Izdanje za soboto 28. novembra
143. Številka.	(y Trstu. ▼ soboto zjutraj dne 38 novembra 1896.)
Tečaj XX i.
„EDI1TOIT*'
lihaja po trikrat o* tedeu t »eatikt tadanjih oh torkih, ćetvtklh in »obotah. Zjutranje izdanjo izhaja ob tt. uri zjutraj, veuurno pa ob 7. ur» Tećir. — Obojno izdanje stane: U Jtiieuii.Miee . f. 1.—, istvnu Avstrije f. 1.50 t» tri mfH»r. , , 3 — , , » 4.50 ta pol Ims . . . 6." . * • 9,— u vge let.« . , „ H.™ . , ,18,—
Naročnino j« plačevati naprej aa aaraibe
Urez pillo/ene naročnin« se aprava a« •žira.
Poaniaič^e storilka uo dobivajo t pio* dajalninali tuhatca V Iratn po 9 nv&, irren Tr*t* po 41 nri.
EDINOST
Oglaai a« r««uao pa tarifu » v«tif>i, * aaaiove z debelini firkaml •<* oUtair praator, kolikor obaega navadnih Podana, osmrtnice in javne nahvale. <i<»-mafli oglati itd.se računajo po pogodh .
Vai dopiai naj ae pošiljajo uredništvu nlioa Caaerma *t. 13. Taako pt«r«o w< r* biti frankorano, kor nefrankovau* te n-•prajamajo. Rokopisi se ne Tragaju.
Naroiaino, reklamacije in osfinue apr<-jema npr avniitvo ulioa Mol i no pi'-» oolu hst. 3, II. nadst. Naročnino in ogla*«, je plaievati lo«o TrHt. Odprto rokUn* |_.«ij« so proato poitniis«.
Glasilo tlovtniktga političnega driMva sa Primorsko.
,t IMmmH J f man"
BILO
a javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol društvo „Edinost"
ir gostilni gospoda Matija Sanoin-Vrba v Skednju
v nedeljo dne 29. t. m. ob uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika,
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
3.	Gveniuvelni predlogi.
Tržaški in okoličanski Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tildi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove. kar mn je na srcu. Politično društvo „Edinost" sklicuje zaporedoma aliode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi in zahteva ljudstvo.	Odbor političnega društva „Edinost*.
Ćastitim našim gg. naročnikom!
Četrto^ četrtletje poteče v kratkem, a večina častitih našli naročnikov ni še poslala nikakcga predplačila za to četrtletje. Ker se ima liaročina plačevati naprej, začeli smo prilagati listu postne nakaznice, iz katerih vsak razvidi svoj za s tanek do zvršetka tekočega leta. Kdor ne posije naročnine vsaj do 15. decembra t. 1., temu bodemo primorani ustaviti list.
TJpravniStvo „Edinosti".
Javni shod
polit, društva »Edinost* dne 22. novembra 1896 na Opftinah.
(Zrrietek.)
Predsednik M and i d: Ali želi še kdo besede? Ker se ni nikdo več priglasil za besedo, bodem čital resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva. Ista se glasi:
Javni shod V. okraja tržaške okolice na Opči-nah dne 22. nov. smatra sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom, in zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavueinu mestnemu magistratu tržaškemu posle preueseuega ali izročenega delokroga glede okolice iu ustanoviti posebno «. kr. okrajno glavarstvo za isto.
Resolucija se je vsprejela soglasno in ob frenetičnera ploskanju.
PODLISTEK. T Prijatelj Lovro.
Črtica po r«ani«i. — Spiaal Aagaat Sen »a. ?raval C—i
Povrnil sem 9e v Zagreb. Tretji dan po svojem prihodu srečal sem nekega zuanca, pravnika iz Postojine.
„Ali ste čuli o Lovrn ?* me je vpraial.
„Sem. Ženi se*.
„Pridite, da vam povem", prijel me je znanec za roko. .Kakor vidim, ste čuli, da se je t S. seznanil z bogato deklico. Stvar se je razvila hitro. Lavro je ljubil gorele, ker je bil našel pravo, zdravo, nepokvarjeno deklico. Ali je trebalo hiteti. Upniki so namerovali oglasiti konkurs proti Lovru, a očetu njegovemu je imela iti hiša na javno sodno dražbo. Stric in varub je bil od srca naklonjen mlademu profesorju. Svojo sinaho je ljubil nad vse, a ona je ljubila Lovra brez kraja. Vse je bilo pripravljeno za svatbo. Profesor Antonio
Predsednik M a n d i ć: Preiti nam je na točko — eventuvelni predlogi. Želi kdo besede ?
Za besedo se je oglasil odvetnik dr. Otokar R y b a t: S tem, da ste "soglasno vsprejeU resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva, izrekli ste tudi soglasno, da ste nezadovoljni. Očita se nam, da smo nasprotniki mesta, a to ni res. Mar smo zato nasprotniki mesta, ker nočemo, da bi bili okoličani — tlačani ?! Očita se nam tudi, da smo nasprotniki Italijanov. Tudi to ni res. Nasprotno. Mi spoštujemo visoko laski narod, njega veliko kultnro, njega bogato književnost. Ali spoštovani zborovalci :vTrstuniti ni pravih Italija n o v 1! Mar so tisti .viči" in „čiči" res pravi Italijani ?! (Viharna Teselost!) Ne, to niso Italijani. (Klici: Slovanski odpadniki so tol) Ne, mi nismo nasprotniki njim, ampak oni so nasprotniki nam. Mi ne žalimo njih, mi jih ne zasramujemo, pač pa oni zasramujejo nas s .ščavi* in .barbari". Menda je znano vam ysem, kako je tisti židovski poslanec in svetovalec smrtno razžalil mestne in okoličanske Slovence, rekši, da io bili njih predniki razbojniki, ki so prišli sem doli ropat in po-žigat. (Klici: Tako nas zasramnjejo ! Protestiyemo 1) Ali se spodobi to ? Ali je dostojno od izobraženega človeka, da tako žali svoje sodeželane ?! (Klici: To je barbarsko I) Ako bi mi molčali na taka žaljenja, bi res priznali sami, da smo ščavi, da smo
L. je imel poročiti dvojico. Nekega dne je sedel Lovro srečen v svojem stanovanju. Pisal je materi o svoji ljubezni, o sreči, o svobodi. Ravno je hotel zamotati pismo, ko je nekdo potrkal na vrata.
.Svobodno I" odival se je Lovro.
Vrata so so odprla naglo. Pred njim je stala mlada zaročnica, bleda in objokana*
„Angelj ? ti I Čemu si došla ?" vpraial je Lovro osupneno.
