KAS ČASOPIS =.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA December 1976
POSLOVNIK
Skupščine občine Vrhnike
Na podlagi 152. člena Statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na
seji, zbora združenega dela, dne............... 1976, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne............... 1976 in na seji
družbenopolitičnega zbora dne............... 1976, sprejela naslednji
POSLOVNIK Skupščine občine Vrhnike
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Delo in organizacijo Skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles, ureja ta poslovnik.
Zbori in delovna telesa lahko (v nekaterih primerih pa morajo) v skladu s tem poslovnikom predpišejo svoje poslovnike.
Po tem poslovniku se ravnajo tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori Skupščine občine Vrhnika.
2. člen
Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med Izvršnim svetom in Skupščino se uresničujejo na način, ki ga določa ustava SR Slovenije, statut občine, odlok o izvršnem svetu občine Vrhnika in ta poslovnik.
3. člen
Skupščina in njena telesa delajo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine.
4. člen
Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov in reševanja drugih zadev skupnega pomena, sodelujejo skupščine in njena telesa pri izvajanju svojih nalog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine.
5. člen
Pri izvajanju svojih nalog sodelujejo skupščina in njena telesa tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, s strokovnimi delavci in z družbenimi organizacijami in društvi.
6. člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
7. člen
Delo skupščine, zborov in delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji samo v primerih, kot to določa zakon, statut ali če tako odloči skupščina, zbor oziroma delovno telo.
8. člen
Skupščina občine Vrhnika predstavlja in zastopa predsednik Skupščine (v njegovi odsotnosti podpredsednik skupščine, Če pa tudi tega ni, eden od predsednikov zborov po temle vrstnem redu: predsednik družbenopolitičnega zbora, predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti), ki tudi podpisuje odloke, družbene dogovore, sklepe in druge akte, ki jih je sprejela Skupščina občine (glej 181. in 182. člen tega poslovnika).
9. člen
Skupščina dela stalno.
Letni odmor skupščine traja vsako leto od 15. julija do 1. septembra.
Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine občine tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov. Predsednik zbora, komisije, skupščine, oziroma drugega delovnega telesa skupščine, pa sejo zbora oziroma delovnega telesa.
10. člen
Skupščina ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog grba napis SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE in SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
II. DELEGACIJE IN DELEGATI
1. Pogoji za delo
11. člen
Za uresničitev ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini ureja ta poslovnih pogoje za delo njihovih delegacij delegatov.
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij morajo biti seznanjeni zlasti: z vsemi zadevami ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine, samoupravni'-interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajc pristojnimi zbori, s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine in z izvrševanje aktov skupščine, s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odloke ali drug akt skupščine, s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativami rešitev, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne družbene interese in potrebe, z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini in z delom izvršnega sveta in upravnih organov Skupščine občine Vrhnika.
12. člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča:
1. da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem in dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine,
2. da določajo delegacije, izhajajoče iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, temeljna stališča in upoštevajoč skupne splošne družbene interese in potrebe medsebojno sodelujejo v kom rencah delegacij in na druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov v skupščini,
3. da konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, v kateri so združene družbenopolitične organizacije, opravlja funkcije delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru.
Delegati v družbenopolitičnem zboru (v nadaljnjem besedilu: DPZ) so dolžni poznati v Socialistični zvezi delovnega ljudstva usklajena stališča in smernice družbenopolitičnih organizacij, pomembne za obravnavo in odločanje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje DPZ ter jih ustvarjalno in argumentirano uveljavljati pri svojem delu v DPZ. Načrtovanje in izvajanje svojega delovnega programa DPZ usklajuje z Občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega Ijudslva občine. Delegati v DPZ lahko predlagajo Občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva občine (v nadaljnjem besedilu: OK SZDL), da o posameznih vprašanjih, ki jih bo DPZ obravnaval, predhodno razpravlja in oblikuje svoja stališča.
Pri obravnavi zadev in programa dela DPZ v delovnem telesu DPZ, morajo biti prisotna stališča OK SZDL, njenih organov in delovnih teles ter vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Delovna telesa morajo pri oblikovanju svojih stališč in predlogov upoštevati smernice, izražene v teh stališčih.
Delovna telesa DPZ sodelujejo z ustreznimi delovnimi telesi OK SZDL oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij v občini. Delegati v DPZ poročajo OK SZDL Vrhnika o svojem delu v DPZ na lastno pobudo ali na zahtevo OK SZDL.
4. da zbori ter delovna telesa skupščine obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih
zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah.
13. člen
Da se lahko člani delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti bolj seznanijo z informativnim in dokumentacijskim gradivom, ki ga pripravljajo in zbirajo telesa in službe skupščine ter izvršni svet, upravni organi in organizacije ter samoupravne interesne skupnosti v Zvezi i. zadevami, ki jih obravnava skupščina, zagotavlja skupščina to gradivo informativnemu dokumentacijskemu centru v občini. V ta namen sodeluje strokovna služba skupščine z informativno dokumentacijskim centrom.
14. člen
Delegati v zboru in člani delovnih teles skupščine imajo pravico zahtevati od strokovne službe skupščine dopolnilna obvestila in strokovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnevnem redu seje telesa, v katerega so poslani oziroma izvoljeni. Strokovna služba skupščine v ta namen sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti in s strokovnimi službami drugih organizacij in '■upnosti in se medsebojno obveščajo.
2. Pravice in dolžnosti delegacije
15. člen
Delegacija spremlja in ugotavlja pobude, razloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in v zvezi s tem sodelujejo z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Izhajajoč iz interesov m smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe in zavzame o teh gradivih temeljna stališča.
16. člen
Delegacija lahko organizira svoje delo tako, da posamezni člani delegacije posebej spremljajo in proučujejo posamezna vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini. To delitev dela med člani dclgacije lahko upošteva delegacija pri določanju svojih članov za usklajevanje Z drugimi delegacijami oziroma za delegiranje delegatov v skupščino.
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji v skladu s svojimi splošnimi samoupravnimi akti materialno, strokov-"o-administrativne in druge pogoje za delo.
17. člen
Delegacije imajo pravico razpravljati o predlaganih dnevnih redih sej zborov skupščine, pri čemer se lahko izjasnijo o tem, ali so posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine dovolj proučene, da bi se lahko uvrstile na dnevni red sej zborov, lahko predlagajo tudi druge rešitve oz. zadeve Iz pristojnosti skupščine, za kalne menijo, naj se uvrstijo na dnevni red SCJ zborov in se lahko opredeljujejo o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo na dnevni red sej zborov v skladu z delovnimi programi skupščine in predlaganim dnevnim redom.
18. člen
Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti, za območje občine, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima Pravico in dolžnost delegata v zboru.
Delegat v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti se izkaže s pooblastilom, katerega i/da vodja delegacije oziroma predsednik predsedstva konference delegacij ali njegov namestnik oziroma drugi določeni delegati, če ni vodje in namestnika.
V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda seje zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti.
Delegati se lahko vključujejo tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere se predlaga oziroma sprejme razširitev dnevnega reda, °e mu to omogočajo smernice samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljna stališča delegacij.
19. člen
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje ali preden se prične obravnavati zadeva, Slede katerih jih je delegacija delegirala predložiti komisiji za verifikacijo Pooblastil in imunitetna vprašanja potrdilo-pooblastilo.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvolita zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pred začetkom sej, ki pregledata pooblastila delegatov na vsaki seji (vsaka za svoj zbor) in sestavita poročila za svoj zbor.
O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
Delegati opravljajo delegatsko funkcijo le po predhodni verifikaciji pooblastila.
20. člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov in skujme seje vseh zborov in drugih delovnih teles skupščine v katere je poslan oziroma izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in odločanju.
Delegati v zboru ima pra vico, da se glede vprašanj, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje sej komisij skupščine, saj drugih delovnih teles, ki jih je ustanovil njegov zbor in ima pravico sodelovati pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati.
Delegat v zboru se lahko glede vprašanj, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje sej drugega zbora in njegovih delovnih teles, z dovoljenjem tega zbora oziroma njegovih delovnih teles, lahko sodeluje tudi pri njihovem delu, nima pa pravico glasovati.
21. člen
0 stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v zboru in o svojem delu, mora delegat obveščati organizacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva, delegacije in temeljno samoupravne organizacije in skupnosti iz katerih izhaja.
22. člen
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil in predsednika zbora.
Delegat, ki ne more priti na sejo komisije, skupščine ali drugega delovnega telesa skupščine oziroma zbora, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa.
"23. člen
Ce na sejo zbora združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti ni delegata, zbor o tem obvesti delegacijo iz katere je tak delegat, če pa na seji ni delegata družbenopolitičnega zbora, zbor obvesti o tem občinsko konferenco SZDL.
24. člen
Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član telesa skupščine, ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor,oziroma telo skupščine.
25. člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost:
1 predlagati odlok ali drug akt z delovnega področja zbora, in amandmaje ke predlogu odloka ali drugega akta,
2. predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine,
3. predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje odlokov ali na delo občinskih upravnih organov, če spadajo te zadeve v delovno področje njegovega zbora ali imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
4. predlagati, naj zbor predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora,
5. predlagati zboru, da obravnava predlog odloka ali drugega akta ali kakšno drugo zadevo z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o takem predlogu oziroma o zadevi ali amandma k predlogu, če ima predlog oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti,
6. predlagati ankete o zadevah z delovnega področja zbora,
7. predlagati prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora in uvrstitev zadev na dnevni red,
8. postavljati delegatska vprašanja.
Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prvega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno.
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov in predviden čas za postavljanje vprašanj delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. V ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
26. člen
Delegat v zboru ima na seji zbora pravico skupaj s petimi delegati v zboru v skladu z ustavo SR Slovenije, statutom, s tem poslovnikom predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev skupščine.
27. člen
Delegat v zboru ima pravico postavljati izvršnemu svetu ali občinskim predstojnikom, ki vodijo delo upravnih organov, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
28. člen
Delegat v zboru postavi vprašanje praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno na seji zbora.
Pri oblikovanju besedila vprašanja pomaga dejegatom strokovna služba Skupščine - tajništvo.
Predsednik zbora pošlje vprašanje delegata v zboru Izvršnemu svetu, vprašanja, ki so postavljena predstojniku občinskega upravnega organa, pa tudi temu predstojniku.
29. člen
Na pismeno vprašanje dobi delegat odgovor na prvi naslednji seji zbora, če je vprašanje poslal najmanj 20 dni pred sejo, v upravičenih primerih, ko to ni mogoče, se da pismeno opravičilo.
Na ustno vprašanje, da odgovor član Izvršnega sveta, oziroma predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, še na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Ce ne da odgovor takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji zbora.
30. člen
Delegat v zboru lahko zahteva pismeni odgovor na svoje vprašanje. Pismeni odgovor mora biti dan v 20 dneh od dneva, koje delegat postavil vprašanje, pošlje pa se predsedniku zbora, če pa to ni mogoče, je treba dati pismeno pojasnilo.
31. člen
Na predlog Izvršnega sveta oziroma predstojnika, ki vodi občinski upravni organ, lahko zbor podaljša rok, ki je določen za dajanje odgovora s tem poslovnikom.
32. člen
Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, da odgovor praviloma član izvršnega sveta, na vprašanje, postavljeno predstojniku, ki vodi upravni organ, pa da praviloma odgovor ta predstojnik ali tisti, ki ga nadomešča.
Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je postavljeno, odgovori predstojnik, ki vodi upravni organ, kakor tudi, da na vprašanje, kije bilo postavljeno predstojniku, ki vodi občinski upra vni organ, odgovori izvršni svet. Za dejanje odgovorov na postavljeno vprašanje lahko izvršni svet določi tudi pooblaščenca izmed predstojnikov in strokovnih delavcev v izvršnem svetu ali v upravnih organih.
Ce pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi občinski upravni organ, naj ne bo seja zbora, na kateri bo dal odgovor, javna. O takem predlogu odloči zbor brez obravnave.
33. člen
Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi delegat na seji zbora dopolnilno vprašanje.
Ce je na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril predstojnik, ki vodi upravni organ, lahko delegat zahteva, da na njegovo vprašanje odgovori izvršni svet.
Vsak delegat v zboru lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi razprava. Zbor odloči, ali preide na naslednjo točko dnevnega reda ali pa da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na naslednji seji, določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave.
34. člen
Vprašanja delegatov in odgovori morajo biti kratki in razumljivi.
