AÑO XXXIII (27). Štev. (No.) 23 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 6- junija 1974 Kakor jagode rožnega venca v nenehni molitvi za drage rajne, tako se leto za letom vrste naše žalne proslave, posvečene spornimi tistih, ki so v obdobju druge svetovne vojne in komunistične revolucije ter neposredno po njej žrtvovali svoja življenja za svobodo naroda, ter za pravo narodno in krščansko omiko. Vsak junij nam govori o njihovi žrtvi ter od nas zahteva spomina, hvaležnosti, molitve in ob novo prisege, da bomo živeli po načelih, za katere so se oni darovali na oltar domovine. V tem duhu se je razvijala tudi letošnja spominska proslava ter razna dejanja, ki so bila pripravljena v njenem sklopu. Ta duh je prevladoval v nedeljo, 2. junija, ki smo jo Slovenci v Argentini posvetili junijskim žrtvam. PRAZNIK NAŠIH JUNAKOV SVEČANA SPOMINSKA PROSLAVA V RI ENOS AIRESU Nekak uvod v letošnjo spominsko svečanost je bila na predvečer v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. maša zadušnica za vrhovnega domobranskega kurata dr. Ignacija Lenčka, ki se je darovala po naročilu obeh borčevskih organizacij. Sv. maše se je udeležilo lepo število borcev in ostalih rojakov ter tudi mnogo mladine. Daroval jo je msgr. Anton Orehar. Darove za darovanje sta nesla na oltar starešini obeh organizacij borcev Ivan Korošec in Valentin Urbančič. Radijska oddaja: tgovor P. Fajdiga Slovenska radijska oddaja, ki se redno vsako nedeljo prenaša po valovih Radio Antártida v Buenos Airesu, pod okriljem Zedinjene Slovenije, je bila ta dan posvečena prazniku junakov. Tako smo poslušali junaške domobranske pesmi. Posebei pa je bila predvajana tudi slovenska beseda. Junakom v spomin je bil posvečen govor, ki ga je pripravil Pavel Fajdiga, v katerem je izrazil sledeče: Znova in znova se v spominu vračamo v tiste dni, ko se je maja 1945 okoli Slovenije, v srcu Evrope, konča-vala druga svetovna voina. Milijonom Evropejcem je s hitrimi koraki prihajala nasproti Svoboda. Tudi slovenski narod je s hrepenenjem čakal nanjo, potem ko jo je na svojih tleh že dobojeval, še na tisto od zunaj, z Zahoda — a je ni bilo. Ustavi-la se ie ob slovenski je komunizem v Svobodi. Upor in odpor Slovenske narodne vojske, slovenskega domobranstva, rdečemu zlu na slovenski zemlji je bil tik pred majem 1945 zmagovit. Zgrabili smo za orožje in uporabili sredstva, ki so nam bila tisti trenutek na razpolago. Za življenje je namreč šlo, za krščansko omiko slovenskega naroda. Slovenski junaki so vstali kakor v čarobni pravljici, tisoči in tisoči junakov, ki jih nobena sila ni mogla streti. Nacistična in fašistična taborišča so se jih polnila, mučenja rdečih rabljev iz gozdov so jim krivenčila telesa, z množičnimi pokoli so jih hoteli streti. Komunistični partizan je že med vojno poskušal Slovenijo spremeniti v otočje Gulag. Pa se mu ni posrečilo drugače, kakor z zunanjo pomočjo in zvijačo po vojni. Rdeča armada mu je morala osvoboditi Beograd, sovjetski tanki so mu morali odpreti pot na zahod, v Slo- venijo. In s prevaro je dobil vrnjeno Slovensko narodno vojsko, slovenskega domobrana, da se je maščeval nad njim. V zmedi tistih majskih in junijskih dni je komunističnemu režimu uspelo, da je svetovni javnosti, v svobodnem svetu, prikril genocid 12.000 mož Slovenske narodne vojske. Toda ni perfektnega zločina. Žive oriče, ki so se rešile pokolja, žive po vseh kontinentih in — glasno pričajo. Dokumenti se kopičijo, glasovi o krivdi zločina ne utihnejo za 29 let. Vedno več jih je, vedno so pogostejši; vedno glasnejši. Pridružujem se nam iz vse zahodne Evrope in iz središča rdečega zla samega. Priča, z Nobelovo nagrado ovenčana, Aleksander Solženicin, je naš najnovejši zaveznik, naša najnovejša priča. ,,Zmagal bo samo tisti, ki se je odpovedal vsemu“, je zapisal v svojem "svobodi“, m tej se niso oanoveaan naši junaki, tudi mi, ki nam je božja Previdnost namenila nove naloge v življenju, za kar nam ga je ohranila. Pred leti smo našim žrtvam vojne in revolucije postavili v Slovenski hiši spomenik. Pred tednom dni še spominsko ploščo v cerkvi Marije Pomagaj, prav nasproti spomeniku, da se kakor dopolnjujeta dve priči njihovega in našega hoja, njihove in naše zmage, zmage duha nad materijo. Prešernov verz velja junakom, ki so doprinesli največjo žrtev: „Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnevi“, in JfTemija Kalina verz velja nam, ki smo ostali, da pričamo: „Za mrtve ne bodi mrtev.“ Zato jim ostajajmo zvesti v boju, ki so ga oni tako častno izbojevali, in ga bijmo naprej, da bi se v Sloveniji vrata svobodi spe* odprla na stežaj. Tako nam Bog pomagaj! PROSLAVA V SLOVENSKI HIŠI Osrednja slavnost, označena kot Praznik Junakov 1974, pa se je odvijala v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Organizirala jo je naša osrednja organizacija Zedinjena Slovenija. Nanj je bila povabljena vsa slovenska družina, ter so se je rojaki iz Velikega Buenos Airesa, pa tudi zastopniki drugih slovenskih naselbin v Argentini, udeležili v res izrednem številu. Začetek je bil napovedan za. ob štirih popoldne, pa so se že precej pred to uro številne slovenske skupine pričele zbirati v prostorih Slovenske hiše, Tako se je polnila cerkev, zlasti pa dvorišče kjer se je, kljub mrazu, ki je ravno ta dan pritisnil, kmalu zbrala velika množica, ki je v svečani zbranosti sledila posameznim delom spominske proslave. SVEČANOST PRED SPOMENIKOM Malo po napovedani uri je kulturni referent Zedinjene Slovenije, arh. Jure Vombergar, bi je vodil celoten potek proslave*, pozval zbrane k pozornosti. V tistem trenutku so v sprevodu pristopili k spomeniku predstavniki organizirane slovenske skupnosti v Argentini. Na čelu sta korakala predsednika obeh organizacij slovenskih pro- tikomunističnih borcev. Ivan Korošec in Valentin Urbančič sta nesla venec rdečih nageljev in palmovih vej, ter ga položila pred spomenik junakov. Za njima so stopali predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha, nredsednik Narodnega odbora za Slovenijo Miloš Stare, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Anton Orehar, ter predstavniki naših slovenskih domov in organizacij. Arh. Vombergar je vse navzoče pozval k enominutnem molku v počastitev žrtev. V ta molk se' je nato razleglo petje žalostink. Otroški zbor iz Slovenske vasi, pod vodstvom ge. Zdenke Janove je občutno zapel . Spomladi vse je žalostno“, „Nocoj je en lep večer“, ter „Ljubi očka kaj si rekel.“ Tužno so zvenele pesmi iz otroških grl, medtem ko so misli zbranih poromala čez ocean, v daljno, zasužnjeno domovino, kjer v neznanih jamah počivajo tru-, nla dragih, trupla očetov, sinov, bratov, sestra, na grobove, ki jih simbolično predstavlja naš spomenik, postavljen njim na čast. „Ali tebe očka ni...“ Utihnila so otroška grla. Pesem je prepustila mesto molitvi. Za rajne, za tiste, ki so trpeli in umrli. Msgr. Anton Orehar je vodil skupno prošnjo, kateri so se glasno pridružili vsi zbrani Slovenci. SV. MAŠA V SPOMINSKI CERKVI Sledila je koncelebrirana sv. maša za vse naše žrtve vojne in revolucije. Darovala se je v spominski cerkvi. Zidani jim v spomin, kjer spominska stena obuja spomin nanje in vedno opominja, naj molimo za njihove duše. „Moli za pokojne!“ je zadnji klic napisan na spominski plošči Temu klicu so se odzvali rojaki, ki so napolnili cerkev tako, da so trumoma morali stati še na dvorišču in v zavetju zadnje stavbe. Sodarovali so sv. mašo naši dušni pastirji msgr. Anton Orehar in gg. Jurij Rode, Gregor Mali, Matija Borštnar, Matija Lamovšek, Andrej Prebil CM in Jože Škrbec. Med mašo je pel pevski zbor Gallus, pod vodstvom dr. Julija Savellija. V mašnem nagovoru je msgr. Anton Orehar opozarjal na smisel teh naših proslav. Pozival je k vztrajnosti v idealih, ki so vodili naše žrtve v njihovem boju. Pozival k zvestobi narodnim in verskim idealom. Zlasti pa je poudarjal tudi potrebo nadnaravnega temelja našemu življenju Globoko duhovno življenje, ki nas bo varovalo svetnih in verskih zmot, ki ogrožajo tudi našo narodno skupnost v svobodnem svetu. V globokem duhovnem življenju in v zvestobi narodnim izročilom bodo naše proslave iz leta v leto imele pravi smisel in vrednost. Rojaki so tudi trumoma ob mogočnem petju, pristopili k angelski mizi. SLAVNOST V DVORANI Takoj po končani maši so se rojaki zbrali v dvorani slovenske hiše, katero so napolnili do zadnjega kotička. Najprej je množico Slovencev nagovoril predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha, ki je omenil, da bi na tej prireditvi govoril pisateli Karel Mau-ser, pa mu je nenadna bolezen preprečila pot. Zdravje se mu je že zboljšalo in v mislih se nahaja med nami. Slavnostni govor: R. Smersu Za tem je povzel besedo Rudolf Smersu, ki je kot slavnostni govornik tega dne spregovoril sledeče: Spoštovane rojakinje, dragi rojaki, dragi borci, draga mladina. Leto za letom se zbiramo k mašam zadušnicam in spominskim proslavam za žrtve zadnje vojne in komunistične njihovih grobov ne bomo videli v domovini, mnogo jih bo ostalo skritih za vedno.