„Lovro 1 Lovro!" spregovorila je ona težko muko, „slabo za naju! V tajnem pismu io podtaknili mojemu stricu, da si propal človek, a mene da jemlješ, da se res i i propada. Stric noče privoliti. Rotila sem ga. Zastonj. Nikdar v«č naj bi te ne videla. Jutri mi je odpotovati s parobrodom v Zadar. Gorjg nama nesrečnikoma!*
Kakor kamen je poslušal Lovro te grozne besede.
„Čakaj !• rekel je mirno ter pohitel v drugo sobo. V tronotku je bil nazaj.
,Na, tu m« imaš!* vsklikni! je mladenič
sužnji! Žalibog, da je še okoličanov, ki se sramujejo, da so Sloveuci, ki se še nasmehujejo, ako jih laški srditež nazivlje s ščavi, s sužnji! Tako ne sme biti, temu moramo storiti konec, ako imamo le še količkaj ljubezni do sebe in svoje časti 1 Taki nezavedni okoličani so največ krivi, da drugo-rodec nima spoštovanja do nas. Ako so oni ponosni na svojo narodnost, b6di jim, nikdo jim ne iteje tega v greh, ali po tem moramo biti tudi mi ponosni na svojo narodnost. Vedno imejmo pred očmi resnico, da nam gredo iste pravice kakor Italijanom. Na tej zemlji je Slovenec ravno tako domačin kakor Italijan. To pa hočejo potaji ti nafti nasprotniki, zato izdaje mestna oblast vse svoje spise le v laškem jeziku, ne gledć na to, da so isti namenjeni tudi slovenski okolici. Ako bi gospoda hotela biti pravični tudi Slovencem in bi spoštovali tudi jezik teh poslednjih, potem bi svet spoznal, da tržaško ozemlje ni to, kar trde oni: izključno italijanskega značaja. Nam pa mora biti v prvi vrsti do tega, da svet izve resnico o naših razmerah. Zato moramo protestovati proti vsaki krivici. Rekel sem, da nas naši nasprotniki žalijo ob vsaki priliki. Najhujše se je dogodilo v oni glasoviti seji, ko so napadli našega bivšega poslanca, g. Ivana G o r i u p a ! Karali in kaznovali so ga, ne da bi ga bili zaslišali, ampak kar na podlagi neresničnega poročila, došlega od že preveč znanega organa našega mestnega magistrata. Kakor jim je poročal on, tako so sklenili. Kakov mož je to, vidimo še le sedaj. Da ni postopal tako kričeče, vlada najbrže ne bi bila odvzela magistratu nadzorstva nad našimi shodi. Gosp. Goriup je le zagovarjal koristi okolice in se branil proti ne* opravičenim napadom. Ako bi mi molčali sedaj in bi sc ne pctcgnili za svojega razžaljenega zastopnika, pokazali bi, da se bojimo. Mi pa moramo pokazati vsemu svetu, da se ne bojimo, da se ne damo žaliti. Pokazati pa moramo to soglasnim in odločnim protestom, kakor se je isti vsprejel na vseh dosedanjih shodih. Priporočam vam, da vsprej-mete tudi vi resolucijo v protest zoper postopanje večine mestnega zbora proti bivšemu poslancu in svetovalcu Ivanu Goriupu. (Ploskanje. Klici od vseh »tram : Živio Goriup !)
Predsednik M a u d i ć je prečita! na to nastopno resolucijo :
„Javni shod petega okraja tržaške okolice
divjim glasom ter si z britvijo prerezal grlo. Nezavestna se je zrušila deklica na mrtvega, krvavega zaročnika.-----— —---
Toliko sem zvedel ed znanca.
„To jo moj prijatelj Lovro, milostiva gospa*, obrnil sem se na to do črne udove. .Človek, ki bi bil v velikih, srečnih okolnostih postal velik človek, je postal v naših malih okolnostih žrtev, pest prahu in pepela; steblo, ki bi bilo nosilo rodu zlatega sadu, da ga ni porušila nemila barja. Mar ni to junak romanu ?"
„Je!* je odgovorila udova ginjeno.
.Vprašate me morda, zakaj nisem lapisal romana o njem ? Ljudje tega nepisanega romana žive Še. Saj sem io tako povedal preveč. Ta moja pripovedka bodi le sveta solza na grobu vrlega prijatelja, nesrečnega genija. Njegovem« spominu posvečujsm te besede*.
Svetla solza se je izpustila iz očesa po licn mladi udovi. Molči smo se razšli.
(Zvrsetek.)
protestuje odločno zoper postopanje večine mestnega zbora proti bivšemu poslancu, gosp. Ivana tioriupu".
Resolucija se je vsprejela soglasno.
Predsednik: Besedo ima gospod poslanec Nabergoj.
Le-ta je spregovoril:
Znano vam je, da je več ljudij izgubilo svoj zaslužek, ker so se udeležili naših shodov. Ali je to človeško? Ker pa vidim, da se je našega današnjega shoda udeležil tudi openski capovilla, in ker smemo zahtevati, da ostane magistrat dosleden z ozirorn na vseh, predlagam, da se izjavi današnji shod: Ali naj slavni magistrat zopet pokliče ua delo vse one, katere je odpustil iz navedenega vzroka, ali pa naj odpusti sedaj iz službe tudi openskega capovilla! (Veselost, smeh in ploskanje.)
Predseduik M a n d i č : Naši sliodi so javni in mi se ne bojimo nikogar. Mi se ne bojimo ni Boga, ne hudiča. Boga ue, k«r Bog Jjubi pravico, a mi se borimo le za pravico; hudiča pa tndi ne, ker isti je oče krivice, a krivica mora pasti prej ali slej. Tudi župana openskega se ne bojimo. (Viharna veselost.) Zato bi želel jaz, da se stilizacija po g. Nabergoju nasvetovaue izjave premeni nekoliko. Ker so namreč naii shodi javni, zbok česar imajo tudi capovilie pravico udeležiti se jih, želel bi jaz, da se naša izjava skrči na zahtevo, da mora magistrat pozvati nazaj na delo one delavce, katere je odpustil iz taeega ničnega vzroka.
Capovilla Dane v: Jaz nisem tu kakor capovilla, ampak kakor privatua oseba.
Dr. P r e t n e r : Mi zahtevamo jednako pravico in vsem jednako svubedo. Mi hočemo biti pravični. A ker ne bi hotel, da bi mi delali krivico komur si bodi, tudi nisem za to, da bi delali krivico capovilla, ker se je udeležil današnjega shoda. Pokažimo magistratu, kako znamo ■i biti pravični in liberalni! Prosil bi torej g. Nabergoja, da umakne drugi del svojega predloga in naj se vsprejme izjava kakor jo je nasvetoval g. M a n d i č. Ko je g. Nabergoj ugodil tej želji, vsprejel se je Mandičev predlog soglasno.