35. člen
Delegat v zboru lahko postavlja vprašanja predsedniku skupščine in predsedniku zborov, kot tudi predsedniku komisij skupščine in drugih delovnih teles skupščine, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
36. člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od predstojnika, ki vodi občinski upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje
ali so v pripravi za sejo zbora ali komisije kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti upra vnega organa.
Pojasnilo zahteva delegat pismeno ali ustno in ga naslovi neposredno na predstojnika, ki vodi občinski upravni organ v katerega področja spada zadeva, o kateri zahteva pojasnilo
37. člen > Predsednik, ki vodi občinski upravni organ, oziroma tisti, ki ga nadomešča, mora dati pojasnilo pismeno ali ustno, kakor to zahteva delegat, praviloma v 20 dneh. Če v 20 dneh ne more dati zahtevanega pojasnila, mora v tem času obvestiti delegata.
38. člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat v zboru pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti iz območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so potrebni za njegovo delo v skupščini.
39. člen
Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa skupščine zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnos in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanj, politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
40. člen
Predsednik skupščine, predsedniki zborov in njihovih delovnih teles ugotovijo takrat, ko se gradivo pošlje delegatom, katero gradivo velja za uradno tajnost
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, upravni organ oziroma predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji telesa skupščine v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti.
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
41. člen
Za izmenjavo mnenj in spodbujanje aktivnosti lahko delegati razvijajo različne oblike medsebojnega sodelovanja in se dogovarjajo o pogojih za izpolnjevanje svojih delegatskih pravic in dolžnosti (ustanovitev kluba delegatov itd.).
Za medsebojno sodelovanje delegacij zagotavlja skupščina prostore in druge pogoje za delo.
42. člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini oziroi. nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina v skladu z zakonom, družbenim dogovorom oziroma na njeni podlagi izdanim aktom.
a) Imunitetna pravica
43. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
44. člen
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru in delovnem telesu, v katerega je poslan oziroma izvoljen in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta skupščina odloča enakopravno s pristojnimi zbori.
45. člen
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski jiostopek brez dovoljenja zbora.
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu do dneva, ko mu ta dolžnost preneha. Delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, pa od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat oziroma, ko je razrešen funkcije. Delegatu v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti drug delegat. Pomeni, dokler ni delegacija ali konferenca delegacij določila novega delegata za sejo zbora združenega dela oziroma zbora
krajevnih skupnosti, velja li delegata delegat, ki ga je določila delegacija oziroma konferenca delegacij na zadnji seji.
46. člen
Državni organ, ki namerava pripraviti delegata ali začeti kazenski postopek zoper njega, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen. Dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika skupščine.
Državni organ mora obvestiti predsednika skupščine tudi, kadar začne kazenski postopek zoper defcgata, ki se ni skliceval na imuniteto.
47. člen
lira/, dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, tO sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer /boru, da (hIloči ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
48. člen
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebo za opravljanje njegove funkcije.
49. člen
Zahteve, naj se dovoli pripor delegata oziroma ka/enski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, pošlje predsednik skupščine predsedniku zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Predsednik zbora polije zahtevo oziroma sporočilo komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na njegovi naslednji seji.
50. člen
O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči /bor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja v /ve/i s sporočilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu velja ali pa neha veljati.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postojika zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebo /a opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se postopek takoj ustavi. Če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj izpusti na prostost.
Ce zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se ka/enski postopek zoper njega takoj ustavi.
^£ 51. člen
Ce zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek. Prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije /a verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Po sporočilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja odloči zbor, ali njuno odločitev potrdi ali razveljavi.
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, v zadevi, v kateri jih je i/volil /boi, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije.
52. člen
Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenja za pripor oziroma uvedbo kazenskega
postopka, sme biti delegat priprt o/iioma sme bili kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
53. člen
Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor.
Članu komisije in drugega telesa skupščine ali zbora in drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti
54. člen f ' Delegat ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
Delegatska legitimacija
55. člen
Delegat v zboru oziroma delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen v funkcijo v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico se izkaže z ustreznim potrdilom (legitimacijo).
56. člen
Ce delegat, član komisije in drugih teles skupščine ali zbora in drugi funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku njihovega zbora.
III. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1. Splošne določbe
57. člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno in zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravlja zbor združenega dela oziroma zbor krajevnih skupnosti tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov z. zborom združenega dela in z zborom krajevnih skupnosti tudi tako, da sprejema stališča o zadevah, določenih z ustavo SRS, statutom občine in tem poslovnikom.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o kateri enakopravno odločajo na podlagi ustave SRS, statuta občine in tega poslovnika skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori cnakojiravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
58. člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
2. Konstituiranje zborov
59. člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira. V ta namen zbor samostojno:
1. odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
2. odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov zbora,
3 voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zbora in ju razreši,
4. imenuje in razrešuje tajnike zbora,
5. ustanavlja j»o potrebi komisije in druga delovna telesa, jim določa področje dela in odloča o sestavi teh teles,
6. po potrebi sprejme svoj poslovnik,
7. sprejema program svojega dela (če ne odloči, da bo združil program v enotnem programu zborov).
3. Delovno področje zborov
60. člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja sprejema odloke in druge splošne akte in daje obvezne razlage odlokov, obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, obravnava in določa politiko izvrševanja občinskih odlokov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela, oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, priporočila o teh vprašanjih, obravnava obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti, obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporattf fcredpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela sodišč javnih tožilstev in družbenega pravobranilca samoupravna, opravlja diužbeno nadzorstvo, opravlja politično nad-
zorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov, zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja, zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov, in drugih funkcionarjev na čelu občinskih organov ter samoupravnih organov in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih opozarjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, obravnava druge zadeve, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakoni, statut občine in ta poslovnik.
a) Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor - enakopravno
61. člen
Zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1  sprejemajo statut in spremembe statuta občine,
2. sprejemajo in spreminjajo odlok o izvršnem svetu skupščine občine,
3. sprejemajo družbeni plan občine in druge splošne akte, ki se nanašajo na usmerjanje in načrtovanje družbeno-ekonomskega razvoja občine,
4. sprejemajo in spreminjajo poslovnik skupščine občine,
5. sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po statutu ni za to pristojen posamezni zbor ali dva zbora,
6. odločajo o razpisu referenduma v občini,
7. določajo podrobnejšo organizacijo upravnih in strokovnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila,
8. opravljajo družbeno nadzorstvo v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
9. odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacijo združenega dela in skupnosti ali druga združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese,
10. obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe, pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike, zaposlovanja in štipendiranja,
1 I. odločajo o vključitvi občine v skupnosti občin in v druge skupnosti oziroma asociacije,
12. volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika skupščine občine, imenujejo in razrešujejo sekretarja skupščine,
13. volijo in razrešujejo predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta, imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo občinske upravne organe,
14. imenujejo in razrešujejo občinskega javnega pravobranilca družbenega pravobranilca samoupravljanja, komandirja postaje milice in daje soglasja k imenovanju funkcionarjev, kijih določa zaakon, statut občine, odlok ali ta poslovnik,
15. volijo in razrešujejo predsednika in člane komisij skupščine občine in drugih delovnih teles (svetov, odborov, delovnih grup in skupin itd.)
16. volijo in razrešujejo predsednika in sodnike temeljnega sodišča, sodnike porotnike ter predsednika in sodnike samoupravnih sodišč in sodnikov za prekrške,
17. imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z zakonom, statutom, tem poslovnikom ali odlokom oziroma posebnim pismenim sklepom vseh zborov skupščine občine,
18. odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom, statutom ali drugim predpisom občinske skupščine,
19. proglašajo častne občane občine, dajejo priznanja in podeljujejo domicile, odločajo o pobratenju in sklenitvi prijateljskih odnosov z občinami in mesti v domovini in tujini,
20. s sklepom pooblaščajo izvršni svet, da reši določene naloge, če ni z zakonom določeno, daje taka zadeva v izključni pristojnosti Skupščine oziroma njenih zborov,
21. opravljajo druge zadeve in naloge, ki so določene z zakonom, statutom, odlokom, tem poslovnikom in drugimi predpisi ali družbenimi dogovori oziroma samoupravnimi sporazumi.
b) Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno
62. člen
Zbor   združenega   dela   in  zbor  krajevnih   skupnosti enakopravno:
1. sprejemata proračun in zaključni račun proračuna,
2. odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o premoženjsko-pravnih razmerjih,
3. odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega ali solidarnega združevanja sredstev v občini,
4. odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela (s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti),
5. odločata o davčni politiki v občini in sprejemala ustrezne odloke, družbene dogovore in druge akte s področja davkov, taks in drugi h dajatev,
6. odločata o varstvu narave, človekovega okolja,  kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti,
7. dajeta soglasje k programom razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena,
8. odločata o zadevah iz občinske pristojnosti na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, urejanja in izkoriščanja zemljišč v splošni rabi (kmetijsko in stavbno zemljišče, gozd in gozdno zemljišče, ki ga ne upravljajo delavci ali drugi delovni ljudje, določene družbeno-pravne osebe ali na katerih ni lastninske pravice, kot tudi druga naravna bogastva in dobrine, ki je v splošni rabi upravljata in dajeta v uporab zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, če je ta nepremičnin., ali premičnina na območju občine Vrhnika) in drugimi komunalno stanovanjskimi nepremičninami in napravami,
9. obravnavata vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbeno-političnih skupnosti, prostorskega načrtovanja in prostorskega urejanja iz gradnje in ureditve naselja ter o tem sprejmeta odloke in druge akte oziroma ukrepe,
10. odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in organizacijami skupnih organov, organizacij in služb,
11. zbora opravljata enakopravno tudi druge zadeve, če je tako določeno z ustavo, s statutom občine ali zakonom.
d) Zbor združenega dela samostojno
63. člen
Zbor združenega dela samostojno:
1. sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in na delitev dohodka,
2. obravnava stanja in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzame stališča, daje smernice, mnenja in predloge ter priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov,
3. obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravn. pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
4. usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih,
5. obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga spodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
6. zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali z. zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
7. obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
8. opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
d) Zbor krajevnih skupnosti samostojno
64. člen | Zbor krajevnih skupnosti samostojno:   1. sprejema odloke in druge
akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih,
2. sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
3. obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti,
4. obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki se nanašajo na -
področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ler potrošnji, prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in Predloge,
5. odloča o imenu ulic, cest, trgov, poti in parkov na območju občine,
6. spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
7. obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
8. obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
9 zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
10. opravlja zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve ne spadajo v pristojnost drugega zbora občinske skupščine.
) Delovno področje družbenopolitičnega zbora
65. člen
Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča o zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja, usmerjanja in delitve dohodka in delitev osebnih dohodkov, načela za organizacijo o samoupravnih interesnih skupnosti in za medsebojna razmerja delavcev ua teh področjih, na splošne pogoje javnega obveščanja, na ustavnost in zakonitost in varstvo svoboščin in pravic delovnih ljudi in občanov ter družbeno lastnino, družbeno-ekonomski položaj in združevanje kmetov, samostojno osebno delo s siedstvi, ki so lastnina občanov, na združevanje občanov in prireditve, na pravni položaj verskih skupnosti in v drugih zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstva svoboščin in pravic človeka in občana.
Pristojna zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta (tudi ne družbenega dogovora), ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
Ce pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta (tudi DD) v nas-otju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena rašanja ponovno proučili in 0 tem odločiti.
Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije v skladu z določili (82. in 93. člen) Zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v Skupščine družbeno-politič-nih skupnosti (Ur. list SRS, št 7/74).
66. člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
f) Usklajevalni postopek
67. člen
Družbeno-politični zbor ima pravico dajati ostalima zboroma stališča 0 pomembnejših vprašanjih, ki jih ta zbora obravnavata, pa o njih družbeno-politični zbor ne soodloča. ..   . .
Odlok oziroma drug akt, ki ga sprejme zbor samostojno ali zbora
enakopravno In h kateremu je podal stališče družbenopolitični zbor, je sprejet, če sta ga zbora sprejela v skladu z omenjenimi stališči.
68. člen
Ce eden ali oba zbora sprejmeta besedilo odloka oziroma drugega akta v nasprotj,, s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajeno vprašanje ponovno proučiti in o njem odločati. Če tudi po ponovnem odločanju ne pride do uskladitve neusklajenega vprašanja se postavi komisija, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija Pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se ahko ponovno da na dnevni red po preteku 6 mesecev.
Odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti
69. člen
Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti iz področja izobraževanja m vzgoje, kulture, zdravstva, socialnega varstva in raziskovalne delavnosti, enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih, ki so v pristojnosti teh zborov, če gre za njihova področja. Ta področja so omenjena v zakonih in samoupravnih sporazumih o ustanovitvi in delu posameznih interesnih skupnosti.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja v zvezi z delom interesne skupnosti, če skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe, nasproti skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
a) Skupščina IOS in ZZD ter ZKS
' 0. člen
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
1 odloča o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja, ki se na podlagi Ustave SRS urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti Skupščine občine,
2. določa politiko na področju vzgoje in izobraževanja v občini,
3. sprejema razvojne programe izobraževalne dejavnosti v občini,
4. lahko določa višino prispevka, izraženo v stopnji, da bi se zagotovila potrebna sredstva za solidarnost in za financiranje temeljnih nalog občinske izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom.
b) Skupščina ORS in ZZD ter ZSKS
11. člen
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti;
1. odloča o vprašanjih s področja raziskovalne dejavnosti, ki se na podlagi ustave SR Slovenije urejajo z odloki in z drugimi splošnimi akti občine,
2. oblikuje raziskovalno politiko v občini,
3. sprejema razvojne in letne programe,
4. lahko določa višino prispevka, izražene v stopnji, za financiranje temeljnih nalog občinske raziskovalne skupnosti v skladu z zakonom.
cj Skupščina OKS in ZZD ter ZKS
72. člen
Skupščina zdravstvene skupnosti občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti;
1 odloča o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki so na podlagi ustave SR Slovenije urejajo z odloki, in z drugimi splošnimi akti Skupščine občine,
2. odloča o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva v občini,
3. odloča o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o načrtih in programih njenega razvoja,
4. odloča o sistemu zdravstvenih dejavnosti v občini,
5. odloča o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva v občini.
e) Skupščina OSS V in ZZD ter ZKS
73. člen
Skupščina skupnosti socialnega varstva občine enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti:
1. odloča o vprašanjih socialnega varstva, ki so določena z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti,
2. odloča o politiki socialnega varstva v občini,
3. odloča o razvojnem programu socialnega varstva v občini,
4. lahko določa višino prispevka, izraženo v stopnji za financiranje temeljnih nalog SKupnosti socialnega varstva občine v skladu z zakonom.
IV. MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE
1. Medsebojno sodelovanje zborov
74. člen
Predsedniki zborov se sporazumejo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore
75. člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko na predlog predsednika skupščine občine sklenejo, da bodo odlok oziroma druge akte obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji zborov.
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali ekspozeje, poročila ali skupaj obravnavali druga vprašanja, ki so skupnega pomena.
76. člen
Zbore skliče na skupno sejo vseh zborov oziroma na skupno sejo dveh zborov predsednik skupščine občine, če predsedniki zborov ne odločijo, da bodo sami sklicali in volili zbore na skupnih sejah.
Zbore sklicuje predsednik skupščine občine ali pa predsedniki posameznih zborov po sklepu predsedstva, po sklepu zborov, po predlogu izvršnega sveta ali na zahtevo predsedstva občinske konference SZDL Vrhnika.
77. člen
Ce zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. V zapisnik vsakega zbora, ki sodeluje pri skupnem zasedanju se zapiše potek skupnega zasedanja.
78. člen
Določbe poslovnega reda za seje posameznih zborov se uporabljajo tudi za skupne seje zborov in skupščin SIS- Poslovni red predpiše predsedstvo občinske skupščine.
2. Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora
79. člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo skupen pomen za izvrševanje njegovih nalog.
80. člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje.
Zbor, kije bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
81. člen
Zbor na seji najprej odloči, ali se da na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen.
Zbor lahko po obravnavi predloženega akta, za katerega sprejem ni pristojen, pošlje pristojnim zborom svoja stališča in predloge.
1'ristojnt zbor oziroma pristojni zbori lahko odločajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljati.
82. člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališče ali predloge k predloženemu aktu z njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora.
83. člen
Stališča in predloge za spremembo in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih z glasovanjem zavzame stališče.
84. člen
Če pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za spremembe ali dopolnitve predloge akta, sklenejo v soglasju z zborom, ki je dal predloge za spremembe ali dopolnitve, da bodo imeli skupno za sedanje z zainteresiranimi zbori ali da se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouči sporno vprašanje in da zbo-
rom poročilo s predlogom za njegovo rešitev. V primeru, če se sestavi skupna komisija za proučitev spornega vprašanja, sodelujejo predstavniki zainteresiranega zbora v tej komisiji kot člani.
Pristojni zbor oziroma pristojni zbori odločajo, potem, koje bil izveden postopek v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, o predlogu zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga akta.
3. Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov
85. člen
Če nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloči o tem predsednik skupščine, pred odločitvijo pa si pribavi mnenje predsedstva skupščine.
4. Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine
86. člen
Določbe tega poglavja o medsebojnem razmerju zborov in njihovem sodelovanju, o obravnavanju zadev z delovnega področja drugega zbora in o reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za Območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
V. SEJE ZBOROV
1. Prve seje zborov
87. člen
Prvo skupno sejo vseh zborov skliče predsednik skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do izvolitve novega predsednika občinske skupščine najstarejši na seji navzoči delegat oziroma drugi na skupni seji vseh zborov izvoljeni delegat.
Na privi skupni seji vseh zborov, se določi sestavo in izvolijo člani skupščinskih komisij.
88. člen
Prve seje zborov skliče predsednik občinske skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do izvolitve predsednika zbora najstarejši na seji navzoči deledati, oziroma drugi, na seji /bora izvoljeni delegat.
Na prvih sejah zbori izvolijo svoje komisije za varitikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Komisija vsakega zbora ima predsednika in dva člana.
2. Sklicanje sej
89. člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij ali delegatov v zboru, na podlagi sklepa zbora ali na predlog predsedstva skupščine občine.
Predsednik zbora je dolžna sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet ali najmanj ena petina delegatov v zboru.
Ce predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina petih delegatov v zboru ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
3. Dnevni red seje
90. člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov lahko predlagajo delegacije ali delegati v zboru, predsedstvo skupščine občine, izvršni svet in občinski upravni organi in organizacije, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom-
91. člen
Seja zbora se skliče najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zborov. Gradivo 0 vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora, mora biti poslana najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora vsem delegatom.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda se pošlje vsem delegatom za ZZD in ZKS in družbenopolitičnega zbora skupščine in družbenopolitičnim
organizacijam v občini. S (klicem seje pošlje predsednik zbora tudi zapisnik s prejšnje seje.
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v prvem odstavku tega člena, razlogi za tak sklic pa morajo biti obrazloženi.
Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se povabijo lahko
predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti družbenopolitičnih organizacij in društev, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom .
92. člen
V nujnih primerih lahko predsednik zbora, komisija skupščine, pel delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
93. člen
Dnevni red seje določi zbor na začetku seje, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, kije bil na voljo za oblikovanje stališč in Sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v /boru.
r
4. Predsedovanje in udeležbe na seji
94. člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora.
Ce je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora njegov namestnik.
Ce je tudi namestnik odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bo vodil sejo. V tem primeru začne sejo delegat, kije v zboru najstarejši po letih in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo predsedoval seji.
95. člen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca. Predsednik zbora ugotovi, če je zbor sklepčen.
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
96. člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora.
Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
97. člen
Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kakor so se prlja-
Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brc/ obravnave.
Ce zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejili le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minul.
98. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, kije na dnevnem redu. Ce se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Ce se govornik tudi po drugem opominu, ne drži dnevnega reda, mu 1'redsednik lahko vzame besedo.
99. člen
Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno Omejene, razne Če m v tem poslovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru, katerega Zahtevo podpre pet delegatov, odloči, da lahko govornik o »tem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora
s- Vzdrževanje reda in potek seje
100. člen
« redna seji skrbi predsednik zbora.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
101. člen
Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opo-rninjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora, če s tem soglaša zbor.
102. člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je dal besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave.
Delegat v zboru ki je bil odstranjen s seje, mora takoj, zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji.
103. člen
Predsednik zbora obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacij oziroma občinsko konferenco SZDL o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil izrečen ukrep.
Ce predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, odredi prekinitev seje.
104. člen
Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz. dvorane, v kateri je seja in iz poslopja skupščine vsak poslušalec in diug udeleženec, ki krši red na seji /bora.
Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
105. člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji
Predsednik obvesti zbor tudi o tem, kateri delegati so zadržani in se ne morejo udeležiti seje in kdo vse je povabljen na sejo zbora.
106. člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo laliko zbor spremeni vTstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so za dnevnem redu zaradi pomembnosti posameznih točk dnevnega reda.
107.
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavil) k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornik, sklene obravnavo.
108. člen
Predsednik zbora lahko med sejo prekine delo zbora in določi kdaj se bo nadaljevalo.
Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanje, če to zahteva izvršni svet, da zavzame določeno stališče (ali spremembo predloga), in če je treba dobiti mnenja ter v drugih primerih, če s tem soglašajo delegati v zboru.
Ce je delo seje prekinjeno, ker ni sklepna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik zaključi sejo.
109. člen
Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdajo akta ali če zbor o zadevi ne želi odločiti, bo zbor sklenil obravnavo in prešel na naslednjo točko dnevnega reda.
Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ne želi odločali na isli seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora konča sejo. 6. Odločanje
110. člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov navzočih delegatov v zboru, če se z ustavo SR Slovenije ne zahteva višja stopnja soglasja.
Predsednik zbora lahko ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov.
111. člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje.
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati in sicer z dvigom roke, ali s posamičnim izjavljanjem.
1 12. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako odloči predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja ali če to zahteva dek'gat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj še pet delegatov.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi „ZA' ali „PROTI' ali pa se „VZDRŽI' glasovanja.
1 13. člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida glavoanja razglasi, da je predlog, o katerem je glasoval, sprejet ali zavrnjen.
7. Zapisnik
I 14. člen
O delu na seji zbora (na skupni seji zborov, seji zbora oziroma zborov in skupščine samoupravne interesne skupnosti) se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji. zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Delegat v zboru, kije na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni deli njegovega izvajanja vpišejo v zapisnik.
Za zapisnik skrbi tajnik /bora.
115. člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti tudi točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez razprave. Ce so pripombe sprejete, »e zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe
Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik zbora.
Za hrambo izvirnih zapisnikov in magnetofonskih trakov s sej zbora, skrbi tajnik zbora.
8. Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine
116. člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščino samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine
VI. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV
117. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
1. volijo delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ,
2. glasujejo o listi kandidatov za člane predsedstva socialistične republike Slovenije,
3. volijo in odpokličejo (stalne ali občasne) delegate v skupini delegatov, ki delegirajo delegate v zbor občin Skupščine SRS,
4. volijo in odpokličejo delegate (stalne ali občasne) v skupini delegatov, ki delegira delegata v Skupščino skupnosti slovenskih občin, v skupščino skupnosti ljubljanske regije in v skupščine ali druge organe drugih skupnosti.
Zbori obravnavajo na skupni seji tudi predloge skupne komisije za uskladitev spornih vprašanj, če se skupna komisija ne sporazume o pred logu odloka ali drugega splošnega akta.
Zbori obravnavajo na skupni seji splošna vprašanja stanja in razvoja občine skupaj z organi občinskih družbenopolitičnih organizacij (temeljna vprašanja kadrovske ali štipendijske politike, uresničevanje ustave, družbenoekonomski razvoj občine in druga vprašanja, kijih predlaga občinska konferenca SZDI. ali občinski svet Zveze sindikatov Vrhnika).
1 18. člen
Skupno sejo skliče predsednik skupščine in ji predseduje. Predsednika, ki je zadržan ali odsoten, nadomestuje podpredsednik.
119. člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo, če je na seji vsakega zbora navzočih večina delegatov, sklep pa je veljavno sprejet, če ga sprejme večina navzočih delegatov vsakega zbora.
Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil /borov.
Poimensko klicanje na skupni seji opravlja sekretar skupščine.
120. člen
Določbe akta o poslovnem redu (78. člen tega pravilnika) se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo zborov skupščine.
