) OS odarske, ohertnisk liai e Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnicî iemane za celo leto 3 fi. 60 kr., za po 1 fl. 80 kr 90 ki posiljane po posti pa za celo leto i fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 30. Il ai a 1860. Opomin gospodarjem ? imajo zivmo Letošnja nenavadna vrocina je že ta mesec napravila veckrat t bolezen med živino vsake sorte pa tisto k n, ki jo vecidel nan agio m a umo mi podobami prikaže. Nekdaj so jo u î in se pod da Zapopadli bote, kako skerbno se mora očediti cel i hlev in vse kar je v njem, in vsi škafi, s kterimi se je živina kermila (futrala) ali napajala. Zapopadli pa bote tudi, kako treba je 5 berž s voj i misleći 5 olezen le na vranci, „vrančni prisad" imenovali na Notranjskem ji pravijo r> etlaj a pri prešičih jo imenujejo y gosposki vediti dati, ako je kje kakošna živina za to boleznijo hitro smert storila, da ona potem poskerbí, da se kuga ne širi dalje po vasi in po celi deželi. „perec motij :u řenj Ij u d i Vse te imena pa so le enostranske in itd. ki niso v inskih boleznih podučen ker Véliki zbor krajnske kmetfjske družbe napačno mislijo, ce ne najdejo, posta vr a n c e bolne (Dalje.) ali kaj druzega takega kar j po njih misiih ta bolezen Gospod Amb da potlej to ni tista kužna bolezen, o kteri smo se danes kmetijskih poddruž namenili par besed reci. Ravno tako tudi Nemcom njih be- je dalje naznanjal nasvete iu želj Podd d o lj š k seda v Milzbrand" glavo moti. Velikrat je res pri ti bolezni je pisala vranca bolna, pa ne vselej, med desetkrát petkrat ne. 1 Polisk pot so vecidel slabe in kmetijstvo zato K je pri ti bolezni najbolj bolna, zato je ta bolezen škodo terpí. Potreba bi bilo, da bi se soseske pred vsem k b kri je v » P del cerna saj vsako leto enkrat poljske poti popraviti Ta predlog in gosta kakor émir, ali pa tudi redka in nekako rumen- razjasnuje gospod Ambroz tako-le: Res je, da so slabe kasta. Zavoljo te lezen najbolje cer thrax" prisvojili, ki ravno to pomeni ečidel cerne kerví imenujemo to bo- poljsk poti m. in Nemci so si gerško besedo kakor naš čerm. r> an velika overa kmetijstvu. Po slabih poljskih ici in orodje tare. Če po- zgublja, živina terpi potih se čas mislimo, da konj po ilovnati poti 3, po grompljasti 6 po Ka se ta spridena, strupena in kužna kri bolj za- navadni terdi cesti 15, po obděláni gladki cesti pa celó 30 leti: ali v mozgane, pijući kožo itd., je živine ali hit jetra, vranco, želodec, ceva, centov pelje, se lahko spozná, koliko casa se zgub « 1 1 1 fl • • 1 • ■ _ * « 1 • • * * « m • m ft m .mm — — V . . _ _____ ^ k 5 kakor da bi jo bilo naših rogovilastih poljskih potih. Večidel poljskih potov no po božj udarilo (Blutschlag) ali se vleče bolezen en dan beden ne popravlj k ecjemu ce se kamnj ali par dni njivah nabere, na > ki se po pot mece, kj na kupu leží, ne porav Le to s prid k si ? dragi gospodarji ! dobi v spomin vtisnite 5 in •ji bote ga pa uobeden ne. Tako so groblje in mlake nadelovanj popadli, kaj je storiti, poljskih potov da se živina saj kolik kako naj se ozdravlja živino ravná. w J mog bolezni obvaruj Pa ne le samo slabe poti so napaka, ktero grajamo ? temuc tudi potřeb in kako naj se s cerknj 7 preširoke poti in steze, ki se cez travnike in njive deiajo, so kmetijstvu skodlj Nekdaj se ni na to toliko Ker vročina pod milim nebom, soparica v hlevih pri- našnji, ko