Ivan Goriup: Dovolite mi par besed v zahvalo, ker ste se blagohotuo spominjali tudi moje osebe. Najbrže vam je znano vsem, kako in zakaj so mi dali ukor. Na shodu na Prošeku sem slikal naše razmere. Reklo se je, da sem govoril žaljivo o nekem svetovalcu. To ni res, ampak komisar je poročal krivo. To pa me je užalilo, da so slepo verjeli podrejenemu orgauu, a mene niti zaslišali niso. Zato sem položil mandat, ker niso hoteli po-števati mojega zahtevanja, da bi se uvela preiskava. Hvala bodi tore) izrečena g. dru. Rybaru j in hvala vam vsem, da ste mi izrekli zaupauje in se zavzeli za-me ! (Tem besedam je sledila prisrčna ovacija Goriupu.)
Predsednik M a u d i č : Dauašnji dnevni red je iscrpljen. Častiti zborovalci I Ril sem na vseh dosedanjih shodih po okolici, razu minole nedelje, ko me je narodna dolžnost zvala drugam. In reči vam moram, da je dauašnji shod nadkrilil vse dosedanje. Naši shodi, iu posebno današnji, so potrdili resničnost pregovora : Čem bolj se pritišće, tem bolj skače. Vidite, danes nas je tu še enkrat toliko, nego vas je bilo minolo nedeljo. To je posledica pritiska na zadnjem razpuščeuem shodu. To nam je dokaz, da se marsikaj doseže z vztrajnostjo. Ako bi bili molčali, ne bi bili danes tukaj in ue bi bila vlada odvzela magistratu jedeu del prepuščene mu oblasti. Pov/.digati moramo torej svoj glas tudi v bodoče. Saj smo čuli danes, da je bilo pred 3& leti za okolico bolje v narodnem pogledu nego je danes, to pa zato, ker smo pre-pohlevui, preponižni. Odločneje moramo nastopati, ako hočemo da se nam bodo delila jednaka prava.
Danes nismo prišli, da bi postavljali kandidata. Ali ako pride do tega, prosim vas, bodite zložni, bodite jedini! Vsi nastopite za priporočenega moža, naj bo že isti iz te ali oue „kontrad«". Naš položaj je sicer žalosten, ali mora se zjasniti. In ako popokajo vse struue, potem imamo še vedno jedno instanco, do katere se moremo obrniti vsem, popolnim, brezpogojnim zaupanjem. Ta instanca je naš Oče, ki uoče, da bi mi poginili, ki je uajvest-neji stražar pravie«. Zborovalci! Zakličimo trikratni »živio' našemu cesarju in kralju Franu Josipa I.
Predsednik Mandič še ni dobro zavišil tega svojega poziva, ko je zaoril po dvorani gromoviti živio, kakor odmev dinastiške zvestobe tržaškega slovenstva.
Shod je bil zaključen.
Avstrija in Ogerska.
V 530 seji poslanske zbornice avstrijske stavili ao poslanci dr. Pattai, dr. Lueger in tovariši nujni predlog, daje takoj odpovedati carinarsko in trgovinsko zvezo % Ogersko. O tem predlogu je razpravljala zbornica v naslednji seji dne 16. novembra 1896. V razpravo je posegnil tudi posl. dr. Laginja nastopno:
Visoka zbornica! Ker je njegovaekscelenca, gospod miaigter za trgovino izjavil ravnokar, da se od »trani naše vlade pravočasno odpove cari-narska in trgovinska zveza z Ogersko, ali bolje rešeno, z deželami ogerske krone, ne bi bilo po takem za one, ki bodo glasovali za nujnost tega predloga, nikakega povoda, da bi se govorili o tem.
Jaz se vendar čutim dolžnega, da kakor zastopnik jednoga dela hrvatskega naroda, in sicer onega dela, ki spada k tej polovici države, povem na kratko in jodrnato razloge, zakaj bodemo glasovali za ta predlog.
Z moje strani ne bode velikega politiškega govora, omejim se na kratko naštevanje gospodarskih momentov.
Mi odobrujemo ta nujni predlog jedino le v predpostavi, da — dokler je monarhija razdeljena na dvoje — na vsak način pride do carinarske in trgovinske zveze z ono »tranjo države in da ta ■veza bode imela vzravnajočo posledico, da bode torej koristna za oba dela, kolikor je to mogoče. Ako pa se ne uresniči to domnevanje, ako bi po-sognili po skrajnih sredstvih, katerih, kakor se mi zdi, se ne plašijo napredne stranke onkraj Litve, in bi jim mi torej le sli na roko s tem, ako bi torej prišlo do posebnega avstrijskega in posebnega ogerskega carinarskega obsežja, v tem slučaju ne dobite nikdar v tem parlamentu glasu niti jednaga Hrvata, in tudi ne glasu — govorimo odkrito — nijeduega poštenega patiijotiškega Hrvata v parlamentu onkraj Litve.
Zakaj ne? Ki smo takd na slabem po se-dauji, skoro bi rekel, nesrečni razdelitvi monarhije, da res ne vemo, da li bi, razun ločitve carinarskega obsežja, mogla priti Se kaka veča nesreča nad naše prebivalstvo, nad narod hrvatski, nad južne pokrajino. Dejstvo j«, da smo po ialostuih vladajočih odnosajih tako ločeni v politiikem in kulturnem pogledu od onostranskih Hrvatov, da se n. pr. italijanski podaniki veliko bolje počutijo v Dalmaciji ali Istri, nego pa Hrvat, ako je prišel iz one druge državne polovice.
Dandanes smo si ptujci jeden drugemu, in doživeli smo v Avstriji slučajev, da Hrvat ni mogel nastopiti niti take službe, ki sploh ni bila v nikaki zvezi z javno, politiško ali sodno upravo. Tako ni mogel n. pr. neki hrvatski rojak, ki je bil položil izpit gozdnega upravitelja, in sicer na podlagi avstrijskega zakona od leta 1850, stopiti na naši strani v službo, ne morda na kaki državni oblasti, ampak niti no na neki občini, baje zato, ker dotičnik, po modrosti dotičnega okrajnega glavarja, ne more storiti prisege zvestobe cesarju avstrijskemu !
Mislimo si slučaj, ki vendar ni izključen, da se z oue strani vsprejrue odpoved in da se usta> novi najhujša posledica temu: odločeno earinaisko obsežje za to stran, in odločeno za onostranske dežele. Potem bi bili v južnih pokrajinah uprav zaprti od svojih rojakov, in potem ne bi si bili tujci le v politiškem pogledu kakor do sedaj, ampak dobili bi še uovih ograj, ki bi nas ločile za vedne čase. Sicor pa je nekoliko vprašavno po obstoječi zakonodaji, kaj naj bi so zgodilo v takem slučaju, ako pomislimo na zakon, vsprejet po državnem zboru avstrijskem in po drž. zboru oger-skem, na zakon od dne 20. decembra 1879. Drž. zak. it. 136, s katerim sta se Bosna iu Hercegovina vsprejela v splošno carinarsko obsežje na podlagi carinarske in trgovinske zvese od 27. ju nija 1878.