“ Stali smo pred spominsko steno, ki hoče pokazati vihar vojne in preganjanja in kjer je na spodnjem delu stene vdelan križev pot našega Boga, križev pot, ki so ga prehodili tudi naši nih buenosaireških cerkvah in dvoranah, sedaj pa se zbiramo v svoji slovenski spominski cerkvi in v tej svoji dvorani. Sn o m in Zbiramo se, da počastimo spomin tistih naših dragih mož in fantov, pa tudi žena in deklet in celo otrok, ki iim je bila v pretekli vojni in revoluciji nasilno pretrgana nit življenja. Pri tem se s posebno hvaležnostjo spominjamo borcev, ki so prostovoljno stopili na okope, da branijo proti komunistom naše svetinje — vero, svobodo, človeško dostojanstvo —, pa so v tem boju padli ali bili celo že po končani vojni izdani v smrt in zverinsko pobiti. čim bolj se dogodki oddaljujejo v preteklost, tem svetlejši je mučeniški žar slovenskih borcev — vaških stražarjev, domobrancev, četnikov in vseh. ki so z orožjem ali drugače branili domovino. Naš protikomunistični boj je bil veličastna drama samoobrambe, toda ne drama na gledališkem odru, amnak v resničnem narodnem življenju. Ta boi ie pokazal, kako nastopa zaveden narod, kadar mu gre za živlienie in kadar so v nevarnosti stvari, ki so mu svete. Ta boj pa je tudi prepričljivo dokazal, da smo Slovenci ?rel narod, zmožen največjih dejanj. Tista pravili-ca. da sta v nas suženjska narava in hlapčevski duh, je splahnela za vedno. Teb junakov in tudi vseh drugih nedolžnih žrtev se torei danes tukai spominjamo. Toda ne spominjamo se jih s solzami in iokom, ampak s ponosom in hvaležnostjo. Slovenski protikomunistični boi in v tem boju prelita kri sta naš predragocen zaklad, iz katerega bo slovenski narod še v daljni prihodnosti zajemal moč in oporo za svoje narodno živlienie Pravkar smo položili venec na spomenik junakov in tamkaj pomolili zp večni pokoj njihovih duš, nato pa smo bili v svoji slovenski cerkvi, ki ie no-svečena — kakor je bilo leta 1971 v oklicu za zidavo cerkev zapisano — spominu „našim žrtvam revolucije in druge svetovne vojne, ki so za nas žrtvovali vse, kar so imeli na svetu. Večine bomo pogosto ustavljali in se zamislili v to, kar je naš pesnik tako lepo izrazil : Glejte jih: duše slovenskih žrtev vojne, revolucije, prisilnih vrnitev, izgnanstva. Spominjaj se nas! vpijo iz onostranstva. Za mrtve ne bodi mrtev Moli za pokojne' Bodi zahvaljen Bog za to našo cerkev. Dokler bo stala, bo nudila in o-življala spomin na najbolj tragično pa tudi na najbolj junaško dobo v slovenski zgodovini. Da, spomin na naše junake in žrtve je dobil veličastno obliko v spomeniku junakov in še pomembnejšo v spominski cerkvi. Opomin Toda ta današnji spominski dan je več kot samo spomin, je tudi opomin. Opomin nam vsem, ki smo po božji dobroti ostali živi, ne zato, da brezciljno uživamo dobroto življenja, ampak da vršimo določeno poslanstvo. To naše poslanstvo pa je v tem, da boj, ki so ga bojevali naši junaki, nadaljujemo — pač na drugem kraju in z drugačnimi sredstvi, kot so ga bojevali oni. Kajti boj še ni končan. Ni končan za nas in ni končan za narode, ki so jih zasedli komunisti. Za mnoge pa se boj niti še ni začel, in mnogi od teh bodo težko okusili posledice svoie brezbrižnosti za rdečo nevarnost, brezbrižnosti, ki jo opazujemo vsepovsod. Vprašajmo se danes, ali smo pripravljeni vršiti poslanstvo, ki ga je nam določil Bog in ki so ga nam zapustili in zaupali naši mrtvi borci. In tudi se vprašajmo, ali je v nas še toliko moralne sile in idealizma, kot ga je bilo v naših borcih in tudi v nas samih doma med revolucijo. Ali se vam ne zdi, dragi rojaki, da so ti spominski dnevi primerni, da si prav vsi brez izjeme na kratko izprašamo svojo vest. Ali smo še to, kar smo bili? Ali jih ni med nami vedno več, ki si žele pozabljenja vsega tega, kar se je zgodilo in kar so včasih sami zagovarjali? Ali nas ni vse preveč zajel duh materializma, uživanjaželjnosti in komoditete? Ali je v nas ostalo še kaj tistega duha, ki so ga imeli naši borci ? Ali nismo smešni v svojem hlasta-nju po gmotnih dobrinah, v svojih o-sebnih ambicijah, v svojem pomanjkanju medsebojne ljubezni, ki se kaže v obrekovanju, sumničenju in osebnem napadanju? če ze ne ljubezen, vsaj strpnost naj bi vladala med nami. Velika napaka je tudi odklanjanje vsake avtoritete, ki bi nas vezala v resnično, trdno skupnost. Ne pozabimo, da smo vsi iz preteklosti in da imamo vsi pečat preteklosti na sebi. Tudi naši otroci, naša mladina, saj je kri naše krvi. čeprav je rojena na tujem, pa je vendar naš rod, slovenski rod. Zato ne bodimo majhni! Naj bo v nas tisti ponos, ki smo ga imeli, ko smo se upirali rdeči „svobodi,“ ponos, ki so ga imeli tisti, ki so raje umrli, kakor da bi upognili koleno pred rdečo zvezdo. Bodimo načelni in vcepljajmo večna in nezmotna načela tudi v duše svoje mladine. Bodimo načelni v vsem! Kar je bilo včasih slabo, je slabo tudi danes in tudi tukaj, daleč od domovine. Kar smo odklanjali pred 30 leti, moramo odklanjati tudi danes. Bodimo načelni, ko rešujemo svoje dnevne probleme: verske, narodne, politične, organizacijske, družinske, probleme vzgoje in šolanja otrok, tudi probleme odnosov do komunizma, zaradi katerega smo zapustili domovino, pa ga sedaj vsepovsod srečujemo v najrazličnejših oblikah. Predočimo si v mislih, kako hi naši mrtvi borci in kako bi tudi mi sami pred toliko leti reševali in rešili te razne probleme. Tudi npr. vprašanje obiskov domovine. Bodimo načelni vedno in povsod, pa bomo našli rešitve, ki so v skladu z Na delo Poslanstvo, ki ga nosimo v svoji duši, pa zahteva temeljitega in vztrajnega dela. Kako pa naj vršimo poslanstvo, ki nam je naloženo? Najprej, da ohranimo v sebi vero v tiste vredno te, zaradi katerih smo zapustili domovino; da ohranimo prepričanje v pravilnost poti, na katero smo pred 30 leti stopili, pa da to vero in prepričanje posredujemo tistim, ki jih razjedajo dvomi in morda omahujejo zaradi grenkobe življenja, dalje je naše veliko poslanstvo v tem, da svojo vero in prepričanje posredujemo zlasti mladini, ki ni na lastni koži občutila tistega, kar smo doživeli in občutili mi, ki smo dan za dnem poslušali grozne novice o mučenjih in umorih sorodnikov, prijateljev, znancev, duhovnikov, glavnih delavcev, o umorih žena, deklet, ki smo zvedeli za kraške jame, polne trupel tistih, ki so odklanjali komunizem in ki smo videli še mnoge druge grozote. Dolžni smo mladini prikazati resnico, da ne pade v rdeče mreže, ki so razpete vsepovsod, tudi v tej deželi, in v katere hočejo uloviti tudi našo mladino. Naše poslanstvo pa je širše: dolžni smo vsak po svoji sposobnosti in po svojih močeh informirati svet o preteklih dogodkih in sedanjem stanju v domovini. Tukajšnjim domačinom, ki so nas gostoljubno sprejeli, pa smo dolžni odpirati oči in pokazati nevarnosti, ki jih sami zaradi svoje neizkušenosti ne vidijo. To smo dolžni že iz ljubezni do bližnjega pa tudi iz hvaležnosti. To prvo junijsko nede'jo, ko se vsako leto spominjamo junakov in mučencev, imenujemo naš narodnih vernih duš dan. Na vernih duš dan romajo ljudje na pokopališče, da prižgejo svečke na grobovih slojih dragih in pomolijo za njihov večni pokoj. Nam pa ni dano, da bi obiskali grobove naših junakov in mučencev. Niti ne vemo, kje so njihovi grobovi, ker so njihova trupla nečloveški zločinci zmetali v skrite jame, da hi tako zakrili dokaze svojih zločinov. Toda še tako globoka jama ne more prikriti resnice, in še tako umazano in lažnjivo pisanje ne more omade-(Nad. na 2. str.) IVOVO JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO KOLEKTIVNO PREDSEDSTVO 5 NE-SRBOV NASPROTI 3 SRBOM IN 1 ČRNOGORCU Po novi jugoslovanski ustavi, ki je bila sprejeta letošnjega februarja, kolektivno vodstvo države šteje devet članov, predstavnikov šestih republik in dveh pokrajin ter šefa jugoslovanske KP. Po ustavi bi moralo osem članov kolektivnega predsedstva države biti izvoljenih „s tajnim glasovanjem“ na „skupnih zasedanjih republiških parlamentov“, dejansko pa je vseh osem članov izbrala partija sama in jih imenovala za kolektivno predsedstvo. „Tajno glasovanje-“ je bilo zato samo formalnost, ker ni poslanca v republiških parlamentih, ki bi si drznil predlagati drugega kandidata. Na zasedanju 10. kongresa jugoslovanske KP, ki se je končalo minuli četrtek, 30. maja t. 1. v Beogradu, je bil „enoglasno“ izvoljen za dosmrtnega predsednika partLe diktator Tito. Kot tak je tudi avtomatično (po členu 321 nove ustave „ex-officio“) član kolektivnega predsedstva komunistične Jugoslavije. Toda on je bil tudi že v jugoslovanskem federalnem parlamentu „enoglasno“ izvoljen za dosmrtnega predsednika države. Istočasno je tudi dosmrtni vrhovni poveljnik jugoslovanskih oboroženih sil. Tako je sedaj novo kolektivno predsedstvo komunistične Jugoslavije sestavljeno takole: 1. Josip Broz Tito, 82, Hrvat, predstavnik partije; 2. Edvard Kardelj, 64, Slovenec, predstavnik Slovenije; 3. dr. Vladimir Bakarič, 62, Hrvat, predstavnik Hrvatske; 4. Petar Stambolič, 62, Srb, predstavnik Srbije; 5. Cvijetin Mijatovič, 61, Srb, predstavnik Bosne-Hercegovine; 6. Lazar Koliševski, 60, Makedonec, predstavnik Makedonije; 7. Vidoje Žarkovič, 47, Črnogorec, predstavnik črne gore; 8. Stevan Doronjski, 55, Srb, predstavnik Vojvodine; in 9. Fadil H0x1.a 64, Albanec, pred^ stavnik Kosova Povprečna starost kolektivnega vodstva je 62 let Najstarejši je diktator Tito, 82, najmlajši Vidoje Žarkovič, 47. Po narodnostih je jugoslovansko kolektivno predsedstvo sestavljeno takole: 3 Srbi: Stambolič, Doronjski in Mijatovič ; 2 Hrvata: Tito in Bakarič; 1 Slovenec: Kardelj; 1 Makedonec: Koliševski; 1 Črnogorec: Žarkovič • 1 Albanec: Hoxha. Črnogorci so =e vedno smatrali za „najboljše Srbe“, dasi vztrajno ohranjajo svojo narodno individualnost. Vendar bodo v kolektivnem predsedstvu sedeli 3 Srbi in 1 Črnogorec nasproti 5 ne-Srbom. Način glasovanja v tem kolektivnem predsedstvu ni znan. Po Titovi smrti ali po Titovem odhodu t vodstva partije zaradi onemoglosti bo njegovo (prvo) mesto v kolektivnem predsedstvu države zasedel novi šef jugoslovanske KP. Opazovalci razvoja v jugoslovanski KP omenjajo za to mesto Kardelja, ker da se Hrvat Bakarič in Srb Stambolič ne sporazumeta, kdo od niju naj bi stopil na Titov položaj. Ob novi sestav- jugoslovanskega kolektivnega predsedstva je v državi nastalo več vprašanj, ki iih bo morala partija spet reševati, če jih bo sploh mogla kdaj rešiti. Tretjo najmočnejšo Praznik junakov (Nad. s 1. str.) zevati čistega lika naših mučencev. Mi trdno veruiemo, da so naši mu-in zmage dobrote nad zlom. Njihova žrtev je tisto zasluženje, ki bo prineslo vstajenje našemu narodu Zato moramo danes in vsak dan reči: „Hvala vam, junaki in mučeni, za vašo žrtev in vaš zgled“ Odrshi prizor Takoj po slavnostnem govoru se je odprl zastor in pred očmi zbrvnih rojakov se je pričel razvijati odrski prizor „Moj dedek čaka name-,“ ki jo je izvajala mladina Balantičeve šolo San Justa, katero vodi gdč. Angelca K!an-šek. V ozadju odra slika domobranca, pred njo je gorela sveča. Na stolu sedi babica in k njej pritečejo otroci, vnuki, ki se pravkar vračajo s spominske proslave. Pripovedujejo kako je bilo, in najmlajši izrazijo željo, da bi dedku prižgali svečo na njegovem grobu, da bi naj položili rož. A to je nemogoče, saj leži neznanokje v Sloveniji. Veter z vzhoda bi ugasnil svečo in vzhodni mraz bi uničil cvetje. Postavi se vprašanje: zakaj je šla v Slovenijo soseda, če tam ne more počastiti mrtvih junakov. Najstarejša deklica izmed vnukov razloži mlajšim: svečo moremo dedku mu poklonimo. Mi moramo vztrajati na braniku, na katerem se je on boril, na katerem so se borili naši junaki. In končen vzklik, končno geslo, kateremu se pridružijo vsi otroci, ki tedaj pridejo na oder, se primejo za roke in jih dvignejo kot v prisego: „Bodočnost mi grad‘mo, blagoslovljeno z mučeništvom.“ Nato so vsi zapeli: „Oče, mati, bratje in sestre,“ pesem, katero so povzeli vsi navzoči. Pri nastopu so sodelovali: gdč. Kristina Jereb, gdč. Marta Malovrh, pa še Metka Malovrh, Andrejka Selan, Andrej Osojnik in Janez Marinčič. Ob končnem prizoru pa so nastopili še o-stali otroci Balantičeve šole, pa tudi lanuški pevčki. Celoten prizor je bil lep, le nekatere koordinacijske pomanjkljivosti so motile. S tem je bila zaključena proslava naših žrtev, naš praznik junakov, naš slovenski vernih duš dan. Pietetno, v molitvi in spominu, kot ga zaslužijo naši rajni, in kot ga bomo svobodni Slovenci še dolga leta obhajali z hvaležnostjo in zvestobo. skupino jugoslovanskega prebivalstva tvorijo muslimani (1,730.000), ki se ne smatrajo ne za Hrvate ne za Srbe, nimajo pa svojega predstavnika v kolektivnem predsedstvu države. Razlog, ki pa muslimanov ne zadovolji je, da so po novi ustavi v kolektivnem državnem vodstvu zastopane republike in obe pokrajini, ne pa narodnosti. Večina muslimanov živi v Bosni-Hercegovini, naseljeni s Srbi (1,400.000) in Hrvati (780.000). Srb Mijatovič bo predstavljal Bo-sno-Hercegovino prva štiri leta v novem kolektivnem državnem predsedstvu, za kar so muslimana Džemala Bijediča pustili še za štiri leta kot jugoslovanskega ministrskega predsednika, medtem ko je bil Hrvat Branko Mikulič „znova izvoljen“ za šefa partije v Bosni-Hercegovini. Menijo pa, da se čez štiri leta, t. j. 1978 v tej republiki ne bodo mogli izogniti rotaciji in bo v kolektivno državno predsedstvo pritegnjen ali musliman ali Hrvat. V podobnem položaju se nahaja Vojvodina. Srb Doronjski je predstavnik te pokrajine v kolektivnem državnem predsedstvu, medtem ko bodo morali čez štiri leta imenovati na njegovo mesto Madžara. Za Kosovo pa bo verjetno ostal Albanec kot predstavnik, ker .ie ta pokrajina poseljena z 920.000 Al-bani in samo z 230.000 Srbi. Problemov svojega predstavništva nimajo Slovenija Makedonija, črna gora in Srbija in nazadnje tudi ne Hr-vatska, dasi živi v njenih mejah 630 tisoč Srbov. Kratki osebni podatki članov novega jugoslovanskega državnega vodstva, ki so vsi partijci, so naslednji: Kardelj, roj. 27. 1. 1910 v Ljubljani, član partije >d 1923, verjetni Titov naslednik v partiji, ker ima tudi močno zaslombo v vojski. Bakarič, roj. 8. 3. 1912 v Veliki Gorici pri Zagrebu, član partije od 1935, nasprotnik ZSSR, zagovornik centralizma. Stambolič, roj. 12. 5. 1912 v Brezovi pri Ivanjici v Srbiji član partije od 1935. Srbski partijec št. 2, takoj za odstranjenim Rankovičem. Zagovornik strogega centralizma. pri Tuzli v Bosni, član partije od 1935, bivši Titov veleposlanik v Moskvi. Koliševski, roj. 12. 12 1914 v ma-cedonski vasi Sveti Nikole. Nasprotnik Bolgarov, vojno večinoma preživel v bolgarskih ječah. Žarkovič, roj. 10. 6. 1927 v črnogorski vasi Piva, član partije od 1943, politični komisar Titove mornarice. Doronjski, roj. 26.9. 1.919 v vojvodinski vasi Krčedin, član partije od 1939, po poklicu živinozdravnik. Hoxha, roj. 15. 3. 