so davki veliki porajtalo; al danda delavci dragi, da se ta kužna bolezen spusti nad živino, zlasti vredni, je treba na vsako ped pomore, ako dobiva predobre ali pa spridene klaje in zraven še žejo terpi voda da se ne leži, ampak svoj sad m mlj g in pridelki več ledati, da prazna dobićek donaša. Zato je ža- 9 bote lahko spoznali, da hlađen hlev, trava, hladna lostno viditi — posebno okoli Ljublj včasih perišće soli ali druge kiselkaste reci kako malo Ijudj živini kri ne gosti in ne cern i. overajo, porajtajo škodo, ktera se naredi, ker ne varujejo ne nji v si le ene stopinje ne travnikov, ampak povsod cokljajo, da živina Po tem bote tudi zdravila lahko uganili, kadar je prikrajšajo, celó planke in rante tergajo ter ograjo poško « • « mm V • i % lté 1 ■ « # m * « « m. —. m _ */ zbolela, ako le smert živine vase pomoci ne pre- dujejo. Skerb za poljsk pot je pa dolžnost ob střeže. Zato bote zapopadli, zakaj da je treba hitro pu k Ce daj niso za to opravilo dosti zmožné i ali naj šati in dosti pušati, živino z merzlo vodo po se p h postavah, ktere so nam obljublj v t a k čelem životu polivati in potem jo s slamo dobro dergniti, red denejo, da bojo skerbno opravljale svoje opravila živino (zlasti prešiče) zjesihom po čelem životu Kar pa zadene še druge napake poljskega poškodovanja • a mm m mm % ř 1 • i • t i * umivati, noter pa ji slanih ali kislih reci dajati adajo pod varstvo poljskih po novi postavi upeljati zamorejo J ktere soseske kakor soli, solitarja, jesiha itd. Ker zdaj veste, da je po tej bolezni vsa kri s trápena in kužna, bote lahko zapopadli, zakaj je treba z ministerstvo prosilo, da bi se cena 2. Poddružnica radoljška svetuje dalje, naj bi se si. V • k z n i vso drugo živino prec hiteti od bolne, zakaj se mo žala. rate sami varovati, da bolna živina Gosp. Ambrož razjasnuje pravico te prošnje prav s strupeno sapo v vas na drobno in jasno dokazuje, da bi nizka cena živinske ne diha, da se ž njeno kervjo ne oskrunite, ali da tudi soli ne le samo živinorejo povzdignila, ampak tudi dohodke druga živina zraven ne pride. deržave bi pomnožila. Živinoreja je v našem cesarstvu še Zapopadli bote zdaj lahko, kako nevarno je, ako clovek na nizki stopnj zato ker celo cesarstvo ne izredi toliko kaj takega mesa ali kar si bodi druzega, povžije živine, kolikor je je potreba. Lansko leto so iz h Zapopadli bote, da se mora taka živina cela kakor kraljestev v naše cesarstvo pripeljali 60 tavžent goveje žije in vecidel s kožo vred na samoten kraj cel seženj (celo vine, 360 tavžent prešičev. 100 tavžent centov usnja in klaftro) globoko v zemljo zakopati. 198 tavžeut centov loja in mastí. Za to je šio 14 milijonov gold. sreberuega dnarja v ptuje dežele. To je velika zguba za deržavo. Pa ta zguba ni še sama, tudi mnogo-tere bolezni pri živini so nasledki pomanjkanja soli. V našem cesarstvu so leta 1847 našteli 47 milij. živine, ktera soli potřebuje, naredili so pa le 112 tavžent centov soli za živino, — tedaj na eno živiuče leto in dan ne pride več ko osem lotov solí! Potřebuje pa na leto konj 10 funtov, goveje živinče 12, če se pa pita (debeli) 15 funtov, prase 4 in ovca 3 funte ; — po tej meri bi mogli narediti za vso živino našega cesarstva 3 milijune in 180 tavžent centov živinske solí. Kako malo se pa za živino soli pora bi, spričuje to, da še tistih 112 tavžent centov pripravljene soli niso poprodali. Zakaj pa ne? — zato, ker je predraga. Kmetijska družba je kupila pred nekimi leti 50 centov živinske solí v Halein-u. Tam je veljal cent 2 gold. 47 kr. srebra ; vožnina je znesla 2 gold. 28 kr., tedaj je cent prodajala v Ljubljani po 5 gold. 15 kr. To je bilo preveč kmetu, kteremu še dostikrat za kuho soli manjka. V solnicah znašajo stroški za cent solí 32 novih krajc., 52!