VII. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV IN SEKRETAR SKUPŠČINE
1. Predsednik skupščine občine
121. člen
Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov, skupno sejo dveh zborov in skupno sejo zbora ali zborov in skupščine ali sejo dveh zborov in skupno sejo zbora ali zborov in skupščine ali skupščin samoupravnih interesnih skupnosti / območja občine, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine, če predsedniki zborov in predsedniki skupščin samoupravnih interesnih sku; i osti ne odločijo, da bodo sami sklicevali in vodili sejo.
Predsednik občinske skupščine daje pobudo za obravnavo pomembnejših vprašanj s samostojnega oz. enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke, predpise in druge splošne kale, skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic dek'gatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, statui in ta poslovnik.
Predsednik Skupščine občine podpisuje odloke m druge akte določene s tem poslovnikom.
2. Podpredsednik skupščine občine
122. člen
Skupščina ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Ceje predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
123. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine se volita za štiri leta. Predsedniku in podpredsedniku skupščine preneha funkcija, če jima pred potekom časa, za katerega sta bila izvoljena, preneha mandat.
3. Predsedstvo Skupščine občine
124. člen
Predsednik skupščine, skupno s podpredsednikom, s predsedniki vseh treh zborov, s predsednikom izvršnega sveta ter s sekretarjem skupščine
občine, sestavlja predsedstvo skupščine občine Vrhnika, kije posvetovalni organ predsednika skupščine občine.
125. člen
Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samo "pravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tudi predstavniki v skupščini, ki jih določi predsedstvo skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini.
126. člen
Predsedstvo skupščine;
1 obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti,
2. skrbi za izvajanje poslovnika skupščine,
3. skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov,
4. razlaga določbe poslovnika skupščine,
5. sprejema stališča v drugih, I poslovnikom skupščine določenih 'prašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov,
6. usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore,
7. predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost,
S. spremlja delo delovnih teles Skupščine in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles,
9. obravnava in predlaga akle o organizaciji službe skupščine,
10. skrbi za sodelovanje skujiščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
11. opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom ali s posebnimi sklepi skupščine. i
127. člen
Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati telesom skupščine da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja, člani predsedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
Ce posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo skupščine tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja predsedstvo skupščine dodeli gradivo v Obravnavo zborom.
128. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organizacijo in pripravljanje sej jjredsedstva skrbi predsednik skupščine.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine.
129. člen
Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh Vprašanjih iz. njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine.
Predsedstvo občinske skupščine organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom občine ter s stvarnimi vojnimi razmerami oziroma potrebami v skladu z odločitvami širših družbenopolitičnih skupnosti. V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklepe in druge akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno bojevanje, za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za delo in življe nje v vojnih razmerah.
Predsedstvo občinske skupščine lahko pooblasti krajevne skupnosti za izvrševanje določenih upravnih opravil, zlasti na področju preskrbe oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter preskrbe, nastanitve in zaščite pre bivalstva.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini brž, ko se ta lahko sestane.
Kadar se predsedstvo bočinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, lahko predsednik predsedstva občinske skupščine sprejme posamezne ukrepe, s katerimi zagotavlja izvajanje obrambnih nalog občine in vodenje splošnega ljudskega odpora.
Predsednik mora predložiti v potrditev sprejete ukrepe iz prejšnjega odstavka predsedvu občinske skupščine brž ko se to lahko sestane.
Predsedstvo občinske skupščine po tem zakonu sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem.
Odsotnega predsednika nadomešča z. vsemi pooblastili podpredsednik.
Predsednik občinske skupščine je predsednik predsedstva občinske skupščine. Člani predsedstva so po svojem poloanu: predsednik Izvršnemu svetu občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, predsednik občinskega zbora ZZB NOV, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov in predsednik občinske konference ZSMS.
Sekretar predsedstva je sekretar Skupščine občine.
V hudih vojnih razmerah, če se občinska skupščina ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko sestavo.
Predsedstvo občinske skupščine predloži spremembo o svoji organizaciji in kadiovsko sestavo v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
Predsedstvo sprejme poslovnik, s katerim natančneje določa organizacijo in način dela predsedstva.
4. Sekretar skupščiiie občine
1 30. člen
Sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo službe skupščine
TAJNIŠTVA pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles skupščine in predsedstva skupščine ter skrbi za usklajeno delovanje TAJNIŠTVA.
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje sekretar skupščine s tajniki zborov.
Sekretar skupščine skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov skupščine in opravlja druge zadeve, določene s statutom ter poslovnikom in odločbo o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest TAJNIŠTVA, ki jo sprejme občinska skupščina.
Sekretarja imenuje in razrešuje občinska skupščina.
Sekretarja imenuje občinska skupščina za 4 leta in je lahko ponovno imenovan za 4 leta.
Sekretar skupščine ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja v tajništvu pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom.
VIII. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE
1. Splošne določbe
131. člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisijo, svete in druga delovna telesa (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa).
132. člen
Komisije skupščine občine se ustanovijo s tem poslovnikom za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena, za vse zbore. Komisije tudi samostojno odločajo o nekaterih zadevah, ki so določene v tem poslovniku.
S tem poslovnikom se ustanovita: svet za preventivo in vzgojo v cest nem prometu in v skladu z zakonom o ljudski obrambi (Ur. list SRS, št. 23/76) svet za ljudsko obrambo, vamost in družbeno samozaščito.
Skupne komisije lahko ustanovijo zbori skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine.
Komisije in druga delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da bodo lahko opravile nalogo, za katero so bile ustanovljene.
133. člen
Ko komisija ali drugo delovno telo (občasna komisija) opravi nalogo, za katero je bila ustanovljena, preneha delati in obstojati.
134. člen
Komisije in druga delovna telesa skupščine (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) se ustanovijo z nalogo, da: ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine, ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja, pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo odlokov, osnutke odlokov in predloge odlokov ter druge splošne akte skupščine, pri čemer skrbijo
zlasti, da so stališča delegacij, temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah spremljajo izvajanje politike, ki jo določi skupščina, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, dajejo pobude, predloge in mnenja Izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam, proučujejo druge zadeve iz pristojnosti skupščine in zborov.
Delovna telesa lahko predlagajo skupščini, da se določena vprašanja dajo na dnevni red sej zborov, oziroma, da naj skupščina občine ne obravnava na seji zadev, ker še niso dovolj proučene.
2. Komisije in sveti skupščine občine
135. člen
Predsednik in člani komisije se praviloma volijo iz vrst delegatov zborov.
V aktu o ustanovitvi komisije mora biti določen sestav komisije in kdo imenuje določeno število članov.
Člani posameznih komisij se lahko na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, volijo tudi izmed strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh članov ne more biti večje od števila članov delegatov iz zborov.
1 36. člen
Predsednika in člane skupščinskih komisij volijo oziroma imenujejo in razrešujejo zbori občinske skupščine na ločenih ali na skupni seji vseh zborov.
Predsednik in člani komisije se volijo za štiri leta, razen če ni v aktu o ustanovitvi komisije določeno, da se volijo za krajši čas. Namestnika ali podpredsednika izvoli komisija izmed svojih članov, če v tem poslovniku ni drugače določeno.
Predsednik in vsi ali posamezni člani komisije so lahko razrešeni, še pred potekom časa za katerega so bili izvoljeni. Prve seje novoizvoljenih članov komisij in svetov ter drugih delovnih teles odloča predsednik skupščine občine, če v tem pravilniku ali aktu o nastavitvi delavnega telesa ni drugače določeno.
137. člen
Za zbiranje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava lahko opravlja komisija ankete in proizvedbe ter v ta namen zahteva od upravnih organov potrebne podatke, spise in druge listine, ne more pa imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij.
138. člen
Skupščina občine ima naslednje stalne komisije in svete:
1. komisija za družbeni nadzor,
2. komisija za prošnje in pritožbe,
3. komisija za odlikovanja in priznanja,
4. komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja,
5. komisija za zadeve borcev in invalidov NOV
6. komisija za ugotavljanje izvora premoženja,
7. statutarno-pravna komisija,
8. komisija za odnose z verskimi skupnostmi,
9. svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
10. svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
139. člen
1. Komisija za družbeni nadzor:
proučuje splošna vprašanja pri izvajanju politike in zakonov, drugih predpisov in aktov, vprašanja v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka in z načinom izpopolnjevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti. Komisija za družbeni nadzor izvaja družbeni nadzor v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in tako vpliva na razvoj odgovornosti socialističnih načel v samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi.
140. člen
2. Komisija za prošnje in pritožbe:
obravnava prošnje, pritožbe in predloge, ki jih občani in organizacije združenega dela, pošiljajo občinski skupščini. Pregleda njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši Predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se opravijo ugotovljene nepravilnosti v delu organov, občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah. Proučuje in sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematike dela občinskih organov m organizacij.
Komisija lahko pri obravnavi posameznega primera zasliši stranko oziroma predstavnika organa ali organizacije, v katero delovno področje
spada zadeva, lahko pa tudi zahteva, da se ji predložijo na vpogled spisi. Komisija zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti lahko daje predloge ali priporočila za odpravo istih.
141. člen
3. Komisija za odlikovanja in priznanja:
zbira od družbeno-političnih, temeljnih in delovnih organizacij, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in društev predloge za odlikovanja delovnih ljudi in občanov ter organizacij in društev, daje o teh mnenja in predloge posreduje pristojnim organom.
Komisija zbira in oblikuje predloge o podelitvi občinskih priznani (občinskih nagrad) posameznikom, družbenopolitičnim organizacijam, temeljnim skupnostim in drugim organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarstva in družbenega razvoja v skladu s posebnim odlokom Skupščine občine Vrhnika.
Komisija sprejme poslovnik, s katerim se natančneje določita organizacija in način dela komisije. Poslovnik potrdi družbeno-politični zbor
SO Vrhnika.
Komisija za odlikovanja in priznanja sestavljajo predsednik in šest (6) članov.
Predsednika komisije imenuje in razrešuje skupščina občine, po enega člana pa delegirajo v komisijo: komite OK ZKS, predsedstvo OK SZDL, predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov, občinski odbor Z/.B NOV, predsedstvo OK /.SMS in Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika
Komisija izmed sebe izvoli podpredsednika.
Komisija ima tajnika, ki ga imenuje in razrešuje Izvršni svet.
Ugotovitveno odločbo o imenovanih in delegiranih članih komisije za odlikovanja in priznanja izda Skupščina občine.
142. člen
4. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja:
obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanjem in razrešitvami in pristojnosti občinske skupščine ter daje ustrezne predloge. Komisija obravnava splošna vprašanja kadrovske in štipendijske politike po načelih, ki jih sprejme skupščina ter usmerja in vodi kadrovsko politiko v občini. Odloča o stalnih in občasnih nadomestilih osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkih delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, ki svojo funkcijo opravljajo v občinski skupščini, izvršnem svetu, v skladu z družbenim dogovorom o osnovali in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatom, voljenim ali imenovanim funkcionarjem in ustreznim odlokom skupščine občine.
Obravnava in sprejema družbene dogovore in samoupravne sporazume o osnovah in merilih za določanje nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem v občinah ljubljanske regije.
Potrjuje oziroma daje soglasja za druge družbene dogovore in samoupravne sporazume o osnovah in merilih za določanje nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov pravosodnih organov, krajevnih skupnosti in drugih skupnostim, če zato ni pristojen drugi skupščin ski organ ali sama skupščina.
Komisija opravlja še druge zadeve, če je za to pooblasti občinska skupščina.
143. člen
5. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV:
spremlja problematiko invalidov in borcev NOV, usklajuje prizadevanja družbenih činiteljev in v sodelovanju z njimi predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za invalide in borce NOV. Komisija obravnava predloge občinskih predpisov s tega področja in tudi sama daje predloge za izdajo takih predpisov.
Komisija obravnava in odobrava stanovanjska posojila borcem, priznavalnine in druge pomoči invalidom in borcem, daje predloge za predčasne upokojitve, obravnava, še druge tekoče probleme invalidov in borcev ter jih rešuje in predlaga rešitve pristojnim. Komisija sprejme poslovnik s katerim natančneje določi način dela komisije.
144. člen
6. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja:
ima poleg vodenja posebnih postopkov, zlasti še naslednje naloge:
I . spremlja in proučuje pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstel,
2. opozarja pristojne organe na pojave, kjer so znaki, daje bilo premoženje pridobljeno z davčnimi zatajitvami, drugimi kaznivimi dejanji in drugimi kršitvami predpisov,
3. opozarja samoupravne organe in druge organe na pojave ustvarjanja premoženja in pridobivanja dohodka, ki ne izvira iz dela in je v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli.