Mislite si, gospodje moji, da se razdeli to earinarsko obstžje in mislite na vprašanje in njega rešitev: kateremu carinarskemu obsežju naj bi
pripadala Bosna in Hrcegoviua? Potem bi bil mo-žeu slučaj, da so zasnuje posebno avstrijsko earinaisko obsežje, istotako posebno ogersko in trenje bosansko-hercegovsko carinarsko obsežje. To bi značilo v gospodarskem in trgovinskem pogledu toisto, kar se je, žal, že zgodilo v politiškem pogledu : razkosanje telesa, jednega naroda, ki ima za stališče to monarhije kakor velesila gotovo če ne največjih, pa vsaj velikih zaslug. To bi bila naravnost po politiiki še gospodarska smrt hrvatskega naroda, čemur bi mi nikakor ue mogli pritrditi kakor sinovi tega naroda.
Toda ne gledć na Bosno in Hrcogovino, misliti si moramo slučaj, da bi bili od obeh stranij sporazumIjeni v tem, kateremu carinarskemu obsežju naj pripadeti ti deželi, ostaja pa ie vedno vsa Primorska in Dalmacija, glede katerih dežel, kakor bi mi bilo sicer ljubo, ta zastop najbrže no bi dopustil, da bi se pritegnili v carinarsko obsežje ogersko; potem bi se najbrže sa naša vina in naše olje, torej za stvari, katere jedine mi izvažamo, uvela uvozna carina na Ogersko, pri nas pa za ogerski les in žito, ki se uvažata v naše dežele, torej tudi v tem slučaju bi bili mi razde* jaui. Priznavam, da nam niso tako znani odnoltgi v sudetnih in severnih planinskih deželah, kakor zastopnikom istih: toda v imenu dežel, kater« zastopamo, ne bi mogel niti v tem stadiji pritrditi menenju, da bi bilo ločeno carinarsko obsežje koristno za nas vseh. V tem slučaju msrate vendar jedenkrat priznati naše cilje, v kar na-perjamo vse svoje delovanje v interesu našega prebivalstva. Za slučaj, da morajo biti tako ure-jeui oduošaji te monarhije, da mora priti do nadaljnje razdelitve, bi morali namreč vi delati na to, da se zasnuje tretja carinarska in politiška celota, namreč na združenj« v jedno administrativno celoto tlovensko-hrvatskih dežel toitnn in onostran Litvs, Bosne in Hrcsgovine.
Vidite torej, da je to vprašanje velike važnosti ue le gospodarski, ampak tudi politiški. Razni gospodje govorniki bo tudi reagovali na to, da se nam z ogerske strani predbaciva — rekel bi — nagnjenje po nazadovanju sploh, in se je reklo, da si ne pustimo dajati lekcij od tam, kar je menda tudi prav. Res, cele knjige bi mogli pisati o tem, kako se tudi pri nas lavna s tako-zvanimi konstitucijonelnimi svobodami, toda ni pravi čas in pravo mesto, da bi danes govorili o tem; omejiti se hočem v tem pogledu le na to, da moram obžalovati, da je jeden naših najtesnejih nekdanjih zaveznikov, če tudi ne izrečno, vendar pa indirektno preevetoče slikal naše položenje nasproti položenju one druge državne polovice.
Menim, da v tem pogledu še dolgo ne bodemo mogli dajati lekcij Ogrom in Ogri ne nam. (Pohvala.)
Politiike vesti.
V TRSTU* dne 27. norumbra 1896.
O včerajšnjem posvetovanja hrvatskih in slovenskih poslancev brzojavljajo .Slov. Narodu* z Dunaja : Vsi tu navzoćni slovenski in hrvatski poslanci so se danes zbrali na konferenco, v katari so se posvetovali o ustanovitvi jugoslovanskega kluba. Ko se je zadela plenarna seja poslan-tke zbornice, se je konferenca pretrgala. Nocoj s* snide oiji odbor, da sestavi Icomunikč, s katerim se naznani vspeh posvetovanja.
Državni zbor. Poslanska zbornica je vsprejela načrt o začasni uravnavi plan služabnikov, kakor ga je predložil odsek, z določilom torej, da stopi zakon v veljavo z dnem 1. julija 1897. Finančni minister se je potezal za vladni načrt. Povedal je tudi, kaj misli vlada storiti v prilog dijurnistov. Temu jo sledila razprava o uravnavi plač učiteljev na državnih srednjih šolah. Minister Gautsch je povdarjal, da se je »datno zboljšal položaj učiteljev telovadbe; ter da je vladi na te«, da se vsa mesta popolne pravimi učitelji. Ako zbornica pritrdi vladni predlogi glede termina, potem izjavlja minister v imenu vlade, da tudi ta poslednja vsprejme predlog odseka, da se določi jednotna temeljna plača vsem učiteljem na srednjih šolah. — Glede uravnave plač državnih uradnikov je zbornica vsprejela prvotni vladni načrt, ki ne določa nikacega termina za uveljavljcnje.
Opu&čcna deputacija. Iz Budimpešte javljajo, da je hotela ogerska ljudska stranka poslati veliko
deputacijo pred Nj. Vel. ce«arja-kralja, da se pritoži zaradi zlorab, ki so se dogajale o poslednjih volitvah. Toda namignilo se je voditeljem te akcije od kompetentna strani, da cesar-kralj ne vsprejme te deputacije. Zatorej se je opustila nadna.
Kralj Aleksander ,v Rima. Namesto po vrnitvi iz Neapelja, kakor je bilo s prva določeno, obiskal je srbski kralj sv. Očeta že včeraj po-poludne. Vsprejem je bil oficijelen, z vsemi običajnimi ceremonijami. Veliki ceremonijal* je spremil kralja med špalirjem služabnikov, ki so imeli vžgane baklje, do predsobe papeževe. Tam je bilo zbranih mnogo prelatov. V avdijenciji pri papežu je bil kralj sam. Avdijencija je trajala dobre pol ure. Zatem je kralj Aleksander predstavil papežu osebe svojega spremstva, in slednjič je obiskal državnega tajnika, kardinala Rampollo, h katerim se je posvetoval skoro pol ure. Kardinal je kmalu za odhodom kralja vrnil istemu obisk v hotelu.
V Vatikanu zatrjujejo, da je imel obisk kraljev ta namen, da bi pričela pogajanja za konkordat,, ki naj bi uredil stališče katoličanov v Srbiji. Imenoval naj bi se katoliški škof s6 sedežem v Belem-gradu, ki naj bi bil nezavisen od rimsko katoliškega Škofa v Karlovci h.