1910 v kosovski vasi Djakovica, daljni sorodnik albanskega diktatorja Enverja Hoxlie, član partije od 1941, ko jo je v Albaniji ustanovil Tito sam. NOVI IZRAELSKI VLADI predseduje Yitzak Rabin, minister za delo v vladi Golde Meir, ki je odstopila, obenem z obrambnim ministrom Dayanom. Nova izraelska laburistična vlada ima samo en glas večine v izraelskem parlamentu, ki šteje 120 poslancev. Novi obrambni minister je Shimon Peres, zunanji minister pa Yigal Allon. Editorial El aniversario de nuestra tratietlia nacional El pasado domingo 2. de junio, los eslovenos residentes en la Argentina, conmemoramos un nuevo aniversario de nuestra tragedia nacional. El 29 aniversario desde oue en junio de 1945 fue masacrado nuestro ejército nacional en manes de les verdugos comunistas. Eran doce mil hombres y jóvenes que con las manos atadas fueron fusilados por la espalda y sus cuerpos arrojados a profundas fosas. Con ello se consumó el mayor genocidio y las más grande tragedia del pueblo esloveno. El nuevo aniversario, que podemos conmemorar libremente en esta tierra libre, nos compromete, una vez más, a luchar por los ideales, por los cuales nuestros héroe.; lucharon y murieron. Luchar por los ideales de libertad y justicia, y por la dignidad de todos los hombres y la fraternidad de todos los pueblos. Iz življenja in dogajanja v Argentini Pozornost političnih analistov se je pretekli teden obrnila k takoimenova-netau „Argentinskemu modelu“, katerega je v preučevanje vladnih krogov podal sam predsednik general Peron. Prvo napoved v tem smislu je podal tudi sam predsednik v svojem govoru prvega maja, ko je slovesno otvoril novo redno dobo zasedanja obeh kongresnih zbornic. Tedaj je dejal, da bo ljudstvu predložil nov model, po katerem naj bi se v nadaljne urejalo celotno delovanje argentinskega naroda, njenih članov in njega države. Od tedaj naprej so se ugibanja sukala v raznih krogih. Od navdušene pritrditve, do obsodb fašističnih poizkusov, čeprav še nihče ni vedel za tekst omenjenega dokumenta, ki naj bi bil, po Peronovi definiciji, podlaga za soglasje med vsemi Argentinci. Pretekli petek, 31. maja, pa je glavni tajnik vlade, polkovnik Damasco objavil časnikarstvu, da je dotični dokument že v rokah članov zvezne vlade, da ga preučijo, in da bo tekst dokumenta v dvajsetih dneh objavljen javnosti. Polkovnik Damasco je tudi izjavil, da je to dokument, „s katerim se išče popolno soglasje v državi, za razvoj vseh dejavnosti naroda v ozračju miru, prijaznosti in harmonije.“ Obenem je bilo tudi objavljeno, da je ta dokument podlaga, na kateri se bo sestavil Narodni Argentinski Projekt („Proyecto Nacional Argentino“) pri sestavi katerega bodo sodelovali vsi sektorji narodnega življenja. Predsednikov dokument naj bi bil torej osnutek, na katerem bo nastal nov dokončen dokument narodnega načrta. Drug zanimiv dogodek pa je gotovo ostavka, ki jo je podal kot glavni tajnik predsedništva dr. Solano Lima, ki je obenem tudi rektor Buenosaireške univerze. Ostavka je bila baje podana zaradi preureditve v tem tajništvu, katero, naj bi, preko avtoritete dr. Lime, izvedel glavni tajnik vlade, isti polkovnik Damasco. Dr. Lima bo sedaj prešel na položaj „političnega' svetovalca“ predsednika, a bo ohranil rang državnega tajnika. Ta teden pa je bil porazen za prevratne skupine. Po odkritju gverilskih taborišč v Tucumanu, je v ponedeljek zvečer zvezna policija odkrila podtalno orožarno in zaplenila doslej največje količine orožja in municije. Med orožjem so bile tudi najmodernejše brzostrelke, kot jih nima niti vojska sama. Zaplenjena je bila tudi večja količina protitankovskega orožja in ekplozivov. Komunisti povzročili kardinalovo smrt je pijani tajnik kardinala obkladal s ,— J — V Čikagu izhajajoči češki tednik t,-.,____i*._a__ duhovnika Jožefa Novotnyja, poslano 24. preteklega aprila z Dunaja v Avstriji generalnemu tajniku Združenih narodov dr. Kurtu Waldheimu, iz katerega izvemo, kaj je povzročilo smrt pokojnemu kardinalu Trochti. Tu ga navajam v izvlečku: „Čutim za svojo duhovniško dolžnost da Vam kot najvišjemu predstavniku človeške družbe, katere glavni namen je braniti človečanske pravice, sporočim okolnosti, ki so povzročile naglo smrt Njegove Eminence Štefana kardinala Trochta, škofa v Lito-mežicah na češkoslovaškem. Dan pred njegovo smrtjo, to je v petek, 5. aprila, ob 11.30 predp. je prišel v škofijski urad v Litomežicah krajevni tajnik za verske zadeve. Te tajnike imenuje komunistična vlada, naj bi nadzorovali delovanje Cerkve in jo kar moč ovirali. Mož — piše se Dlabal — je prišel precej vinjen, kar je njegovo govorjenje in vedenje takoj izdalo. Zahteval je razgovor s kardinalom. Ta „razgovor“ pa je traja! celih šest ur, to je- do pol šest-h zvečer. Ves ta čas ševno mučil. Ko je odšel, je kardinal, ves izčrpan, takoj legel, prebil noč in zjutraj ga je zadela možganska kap, na posledicah katere je v soboto okrog poldneva izdihnil. Ne morem se ubraniti misli, da se češkoslovaški komunistični režim, ki je okrog leta 1950 prirejal ogabne procese proti češkoslovaškim škofom, poslužuje zdaj še bolj rafiniranih sredstev, da bi popolnoma ohromil življenje katoliške Cerkve, ko je- na tako ciničen način povzročil smrt zadnjega rezi-denčnega škofa. Po smrti kardinala Trochte ni na vsem češkem in Moravskem nobenega rezidenčnega škofa več, za vso Češko je le en apostolski administrator, enako za vso Moravsko. Ne pišem Vam tega zato, da bi pozival na boj proti komunizmu, le prosil bi Vas, da ves svoj vpliv zastavite, da dosežete, da češkoslovaški uradniki prenehajo na tako nečloveški način preganjati katoliško Cerkev.“ Pismo ne potrebuje komentarja. Samo dovolj jasno govori. Dr. Fr. Blatnik, SDB, ZDA „D Estado do Sao Paulo“ spet piše o Slovencih Na cvetno in velikonočno nedeljo sta izšla v dnevniku „O Estado de Sao Paulo“ članka, v katerih se večkrat omenjajo Slovenci iz Jugoslavije, Trsta, Italije in Avstrije. Dnevnik izide- ob nedeljah na tristo straneh in v 300.000 izvodih. Po ocenitvi časnikarjev je četrti najboljši dnevnik na svetu. Slovencem po svetu je že precej znan, ker je lani pisal o diskriminaciji koroških Slovencev in je članek v prevodu ponatisnil v 3 številkah „Naš tednik“ v Celovcu. Letos je članke napisal brazilski časnikar Joao de Almada, ki zavzema visoko mesto v upravi dnevnika. Naslov prvega članka je: „Spet nemir okoli Trsta“. Časnikar je Slovenijo sam obiskal. Krajevna imena piše v članku pravilno: Postojna, Koper (Ca-podistria). članku je dodan zemljevid zahodne Slovenije in Istre (17:13). Omenimo le nekaj mest. V Postojni je uradnica Kompasa govorila o muzikalistični slovenščini (esloveno musical). Kosilo pa je bilo najslabše. Italijanski šofer taksija je hvalil Tita: „Zmeren in miroljuben so- cialist. Un‘ brav‘ uomo. Prepir med Italijani in Slovani se je končal.“ Hvaljenje je bilo toliko Več vredno, ker je mož volilec demokratične stranke. Na drugi strani je jugoslovanski šofer de-val socializem v nič. Almada sklene: Kdor živi v Kapitalističnem svetu poveličuje komunizem, občani komunističnih dežel pa sanjajo o demokratičnem kapitalizmu. Posebno vrednost ima članek, ker citira knjigo profesorja londonske univerze A. E. Moodie iz 1. 1945, po kateri „žive znatne večine neslovanov le v mestih in okolici Gorice, Trsta in Reke, tako da je treba Julijsko Benečijo čislati za slovensko deželo (pais esloveno).“ In doda: Slovenci Tjivajo v deželi od 7. ali 8. stoletja. Take izjave tega dnevnika so za Slovence izrednega pomena, saj bero list tudi po poslaništvih in v tujini. V mestu in državi Sao Pau-lo je velik del, če ne večina ljudi, italijanskega porekla. Župan velemesta ima italijanski priimek. Nato govori članek o preganjanju Slovencev v fašistični Italiji: Sloven- ske šole je zamenjala intenzivna italia-nizacija. Slovenci so se izseljevali. V Clevelandu jih je bilo 15.000. Potlej pride naj zanimivejše. Almada našteva slovenske priimke Primorcev v Sao Paulo. Pravi, da jih je mogoče spoznati po končnem „c“ in našteva priimke: Božic, Ursic, Batistič, Boštjančič, Valencie. Pri priimku Kadunc doda izgo-varj avo: Kadunts. Govori podrobneje o usodi Trsta po padcu fašizma. Poudari, da Italija v londonskem dogovoru ni prejela suve-renitete nad mestom. Ko govori o zadnji krizi okoli cone B, omeni, da so v Kopru nosili napise: Trst je slovanski! in pravi, da „to preseneča v italijansko-iugoslovanskih odnosih, čeprav se Slovenci nikoli niso zadovoljili z italijansko oblastjo nad očarljivim mestom, ki izžareva svetlo sintezo civilizacij, ki jih je prejemala in izžarevala po Jadranskem morju, daje ponovno sproženje vprašanja mednarodnim opazovalcem misliti več kot ofenziva protestov republike Slovenije v prid slovenski manjšini, ki je v avstrijski Koroški narodnostno in kulturno zatirana.“ Ko omeni nevarnost ruske baze na jugoslovanski obali za Italijo, sklene: „Tito bo 25. 5 spolnil 82 let. Kakor se zgodi v vseh totalitarističnih režimih, se.- bo nasledstvo starega vodja izvršilo v hudi krizi. Morda je problem, ustvarjen okoli cone A in B, le odsev notranjega boja za oblast.“ Drugi članek ima naslov: „Jugoslovanska prihodnost je neznanka.