Druge zadeve, pravice in dolžnosti za delovanje komisije določa zakon in predpisi občinske skupščine.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj štirje člani. Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje občinska skupščina. Strokovno operativne in tehnične naloge opravlja strokovni tajnik komisije, ki ga imenuje in razrešuje občinska skupščina. Tajnik komisije lahko v skladu s pravilnikom o organizaciji in Sistemizaciji delovnih mest občinskih upravnih organov opravlja še druga upravna ali strokovna opravila.
Komisija s poslovnikom v skladu z zakonom določi še druge zadeve, ki jih opravlja oziroma o katerih odloča.
145. člen
7■ Statutama-pravna komisija:
skihi za pravilno uporabo statuta občine m obravnava zahteve delovnih hudi m občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, če ti mislijo, daje kršen statut.
Komisija obravnava samoupravne sporazume, družbene dogovore, statute, pravilnike in druge akte temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, katere po zakonu obravnava ali potrjuje občinska skupščina in jih s svojim mnenjem pošilja skupščini v obravnavo oziroma potrditev Skupščina lahko pooblasti komisijo da samostojno obravnava in potrjuje določene samoupravne splošne akte. Obravnava predloge za obvezno razlago odlokov in drugih aktov občinske skupščine in daje o tem mnenje o/iioma predlaga obvezno razlago pristojnim zborom, obravnava iredloge in obvestila, ki jih zahtevajo sodišča od skupščine občine, določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov skupščine občine, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena in skrbi za njihovo objavo. Komisija opravlja še druge zadeve, če je tako določeno v statutu občine ali če je za tO pooblasti skupščina občine.
Statutarno pravno komisijo sestavljajo predsednik, podpredsednik in šesl ((>) članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina občine, Tajnik komisije imenuje in razrešuje izvršni svet izmed delavcev, ki ima pravno izobrazbo.
146. člen
8. Komisija za odnose z verskimi skupnostmi:
spremlja, proučuje in obravnava vsa vprašanja v zvezi z odnosi občine do verskih skupnosti, ki jih ureja zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št 15-646/76) in na podlagi njega izdani predpisi Komisija daje upravnim organom smernice pri odločanju in obravnavanju zadev s lega področja.
Komisija si za delo predpiše poslovnik in v njem podrobno uredi pravice, dolžnosti in odgovornosti. Poslovnik stopi v veljavo, ko ga potrdi družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika.
147. člen
9. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občine flftihnika:
™ družbeni organ občine z naslednjim delovnim področjem: 1 . obra nava in proučuje CCStnO-prometno problematiko,
2. pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu,
3. usmerja prometno-prventivno in vzgojno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z. vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo,
4- izdaja in razširja prometno-vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometne vzgoje preko drugih sredstev javnega obveščanja,
5. predlaga organom in organizacijam, ki sc ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje njegove varnosti,
6. opravlja druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu
7. občasno obvešča skupščino občine o ukrepih in splošni dejavnosti sveta na področju prometne prventive in vzgoje občanov,
8. pripravlja informacije in poročila o delu sveta, problemih preventivne In vzgojne dejavnosti in 0 tem obvešča vse za prometno varnost zainteresirane občinske in druge institucije.
Svel ima predsednika, podpredsednika, tajnika (ki je ludi član svela) m sest članov.
Predsednika, podpredsednika in tajnika sveta imenuje in razrešuje skupščina občine Vrhnika.
Po enega člana delegirajo v svet:
J- delavski svet delovne organizacije IUV
-■ delavski svet delovne organizacije LIKO
». delavski svet delovne organizacije KOVINARSKA
4- delavski svet TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika
5- delavski svet TO/.I) FENOLIT Borovnica
fl- predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika.
Ugotovitveno odločbo o imenovanih in delegiranih članih sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izda Skupščina občine Vrhnika.
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti določi svet v poslovniku.
148. člen
10. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Vrhnika
se ustanovi v skladu z zakonom o ljudski obrambi in Zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notianjih zadevah (Uradni list SRS, št 23/76).
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah, skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa,da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukj pajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svoje pristojnosti na področju ljudske obrambe zlasli naslednje naloge:
1. sprejema obrambni načrt občine,
2. določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini,
3 skrbi za organiziranje in pripravljanje občinskega štaba za teritorialno obrambo ter ustanavlja enote in zavode teritorialne obrambe,
4. usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju ljudske obrambe v občini z načrti in pripravami pokrajinskega odpora (66. člen) širših družbenopolitičnih skupnosti in sosednjih občin glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema ljudske obrambe,
5 usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obrambe priprave samoupravnih interesnih skupnosti drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij,
6. pripravlja vojno organizacijo in kadrovsko sestavo Izvršnega sveta in upra vniil organov v vojni,
7. pripravlja oz. organizira in skrbi za pripra vijanje in delovanje občinskega štaba za civilno zaščito ter usmerja samozaščito delovnih ljudi in občanov ler priprave drugih štabov in enot divilne zaščite,
8. določa organizacijo službe za oprazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje,
9. določa organizacijo vojnih zvez v občini in splošni režim rabe in uporabe zvez za primer neposredne vojne nevarnosti in v vojni,
10. zagotavlja ustrezno razporejanje občanov in materialnih sredstev za izpolnitev oziroma dopolnitev oboroženih sil in za druge potrebe ljudske obrambe,
11. usmerja obrambno vzgojo prebivalstva, zlasti mladine, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, enote za zveze in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje rezervnih vojaških starešin ler usposabljanje obveznikov delovne obveznosti za delo po vojnem razporedu,
12. določa prednostne naloge za izvajanje obrambnih jrriprav in sredstev občinskega proračuna,
I 3. daje soglasje za napotitev kandidatov v šole za rezervne oficirje in za sprejem na študij v vojaške šole,
14. daje soglasje za zaposlitev dela vcev v občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo,
15. predlaga pristojnemu organu napotitev aktivnih vojaških oseb na delo v občinski štab za teritorialno obrambo ali v upravni organ za ljudsko obrambo,
16. obravnava predloge predpisov občinske skupščine s področja ljudske obrambe in daje svoja mnenja k tem predlogom,
17. usmerja in spremlja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju ljudske obrambe v skladu z zahtevami in potrebami družbene
samozaščite.
Občinski štab za teritorialno obrambo, občinski šlab za civilno zaščito, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito za izvrševanje nalog ljudske obrambe in mu morajo dajali podatke, obvestila in analize, ki jih potrebuje za svoje delo.
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito sumerja in usklajuje pripravljan«- in delovanje organov, organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka za odpravljanje nevarnosti, za
reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer.
Za uresničevanje in izvajanje nalog, kijih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinska skupščina, skrbi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima na področju družbene samozaščite in varnosti zlasti naslednje naloge:
a) spremlja in analizira varnostne razmere in stanje ter uresničevanje družbene samozaščite v občini,
b) daje občinski skupščini pobude in predlaga akte oziroma ukrepe za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite in varnosti v občini,
c) usklajuje varnostne načrte temeljnih oziroma drugih organizacij združenega dela in načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov krajevnih skupnosti na območju občine,
d) poroča o svojem delu in stanju družbene samozaščite občinski skupščini,
e) sodeluje s koordinacijskimi in drugimi organi družbenopolitičnih organizacij za to področje,
0 daje mnenja in predloge k poročilom organov za notranje zadeve,
g) spremlja delo enot narodne zaščite v občini in
h) opravlja druge naloge, ki mu jih določi občinska skupščina.
Svet opravlja zadeve, ki jih določi zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
Svet ima predsednika, podpredsednika, tajnika (kije član sveta) in 14 članov, kijih imenuje Skupščina občine.
Predsednik skupščine občine je predsednik sveta. Člani sveta so po svojem položaju: predsednik izvršnega sveta Skupščine občine, sekretar občinskega komiteja ZK, predsednik OK SZDL, predsednik občinskega odbora ZRVS, predstojnik oddelka za ljudsko obrambo in komandant teritorialne obrambe občine, poveljnik občinskega štaba za CZ, načelnik oddelka za notranje zadeve, komandir PM, pooblaščen delavec službe državne varnosti in še trije člani, kijih določi Skupščina občine Vrhnika s sklepom s katerim imenuje člane sveta.
IX. DELEGACIJE V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORU OBČIN
1. Oblikovanje skupine delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor združenega dela skupščine SRS za področje gospodarstva za 28. okoliš občin Vrhnika—Logatec
149. člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Vrhnika in zbor združenega dela Skupščine občine Logatec oblikujeta skupino delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor združenega dela Skupščine SRS, za 28. okoliš občin Vrhnika-Logatec.
Skupina šteje 10 delegatov (5 jih delegira ZZD Skupščine občine Vrhnika in 5 ZZD Skupščine občine Logatec).
Sedež skupine delegatov je pri Skupščini občine Vrhnika.
Skupina delegatov določi izmed sebe predsednika skupine in njegovega namestnika. Naloge predsednika skupine delegatov so, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da sklicuje skupino za zasedanje.
Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije pošilja skupina delegatov enega delegata.
Ce pošilja skupina delegatov nS zasednje zbora več delegatov kot ima v zboru delegatskih mest, sc v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupina delegatov zastopal posamezni delegat.
Pri določanju delegata za zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, mora skupina delegatov predvideti tudi namestnika, ki bo delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta neodložljivo zadržan.
Stališča, ki jih mora delegat zastopati v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, sc določijo in uskladijo na zasedanju skupine delegatov.
V skupini delegatov se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna stališča s sporazumom vseh delegatov.
Ce v skupini delegatov ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato, ker so posamezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tričetrt delegatov v skupino.
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupino delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi
in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa je odgovoren zboru združenega dela občinske skupščine, ki ga je v skupino izvolil.
Delegat v skupini delegatov je zboru združenega dela občinske skupštine dolžan poročati o delu zbora združenega dela skupščine SI, Slovenije. O svojem delu v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije je dolžan poročati tudi skupini delegatov.
Zbor združenega dela občinske skupščine se obvezuje, da bo svoje delegate v skupini delegatov redno naznanjal 0 vseh pomembnih vprašanjih življenja in dela v občini
Skupina delegatov bo sodelovala tudi s skupinami delegatov v drugih okoliših ljubljanske regije zaradi medsebojnega obveščanj Usklajevanja dela in zavzemanja stališč.
Administrativno tehnična opravila za skupino delegatov opravlja tajništvo Skupščine občine Vrhnika.
Skupina si za delo predpiše- poslovnik.
2. Oblikovanje skupine delegatov zaradi delegiranja delegata v zboru občinske Skupščine SRS
150. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika oblikujejo skupino delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije.
Skupina šteje sedem delegatov.
V skupino delegirata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti po dva delegata, družbenopolitični zbor pa tri delegate.
Sedež skupine delegatov je pri Skupščini občine Vrhnika.
Skupina delegatov določi izmed sebe predsednika skupine in njegovega namestnika. Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da sklicuje skupino na zasedanje .
Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbora občin Skupščine SRS.
Na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije pošilja skupina delegatov enega delegata.
Ce pošlje skupina delegatov na zasedanje zbora več delegatov, kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupino delegatov zastopal posameznih delegat.
Pri določanju delegata za zasedanje zbora občin, mora skupina delegatov predvideti tudi namestnika, ki bo delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta neodložljivo zadržan.
Stališče, ki jih mora delegat zastopati v zboru, se določi m uskladi na zasedanju skupine delegatov.
V skupinah delegatov se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna, stališča s sporazumom vseh delegatov.
Ce v skupini delegatov ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato, ker so posamezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tričetrt delegatov v skupini.
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih o katerih se odloča v zboru občin Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru občin Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa je odgovoren vsem trem zborom občinske skupščine, ki so ga v skupino izvolili.
Delegat je zborom občinske skupščine dolžan poročati o delu zbora občili Skupščine SR Slovenije. O svojem delu v zboru občin Skupščine SR Slovenije je dolžan poročati tudi skupini delegatov.
Administrativno tehnična opravila za skupino delegatov opravlja tajništvo Skupščine občine Vrhnika.