/2 novih krajc. veljá pa encijan in ogeijni prah, ki se s soljo mcša, da se iz kuhinske soli napravlja živinska. Ker vlado stane cent soli le 48 novih krajc., je očitno, da terja pri vsakem centu 2 gld. 8 kr. nov. dn. dobička. Ko bi se vseh 112 tavžent centov živinske soli poprodalo, bi imela vlada na leto 232 tavžent 960 gold, dobička. Ko bi se pa toliko soli napravilo, kolikor je vsa živina našega cesarstva v resnici potřebuje, to je, tri milijone in 180 tavžent # centov, in ko bi se pri centu le 50 krajc. dobička jemalo, bi dobila vlada 1 milijon in 590 tavžent gold, dobička, in živinska sol bi na mestu, kjer se delà, le 1 gold. 34 krajc. novega dnarja veljala. Druga overa pri živinski soli je to, da se ne prodaja povsod po enaki ce ni. Kmet, ki je daleć od solnic, mora sol veliko dražje kupovati, ker vožnina veliko znese. Ena-kopravuost terja, da bi se v vseh deželah živinska sol po enaki ceni prodajala, kakor tudi tobak, ki je povsod po eni ceni. — Ker je nizka ceua soli za povzdigo živinoreje ravno tako imenitna kakor za povzdigo deržavnih dohodkov, pod-pira gospod Ambrož predlog poddružnice radoljške in zbor sklene, naj se si. ministerstvo še enkrat prosi za cenejšo živinsko sol, in da bi se povsod po enaki ceni dobivala. 3. Ker kmet po deželi ne more lahko dnarja na po-sodo dobiti, ali pa mora velike obresti plačevati, svetuje i adoljška poddružnica , naj bi se d n a r n e hranilnice po deželi napravile. — Gosp. Ambrož meni, ker je malo dnarja po deželi, bo tudi malo zaloge v hranilnice prišlo, tudi pomanjkuje takih oseb, ktere bi se brez plačila s hra-nilnicami pecale; kadar bodo nove soseske ustanovljeue, se utegne ta reč morebiti sprožiti. Ljubljanska hranilnica ima dosti dnarja za posojila — pravi dalje — tudi je njena dolžuost, kmetom pomagati, ker tudi iz kmetov dosti zaloge dobiva. Da pa rada na kmete ne posojuje, je to krivo, ker kmetje obresti (činžev) ne plačujejo v pravém redu ali. celó ne; to pa ji dá veliko opraviti, preden izposojeni dnar izterja. Tudi pri cenitbah gruntov in pri prodaji ne more ljubljanska hranilnica pričujoča biti, ker ji takih mož po deželi manjka, ki bi te opravila prevzeli. Gospod Ambroz svetuje, naj bi poddružnice kmetijske družbe po deželi v tej zadevi kmetom kaj pomagale; dobro bi bilo, ako bi se ustanovile take vodila, kako bi bilo mogoče to napraviti. Zato naj bi se izvolil poseben odbor, ki bi te zadeve po dogovoru z vodstvom tukajšne hranilnice v red djal. Zbor poterdi ta nasvet in gospod predsednik izvoli v imenovani odbor gospode: dr. Bleiweis-a, dr. Ahačič-a, Guttman-a, Ambrož-a, dr. H. Costa in dr. E. H. Costa. 