“ V njem spet govori o krizi okrog cone B, o načrtu „Polarka“ in o razmerju tržaške krize do Polarke. Nekateri odstavki: Italija je ohranila mesto Trst, katero Slovenci čislajo za svoje, in hkrati bi se po mnenju Jugoslovanov hotela polastiti tudi dela Istre od Kopra do Novigrada. . . Beograd hoče od Italije formalno potrdilo pravne aneksije cone B. Ali to pomeni, da bi Beograd privolil, da bi si Italija dokončno pravno prisvojila Trst in okolico, ki ju dejansko že ima v oblasti? Natančno poroča o načrtu Polarka. Omeni, da bi ruske čete prišle do avstrijske Koroške, ki meji na jugoslovansko republiko Slovenijo, in bi strle vsak poskus odpora avstrijskega prebivalstva. Avstrijski tisk je terjal glavo vojnega ministra. Po avtorju članka bi načrt Polarka opravičeval jugoslovanski nastop glede cone B proti Italiji in nastop glede slovenske manjšine na Koroškem proti Avstriji. Hkrati meni avtor, da je nevarnost sovjetske zasedbe Jugoslavije malo verjetna. Pač pa jo bo ZSSR skušala pritegniti v svoj blok postopoma. Namen te pritegnitve bi bil strateški položaj in uničenje jugoslovanskega poskusa socializma. Procesa ni mogoče preprečiti, ker jugoslovanska vojska ni zmožna, da bi zaustavila neizprosni o-broč ruske sile, ki ima na ogrski meji močno armado. Pretveza za eventuelno intervencijo bi bila prej Makedonija, ki jo terja Bolgarija, ali Vojvodina, kjer živi po1 milijonov Ogrov, kot pa vdor v Avstrijo. Mejni spori so morda le kamuflaža procesa te pritegnitve v ruski blok. Članka sta obsiima. Skupaj zavzemata skoraj celo stran, ki ima osem stolpcev. Snovi je torej za okrog 15 velikih tipkanih strani, članka kažeta, da pri uredništvu tega pomembnega dnevnika nas in naše probleme poznajo in so nam naklonjeni. Bila sta gotovo zelo brana. Slovenskega univerzitetnega profesorja v Sao Paulo so naslednji -lan kolegi pozdravljali: „Sem bral članek o Tvoji deželi!“ LJUBLJANA — Natančno 70 slovenskih slikarjev in kiparjev je pri pravilo likovno razstavo v Beogradu, 8. inaja pa so jo prenosih' v Novi Sad Likovniki so razstavili 260 olj, plastik in grafik. Tako Beograjčani kot ¿Novosadčani so v velikem številu obiskali razstavo. PORTOROŽ — Konec aprila se je v portoroškem Avditorju predstavil naj mlajši ansambel — Slovenski ko-' morni orkester, ki je pod vodstvom ustanovnega dirigenta Antona Nanuta zaigral dela Bacha, Telemanna, Hay-dna in Tartinija. Orkester šteje 17 članov, po večini so to mladi instrumentalisti, med katerimi sta že znan?f solista Miloš Mlejnik — violončelo in Irena Grafenauer (flavta). Kritik v Delu je pohvalil dirigentovo poznanje komorne glasbe, predvajana deda pa so številne gledalce izredno zadovoljila. LJUBLJANA — V Moderni galeriji so razstavili svoja dela trije slikarji —- Jože Ciuha Ive 3ubic in Janez Vidic — katere druži le generacijska pripadnost, ne pa kakšni slični pogledi na umetnost. CELJE — Mešani zbor celjske gimnazije je v začetku maja gostoval na mednarodnem pevskem festivalu v Neerpeltu v Belgiji. Nastopilo je na tem mednarodnem tekmovanju 90 zborov iz vseh dežela Evrope. Celjski pevci, ki jih vodi prof. Ciril Vertačnik, so na tem tekmovanju nastopili v skupinj akademskih pevskih zborov in so zasedli prvo mesto. LJUBLJANA — Ljubljanska Opera je pripravila 5. maja pod taktirko dirigenta Lovrenca Arniča komično opero francoskega skladatelja Aubera „Fra Diavolo“. Kritika pa opera ni zadovoljila, nekatere vloge po njegovem niso bile primerno razdeljene; v glavni vlogi je nastopil mladi tenorist Jurij Reja, o katerem pravi, da kljub vsemu prizadevanju vloga ni ležala. Edina dva, ki sta kritika zadovoljila, -Scar uiic% na JL/iavvivva j.azjXJXjjiuzyisrci tv/- variša Giacomo in Beppo> ki sta ju kreirala in pela Ladko Korošec in Karel Jerič. CELJE — Moški komorni zbor, ki šteje 32 članov, je z dvema koncertoma 16. in 18. aprila praznoval 25 let dela. Od skromnih začetkov do lepih uspehov — zbor je nastopil na raznih mednarodnih tekmovanjih v Arezzu, Montrealu, Llangcllenu, Gorici in Ljubljani — ga je vodil dirigent Egon Kunej. S tema koncertoma pa se je dirigent Kunej poslovil od aktivnega dela v zboru. LJUBLJANA — V slovenskih bolnišnicah je nastal preplah. Vedno bolj primanjkuje ¡strežnega osebja, predvsem medicinskih sester. Šola za medi- Po Kissingerjevem uspehu na Bližnjem Vzhodu, ko je po dobrem mesecu pogajanj med Sirijo in Izraelom, v katerih je on sam igral vlogo odločilnega posredovalca, prišlo do premirja in izmenjave ranjenih vojnih ujetnikov med nasprotnikoma, so si v washing-tonskem zunanjem ministrstvu zastavili štiri vprašanja, na katera trenutno ne vedo odgovora, ki pa jih bodo morale ZDA in ostali svet na en ali drug način rešiti, če se naj človeštvo izogne težkim prevratom in posledicam. V Washingtonu predvidevajo, da se bodo morala v naslednjih treh letih rešiti naslednja štiri vprašanja: 1. Ali bo prišlo ali ne do vojnega spopada med ZSSR in Kitajsko? 2. Ali bo tekma v strateškem orožju, predvsem v medcelinskih raketah ušla iz kontrole ali ne? 3. Ali bo prišlo do končnega miru na Bližnjem vzhodu ali pa spet do nove vojne, ki bo končno pokopala Izrael? 4. Ali se bo Zahodna Evropa premaknila v smeri politične unije in trdne povezave z ZDA ali Da se bo vrnila v razkrajajoče nacionalizme in potisnila ZDA v izolacionizem. Nihče ne more prerokovati, kako se bodo ti problemi razvijali v bližnji bodočnosti, toda dejstva svetovnih razmer govorijo že danes dovolj jasno. Nevarnost vojne med ZSSR in Ki- cinske sestre sicer redno deluje, toda vedno bolj diplomirane sestre mikajo izvenbolniški pokbci — najraje se zaposlijo v otroških vrtcih. Zakaj? Za strežbo bolnikov je pač treba veliko idealizma, v otroških vrtcih pa je delo lažje. Pa niso problem samo sestre. Manjka tudi zdravnikov. In kar je morda še huje: v bolnišnicah manjka postelj. Menda je več bolnikov v bolnišnicah kot poste1 j Ker manjka sester, slovenskih medicinskih sester, jih pač „uvažajo“. Trenutno je zaposlenih 150 sester iz Hrvatske,- Srbije črne gore in Makedonije. Ob tem pa pride 'velikokrat do problemov med bolmi in strežnim osebjem. MURSKA SOBOTA — V Pomurju so se kmetje oddahnili v začetku maja — deževati je začelo. Po precej suhi zimi in še bolj sušnih mesecih marcu in aprilu, je le dež namočil polja. Zimski posevski in travniki so se vidno popravili. Toda precej prepozna pa je bila ta vremenska sprememba za dodatno gnojenje zimskih posevkov in to se bo najbrž občutno poznalo ob letošnji žetvi, tako vsaj pravijo strokovnjaki. Pa ni manjkalo dežja samo v Pomurju, ampak je bilo podobno vreme v vsej Sloveniji. Umrli to od 9. do 15. maja 1974: LJUBLJANA: Angela Kunavar r. Tič up.; Polde Polajnar; Silva Kes r. Fink; Ana Golob r. Černe; Jakob Tovornik. pravnik; Manca šeme uč.; A-nica Francpt; Stanko Pervanje. (63); Murija Hafner r. Cornino; Karel Kušar, biv. dir. Slovenijalesa; Stana Hlebec r. Kolib (84); Ivanka Plahutnik r. Urh (63); Maksim Sedej. akad. slikar (65); Marija Očko r. Mozetič (80); Antonija Bah; Franjo Skočir dir. v p.; Marija Sešek (80); Vinko Sadar up.; Franc Nastran, žel. up. RAZNI KRAJI: Alojz Albič, Šmartno v Tuhinju; Anton Koželj, Krka: Štefan Škaper up., Tržič; Jakob Kogovšek (78), Podbrezje; Angela Rajič vd. Zemljak, Bled; Katica Žižek. Radenci; Anica Zadravec r Veber, Celje; Antonija Gasparič (83) up., Celje; Angela Kopač r. Perdan, Šenčur; Bogomila Der-žič r, Caharija, Dobova; Alojz Jožef skovec pri Krškem; Slavko Frigelj, tajnik občine Trbovlje; Marija Tratnik r. Šribar, Raka; Karel Kužnik, Dobrnič; Janez Koželj1 up.. Gornje Gameljne; Angela Velkavrh (87) up., tab. tov., Črnuče; Matevž Čarman (80), Polje; Miro Vidmar, ekonom, tehnik, Kamnik; Andrej Repinc, farmacevtski tehnik. Ločna; Franc Peternel, Jesenice; Julij Videtič, kor. bor.. Celje; Vid Lavrih. Žubina; Joža Lukačevič r. Ranzinger, uč., Vrhnika; Danilo Kukovič, pravni ref. Založbe Obzorja, Maribor; Jože Hrovatin (Majerjev ata) Dol pri Borovnici, Stane Dolinar, kurjač, Škofja Loka; Amalija Ilc r. Modic, Cerknica; Tone Robas (69), dir. v p.. Petrovče; Marija Vovk, Grosuplje; Amalija Uršič (80), up. uč.; Nežka Lavrič up., Ihan; Ana Puš r. Adamlje, Šentvid pri Stični; Matija Mule (Korenov ataL Žerovnica pri Grahovem. Kristina Bolta up.. D. M. v Poliu; Ivan Lamovšek, delavec, Litija; Jože Saiovie up. rudar Zagorje. Mirko