3. Oblikovanje skupine delegatov zaradi delegiranja delegatov v skupščino skupnosti slovenskih občin, skupščino skupnosti Ljubljanske regije in v druge skupščine ali organe
151. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno-politični zbor oblikuje skupino 7-delegatov zaradi delegiranja delegatov v Skupščino skupnosti slovenskih občin (in njene organe) v skupščino skupnosti občin Ljubljanske regije (in njene organe) in v druge skupščine skupnosti oziroma organe.
Na zasedanje skupščin omenjenih skupnosti in skupščin drugih skupnosti oziroma organov pošilja skupina toliko delegatov, kolikor ima občinska skupščina Vrhnika delegatskih mest.
Skupina pošilja delegate izmed sebe ali izmed drugih delegatov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbeno-političnega zbora ali izmed članov Izvršnega sveta.
Skupina si za delo predpiše poslovnik.
X. IZVRŠNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1 • Izvršni svet
a) Sodelovanje izvršnega sveta pri delu Skupščine
152. člen
Pri izvrševanju svojih, z ustavo SR Slovenije in statutom ter odlokom določenih funkcij izvršni svet:
1. predlaga skupščini določanje politike ter izdajo odlokov in drugih iploinih aktov,
2. daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, kijih pošiljajo skupščini pooblaščeni predlagatelji in lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov,
3. predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila občinska skupščina z izvrševanjem odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejmejo stališča o teh vprašanjih,
4. daje skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z. zakonom določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje skupščina,
5. sme zahtevati, da pristojni zbor prouči določena vprašanja in predlagati, da sprejme o teh vprašanjih pristojni zbor stališče,
6. ima pravico in dolžnost sodelovati na sejali skupščinskih teles m prek predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu teh sej,
7. lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da se odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bi razložil svoja stališča,
8. daje odgovore na vprašanja delegatov,
9. opravlja druge s statutom in tem poslovnikom določene naloge. . 153. člen
S Izvršni svet obvešča delovna telesa skupščine o pripravah odlokov ali drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in jim omogoča sodelovanje pri pri pravah.
154. člen
Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja odlokov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti.
155. člen
Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles skupščine, kadar ti obravnavajo predlog za izdajo odloka osnutka ah predloga ah drug akt skupščine, ki ga je sam predlagal oziroma, ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta.
156. člen
Da se zagotovi sodelovanje skupščine in zborov ter njihovih delovnih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
bj Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini
157. člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih trna predsednik izvršnega sveta.
Izvršni svet lahko določi svojega člana, da ga predstavlja glede posameznega vprašanja v skupščini ali v njenih telesih.
Izvršni svet lahko določi svoje posamezne člane za stalne predstavnike v posameznih delovnih telesih ali za stalne predstavnik glede posameznih vprašanj.
Za svojega predstavnika na seji zbora ter na sejah delovnih teles, lahko i/vi šni svet določi t ud i predstavnika, ki vodi občinski upravni organ.
Za svojega predstavnika lahko določi izvršni svet tudi namestnike predstojnikov.
Ko se v zborih in delovnih telesih skupščine obravnavajo odloki in drugi akti, lahko za dajanje obvestil in pojasnil izvršni svet določi tudi pooblaščence izmed predstojnikov in strokovnih delavcev v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih.
158. člen
Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega akta skupščine ali z osnutkom oziroma predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določil za posamezne pristojne zbore in delovna telesa skupščine.
cj Poročanje izvršnega sveta skupščini
159. člen
Izvršni svet jx>roča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov o svojem delu, /lasti o izvajanju politike skupščine, bodisi v celoti ali v posameznih vprašanjih: o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina, in o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
160. člen
Izvršni svet poroča skupščini o svojem delu in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji tistega zbora v katerega področja sodi vprašanje ali pa s pismenim poročilom, ki ga pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine pošlje poročilo predsednikom pristojnih zborov.
161. člen
Poročilo izvršnega sveta skupščini obravnava na seji zbor v katerega področje sodijo vprašanja, o katerih izvršni svet poroča.
Ko je obravnava končana, lahko zavzamejo pristojni zbori skupščine stališča o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali, ter določijo delovnim telesom skupščine in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanja zakonov in drugih splošnih aktov ler nove naloge in smernice za nadaljnje delo.
d) Odgovornost izvršnega sveta
162. člen
Vsak zbor lahko začne s stališča svojega delovnega področja obravnavati vprašanja o delu izvršnega svela, zlasti o izvajanju politike in o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine, kol tudi o usmeritvi in uskladitvi dela občinskih upravnih organov, za kar je i/vršni svel odgovoren.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in ludi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor.
163. člen
Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti, sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi / izvajanjem politike in z Izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, določi s sklepi obveznosti izvršnega svela Za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil ali pred logov aktov in za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo SR Slovenije, z zakonom ali statutom občine.
164. člen
Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj petih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog mora biti obrazložen.
Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice.
Ce je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesli predsednik zbora o tem predsednike ostalih dveh zborov.
Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
165. člen
Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice.
Cc je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
166. člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta.
O vprašanju zaupnice, ki je predlaga izvršni svet, odločajo zbori na skupnem zasedanju.
167- člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega svela ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov.
Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi z bori skupščine.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži
O odstopu predsednika ali večine članov izvršnega sveta obvesti pred sednik skupščine tudi Občinsko konferenco SZDL.
168. člen
Ce odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, razrešijo zbori skupščine dolžnosti vse člane izvršnega sveta.
Cc izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve, novega izvršnega sveta.
2. Občinski upravni organi in strokovne službe
169. člen
Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov m slin kovnih služb:
1. da proučijo posamezna vprašanja s svojega področja in da o tem poročajo,
2. da jih obvestijo o stanju in pojavili s svojega delovnega področja,
3. da pripravijo odloke iz druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina,
4. da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in delovnih teles,
5. da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov drugih predpisov in splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja,
6. da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali, ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati in spise m druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov skupščine in delovnih teles
170. člen
Delovna telesa skupščine lahko v okviru svoje pristojnosti zahtevajo od bočinskih upravnih organov in strokovnih služb:
1. da jih obveščajo o stanju in pojavih z njihovega delovnega področ
ja,
2. da jim predložijo obvestila in obrazložitve glede določenih vprašanj in problemov z njihovega delovnega področja,
3. da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali, ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati in spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo delovnih teles.
171 . člen
Delovna telesa skupščine obveščajo občinske upravne organe o sejali, na katerih bodo obravnavali vprašanja z njihovega delovnega področja, zaradi sodelovanja njegovih predstavnikov na teh sejah.
I 72. člen
Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upra vnih organov imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu na seji zbora skupščine m skupščine samoupravne interesne skupnosti, ki enakopravno odloča s pristojnimi zbori, če se na seji razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja občinskega upravnega organa
Predstojniki iz prejšnjega odstavka tega člena lahko na lastno pobudo ali na zahtevo delovnega telesa skupščine sodelujejo pri delu na sejah teh delovnih teles, če se na seji obravnava predlog akta s katerim se urejajo vprašanja z. delovnega področja občinskega upravnega organa, ki jo vodijo ali drugo vprašanje z njihovega delovnega področja.
Na seji zbora in delovnega telesa skupščine ti funkcionarji dajo obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dali tako obvestilo in pojasnilo tudi v pismeni obliki.
Zaradi lednega obveščanja /borov o delu občinskih upravnih organov, o stanju, pojavili in problemih /, delovnega področja teh organov oziroma organizacij m zaradi dajanja potrebnih obvestil in pojasnil, ki se obravnavajo na sejah ima pravico na teh sejah sodelovati kot predstavnik občinskega upravnega organa oziroma organizacije tudi drug funkcionar v tem organu, če je za to posebej določen .
I 73. člen
Predstojniki, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, obveščajo zbore skupščine o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odlokov in drugih aklov skupščine in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
XI. AKTI SKUPŠČINE OBČINE
1. Splošne določbe o aktih
1 74. člen
Skupščina občine sprejema odloke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, priporočila, sklepe in stališča in daje obvezne razlage odlokov.
Skupščina občine sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov.
175. člen
Odloke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združenega in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov m drugih splošnih aklov s pristojnim zborom t udi tako, da sprejema stališča
Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristoj nim zborom sprejemajo odloke in druge splošne akte skupščine, kijih na podlagi ustave SR Slovenije, statuta občine in zakona določa ta poslovnik.
Obvezne razlage odlokov dajejo zbori skupščine oziroma zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so sodelovali pri sprejemanju Od loka
C
I 76. člen
S priporočilom opozarja skupščina občine na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju.
S priporočilom se i/raža stališče skupščine občine glede razvijanja samoupravnih odnosov in medsebojnega sodelovanja organizacij in skup nosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravno interesne skupnost in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašani v skladu Z njihovimi nalogami
177. člen
Sklepe skupščine občine sprejema kot akte, s katerimi izvršujejo svoje pravice; ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
S sklepom kot aktom, s katerim skupščina občine izvršuje svoje pravice, Odločajo pristojni /bon O izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina občine po statutu, po zakonu in tem poslovniku.
Sklepe, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini in sklepe o svojem delu sprejemajo /bon in delovna telesa skupščine občine in zborov.
178. člen
Skupščina občine s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave oziroma
spremembe odlokov in drugih aktov ali opra viju drugih zadev / njihovega ili lovnoga področja.
179. člen
Sklepi. ■ katerimi občina izvršuje svoje pravice, se objavijo, ostali sklepi pa se predložijo organom, na katere se nanašajo, lahko pase tudi objavijo.
180. člen
S stališči skupščina občine oziroma njeni zbori Opredeljujejo politiko dO obravnavanih zadev in dajejo pobude /a izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine.
181 . člen
Skupščina občine sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je
tO z zakonom ali odlokom določeno ali. če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja.
/bon, v katerih enakopravno, oziroma samostojno pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora, določijo delovno telo, ki bo sodelovalo prj pripravi družbenega dogovora in po tem, ko bo s podpisniki doseženo soglasje glede vsebine družbenega dogovora, predložijo besedilo družbenega dogovora V odločanje pristojnim /borom.
Družbeni dogovor podpiše v imenu SKupščinc predsednik skupščine di funkcionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine. Tudi samoupravni sporazum, ki ga je sprejela ali k njemu pristopila skupščina Občine podpise v imenu skupščine predsednik skupščine ah funkcionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine.
182. člen
Odloke in druge akle. ki jih sprejema skupščina, na skupnih ali ločenih sejah vseh /borov, podpisuje predsednik skupščine občine. Predsednik skupščine podpisuje tudi odloke in druge akte, ki sta jih sprejela dva /bora in /bor ali /bori ter skupščine samoupravne Interesne skupnosti (dru/beni plan, plani in programi, proračune, zaključni račun, priporočila, sklepe, stališča, obvezne razlage, določitev splošne politike SIS, določitev višine prispevka, izraženo v stopnji za financiranje temeljnih nalog občinske SIS itd.)
Sklepe delovnih teles skupščine in zborov, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles oziroma zborov.
183. člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage
< hI lokov seda pečat skupščine.
Z izvrinikom odloka oziroma drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka je mišljeno besedilo odloka oziroma akta ali obvezne razlage, kije bilo sprejeto na sejah pristojnih /borov
IZVmika odlokov bi drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlo-jiov hrani skupščinska pisma    TAJNIŠTVO Skupščine občine. Za pripjeve izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar skupščine.
184. člen
Odloki m drugi akti skupščine ali posameznih /borov (družbeni plan. Plani, proračun, zaključni lačun, družbeni dogovor, samoupravni sporazum, odločba ali sklep kot splošni akti itd.) začenjo veljati osmi dan Po objavi v Uradnem listu SRS, če v odloku ali aktu ni določeno da Stopijo v veljavo naslednji dan po sprejemu. Vsi posamični akli in ukrepi, ki jih izdaja skupščina, posameznik zbor ali izvršni svet začnejo veljati °*ml dan po sprejemu, če v posamičnem aktu ni določeno da stopijo v veljavo naslednji dan po sprejemu oziroma izdaji.
Sekrelar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila, sprejetega Odloka ali drugega akta Skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v Objavljenem besedilu odloka, akta oziroma obvezne
razlage.
Akti skupščine s področja ljudske obrambe, za katere je določeno, da s0 tajni, se objavljajo na način, kije določen v teh aktih.
2- Postopek za izdajo odloka
") Splošne določbe
185. člen
Odlok se sprejme v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka in kot Predlog odloka.
