Soc Delo 30, 1991, 1-2 PoročUa	91
uskladiti z zakonom o podjetjih in (morebitnim) zakonom o zasebnem delu;
-	določbo o kvotnem sistemu (19. člen ZUZIO) je potrebno operacionali-
zirati s posebnim pravnim aktom (pravilnikom)
b) Financiranje:
-	viri (denarna osnova) usposabljanja in zaposlovanja morajo postati
jasno razpoznavni, trdno opredeljeni in povezani na nacionalni ravni;
-	v finančni zgradbi (načrtu) poslovanja Skupnosti pokojninskega in in-
validskega zavarovanja naj se (ponovno) jasno določijo sredstva za poklicno
usposabljanje (rehabilitacijo), ki bodo ustrezala dejanskim potrebam po teh
programih;
-	pri podpiranju gospodarske ("tehnološke") prenove s pomočjo t.i. "raz-
vojnega dinarja" naj se kot prednostno merilo upošteva tudi ustvarjanje mož-
nosti za zaposlovanje invalidnih oseb;
-	sistem gospodarskih olajšav, ki jih sedaj uživajo invalidske delavnice,
je potrebno v celoti ohraniti;
-	proučiti je potrebno možnosti za oprostitev plačevanja prometnega
davka za izdelke, kijih proizvajajo invalidne osebe.
Odprta vprašanja, na katera bo še potrebno odgovoriti in izhajajo iz
stališča III. skupine, so naslednja:
1.	Ali sploh, in če že, katere pogoje naj bi izpolnjevali zasebni
delodajalci, če bi želeli uživati ugodnosti(spodbude) za usposabljanje in zapo-
slovanje invalidnih oseb?
2.	Ali se pri odpiranju delovnih mest pri družbenih in zasebnih deloda-
jalcih odpovedati in dati prednost kreditom in q)rostitvam?
3.	Ali nadomeščati izgubo (zmanjšanje) delovne sposobnosti z oprosti-
tvami davkov in prispevkov ne pa (tudi) z neposrednim finančnim nadomes-
tilom?
Na osnovi pisnih predlog poročevalcev vseh treh skupin prijavil:
Tone Brejc
SVETOVNA DEKLARACIJA O PROSTOVOLJNEM DELU
Prostovoljci, zbrani na konferenci LIVE 90 v Parizu smo na pobudo
Mednarodne zveze za prostovoljno delo in glede na poslanstvo, ki nam je
bilo zaupano na svetovni konferenci LIVE 88 v Washingtonu, DC., napisali
svetovno deklaracijo o prostovoljnem delu.
A. Uvodne določbe
1. Prostovoljci, ki sta nas navdihnili Svetovna deklaracija o človeških
pravicah iz leta 1948 in Konvencija o pravicah otrok iz 1989, imamo svoj
angažma za orodje družbenega, kulturnega, ekonomskega in ekološkega
92	Poročila	Soc Delo 30,1991, 1-2
razvoja v spreminjajočem se svetu, in verjamemo, da "ima vsaka oseba pra-
vico do svobodnega združevanja v miroljubne namene".
2 Prostovoljno delo:
-	temelji na svobodni osebni motivaciji in izbiri;
-	je način, kako pospeševati dejavno občanstvo in skupnostna prizade-
vanja;
-	Po navadi ga izvajamo posamezno ali skupinsko v okviru kakšne
OTganizacije;
-	zvišuje človeški potencial in kakovost vsakdanjega življenja ter s tem
oblikuje človeško solidarnost;
-	s tem ko si prizadeva za boljši in mirnejši svet, ponuja odgovore na ve-
like izzive naSega časa;
-	s tem da ustvarja celo delovna mesta in nove poklice, prispeva k vital-
nosti gospodarskega življenja.
B. Temeljna načela prostovoljnega dela
1.	Prostovoljci delujejo po teh temeljnih načelih:
-	priznavajo pravico vsaàcega moškega, ženske in otroka, da se svobodno
združuje ne glede na svojo raso, vero ali telesne, družbene ali ekonomske
razmere;
-	spoštujejo dostojanstvo vsakega človeškega bitja in njegove kulture;
-	v partnerskem duhu ponudijo drugim svoje usluge brez denarnega
povračila in sicer v duhu vzajemnih prizaitevanj ali pa s posredovanjem pros-
tovoljnih organizacij;
-	odkrivajo potrebe in spodbujajo angažiranje skupnosti pri reševanju
njenih problemov;
-	s prostovoljnim delom se lahko oblikujejo kot ljudje, pridobivajo nove
spretnosti in znanje, razvijajo svoje osebne možnosti, samozaupanje in
ustvarjalnost, hkrati ko usposabljajo ljudi za prevzemanje dejavne vloge pri
reševanju njihovih problemov;
-	spodbujajo družbeno odgovornost in pospešujejo družinsko, skupnostno
in mednarodno solidarnost.
2.	Prostovoljci naj bi v skladu s temeljnimi načeli:
-	preko kolektivnih gibanj opogumljaU individualno angažiranje; - s tem
da so popolnoma seznanjeni s cilji in politiko svojih organizacij in s tem da
jih uresničujejo, naj bi si dejavno prizadevali da-epiti svojo organizacijo;
-	se lotili skupno opredeljenih nalog, in sicer tako, da pri tem upoštevajo
osebne zmožnosti, čas, ki je na voljo in sprejete odgovornosti;
-	sodelovali v duhu vzajemnega razumevanja in spoštovanja z drugimi
člani v organizaciji;
Soc Delo 30. 1991, 1-2 PöroCUa	93
-	se vključevali v zahtevano usposabljanje;
-	v svojih dejavnostih spoStovali zaupnost.
3. Organizacije naj bi v skladu s človeškimi pravicami in temeljnimi
načeli prostovoljnega dela:
-	vzpostavile politične usmeritve, ki so potrebne za prostovoljno dejav-
nost, opredelile n^rila za sodelovanje prostovoljcev in zagotavljale, da vsi
upoštevajo predpisane funkcije;
-	zaupale vsakemu človdku ustrezno nalogo in zagotovile ustrezno uspo-
sabljanje;
-	zagotovile redno ovrednotenje svojega dela;
-	zagotovile ustrezno zavarovanje prostovoljcev pred tveganjem, ki izhaja
iz njihovih dolžnosti, in zagotovile laitje škode, ki bi jo povzročile tretje
osebe;
-	omogočile pristop k prostovoljnemu delu vsem, s tem da preskrbijo za
nadomestilo morebitnih stroškov;
-	opredelile pogoje, ko lahko organizacija ali prostovoljec konča svoje
delo.
C. Izjava
Prostovoljci, ki smo se zbrali na pobudo lAVE na svetovnem kongresu,
izjavljamo in verjamemo, da je prostovoljna akcija ustvarjalna in posredo-
valna sila:
-	za spoštovanje dostojanstva vseh ljudi in njihovih zmožnosti, da
izboljšajo svoje življenje in uveljavijo svoje državljanske pravice;
-	za pomoč pri reševanju družbenih in ekoloških problemov;
-	za graditev bolj človeškega in pravičnega sveta in izboljšanje mednaro-
dnega sodelovanja.
Vabimo torej vlade, mednarodne ustanove, gospodarstvo in medije, da se
nam priključijo v partnerstvu, da bi po vsem svetu ustvarili okolje, ki
pospešuje in podpira učinkovito prostovoljno delo vseh ljudi kot simbol so-
lidarnosti med ljudmi in narodi.
Pariz, 14.9.1990
Prevedel Vito Flaker