Mihelčič pos. Vav-pča vas pri Semiču. tajske ni pravljica Nevarnost je prav sedaj večja, kakor pa bo čez tri leta. Takrat bo Kitajska že imela dovolj a-tomske zaloge, da se je ZSSR ne bo drznila napasti, ne da bi morala računati na atomski protinapad. Takrat bo tudi politična oblast na Kitajskem verjetno že prešla s stare revolucionarne ekipe okoli Maocetunga in čuenla-ja na mlajšo vojaško in civilno politično generacijo, ki jo na ZSSR ne veže nič več skupnega. Vsekakor bo Kitajska manj ranljiva za sovjetski napad leta 1976 kakor je danes. Podoben razvoi se nakazuje v oboroževalni tekmi z atomskimi medcelinskimi raketami. Če se ne bodo sporazumele omejiti ali celo ustaviti produkcijo atomskih raket, potem jih bodo velesile leta 1977 imele že toliko, da iim jih ho treba samo še totalno uničiti ali pa jih dejansko uporabiti. Kdo se bo odločil prvi storiti eno ali drugo? Kljub trenutnemu premirju na vseh bojiščih na Bližnjem vzhodu končnega miru med Arabci in Izraelom še ni, odn. miru nikdar ni bilo od nastanka izraelske države po drugi svetovni vojni. Sedanja razklanost med Arabci ie deloma omogočila Kissmgerju, da je ustavil sovražnosC tudi med Sirijo in Izraelom. V prihodnjih letih mora priti do dejanskega miru na tem področju, SLOVENCI V Osebne novice KrsL V ¡Slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena 29. majá Ana Pavla Agra, hči Antona in ge. Elizabete Marte roj. Volovšek. Za botra sta bila Juan Carlos Agra in Ana Marija Volovšek. Krstil pa je msgr. Anton Orehar. Srečnim staršem naše čestitke. Slavko Tršinar umrl. V Chapadmalal blizu Mar del Píate je v petek, 31. maja, umrl rojak Slavko Tršinar. Pogreb je bil v soboto, 1. t. m. Naj počiva v miru. ZVEZA MATER IN ŽENA Naše družine in Cerkev Pod tem naslovom je v četrtek, 30. maja v Slovenski hiši predaval g. Jože Košiček na sestanku Zveze mater in zena, ki si je za letošnjo sezono zastavila nalogo, da pri sestankih, ki so važen del njihovega dela v organizaciji, ki jih druži, obravnavajo vprašanje slovenskih družin, ki žive,, izven območja svojega naroda in v mnogih nevarnostih ter stalnih skrbeh za svoj narodni in verski obstoj. Predavatelj je najprej v kratkih potezah navajal dokaze o krščanskem značaju družine, ki ima v zakonu zakramentalen položaj in ki iz njega izviralo velike dolžnosti za vse člane družine glede verske in moralne vzgoje, ki je ni mogoče prepustiti komu drugemu, ne jo nadomestiti s Dovršnimi rešitvami in izgovori, čeprav je to vprašanje danes in tukaj izredno težko, v marsičem skoraj nerešljivo. Nato je predavatelj opisal vlogo župnije in škofije, ki nam nauk direktno posredujeta in naše dolžnosti do župnije in Cerkve. V tretjem delu se je predavatelj dotaknil najbolj perečega vprašania naših družin: Kako našo mladino pritegniti in ohraniti v zvezi s Cerkvijo, v našem primeru s središči slovenskega bogoslužja, poudarjajoč, da je zveza mladine s slovensko liturgijo, s slovenskim petjem, s slovenskimi posebnimi pobožnostmi pre-važna opora za ohranitev ne le vernosti ampak tudi narodnosti. Občudovanja vredna je požrtvovalnost teh tako zaposlenih varuhinj slovenskih ognjišč, da se kljub vsemu odtrgajo za nekaj ur domu in delu, da se v lepi skupnosti posvete problemom, ki nje najbolj teže. RAZSTAVA SLOVENSKE PODJETNOSTI V soboto, 1. junija, se ie vršil v Sloginih prostorih sestanek slovenskih podjetnikov, ki pripravljajo to prvo razstavo slovenske podjetnosti v Argentini. Zbrali so se zastopniki raznih področij slovenskega podjetništva v Argentini, ki jim ie veliko na tem, da naši skupnosti in tukajšnjim oblastem razultate—ga- - je IRO pred 25 leti s petimi dolarji v žepu postavila v buenosaireško pristanišče. Med priiavljenci so naslednja podjetja: Ivan Ahlin, Vinko Aljančič, Bratje Bajda, Tone Bidovec, Keramika Fingal SRL. Indumetal SRL, Peter Černič, Marino Dekleva. Editorial Baraga SRL, Tánica ELEMEC SA. EME SRL, Franc Slavič, Jožica Škrbec, Jože Štefanič. Marijan Šušteršič. Peter Erhovnic. Albin Frontini, Franc Golob, Izidor Kastrevc, Stanko Marinček. Oblak Hnos. SA, Ivan Omahen. PAPELBRIL S A, Paulič-Leber, Jože Pugelj, Resortes Šabič. Jože Šenk. STANDMETAL SA„ Lovro Tomaževič, Feliks Urankar, arh. Jure Vombergar, Založba Svobodna Slovenija. Herman Zupan SA, PAPELERA DEL SUD SA, Jože Žerovnik. Jože Kržišnik, Nande češarek in Rudolf Žitnik. Določeno le bilo, da se bo razstava vršila v Našem domu v San Justu v tednu med 20. in 27. oktobrom tega leta. Formirale so se delovne komisije (upravna, tehnična, finančna in propagandna), c se pravi, Arabci se morajo notranje prepričati, da jo Tzrael dejstvo, sicer bo pod novimi pretvezami prišlo do novih spopadov. Z milijardami petrodo-larjev bo Arabcem vedno lažje organizirati nove bojne pohode proti Izraelu, zlasti, ker gre tudi Moskvi ribarjenje v kalnem v prid. Razkroj v Zahodni Evropi, ki je iz-gledal lansko leto neustavljiv, se je še poglobil z dogodki letošnjega leta. Nova francoska vlada je šele na začetku svoje poti v neznano bodočnost, nova britanska vlada še ne sedi trdno v sedlu, nova zahodnonemška vlada je še slabotna zaradi resnih notranjih vohunskih in gospodarskih pretresov, v Italiji se damokraciji resno majejo tla pod nogami. Upanje je, da se bo Zahodna Evropa zbudila in uvidela nevarnost nadaljnjega razkroja, odn. nujnost politične unije, te pa trdno povezane čez Atlantik z ZDA, ki kljub svoji notra-nii problematiki okoli Watergata še vedno ostajajo najmočnejša trdnjava svobodnega sveta v njegovem boju proti navalu vseh vrst komunističnih ideologij', ki so vse v svojem bistvu negativne in uperjene oropati človeka svobode. V današnjih svetovnih okoliščinah in to bo veljalo, kakor kaže, vse do konca dvajsetega stoletja, bi bila severnoameriška ¡zo’acija, iz katerega koli razloga, največja nevarnost za svobodni del sveta. V Moskvi in v Pekingu si jo iskreno želijo. ARGENTINI katerih delu bomo sproti obvešča vali naše bralce. Želeti bi bilo, da se čim-prej prijavijo še drugi naši podjetniki, ki se do sedaj še niso, da bo ta razstava res mogočna manifestacija prizadevanj za našo gospodarsko osamosvojitev. SAN MARTIN Sanmartinska Liga žena-’mati je spet imela svoj redni sestanek. To pot je predaval g. Rebozov o ljubezni. Snov je tako obširna, da je ni mogoče v kratki urici zaključiti. Po končanem govoru se je razvila dolga debata. Gospodu Rebozovu se zahvaljujemo za zanimivo predavanje. Prihodnji sestanek bo 19. junija, ki bo posvečen vsem padlim domobrancem. Na sestanku so vabljeni vse san-martinske žene in možje, pa tudi dekleta in fantje. Slovenci po svetu BRAZILIJA — Sao Paulo Ob doslej največji udeležbi (135 oseb) so Slovenci v Sao Paulo obhajali materinski dan. po maši iso se zbrali v pravkar ‘docela prenovljeni župnijski dv,orani. Vse je bilo novo, granitna tla in stene, stebri in zavese. V obeh jezikih je pozdravil navzoče inž. Herbert ¡Slivnik in s slovensko deklamacijo Peter Lajovi, s portugalsko pa Lenka Ruisijan. ki je prejela, izreden aplavz za umetniško izvajanje. Za njo je nastopila z recitacijo Jožica Mestnik. Jožko Matevž je recitiral Ceglarjevo pesem Materina beseda. V drugem delu so prišli na vrsto otroci, od katerih so mnogi nastopili prvič. Deklice so spravile vse v dobro voljo s pranjem in petjem pesmi Peri-čice. Trije Martelančevi 'otroci so zapeli pesmico, ki so' se je naučili v mestu Santos, kjer stanujejo- Dečki so s puškami in z bobnom korakali, Tirbi-čevi otroci so lepo deklamirali in plesali. iNiato so v Triglavskem pogorju nastopili škrati in vile in se po bajnem -prizoru zahvalili ®Wveniski materi v narodni noši, nakar s© je tudi ona zahvalila otrokom za trud in lepo prireditev. Ob koncu je Ljuba Malgajeva delili materam leetova srca, ki jih j'e -sama pripravila. Največje jo debila mati. ki ima največ živih otrok, pet po številu, Agata Jančarjeva. 