186. člen
. Odlok lahko predlagal vsak delegat Oziroma skupina delegatov v svo-tcin zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja. Izvršni svet SKupšči-nc °bčinc, Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje obči-
ne, ki sodeluje v delu skupščine in komisija skupščine oziroma zbore (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj)
Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka I ud i o zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora
187 člen
Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine občine.
Predsednik skupščine skupaj / predsedniki zborov določi, kateri zbori so za obravnavo iji sklepanje o predloženem odloku pristojni.
Osnutek odloka oziroma predlog odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih /borov tudi predsedniki drugih /borov.
Predsedniki teh /borov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, Izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru,da se osnutek odloka oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh /borov, če M osnutek odloka Oziroma predlog odloka nanaša tudi na vprašanja ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov.
Osnutek odloka oziroma predlog odloka sc pošlje delegacijam delegatov v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine, občine, najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo.
Cc osnutka odloka oziroma predloga odloka ni predlagal izvršni svet, posije predsednik skupščine osnutek odloka oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svel da mnenje pred obravnavo v /boru in lelesih /bora.
188. člen
Osnutek odloka oziroma predlog odloka obravnavajo komisije, skupščine iz zborov, ki so pristojne za zadeve, ki jih ureja odlok.
Ko delovna telesa skupščine in zborov ugotovijo na podlagi vseh razprav, kako so usklajena različna stališča glede osnutka odloka oziroma predloga odloka, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zborom s priporočilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe, predloge oziroma amandmaje.
Ce vsebuje osnutek odloka oziroma predlog odloka določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava tak odlok tudi komisija ali drugo delovno telo skupščine oziroma zborov, ki je pristojno za vprašanja sredstev in razpolaganje s sredstvi, da prouči' vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlagane rešitve.
Poročila delovnih teles skupščine in zborov se pošljejo predsednikom zborov, in predlagatelju osnutka odloka oziroma predloga odloka ter vseh prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine občine, najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan osnutek oziroma predlog odloka.
189. člen
Delovno telo skupščine oziroma zborov določi izmed svojih članov poročevalca, ki lahko na seji zborov obrazloži stališča, mnenja, pripombe, predloge, oziroma amandmaje delovnega telesa; kolikor je bila opravljena javna obravnava, pa ludi mnenja delovnih teles skupščine ali zbora 0 Stališčih, ki so se oblikovala v javni razpravi.
190. člen
Predlagatelj osniilka o/iroma predloga odloka je povabljen na sejo /bora.
Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev osnutka oziroma predloga odloka. Poleg tega ima pra vico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo osnutka oziroma predloga odloka t udi, če izvršni svet ni predlagatelj odloka.
b) Zahteva za izdajo odloka
191. člen
Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, občinsko sodišče, sodišče združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja, društva in občani, sc lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja.
192. člen
Zahteve za izdajo odloka, ki jih skupščini predložijo delegacije, občinske organizacije (zveza komunistov, socialistična zveza delovnega ljudstva, zveza sindikatov, zveza združenj borcev NOV in zveza socialistične mladine), občinsko vod išče, s(«1 išče združenega dela ali družbenega pni vobranilca samoupravljanja, sc pošljejo neposredno pristojnim zborom. O lem, kaleri zbori so pristojni odloči predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov.
Pristojnim zborom se pošljejo tudi predlogi, mnenja in pripombe teh organizacij in organov, k osnutkom oziroma predlogom odloka, ki so
predloženi skupščini. Svoje predloge, mnenja in pripombe lahko te Organizacije in organi dajo tudi na sejah določenih teles skupščine in zborov.
Če zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, s sklepom določi način, kako naj se v smislu teh zahtev izdela osnutek oziroma predlog odloka. Scstavljalec osnutka oziroma predloga odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi, za izdajo odloka, se povabi predstavnik predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve oziroma predloga o stališču, ki ga je v zvezi z zahtevo oziroma predlogom zavzel.
c) Osnutek odloka
193. člen
Postopek za izdajo odloka se začne z osnutkom odloka. Osnutek odloka se predlaga v obliki pravnih določb ali tez in mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora vsebovati zlasti: oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom, razloge, ki utemeljujejo potrebo po novem odloku oziroma po njegovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal, načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, rešitve in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane, nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in občani, druge pomembne okoliščine v zvezi z. vprašanji, ki jih ureja odlok.
Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine osnutka odloka.
194. člen
Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah k osnutku odloka, zavzamejo pristojni zbori skupščine stališče, o tem, ali je odlok potreben. Če zbori spoznajo, da predlagani odlok ni potreben, osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelja o tem sklepu.
Cc pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben preidejo na obravnavo posameznih členov in tez.
195. člen
Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati zbor v sklepu določi ali jc treba za obravnavanje in proučevanje predloga odloka ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo zbora. Hkrati določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka.
Zbor lahko tudi odloči, da sc osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo. (Glej 288. člen tega poslovnika).
č) Predlog odloka
196. člen
Predlog odloka sc predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k predlogu odJoka, katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel, finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev.
Predlogu odloka mora biti predložena potrebna dokumentacija.
d j Obravnava predloga <xiloka v zboru
197. člen
Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Preden zbor preide na načelno obravnavo, lahko obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje predstavnik predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles skupščine iz zborov.
Med načelno obravnavo predloga odloka sc lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog.
198. člen
Po končani načelni obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanje o amandmajih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti.
199. člen
Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka.
Ce zbor skk-ne, da se obravnavani sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi z predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
200. člen
Zbor, ki se odloča o odloku, pa jc predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče.
e) Amandmaji
201. člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 186. členu tega poslovnika pravico predlagati odlok.
202. člen / Ce vsebuje amandma določbe, ki zahteva finančna sredstva, predla
gate tj amandmaja hkrati opozori na možnosti /a zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj sc pred <xlločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet.
203. člen
Amandma k predlogu odloka je potrebno praviloma poslali predsedniku zbora najmanj ,S dni pred dnem, določenim za sejo, na kalen bo zbor obravnaval predlog odloka.
Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedniki pristojnih zborov predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, izvršnemu svetu in vsem tistim, ki se jim pošiljajo gradiva za sejo zborov skupščine občine.
204. člen
Delovna telesa poslani amandma čimprejc proučijo in predložijo zborom poročilo.
Na sejo delovnega telesa in na sejo zbora mora bili povabljen predlagatelj amandmaja.
205. člen
Delegat, ki njegov predlog podpro šc najmanj 3 dekgati v zboru sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen.
Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, vse dokler t. končana obravnava predloge. Tak amandma mora biti pismen.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlo gu odloka, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga. Cc amandma ni vložen v roku iz prvega odstavka 203. člena tega poslovnika, sc šteje, da je bil dan na seji zbora.
206. člen
Predlagatelj odloka lahko pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
Izvršni svet lahko daje svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka.
f) Odločanje pri sprejemanju odlokov
208. člen
Vsak zbor odloča o osnutku oziroma predlogu cxlloka na seji na kateri je navzoča večina delegatov v zboru.
O tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na glasovanje.
207. člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej.
Cc je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v predlogu odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Ce je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
209. člen
Da bi za odločitev o predlogu odloka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu mlloka. O tem, da naj sc preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora.
210 člen
Zbor odloča o amandmaju in sprejema odlok z. večino glasov navzočih delegatov v zboru, če se s Statutom občine ne zahteva višja stopnja sog lasja.
Sklep o sprejemu odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme /bor tudi z večino glasov navzočih delegatov.
g) Skrajšanje rokov in združevanje faz v postopku za izdajo odloka
21 l.člen
Ce ne gre za obsežne in zahtevne odloke lahko na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščine ali zbora ali na pobudo predsedstva skupščine, zbor skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oziroma obravnava in dokončno odloča o odloku tako,da združi obe fazi sprejemanja odloka.
h) Hitri postopek za izdajo odloka
212. člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
21 3. člen
Predlog, naj se odlok izda po hitrem poslopku. mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, sc da tudi predlog tega odloka z. obrazložitvijo.
214. člen
Ce pristojni zbor sprejme piedlog. naj bo odlok izdan po hitrem poslopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predlog
Ce predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od Izvršnega sveta mnenje o tem predlogu
^ 215. člen
jjj? K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave ne gk-de na določbe 203. člena tega poslovnika.
216. člen
Ce zbor ne sprejema predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, * uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje °snutka oziroma predloga odloka.
i) Sprejem odloka
217. člen
Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravno interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejel, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
218. člen
Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju odloka.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo ali jc bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu.
/z Vsklajevalni postopek
219. člen
Če predsedniki zborov ugotovijo, da besedilo v katerem je bil predlog °dloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem jc bil izlasovan v drugem zboru ali če predlog odloka ni bil sprejet v enem ali
več zborih, ali če besedilo v katerem je bil predlog izglasovan, m v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslovniku dolžan dali, obvestijo o tem svoj zbor.
Da bi uskladili besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, nadaljujejo obravnavo odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih.
220. člen
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo v besedilu predloga odloka, določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
221. člen
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom.
Ce zbori ne sprejmejo sporazumnega predloga komisije, se predlog odloka odloži z dnevnega reda. Predlog sc lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršnega svela v skladu z določili statuta občine.
k) Postopek za sprejem drugih aktov
222. člen
Kakor odloki, sc sprejemajo v dveh fazah tudi družbeni plan občine (letni, srednjeročni, dolgoročni) in občinski proračun. Družbeni dogovori, pri katerih sklepanju sodeluje skupščina občine, sc sprejemajo v dveh fazah po določbah, ki veljajo za sprejemanje odlokov.
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, sc obravnavajo in sprejemajo pra viloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo odloka v zadnji fazi.
Pnstojni zbori lahko sklenejo, da bodo posamezne take akte obravnavah v fazi osnutka ali v fazi predloga.
1) Postopek za obvezno razlago odloka
223. člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti.
224. člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja.
Ce statutarno pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Ce statutarno pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga zboru, da predloga ne sprejme.
225. člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori po postopku, ki jc določen v tem poslovniku za obravnavanje odloka v zadnji fazi.
m) Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom
226. člen
Samoupravni in drugi akti samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere jc z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni zbori skupščine
Samoupravni in drugi akti ter obrazloženo mnenje izvršnega sveta k tem aktom obravnavajo statutarno pravna komisija, ki da pristojnim zborom svoje predloge ter mnenja oziroma predlog sklepa o soglasju.
227. člen
Pristojni zbori najprej obravnavajo samoupravni in drug akt samoupravne organizacije in skupnosti in nato sklepajo o soglasju k temu aktu oziroma potrditvi tega akta tako, da sprejmejo sklep o soglasju oziroma potrditvi.
O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost.
Cc so pristojni zbori zavrnili samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oziroma potrditev.
n) Javna obravnava odloka
228. člen
Pristojni zbor lahko sklene, da se da osnutek odloka v javno obravnavo.
Če zbor odloči, da da osnutek odloka v javno obravnavo s sklepom:
a) določi besedilo odloka, ki bo dano v javno razpravo,
b) določi delovno telo /bora, ki bo spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru o javni obravnavi,
c) določi rok v katerem je treba opraviti javno obravnavo.
229. člen
Delovno telo zbora poroča zboru o rezultatih javne obravnave Poročilo o rezultatih javne obravnave vsebuje mnenja in predloge iz javne obravnave in stališča delovnega telesa /bora o teh mnenjih in predlogih.
230. člen
Ko prejme poročilo delovnega telesa zbora o rezultatih javne obravnave, zavzame zbor stališča o mnenjih in predlogih iz javne obravnave.
XII. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
231 člen
Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega /bora navzoča večina delegatov v zboru.
Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podre najmanj 5 delegatov, da se glasuje tajno.
Če so volitve tajne, se glasuje z. glasovnicami.
Volitve vodi predsednik posameznega zbora, pri delu mu pomaga tajnik zbora m po potrebi dva do trije na seji izvoljeni delegati.
Delegat glasuje za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
232. člen
Kadar jc en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov navzočih v /boru
Kadar je več predlogov kandidat ure /a posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v/boru.
233. člen
Če kandklat oziroma kandidati niso izvoljeni v enem od zborov z večino po prejšnjem členu tega poslovnika, se ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zborih potem, ko se predloži nov predlog kandidature.
1. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
234. člen
Kandidata za predsednika skupščine predlaga občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Vrhnika.
Predlog kandidature sc izroči pismeno predsedniku skupščine najmanj 5 dni pred pričet kom sej zborov, na katerih naj bo predsednik izvoljen.