Sinoč je bil v Kvirinalu obed kralju Aleksandru na čast, katerega se je udeležil diplomatiški zbor, vsi odposlanci tujih držav. Zatem je bila gala-gredstava v gledališču Coatanzi. Ob vstopu italijanske kraljevske dvojice in kralja Aleksandra v gledališče je zasvirala godba italijansko koračnico in srbsko himno. Oba kralja sta bila v civilni opravi (frak) in oba sta imela srbski red Takova.
Jutri se odpelje kralj Aleksander v Neapelj, od koder se ponedeljek vrne v Rim.
Vprašanje o izseljenih bolgarskih častnikih. Gled6 tega vprašanja — katerega konečno rešitev treba da odobri Rusija — javljajo iz Sredca, da se voditelji izseljencev smejo sicer vrniti iz Rusije v Bolgarijo, toda da jim ni dopuščeno vrniti se v svojo službo v vojski. Kar pa se dostaje onih častnikov, katerim bode dovoljeno zopet vstopiti v bolgarsko vojsko, tem bode v službena leta všteta ona d6ba, ki so jo služili v ruski vojski.
Mir med Italijo in Abesinijo. „Italie" poroča, da je pogodba miru z Adis Abebe bila danes v Hararju ratifikovana v prisotnasti Menelika. Pogodbo je v imenu Menelika podpisal ras Mako-nen, v imenu kralja Umberta pa major Nerazzihi. Major Nerazzini utegne se vrniti v Italijo do polovice decembra,
Različne veati.
Osebna vest. Predsiuočnem js dospel v Trst general S c h r e i n e r, nadzornik orožništva. Spremlja ga pobočnik nadporočnik Sopor,
„Slovenskemu Narodu". „Slovenski Narod" ima od nekdaj svojo posebno taktiko v svojih polemikah z našim listom. Skoro da se ne spominjamo slučaja, ko smo prišli žujim v navskrižje, da ne bi bil, predno je jel odgovarjati, nekoliko zasukuil podlago prepunomu vprašanju. In tako do?eza na prav komoden način, kar hoće doseči: ono občinstvo, ki ue čita našega lista, mora misliti, da smo mi pravi Herostratje, ki brezobzirno napadamo narodne ustanove, ki podiramo lehkomi-šljeno, kar so velikim trudom sezidali drugi. Ko smo n. pr. grajali — pravo za pravo, ne mi, ampak ljubljanski dopisniki — ta ali oni korak liitendau-cije slovenskega gledališča v Ljubljani, prvo očitanje „Narodovo" na našo adreso je bilo to, da se zaletauio v gledališče samo iu da škodujem* s tem stvari, iu potem : da napadamo tudi osebe, ki se trudijo za ta naš kulturni zavod brezplačno in požrtvovalno. Naui seveda ni bilo ni na kraj misli, da bi hoteli napadati zavod, ki je i narodu slovenskemu potrebeu, kakor vsakemu drugemu kulturnemu narodu, marveč smo se vsikdar odločno postavili po robu onim, ki so iz strankarsko - agitacijah namenov hoteli vzbujati med narodom mržnjo do tega zavoda. Temu v dokaz se lahko sklicujemo ua uiz člankov, ki smo jih bili napisali po deželuozborskih volitvah na Kranjskom. V tem pogledu je naša vest čista, ker nam pravi, da smo dajali prostora tej ali oni graji, le z namenom, da bi odpravili nedostatke; da smo torej hoteli ko-ristiti iu ne škoditi. Će pa smo bili kedaj krivo poueeui o tem ali ouem, vsikdar smo bili pripravljeni — to je za nas nepremično načelo — lojaluo prijaviti nasprotno menenje. Na tem pa nismo krivi mi, da
nas bagatelizajejo izvestna gospoda in »e nočejo toliko ponižati, da bi nas smatrali jednakopravnimi in jednakoveljavnimi soboritelji ter da raje preko rame in suvrenim preziranjem gledajo toli na nas, nego da bi nam povedali svoje menenje.
Gori označeni taktiki je ostal .Narod" zvest tudi ob vprašanju suspenzija g. Trstenjaka kakor uradnika ljubljanske mestne hranilnice. Mi smo dobili vest o suspenziji od osebe, vredne vsega spoštovanja. Vendar pa smo — da se ne prenaglimo — zahtevali natančneje informacije. In ker je pozneje poročilo jednostavno potrdilo resničnost prve vesti, obsodili smo ta dogodek, ker se nam je zdelo gorostasno, da bi kdo trpel v nas Slovencih in od slovenske strani
—	zaradi svojega prepričanja. To smo hoteli zabraniti in nič druzega. A iz teg«, gotovo opravičenega nainena napravilje .Narod" — napad na hranilnico in na one može, ki se brezplačno trudijo za provspeh tega zavoda! GospOda
—	povdariti moramo še enkrat to — tak način polemike je jako komodon in mu je zagotovljen popoinu vspeh pri onih, katerim ni prilika, da bi čuli glas od obeh strani. Htauilnico, prekoristen naroden zavod, smo napadli! Kdo bi nas ne obsodil 1 V resnici pa smo le kritikovali le jeden konkreten korak ravnateljstva, o katerem smo sodili, da je jako odijozen in da bi le utegnil škodovati vsej sianki. Pa še to smo storili še-le potem, ko smo zvedeli, da je ta korak obsodila tudi neka i splošno spoštovana oseba ljubljanska.
In da bodo naši čitatelji mogli soditi, da-li ! je opravičen napad na nas v .Slov. Narodu" od mino! .ga četrtka, konstatujemo tu: da smo v svoji dotični vesti sami povdarjali možnost, da je gosp. Trstenjak motda zagrešil kako nepravilnost, in da je ravuatoljstvu pravica, da varuje svoje stališče in svoj ugled. Le to smo grajali, da se je takoj poseglo po takem radikalnem sredstvu, iu to proti možu, o katerega značaju nam ravno te dni prihaja le hvala in o katerem se ne spominjamo, da bi se kedaj pokazal posebno nasprotnega narodni stranki in političnemu mišljenju onih gospodov, ki sed6 v ravnateljstvu mestne hranilnice ljubljanske. In morda morda, o gosp6da. pride dan, ko bodete britko obžalovali, da ste trdo roko posegnili v proces, ki se je v novejši čas jel vršiti v našem domačem življenju! Ali to le mimogredč, ker ne spada k stvari 1 J
»Slov. Narod" opisuje stvar tako, da je g. Trstenjak sam kriv na tem, kar se je zgodilo. Dobio. Mi smo že izjavili, da nam ni do osebe g. Trstenjaka; in da nas je „Slov. Narod« poučil dobrohotno, da smo storili krivico gospodom v ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske, mi bi bili lojalno vsprejeli njegovo pojasnilo. Ali podtikanja, kakor da bi bili mi nasprotniki narodnih zavodov ljubljanskih, taga podtikanja n e m o r e m o v s p r e j e t i in ga odbijamo z vso odločnostjo
»Slov. Narod" povdarja tudi v jednom er, da se ti ali oni gospodje trudijo brezplačno. Hvala jim iu zasluženo priznanje; saj ravno tržaški rodoljubje vedo prav dobro, kako treba ceniti brezplačno rodoljubno delo. Ta veliki narodni davek brezplačnega dela morajo v ogromui meri nositi tudi tržaški rodoljubje. A zabeležiti moramo, da je bilo prav to njih brezplačno delo večkrat že predmetom ue bas prijaznega presojanja od ljubljanske strani. Stvar je jednostavno taka: hvalo zasluži sleherni ki se žrtvuje za narodno stvar, ali s tem še ni rečeno, da se mora absolutuo hvaliti vse, kar jo storil, in tudi tedaj, kadar je kaj zgrešil, če tudi le z dobrim namenom.