'Po živahnem srečolovu. ki_ ga je vodil inž. Slivnik in v njem največ do-hitkev dobil dr. E. Al. Fonda, se ie župnik zahvalil prirediteljem te tradicionalne ‘župnijske prireditve: gospema Elici Bernikovi in Ljubi Malgajevi, ki sta si z učenjem otrok in z drugimi pripravami pridobili zelo veliko uslug mku in inz. ¿Mi I kii TerčI-ču z a pomoč, zlaisti za spremljavo točk z vlasbo m sleidi. Priznanje zasluži tudi tiskar Valentin Majer, ki je pred potovanjem v Evropo brezplačno natisnil sto vabil v obeh jezikih. Nekatere rojake, ki stalno prihajajo, ie odvrnila bolezen. Nekaj .oseb Pa ie vri šlo nrvič. Vsi so bili s prireditvijo zadovoljni in -so se čudili, kako .ie bilo m.do-oče otroke zbrati in jih toliko napičiti v tem velpmostu, v katerem ie treba potovati tudi no eno uro in žrtvovati nedeljski izlet ali odih v klubu v zameno za vajo v župnijski dvorani. Pb prireditvi se je v najlepšem razpoloženju pričelo nraznenje s poticami oVožemh miz in steklenic, Za prijetno „Krčmarica44 v V petek, 17., soboto, 18. in nedeljo, 19. maja, je bila na odru Hladnikovega doma v Slovenski vasi predstavljena komedija Carla Goldonija „Krčmarica“ CMirandolina). Izvedel jo je krajevni dramatski odsek društva v režiji Cirila Jana. Carlo Goldoni (1707—93), beneški gledališki avtor je v Italiji začetnik komedije karakterjev na Molierov način in s tem nekoliko zasenčil tradicionalno, skoraj burkasto gledališko dejavnost „la commedia dell’ arte“, ki je vse dotlej prevladovala. „Krčmarica“ je smatrana za eno niegovih najboljših del (nastala 1, 1753). Zgodba je preprosta, Mirando-hna, krčmarica v Florenci s svojo privlačnostjo moškim gostom meša glave. Markiz in grof se prizadevata za njeno naklonjenost, a ona se z njimi samo '’•’bava. Novi gost v krčmi, vitez Ripa-frotta, „sovražnik vseh žensk“ se zaljubi v Mirandolino, a na koncu spozna, da se je le šalila. V njo je zaljubljen tudi njen natakar, katerega na koncu komedije vsem predstavi kot njenega izvoljenca. Tako je po daljšem in vztrajnem delu, z velikimi vajami, ki so bile celo prekinjene za nekaj mesecev in potem zopet obnovljene s skoraj čisto drugimi igralci, režiser le dosegel postaviti delo na oder, a kljub vsem težavam, je dobro razdelil vse vloge, kar ni lahka stvar, če upoštevamo možnosti, ki jih daje majhno število igralcev z vsemi-težavami amaterske skupine, in ki jih slovenski gledališčniki v Buenos Airesu poznajo. Igralci so tako, kar se da pravilno podali njihove vloge, čutiti je bila doži-vetost in spretnost v podajanju kar za- TEŽAK ODGOVOR IVA ŠTIRI VPRAŠANJA NEVARNOST SEVERNOAMERIŠKE IZOLACIJE spremljavo so skrbeli pevci, davni predmet razgovora je bil ¡bližnji praznik sv. Cirila in Metoda, ki se nanj pripravljajo slovanski narodi in je zanj kardinal izbral zadnjo nedeljo v maju. Tudi za to i£'.av.,e je V. ‘Majer natisnil brezplačno1 Dets-to vabil, ki so -bila v začetku maja razdeljena ukrajinskim, ruskim, poljskim in hrvatskim duhovnikom, ¡Slo-venci pa so jih prejeli na materinski dan. PISMO IZ ZDA Cenjeno uredništvo ¡Svob. Slovenije! Minulo je že precej časa od mpjega zadri,ega poročila v ¡Svob. Sloveniji. Odločil sem ise, da danes nekaj napišem. Kot po navadi vsako let.o praznujemo materin dan. To leto je padel na 12. maj. Ta dan so -mele nekatere matere skupno sv.^ obhajilo -s svojimi hčerami. Pbpoldne istega dne je bilo kronanje Marijinega kipa v naši novi cerkvi sv. Križa v Faierfiedu. Med ¡litanijami Matere božje je ženski pevski zbor lepo prepeval Marijine pesmi. Po litanijah je članica ¡Marijine družbe položila krono na Marijin kip. šolski otroci. dečki in deklice. v lepih belih oblekah,' ,so šli v sprevodu do Marijinega kipa in položili velike lilije poleg kipa. če ravno nam jreme ni bio naklonjeno je bila udeležba zadovoljiva. Po končani slovesnosti so dekleta Marijine družbe priredile v cerkveni dvorani zakusko. Tu sledi nekaj misli o naših živih in mrtvih materah, še živečim, da se oddolžimo za njih nenehno skrb zn svoje otroke z malim darom, za pokojne, da naročimo maše. Mati je sa-mo ena, srečen je tisti, kateri ima še živo mater. Dobra krščanska mati nenehno ljubi svoje otroke, skrbi zanje. Ona je svetilnik v ¡družini, kateri nikoli ne ugasne. Noben -otrok ne more poplačati velikega dolga in ljubezni. Ljubiti zna ■svoje otroke kot nihče na svetu. Skrbi za one, katere ima vsak dan pri ¡sebi. Za nas, kateri ismo v daljni -tujini. Ena mati nas je rodila, ena mati nas živi. pa naj Soče so valovi io zibali, savski ali dravski tok, la v (Sloveniji je tekla zibka vseh njenih ptrok. Marijin mesec maj počasi prihaja, še vedno je zjutraj hladno. Počasi se drevje odeva v cvetje, narava je: ozelenela, pričela novo življenje. ¡Navadno je v ZDA kasna pomlad, zato pa _ lepa in dolga jesen. V juniju že začenjajo pikniki in veselice v prosti naravi, ob jezerih in rekah. Kriza za bencin je začasno popustila, vožnja je znižana na 55 mil' na uro. -S to odredbo je «tolsti življenj prihranjenih, ker se n-e prehiteva, se jih mani pobije. Čas hitro beži. Ta mesec je žei 15 let, odkar -sva z ženo zauu&tila Argentino, pa odšla k sinu v ZDA. Ves ta čas sem naročen na Svobodno Slovenijo in in jo rad čitam, le včasih neredno prihaja. Krivda je na pošti. Dasiravno so se pristojbine podražile, tudi pri nas ni tiobenega znamcnia. da bi sp kai jz- V svobodni Sloveniji opažam velik oglas trgovine s pohištvom ,.Luky“. To je sin mojega prerano umrlega prijatelja Milharčiča. Čestitam k tako velikem podvigu, da ima kar tri trgovine s pohištvom. (Drugi oglas dr. Juan Blaznik — to je gotovo sin prijatelja Lada Blaznik, tudi njemu čestitam, da ¿e sin prišel na tako lep položaj. Lada prosim, da bi mi poslal naslov. -Ker vem, da .jo prostor v li-stu omejen, kopčam. Za danes lepo nozdravliav,, hčerke, njih družine, čitatelje Sv. Slovenije, prijatelje in vse pri časopisu. Frank Žele, 83 North Street, Huntington Cohn. 06484, USA. Slovenski vasi htevnih vlog. Na splošno so igralci izžarevali veselje, ki jih je sproščalo in dalo možnost vživetosti. Marija Stanovnik je ustrezno podala vlogo mlade krčmarice, dekadentnega markiza Tarlimpopolija je prepričljivo podal Slavko Reven in njegovega ljubezenskega tekmeca grofa Albafiorita je presenetljivo dobro igral Jože černak. V vlogi viteza Riparatta je bil Ciril Jan in se je dobro izkazal v doživljanju svoje vloge, kakor tudi mnogo obetajoči Franci Stanovnik (natakar Fabricij) in Bogo Rozina (vitezov sluga). Vera Adamič in Mojca Bavdek sta prav dobro . podali vloge potujočih igralk Hortenzi-je in Dejenice. V veliko pomoč je bila šepetalka Magdalena Koprivnikar. Za to predstavo je režiser lahko uporabil nove lučne in zvočne naprave, za kar sta pri tej ign skrbela Tone Jemec (zvok) in Janez Žitnik (osvetljava). Za povezavo med dejanji in predstavljanje igralcev je uporabil glasbene odlomke iz Mozartovih koračnic in Vivaldivije „štiri letni časi“. Igra je bila zelo razgibana do konca, ker ni bilo kakšnih posebnih tehničnih težav, poleg tega pa je bila dvorana za to priliko vestno pripravljena in gledalcu je bilo prijetno v vseh pogledih. To je nov dokaz, da imajo ljudje voljo do življenja in da so pripravljeni kaj žrtvovati za druge, kar nam daje upanje za nove in še boljše kulturne prireditve. Ponovitev bo v petek 7. junija, ob 20 v Slovenski vasi in pa v soboto, 8. junija, ob isti uri v Slovenski hiši. Prepričan sem, da jo je vredno videti. M. A. Mednarodni teden MED GRČIJO IN TURČIJO se je spet povečala napetost, ko je turško ladjevje začelo „tipati“ po Egejskem morju za petrolejskimi ležišči, ki so jih tako grški kakor turški strokovnjaki odkrili na omenjenem področju. Nekateri grški egejski otoki so od turške obale oddaljeni samo dober kilometer ter si Grčija lasti tudi bližnje morje okoli teh otokov odn. njihovo podmorsko pobočje. VODJA ameriškega zunanjepolitičnega odbora v senatu senator Full-bright je na volitvah v državi Arkansas izgubil, ko ga je porazil njegov tekmec 46-letni arkansaški guverner Dale Bumpers. V svojih 30 lotih v ameriškem kongresu jih je Fullbright odsedel 15 kot šef senatnega zunanjepolitičnega odbora, ter je tako imel velik vpliv na ameriško zunanjo politiko. Fullbright je bil zagovornik ameriškega odprtja na Vzhod, proti ZSSR in Kitajski ter eden najmočnejših zagovornikov ameriškega umika iz Vietnama. Vsa njegova zunanja politika je bila usmerjena v popuščanje pred Sovjeti in Kitajci. Znak, da je Fullbright delal škodo svobodnemu svetu, in koristil Moskvi je bilo poročilo sovjetske agencije Tass, k; je ogorčeno zvrnila krivdo za Fullbrightov poraz na „ameriški voiaško-industrijski kompleks“ in na „vplivne sioniste“ v ZDA. Tass je Fukbrighta označila za „enega redkih ameriških senatorjev, ki