Predstavnik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Vrhnika ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature.
235. člen
Podpredsednik skupščine sc voli po izvolitvi predsednika skupščine po istem postopku, kot velja za izvolitev predsednika skupščine.
Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine.
2. Imenovanje predstojnikov občinskih upravnih organov, sekretarja skupščine in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev
236. člen
Predstojnike občinskih upravnih organov, sekretarja skupščine občine in druge funkcionarje, ki jih določa zakon, statut občine ali odlok občinske skupščine in ki jih imenujejo ali dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi zbori skupščine občine, se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
3. Imenovanje članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti za katere je tako določeno z Ustavo SR Slovenije zakonom ali drugim aktom skupščine
237. člen
(lani organov upra vijanja samoupravnih organizacij in skupnosti za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ah drugim aktom skupščine se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
5. Volitve in imenovanja drugih funkcionarjev
238. člen
Volitve predsednika in sodnikov občinskega sodišča, sodišča združenega dela. organa za kaznovanje prekrškov, imenovanje javnega tožilca, lavnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, komandirja milice in drugih funkcionarjev ter postopek za njihovo razre-silev določajo veljavni zakoni in v skladu z njimi odloki in drugi predpisi skupščine občine
Volitve in razrešitve opravijo pristojni zbori občinske skupščine na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
6. Volitve predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveti Skupščine občine
239 člen
Predsednik izvršnega svela se izvoli na predlog predsedstva OK S ZDI., eden ali več podpredsednikov in člani izvršnega sveta, pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije /a volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
Ob vsakokratni izvolitvi članov izvršnega sveta se imenujejo na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja izmeti članov izvršnega sveta in drugih strokovno-političnih delavcev, predstojniki občinskih uravnih organov ter drugi z zakonom in odlokom občinske skupščine določeni občinski predstojniki, ki bodo vodili občinske upra vne organe. I
7. Postopek za razrešitev predsednika in članov IS
240. člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predloži občinski skupščini predlog za razrešitev podpredsedniku in posameznih članov izvršnega svela in predstojnikov občinskih upra vnih organov ler / zakonom in odlokom določenih drugih predstojnikov, ki vodijo občinske upravne organe in izvolitev oziroma imen ovanjc novih.
O razrešitvi predsednika izvršnega sveta obvesti predsednik občinske skupščine predsedstvo Občinske konference SZDl. Vrhnika.
241. člen
Postopek za razrešitev drugih občinskih predstojnikov, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ah imenujejo vsi zbori skupščine, predlaga organ, kije pooblaščen predložiti njihovo izvolitev, oziroma imenovanje
ali komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
Predlog za razrešitev občinskih predstojnikov, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori skupščine, ki ga ni dala komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, obravnava ta komisija in predloži zborom skupščine svoje obrazloženo mnenje o takem predlogu.
242. člen
Pri odločanju o razrešitvi predstojnikov občinskih upravnih organov lahko zbori Skupščine določijo osebo, ki bo nadomestovala fimkcionar-ja, ki sc razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja (v.d. predstojnik).
243. člen
Določbe tega poslovnika, ki sc nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku, za razrešitev.
Zbori skupščine lahko pred kompliciranimi volitvami, imenovanji in razrešitvami sprejmejo poseben začasen poslovnik za razrešitev konkretnega primera.
8. Slovesna izjava
244. člen
Pred prevzemom dolžnosti data predsednik in podpredsednik občinske skupščine pred vsemi zbori skupščine slovesno izjavo.
Predsednik, podpredsednik in člani Izvršnega sveta, predstojniki občinskih upravnih organov, predsednik in sodniki občinskega sodišča, Občinski sodnik za prekrške in drugi občinski funkcionarji, ki jih določa
nkon oziroma statut občine, dajo pred predsednikom občinske skupščine (v njegovi odsotnosti pred podpredsednikom)slovesno izjavo
Predsedniki zborov dajo slovesno izjavo pred svojim zborom.
Besedilo slovesne izjave glasi:
,,Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal pO ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močni se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter Za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije."'
Slovesna izjava je lahko tudi skupna za več funkcionarjev, vcndai jO mora vsak posebej podpisati na isti listini.
XIII. VOLITVE DELEGATOV V   DRUŽBENOPOLITIČNI   ZBOR SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, VOLITVE 30 DELEGATOV V ZVEZNI ZBOR SKUPŠČINE SFRJ IN VOLITVE PREDSEDSTVA  SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
245. člen
Volitve delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, volitve 30 delegatov v zvezni zbor Skupščine SFRJ in volitve predsedstva Socialistične republike Slovenije urejajo ustrezni zakoni in I 16. do 159 člen začasnega poslovnika občinske skupščine Vrhnika (Uradni list SRS, si. 29-862/74), ki ostanejo v veljavi.
Predsednik občinske skupščine oziroma predsednik zbora krajevnih skupnosti lahko po potrebi sklicuje sestanke s predsedniki KS, vodij delegacij in delegati KS, sestanke predsednikov organov krajevnih skupnosti itd.
Predsednik občinske skupščine za sklic pooblasti tudi druge odgovorne funkcionarje, podpredsednika občinske skupščine ali predsednika i/vršnega sveta.
XVI. SODELOVANJE SKUPŠČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI
249. člen
Skupščina lahko razvije pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih tudi druge oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami.
Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami sc uresničuje zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah /borov, / i/menjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, /. ustanovitvijo skupnih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena, z organiziranjem skupnih sestankov, / organiziranjem javnih razprav in / drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
250. člen
Pobudo za obravnavanje vprašanj splošnega pomena za občino lahko da predsedstvo občinske skupščine, zbor skupščine, občinska konferenca SZDL in vodstvo druge družbenopolitične organizacije občine.
XIV. SODELOVANJE SKUPŠČINE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
246. člen
Skupščina, njena delovna telesa, lahko sodelujejo pri uresničevanju delegatskega sistema, poleg v tem poslovniku predvidenih oblik dela z Vle legati, / organizacijami in skupnostmi.
MfiSodelovanje / organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina zlasti, z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejali delovnih teles skupščine, pri strokovnih pripravah predlogov odlokov in drugih splošmh aktov oziroma drugih gradiv, s skupnimi sestanki in drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
247. člen
Na seje delovnih teles sc lahko povabijo predstavniki organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi sodelovali pri proučevanju splošnih vprašanj, ki sc nanašajo na položaj na posameznih področjih družbenega življenja ali drugih vprašanj, pomembnih za delovne ljudi In njihove organizacije in skupnosti in da bi se ' olovna telesa seznanila z njihovimi stališči, mnenje in predlogi o teh vprašanji!,.
XV. SODELOVANJE SKUPŠČINE S  KONFERENCAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
248. člen
Poleg predvidenih oblik sodelovanja pri uresničevanju delegatskega "'tema lahko sodeluje skupščina z. konferencami krajevnih skupnosti ter 'SVeti krajevnih skupnosti tako, da ustanavlja skupščina in njeni zbori ter Onference in sveti krajevnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega P°mcna, skupna delovna telesa.
Za obravnavanje posameznih vprašanj lahko zbori skupščine organizi-aJ° skupne sestanke in posvetovanja s predsedniki krajevnih skupnosti.
XVII. SODELOVANJE OBČINE Z REPUBLIKO IN DRUGIMI OBČINAMI
251. člen
Občinska skupščina, njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, občinski upravni organi in drugi organi sodelujejo z ustreznimi organi m organizacijami v republiki, izmenjujejo mnenja, ki so pomembna za občino in republiko ter posredujejo mnenja, predloge in stališča 0 osnutkih in predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo republiški organi in organizacije.
252. člen
Delovni ljudje in občani v občini sodelujejo po načelih prostovoljnosti in solidarnosti z delovnimi ljudmi in občani sosednjih občin pri urejanju zadev skupnega interesa in pomena.
253. člen
Občina sodeluje predvsem z. občinami ljubljanskega območja. Za urejanje zadev skupnega pomena ustanovi občina skupaj z drugimi občinami v območju skupni medobčinski organ samoupravljanja. V skupni medobčinski organ samoupravljanja pošilja delegate občinska skupščina in delovni ljudje temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine Vrhnika.
254. člen
Zaradi skupnega reševanja pomembnih vprašanj, izmenjave mnenj in izkušenj ter usklajevanja stališč in predlogov je občina včlanjena in deluje v skupnosti slovenskih občin.
Občino v skupnosti slovenskih občin zastopajo delegati, ki jih določi občinska skupščina v skladu s leni poslovnikom.
255. člen
Občina navezuje prijateljske vezi s posameznimi občinami, organizacijami in kraji v domovini in tujini.
V okviru teh vezi se pospešuje krepitev prijateljstva, spoznavanje med proizvajalci, izmenjava informacij in izkušenj, počitniška izmenjava otrok in mladine, prirejanje skupnih razstav in prireditev, športna in druga tekmovanja, medsebojni obiski in druge oblike.
Skupščina občine z odlokom ali splošnim sklepom ureja vprašanje pobratenja z drugimi občinami, mesti v domovini in tujini.
XVIII. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES
256. člen
Skupščina oziroma njeni zbori sprejemajo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz. ustave SRS, zakonov, statuta občine, družbenih planov, drugih splošnih aktov in že določene politike skupščine ter iz politike in dokumentov družbeno-političnih organizacij.
257. člen
Skupščina sprejme enoten delovni program za vse zbore in v njem opredeli zadeve, ki jih bodo obravnavali in reševali posamezni zbori.
Delovni program sprejmejo zbori praviloma za čas od 1.7. tekočega leta do 1.7. naslednjega leta, če zbori ne sprejmejo drugačnega časovnega termina. Delovne programe oziroma načrte v okviru svojega delovnega področja sprejemajo praviloma tudi delovna telesa skupščine.
258. člen
Pri sestavljanju delovnih programov se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, konferenc delegacij, delovnih teles skupščine, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, občinskih družbeno-političnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih. Osnutek in predlog programa dela zborov pripravi Izvršni svet na skupni seji s predsedstvom Skupščine občine in ga pošlje v obravnavo oziroma sprejem zborom.
XIX. JAVNOST DELA SKUPŠČINE
259. člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
260. člen
Predsedstvo skupščine določi način objavljanja aktov glede na to. ali sc objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način.
Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo uradno tajnost.
261. člen
Delovni ljudje in občani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu v skupščini navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles skupščine, v prostorih, ki so določeni za ta namen.
Na skupni seji zborov skupščine in na sejah vsakega izmed zborov skupščine ter na sejah delovnih teles se lahko sklene, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
262. člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah zborov skupščine in obveščati javnost o njihovem delu.
Na seji zbora, na skupni seji zborov oziroma na seji delovnega telesa skupščine se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da sc smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na sejah delovnih teles skupščine.
Delovna telesa lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah.
Na seji lahko sklene delovno telo, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
263. člen
Obveščanje javnosti in s<xlelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja organizira in opravlja občinski informativno dokumentacijski center, pri občinski konferenci SZDI, Vrhnika, ki ga z družbenim dogovorom ustanovijo skupščina občine, organi občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine, občinskih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. Center ureja tudi posebno publikacijo skupščine, kije kot priloga NAŠEMU ČASOPISU.
Za obveščanje javnosti, za uresničevanje pravic in dolžnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja in za zagotovitev pogojev za njihovo delo in za nuđenje informacij ter drugih podatkov delegatom temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti skrbi služba Občinskega informativno dokumentacijskega centra.
XX. KONČNE DOLOČBE
264. člen
Ta poslovnik stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem Isitu SRS Posamezna vprašanja o delu zborov oziroma njihovih delovnih teles, ki niso urejena s tem poslovnikom, poslovnikom posameznega zbora oziroma poslovnikom delovnega telesa, uredi skupščina na seji zborov s sklepom .
Z dnem uveljavitve tega poslovnika, preneha veljati začasni poslovnik občinske skupščine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 29-861/74), fazen člena 1 16. do 159., ki še nadalje ostanejo v veljavi) in poslovnik občinske skupščine Vrhnika, prejšnjega sklica, z dne. 7,5 .1971.
Številka: 1/1-011-04/76-2 Datum
PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika liranko SI I I« .AR dipl.ing.
PREDSEDNIK zbora združenega dela Andrej VIDOVlC
PREDSEDNIK zbora krajevnih skupnosti Stanko SAVlC
PREDSEDNIK družbenopolitičnega zbora Milka BRADAČ