Lojalno in tudi zadovoljstvom jemljemo na znanje izjavo .Narodovo", da gosp. Trstenjak ni de&nitivuo odstavljen od službe iu da se stvar utegne poravnati; a „Slov. Narod- naj vzame na | zuanje uašo izjavo, da smo se potegnili le za pra-f vico do svobodnega izražanja svojega ( prepriča u j a, ne da bi se kdo moral bati, da bode škodo trpel radi tega. Bodimo res liberalni v pravem, plmneuitem pomenu te besede, kajti netolerancija ogorča čutstva in zastruplja življenje naroda. Proti kratenju svobode se oglasimo vsikdar in proti vsakomur, ker vemo, daje osebno proganjanje radi politiškega mišljenja: moi na dve strani — ki rad rani tudi ono roko,
katera ga vihti. V tem zmislu je razumeti uašo notico o suspenziji gosp. Trstenjaka. Podtikanje sovražtva proti narodnim zavodom ljubljanskim, običajno v .Narodu«, pa moramo staviti na račun poznanega, neprijaznega čutstvovanja nekaterih gospodov ljubljanskih do naB Tržačanov, ali — da ne bode prigovora — do onih mož, ki stoje slučajno sedaj na čelu našega narodnega gibanja. O nas se je utrdilo uverjenje, da smo „rogovileži*. in proti temu uverjenju smo že davno opustili boj; res ne kaže druzega, nego da pametno računamo s temi nazori o nas. Sramujemo se pa ne nikakor svojega „rogoviljenja".
Le šo jedno besedo. Letniki našega lista so odprta knjiga in skoro na vsaki strani te knjige je zabeleženih dokazov, da smo le dobro hoteli stranki, o kateri pravi sedaj .Narod", da jej zasajamo zob v nje meso. Ali moremo mi zato, ako je stranka jela deloma hoditi po potili, po katerih jej ne moremo slediti ?! In tudi danes sme narodna stranka računati na našo brezpogojno pomoč, kadarkoli bodemo videli, da je v pravu nasproti svoji domači nasprotnici. Kadar pa ne moremo, pa ne moremo! Kritikujte nas, sodite o uas po svojem prepričanju, mi vara tega ne bodemo šteli v zlo, ali nehajte vendar enkrat s podtikanji, da smo mi nasprotniki narodnih zavodov.
Z Opčin nam pišejo: Naš kapovila se je mnogo prizadeval že pred zadnjim javnim shodom, ki je bil razpušeen, in je ljudi odgovarjal, da naj nikar ne hodijo na ta shod ; da jim bo v škodo, če se udeleže istega.
Pravil in učil jih je, da bodo imeli tudi gmotno škodo, kajti če pojde tako naprej, pridejo Opčine pod Sežano in treba bode potem plačevati še e n-krat toliko davka. Naj lepše je to, da se je kmetom vtepalo v glavo, da oni sedaj plačujejo le malo davka, ker so združeni z mestom Trstom, in — oj ti prekrasni čas zlate dobe! —, ker sedaj mestni hišni posestniki pomagajo plačevati kmetom polovico davka. Torej, če ima kedo sedaj 12 gld. davka, ga bo potem imel 24 gl., kajti mestni očetje ma ne dajo več one druge polovice. Nadalje, če ima kedo otroke v šoli, bo moral potem vsako knjigo dražje plačevati, sedaj jo pa dobi zastonj! (Brivec! kje si? Op. stavčeva.)
Ker pa to ni pomagalo, in so nasprotni agitatorji zvedeli, da ima ta ali oni kak zastali dolg na davkih, ali ima kaj opraviti z bolnišnico, napeli so druge strune. Rekli so: če pojdeš na shod, boš imel takoj vse premoženje na bobnu itd.
Drugim so pravili, da ne dobijo nič več dela pri magistratu in sploh v mestu ne.
Na te limauce so sedli nekateri nevedneii in strahopetci ter s« udali kapovilovi kliki — ki j je prišla s pretvezo na shod, nekaj — ralouirat! j Kajti napili so se bili najbrže poprej ,izvrstnega" ! vina kapovilovega.
Zavrnjen utok. Upravno sodišče na Dunaja | je odbilo utok, ki ga je bil uložil deželni odbor, ' istrski proti odredbi nančnega miuisterstva, da je | šolo pri sv. Mateju razdeliti po spolu ter popol-j niti šolo v Roču. Miuisterstvo se je sklicevalo ua to, da je v šoli pri sv. Mateju 984 otrok in isto toliko v Roču. Deželni odbor se je pritožil proti tej odredbi, ker se o istej ni razpravljalo v deželnem šolskem svetu in tudi ne v šolskem odseku. Na včerajšnji razpravi je povdarjal zastopnik vlade, da take razprave so pač potrebne, kadar gre za ustanovitev novih šol, ue pa o deljenju ali popol-njevanju že obstoječih. Upravno sodišče je pritrdilo temn ineoenju in je odbilo utok.
Pravda Trigarl — Jakić Naši čitatelji se š« spominjajo kazenske razprave, ki se je vršila proti uredniku lista »Pensiero Slavo«, gospodu Antonu Jakiču, vsled tožbe zaderskega župana g. Triga-rija. Porotniki so spoznali Jakiča krivega in sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev zapora. Proti tej obsodbi je uložil Jakič utok in se bode danes vršila razprava na najvišjem sodišču na Duuaju.
Slovanska čitalnica v Trstu vabi uljudno p. n. gg. člane na družbeni promenadni koncert, ki ga priredi danes 28. novembra v društvenih prostorih. Sodeloval bode oddelek vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 87. Vspoređ: 1. .Naprej«, naroana koračnioa. 2. Till: „Vas na hribi", Ouvertura. 3. Dvorak : .Caprice* iz narodnih pesmi. 4. Pepel: „Helena", polka. 5. Komžak:
„G»votte\ 6. Ipavec: .Domovina11 duet. 7. Bla-acbe: Potpouri. 8. „Nočni stražari', končnica. Pričetek ob 8>$ uri zvečer. Po koncert« plesna zabava. Člani, ki žele povabiti goste, dobi potrebne ustopnice pri odboru,
Zopet konkurencija Rek« zoper Tret. Včeraj je pamik .Medusa" odpeljal z Reke v Hongkong 60.000 kvintalov sladkorja. To je prva poailjatev sladkorja z Reke v Kitajsko. To konkurencijo bode zopet Trst občutil prav živo.