4. Pravi poddružnica radoljška, da reke in hudour-niki velikokrat škode napravijo, in da bi bilo potrebno, ako bi »e ob bregovih vsako leto enkrat trebilo, in da bi se prepovedalo. derva ob vodi skladati. — Gospod Ambrož pravi, da te opravila spadajo v soseskino gospodarstvo; tedaj bo tudi to soseskinim predstojništvom priporočeno Zbor poterdi to. Ložka poddružnica želi 1. naj bi se oklic mlinarske postave ponovil, ker mlinarji mere prav ne jemljejo, — 2. naj bi se oprostenje od poštnih mark za poddružnice zadobilo, ker one nimajo dnarnic, da bi poštne marke plačevale, kadar pišejo kaj odboru kmetijske družbe v Ljubljano, — 3. naj bi se, po nasvetu gospod Dragotina Hoj ker-ja notrajnskim povodnjam v okom prišlo po trebljenji jarkov, požeravnikov in druzih lukinj cerkniškega jezera — naj bi se do velike golobine struga prekopala in podzemeljski vodotoki razširili. Vse to delo naj bi visoka vlada na svoje stroške prevzela, in zvedene umetnike tjè poslala, kteri bi pregledali, kaj se ima storiti. Gospod Ambrož razklada, da je za vse te potrebe družba že prošnjo položila si. deželnemu poglavarstvu, — da je tedaj treba čakati, kadaj da bo rešena. Poddružnice z Vipave, Novega mesta in Trebnja se edinijo veni prošnji za odvernjenje novega vinskega davka in pravijo, da so svoje prošnje Njih eksc. gosp. deželnemu poglavarju grofu Chorinski-mu sporočile, v kterih je dostojno dokazano, kako težaven bi bil ta davek za naše kraje, ker ima kmetovavec malo živeža in si mora s kapljico vina to nadomestiti, kar mu jedila primanjkuje. Gosp. Ambroz pravi, da se imamo že za veliko dobrot vi-sokemu gosp. poglavarju zahvaliti, ktere so Njih ekscelencija naši domovini skazali, in zato moramo upati, da bojo tudi to prošnjo radovoljno in krepko podpírali. — Njih ekscelencija odgovorijo, da je že v tej zadevi se nekaj zgodilo, ker je novi vinski dac do vseh Svetih 1861 odložen. Novomeška poddružnica svetuje , naj bi se učeniki ljudskih šol brez takse in brez letnega plačila za ude kmetijske družbe volili, ker zamorejo veliko v šolah za kme-tijstvo storiti. — Zbor je poterdil ta predlog proti temu. naj bi poddružnice take učenike odboru kmetijske družbe na znanje dale. Zadujič oznani g. Ambrož, da je grajšinski oskerbuik gospod J. Magister iz Dvora dve gospodarske rajteugi pretečenega leta od boštanjske grajšine iz Dvora poslal, ki se v pisarnici kmetijske družbe vsaki dan lahko pregledajo. (Dalje sledi.) Potovanje díjakov v Karlovec. (Konec). V samotni bajtici najderno druge ljudi: mlađega Vlaha (Gerka) in njegovo ženo. Mož je ravno gnal v hlev maj h no čedo koz, pa prešički so tudi že ležali pod posteljo, spod ktere plašno planejo, ko se truden tovarš terdo vsede na njo. Lahko bi kdo mislil, da smo zašli v kočo divjakov. Marsikaj se je tù pogrešalo, česar je drugod v obilni meri; pa smo tudi nekaj našli, česar se v predragih in blišobnih sobah le poredkoma najde, to je: dvoje preblagih sere moža in žene, kterima je sijala iz obrazov resnična poštenost brez zvijače in hinavšine. Ko moža vprašamo, ali bi hotel iti nam do perve vasi skozi gojzd pot kazat, on kar veseJ skoči, se pre-obleče v bele, ozke, suknjene hlače, si noge omota v bele onožke in priveže skorej na pol nove opanke, verze pisano torbo čez ramo pa klobuk na glavo in glej! junaka pred natni ravne, čverste in krasne postave, da si ga lep-šega misliti ne moreš. Gospodinja pa v tem nas prijazno postreže z dobrim vinom. Bila je žena lepolična in bistrega pogleda; pisani čveterovoglati predpas, ravno tište robe kot torba njenega moža, ji je segal do kolen, zobje se ji blišé kot slonova kost, v kitah po podobi česnjevih strokov jo dovelj vpletenih košić. V posebnih okolišinah se pa