se je boril za ameriške interese“ ter je bil „neodvisen strokovnjak ameriške zunanje politike“ Bumpers, ki zagovarja odklon od ZSSR in Kitajske, bo zasedel Fullbrightovo mesto v senatu januarja 1975. V NOVI FRANCOSKI VLADI konservativca Giscarda je bil postavljen za zunanjega ministra 59-1 etni bivši francoski veleposlanik v Zahodni Nemčiji Jean Souvagnargues, obrambni minister Jacques Soufflet, notranji minister pa Michel Poniatowski. Giscard napoveduje Franciji dobo vedno večje svobode in blagostanja, če mu pri izvedbi programa ne bodo nagajali komunisti in njihovi sopotniški socialisti. SPOPADI med Sirijo in Izraelom, do katerih je sporadično prihajalo med obema državama še 81 dni po formalnem premirju, ki ga je Izrael podpisal z Egiptom, so se po posredovanju severnoameriškega zun. ministra Kissin-gerja končali minuli petek ter so za nadaljnje zavarovanje premirja sklenili med obema nasprotnikoma potegniti varnostno cono, dokler ne bo podpisana prava mirovna pogodba. Izrael je vrnil 408 sirijskih, iraških in maroških vojnih ujetnikov, Sirija pa 68 izraelskih vojnih ujetnikov. Egipčanski diktator Sadat je Kissingerjev uspeh označil za „čudež“, palestinski teroristi, ki delujejo iz Libanona, pa so objavili, da s svojim „bojem“ proti Izraelu ne bodo prenehali. BANGLADEŠ, ki je postal samostojna država decembra 1971, bo na letošnjem jesenskem zasedanju Glavne skupščine ZN sprejeta kot 136. članica te organizacije. SLOVANSKE SMUČARSKE TEKME V izvedbi SPD Bariloče bodo v soboto, 20., in nedeljo, 21. julija t. 1. v Bariločah smučarske tekme v naslednjih panogah: tek — skoki — slalom. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini: I — mladina od 12. do 15. leta II — odrasli od 15. leta naprej. Tekmovalec skupine II, ki bo dosegel v vseh treh disciplinah največ točk (na osnovi tabele FIS-a), bo SLOVENSKI SMUČARSKI PRVAK V ARGENTINI. Prijave sprejema do 9. julija SLOGA, Bme. Mitre 97, Ramos Mejia in pa SPD Bariloče, Casilla de Correo 351, San Carlos de Bariloche. Tudi na belem snegu velja, da V SLOGI JE MOČ! ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcór. 4158, Buenos Air»-' T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbc*r: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit OB 25-LETNICI SLOGE Eaxvoj slovenskega zadružništva p® drugi svetovni vojni Dogodki okoli leta 1918 so močno vplivali tudi na razvoj slovenskega zadružništva. Ti dogodki so bili: razpad avstroJogrske monarhije/ demobilizacija avstrijske vojske, ustanovitev nove države — kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, smrt velikega zadružnega ideologa in organizatorja dr. J. - .F,v - .Pplmorefe^ItaT plebiscitu itd. Vse to je zadalo prej cvetočemu slovenskemu zadružništvu težke udarce. Vendar se je v novi državi zadružništvo kmalu opomoglo. Na Primorskem je do fašističnega režima še nekako životarilo, nato pa jih je ta režim uničil in nadomestil s svojimi gospodarskimi organizacijami. Na Koroškem je ostalo nekaj slovenskih zadrug do priključitve Avstrije Hitlerjevi Nemčiji. Nacizem je te zadruge uničil. Po Hitlerjevem porazu in ponovni upostavitvi avstrijske republike, pa so znova zaživele. V Sloveniji, ki je pripadla državi SHS, pa je bil položaj naslednji: Zadružna misel je bila še vedno močna. Generacija, ki jo je vzgojil dr. J. E. Krek, se je z bojnih polj vrnila domov in znova zagrabila za delo na vseh področjih — tudi na zadružnem, število zadrug je začelo naraščati in njihovo poslovanje se je zadovoliivo razvijalo vse do velike gospodarske krize, ki se je začela leta 1932. Ta kriza je zajela tudi zadružništvo, ki je vse do leta 1937 le polagoma napredovalo ali tu in tam celo nazadovalo. Po letu 1937 pa se pokažejo znaki izboljšanja, kar pa je znova zavrla ali skoraj uničila druga svetovna vojna in tuja okupacija. Kar pa je še ostalo svobodnega zadružništva, ga je uničil komunistični režim z ustanovitvijo državnih zadrug. Kratek pregled razvoja zadružništva po koncu prve svetovne vojne pokaže tole: Velika večina zadrug, ki med vojno niso delovale, je obnovila svoje delo. Na novo pa se je ustanovilo precej konzumnih, kreditnih in stavbnih zadrug. Zelo se je pomnožilo število zadružnih elektrarn Agrarna reforma je rodila novo vrsto zadrug — agrarne zajednice, ki so imele namen sodelovati pri izvedbi agrarne reforme, kar pa ni uspelo in so te zadruge propadle. OBVESTILA PETEK, 7. junija 1974: V Slovenski v„si ob 20 igra ..Krčmarica“. SOBOTA, 8. junija 1974: V Slovenski hiši ob 20 igra „Krčmarica“. NEDELJA, 9. junija 1974: V Carapachayu dopoldne sv. maša in kosilo, popoldne pa občni zbor Slovenskega doma. V Slovenskem domu v San Martinu družabna prireditev (koline). V Stovenski trsi mladinska sv. maša ob 9.30 nato zvezni sestanek za fante in dekleta. Predava Zorko Simčič. SOBOTA. 15. junija 1974: V Slovenski hiši ob 20 kulturni večer SKA. V srečanju z našimi ustvarjalci: ..Tine Debeljak — prevajalec“. Po športnem, svetu Na zadnji tekmi smučarskih skakalcev v Bischofshofnu 29 aprila je spet zmagal Švicar Steiner, na drugo mesto se je uvrstil Ekstein (NDR), tretji ie bil spet Švicar Schmidt. Dobro se ie uvrstil koroški skakalec Milonig (10. mesto), najboljši Slovenec pa je bil mladinec Zupan z 19. mestom, 23. je bil Danilo Poudgar, 24. Mlakar. 26. Dolhar Na tekmovanju je nastopilo zadnjikrat v sezoni 1973-74 35 skakalcev iz Švice. Avstrije. Franciie Poljske in obeh Nem-čii in sicer na 80-metrski skakalnici. Od vsepovsod Ostanki najstarejšega človeka v Evrovi Zagrebški znanstvenik prof. dr. Mirko Malež je v jami šandalja pri Pulju nažgi. ..okosU ■) AJ... .e Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-72' ^ SLOMŠKOV DOM NEDELJA, 16. junija: Po procesiji v Don Basco bo na razpolago domače kosilo. SOBOTA, 22. junija: Ob 19 tradicionalna domobranska proslava: Sv. maša in peslter spored s sodelovanjem pevskih zborov, mladinske godbe in Slomškove šole. Gov.ori g. Milan Magister. NEDELJA, 30. junija: Družinska nedelja. Ob 9 sv. maša, predavanje z razgovorom in kosilo. Naš dom San Justo 23. junija ob 15: TRADICIONALNA LOVSKA VESELICA lai Jeločnik, odlomke iz njegovih prevodov pa bodo brali Pavči Eilrtzeva, Nataša Smersujeva in Lojze Rezelj. člani gledališkega odseka. Večer je hkr-i-ti posvečen spominu Franceta Balantiča na vigilijo Praznika Junakov. Pevski zbor Slovanske mladenke sporoča. da bo rifa, ki jo ie zbor organiziral. izžrebana no državni loteriji v petek, 14. junija. REŠITEV TRETJE NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: 1) Predrt. 6) Talmud. 11) Reva. 12) Rdi. 14) Pare. 15) Oda. 16) Puran., 18) Kes. 19) Si. 20) Pomoreš. 22) Nn. 231 Marogasto. 25) Asado. 27) Tepec. 991 Kozaki. 31) Pijemo. 32) Dar. 331 Zro. 351 Era. 361 Moč. 37) Obira. 39' Aid. 41) Um. 42) Ekologa. 44) Le 45) Faktor. 46) Daktil. NAVPIČNO: 1) Prostak. 2) Redi. 3) Eva 4) Da. 5) Trumo. 6) Tiara. 7) LP. 8) Mak. 9) Uren. 10) Desnico. 13) Droga. 16) Porok. 17) Nesti. 20) Padar. 21) Stele. 23) Mazač. 24) Opera. 26) Sodoma. 28) Emajli. 30) Izbor. 31) Porod. 34) Ril. 36) Muf. 37) Oko. 38) Aga. 40) Del. 42) Et. 43) Ak. MARIJA SNEŽNA OSTERC ZOBOZDRAVNICA Thames 2272 7. nadstr. „E“ Prositi za uro na telefonu: 761-1730 od 10. do 15. ure JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 DR. JUAN JESUS RLASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo C. Jose E. Uribnru 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855. Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 LUK/ RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197 AVDA. 25 de MAYO 136 A LM AFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad EZESZy'k C. SPEGAZZINI SAN JUSTO Dramatski odsek Slovenske vasi vabi na komedijo v treh delanjih CARLO GOLDONI KRČMARICA Režija Ciril Jan v petek, 7. junija, ob 20 v Slovenski vasi; v soboto, 8. junija, ob 20 v Slovenski hiši, Ramón L. Raleón 4158. AVDA. PAVON /H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS OE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejšo pohištvo Slovenski dom v San Martinu vabi vse rojake in rojakinje na DOMAČE KOLINE v nedejo, 9 junija od 18 dalje Sodeluje orkester “Planika” Klobase, ki jih bo napravil v prostorih doma mojster Gabrijel Dovč, bodo za dom na razpolago že v soboto od 15 dalje.