Poekušen samomor. 19 letni hlapec Fran Mastina, službigoči v gostilni „Ali' Adriatico«, poskusil se je siuoč usmrtiti, ustrelivši se v sence. Našli so ga v ulici della Pescheria, naslonjenega na etebrič ob tratoarju. Stražar ga je odvel na bližnjo stražnico, kamor so poklicali zdravnika z zdravniške postaje. Le ta je obvezal ranjenega in ga poslal v bolnišnico. Rana ni nevarna. Mladenič si je hotel končati življenje, ker je bil duševno razburjen.
Nenadna smrt. 791etnega krojača Josipa Zot-terja, vratarja hišo 8t. 10 v ulici S. Francesco, obšla je včeraj nenadna slabost, ko je šel po stopuicah omenjene hiše. H krati je obledel in se zgudil. Domačini so ga odnesli v stanovanje in pozvali zdravnika s zdravniške postaje. Le-ta je konstatoval, da je starca zadeia kap. Dal ga je urno prenesti v bolnišnico. Komaj pa so bolnika, ki je bil ves čas v nezavesti, polegli v postelj, že je izdahnil svojo dušo.
Obinl zbor podpornega dmitva za slovenske vieokoiolc« na Dunaju. Tega zbora udeležilo se je letos mnogo več na Dunaju živečih Slovencev nego druga leta. Izmed gg. drž. pbslancev prišla sta gg. V. S p i n č i d in V i š n i k a r, ki sta bila presrčno sprejeta. G. predsednik Navratil pozdra* vil je občni zbor, diko dunajskega Slovenstva, ki stori vse, da bi se olajšalo bedno stanje slovenskih visokošolcev na Dunaju. Mesto slučajno zadržanega g. tajnika I. Luzarja, je poročal g. podpredsednik Pukl o delovanju društva v preteklem letu. Najprvo je omenil britke izgube dveh udov, preč. g. kanonika K. Kluna in ustanovnega člana g. Viktorja Rosine, c. k. notarja v Mokronogu. Častni jima spomin 1 Odborovo delovanje je bilo v preteklem letu zel6 težavno. Oglasilo se je toliko revnih dijakov, kakor še nobeno drugo leto. Da je društvo kolikor toliko ustreglo želji mnogoštevilnih prosilcev, je zahvaliti v prvi vrsti slovenski požrtvovalnosti. Najveće darilo je tudi letos ono* slavnega kranjakega deželnega zbora — 200 gld.! Društveni ustanovnik, g. drž. poslanec Vilj. Pfeifer, pa je med državnimi poslanci v državnem zboru nabral 63 gld.! Iskrena bodi hvala 1 Ket ustanovnik je društvu pristopil g. dr. Jos. Starš iz Ljubijo. MnOo3 ustanovnih Članov je letos društvu poslalo lepa darila. V prvi vrsti je premil. preč. knez in Škot Lavantinski, dr. Mihael Napotuik, potem gg. dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru, dr. Pavel Turner, pos. v Mariboru, dr. Jernej Suppanz, c. k. notar v Ljubljani, drž. poslanca ▼č. g. dr. Anton Gregorčič, g. V. Pfeifer. g. Ivan Perdan, predsednik trgov, zbornice v Ljubljani. Izmed denarnih naših zavodov so nekateri tudi letos društvu poslali znatna darila. Prva med temi je si. posojilnica v Mariboru; dalje si. posojilnica okolice Ljubljanske, družbe sv. Cirila in Metoda, hranilnega in posojilnega društva v Ptuji, ter si. posojilnici v Ormožu in v Kranju. Neprecenljivih zaslug za društvo so si pridobili gg. poverjeniki, ki so v raznih krajih nabirali darove. Nejvečo svoto je tudi letos nabral za bedno slovensko di-jaštvo neutrudni g. France Dolenc, trgovec v Mari ho m. Temu sledč dični rodoljubi g. Pet. Kraigher, trgovec v Postojni, g. dr. Jos. Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, g. dr. Jos. Gorički, odvetnik v Radgoni, g. dr. Anton Mihalič, zdravnik v Ljutomeru, g. Dragotin Hribar v Celju, g. Tone Flis na Vrhniki, vč. gg. Anton Vetruik, kapelan v Trbovljah in Anton Pipan, kapelan e. in kr. marnarnice v Pulju; g. pravnik Aleks. Seše v Novem Mestu, g. Alojzij Pavlin, živinozdravnik v Rogatca, g. Ivan Munda, živinozdravnik v Brežicah, g. Milan Škerlj je društvu poslal 26 gld. 30 nć. za uitanovnino.
Netilki rad hoče svojih duhovnov. Iz Gradca javljajo: Nemški viteški re > je sklenil, da bode v bodočnosti vzgajal svoje duhovne v lastnem semenišču. V ta namen da namerujejo prezidati v konvikt ono palačo, ki jo ima ta red v Ljubljani. Teologiške studije pa izvršč ti gojenci v Inomostu.
Duhovnik, irtev madjarskega civilnega zakona. Kapelan Vincenc Knezi«; iz Rakere je v dobi od 30. junija do 1. septembra 1895. večkrat raz lečo in tudi pred cerkvijo propovedoval proti civilnemu zakonu. Vsled tega stavili so ga na obtožno klop. Budimpeštansko sodišče ga je obsodilo zaradi ,ščuvanja proti gosposki" na 8 mesecev ječe. Kralj, sodbeni stol v Budimpešti pa je v II. instanciji ovrgel to obsodbo in obsodil kapelana Kneziča na leto dnij ječe in na 200 gold. globe. Ako ne bi mogel plačati globe, podaljšati je kazen za 20 dnij ječe. Kraljevska kurija je potrdila to obsodbo v vsem obsegu.
G«n«ral Baratieri. Iz Arka pišejo: Dr. Cec-carelli, profesor kirurgije v Parmi, je dobil poziv, da obišče Baratierija in da si ogleda njega zlomljeno nogo. Dotično nogo more Baratieri že nekoliko gibati, toda treba hode še kakih 6 do 7 mesecev, predno jo bode mogel rabiti povsem svobodno.
Koledar. Danes (28.): Eberhart, škof; Sosten, mučenec. — Jutri (29.): I. adventna nedelja. Saturnin, mučenec. — V ponedeljek (30 ): Andrej apostol; Justina devica. — Zadnji krajac. — Solnce izide ob 7. ari 20 min., zatoni ob 4. ur: 14 min. — Toplota včeraj: ob 7. zjutraj 2 stop. ob 2 pop. 4 stop. C.
Spomini na Koroško.
Neizprosna osoda! Danes si tukaj, jutri zopet tam; danes se trudiš v potu svojega obraza, da prehraniš sebe in svojce: stan ti nalaga dolžnosti, ki jih morai spolnjevati, če se hočeš šteti med prave zemljane; dd, ti storiš še več, držiš se pesnikovega navodila: „Kar more, to mož je storiti dolžan". Ali to ni se vsel Tista neizprosna osoda poseže včasih vmes, iztrga te iz kroga predragih svojcev ter pojdi na drugo delo, v drugo trpljanje, v druge kraje, v druga mesta.
Moral sem na velike vojaške vaje; čakalo me je torej dokaj trpljenja, vrsta neprijetnih dni. Včasih pa imajo tudi taki dnevi nekaj žarkov sreče, ki ogrevajo človeško srce. Taki žarki sreče ao ne blažili prve dni, ko sem zvedel, da moram oditi tja v nesrečno slovensko kronovino — Koroško, in ogrevali so me med Časom svojega občevanja s strogimi predstojniki ter z nesrečnimi, kraj svojega groba pehajočimi in gibajočimi se brati.
Peljal sem se z mešancem preko Gorenjske in sicer po noči. Mi, ki smo navajeni toplemu podnebju ob Jadranskem morji, čudimo se, vozeči se po takih hladnih krajih v mesecu juliju, tako mrzli sapi. Prestopivši kranjsko mejo, sem si mislil: Čeprav na Koroškem, vendar sem na svoji zemlji, na zemlji svojih pradedov, ki so si nekdaj svobodno in v lastnem slovenskem jeziki volili vojvode Nesrečua je sicer ta dežela v zadnjih časih, ali vendar je upati, da pride dan rešenja. Hočem si napraviti, kolikor bode to le možno, okolnostim odgovarjajočo sliko o Koroški, posebno o slovenskem delu te dežele. Hudo se sicer govori in pile, ali morda vendar ni še zgubljena za nas Slovence ta dežela.	(Pride še.)
Najnovejie vesti.
Trst 27. Današnji tržaški listi poročajo, da so hrvatski in slovenski poslanci sklenili ustanoviti ukupen klub in da se je volil poseben izvrševalen •dbor.
Duna) 27. Cesar se je vrnil danes zjutraj iz Budimpešte.
Atene 26. Plinarna v Pireju je preplavljena, mesto je v temi. V mnogih tovarnah, ki so pod vodo, dajejo delavci streljanjem znamenja, da so v nevarnosti. Iz reke Ilizus so izvlekli 9 trupel. Vlak, ki je vozil v Pelopones, je skočil iz tira. Jeden strojevodja je mrtev.
Tvgovlnak« braoj»vk« In vesti.
u a:: tnppitik. PAenio* jonen—•— —•— i r<-hh». spomlad 1*9« 8.22 do S'23 Oves za »pomlad 6*02—K'04. Hi za »p o m Ud 6.87—ti.88. Koruza za maj-juni 18H7. 4.09 4 lU
pRHniOk. nova od 7* kil. f. 8 i!5 8 80 od 79 kiio. 885—8-40.. od SO kil. f. 840—8 45 od 81. kil. r 8'50 8(5 , od H9 kil. lor. 8.d0 8.65. l«Am*n fl-10-8 — prone 5 85- 6 10.
Plenica : Omejene ponudbe, srednje povpraševanje. Prodaja 10000 met. siot. po stalnih cenah. V rume : sneg.
Prana. Neratiniram sladkor for. 1^12, november-daoember lSHi.
Pruga. Centrifug«.! noti, po«t«»ljm> » Trst i carino »red odpošiljate* preooj f. 38 76 34'— ConoaHse 84'76—'35' —ćotfomi SS-—'--' — .V glavah sodili H750-—
HftVr*. Kava 8anto» ^ood a»«r»(	>er 60 75
ih mar« 61.60.
Hamburg. Bantos kooiI »ver*««« uo< i • —.— tu iee. 49 75. za mero 1897. f. 50.60, ia jrli 5
bona «7 novembtn
Državni dolg
v papirju • • v srebru Avstrijska reute v zlatu » a V kronali Kreditne akcije . . , London 10 Let. , . .
Na^oi»oni.....
ao niark . . .
itttlj. lir
riart*
101.35 101 30 123 AO 100 85 «65 50 119.-5 9.53 11.74 45.17%

TČuruj
101.25 >01.20 122.60 100.90 364.50 11» 85 9.62'/, 11.74 45.16
Naznanilo.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se je preselilo
v isti ulici št 41.
(Corso)
ANTON Z IGO J.
brivec t Trstu ulica Stadion it 1 (v hiši g. F. zitta)
se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave.
Važno za usnjarje!
Posojilnica v Konjicah kupila je iz zapuščine znanega tovarnarja Janeza Stanzer tovarno za usnje in hišo z gospodarskim poslopjem.
Tovarna za usuje pripravljena je za 20 do 30 delavcev in se ponuja na najem ali za nakup. Već pove Dr Ivan Rudolf,
odvetnik v Konjicah na Štajercem,
Prva tržaška tvornica dvokoles
spojena z mehanično delavnico
A. B. FANO
TRST - VI« Nuova O - 1'UST.
TVORNICA lilfe OVOKOLES
O
o o
o
*>
o
n g
o t% o
o
f>
po pravem angleškem tvoru in snovi
Ta tvornica popravlja in izdeluj« pov-sem nova koiesii. n i k i 11 r a in i6i jih na 2 ogenj. Sprejema se nikiliranje koles vsak« sn«.vi na električno oksidicijo zlatenje, srebrenje, ko-tluvinanje in galvaniziranje. V zalogi so vedno kolesa lastnega izdelka po najnižjih cenah.
Vse drugo poirebSčinc za kolesa po tvornoj ceni gg. skladnikorn in prekupčevalcem prodaja se po odbitku na ceni.
8 S
o o o 8 S
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Bor/ni trg čt 14
Sedanja razstava: 50 prikazov
RUSKi CAR
v Parizu
P sebna novoat
Usto pni n a ^ 20 nove. otroci 10 nov.
praško domače mazilo
iz lekarne B. Jbragnei* -ja -v
je staro nnjprej v Progi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste iu varuje vnetju in bolečine manjša ter hladi. — V puilcah po 3S in 2® nć. Po poitl 8 već. Razpošilja ••	dan.
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko.
B. Fragner,
lekarna .pri črnem orlu", v Pragi
^ Mala stran, vogel Spomcr-jeve ulice 203.
Lastnik kansorcij lista „Edinost". Izdavatelj in odgovorni uredn i ;Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.