koseni *) Onožek en. Schuhfetzeo. kine namestuje s svetio rudnino, tudi srebernim in zlatim tjè verb horvaških Vinogradov. Na pernatih blazinah se dnarjem. Ako bi kdo to preprosto Vlahino v samotni bajti pre oblekel v zalo gosposko obleko, bi utegnila dobro okrepcamo ter jo zjutraj urno naprej mahamo. Komaj pa nam spod nog zgine beli pert, kar stoji pred nami vinski med mestnimi hram enake barve. Tukaj zdaj namesto ptuje černorujav- gospodičnjami biti kar je solnce med zvezdami. kaste kave poserkamo nekaj meric prežlahne tertne kapljice. Veseli vodnik otovori okrog sebe naše culíce in cela s ktero bi se vsaka kraljeva miza smela ponašati; zakaj bila družba ga pohlevno nasledva po temni in s koreninami je rumena ko čisto zlato, gibala se je urno in neutrudijivo prerašeni stezi. Dasiravno nese kot tovorna žival, mu je v kozarcu v brezbrojnih iskricah in je prijetno ter okrep-vendar pot le igrača; za nas pa, ki se spodtikamo nad vsako korenino in jo še serdito bercamo, je bila kar huda V • čljivo prešinovala vse člene celega života. Lahko bi že skoraj » muka. Kadar pa le dolgo tavamo in tavamo, zaslisimo dobro daleč pse lajati, in vodník naš, misleč nas razveseliti, reče: oči ne kraljevića Marka" zakrožili, toda najdejo tukaj hrane, ko se po širokih ravninah megla in napaja in čedalje višje kipi; zato nemudoma odrinemo v j Več se čujejo cucki iz Horvaškega". Ai nas je ta napo- komaj dospemo na cesto, ki veže Zagreb s Karlovcom ved še le prestrašila, ko smo prerajtovali, koliko poti bo se vlije silna ploha, ki nas primora teči pod streho neke še treba storiti. Neki tovarš celó žalostěn pade pod bukev, velike lesene hise. rekši, da kar već ni gospodar svojih kosti zavolj truda in Naših kranjskih kmetov življenje ti je znano y dragi hude žeje; pa tudi cela družba bi takrat ne bila očitala bravec ! Dovoli mi, da kaj malega povem o h or va šk em kupčije traciškemu kralju Lizimahu, ki zabarantá v neiz- kmetiškem življenji. rekljivi žeji svojo kraljestvo za požirek merzle vode. V hišo stopivši pozdravimo domaće z narodno zdravico Nezmerno žalostna položi Agar svojega sinka pod drevo, „Hvaljen Bog!u Omizje je bilo polno možakov, ki niso pili ter jokaje odide, da bi ga ne vidila žeje umerati ; božji pa jo razveseli ter ji pokaže angelj vodnjak; tudi ne vina ne žganja, temuc tobak, da se je snoval gost dim osmero zibelk stalo. Vedeni po- naš milo- po hisi. Po tleh je le sercni spremljevavec ang elju enak, zvedsi, da nas terpinči baramo: Ali ni kdaj kake pomote in ali vsaka mati dobro žeja neusmiljeno, nam pové, da smo blizo vode, samo da razlocuje svoje dete? Pa so nam prijazno rekle, da se tega bi jo bilo moč s čim zajeti, ker je v -ioboki jami. Pa kar ni bati, in če ktero dete zavolj glada joka, £a precej tista ročno nas tjè odpelje, in ko vodo zapazimo, se eden urno potolaži, ki ga perva sliši. Žene so ravno znašale ko pridne navpik k vodi nagne, dva pa ga za noge deržita ter ga mravlje skupaj zamazano obleko za perilo; prijazno so med pomagale, kar je nam mieno podoben lačnému Tantalu, ki za jabelkom plava, pa po Horvaškem zanesljive in krotke, in če se kdaj kaj kuha spustita do vode, dokler se je ne naserka do dobrega. Tako seboj kramljale in ena drugi smo se zaporedoma vsi napili hladne vodice. Ako bi bil dopadl o, kajti med ženskami, ki pod eno streho stanujejo, med nami kak trebuhar, bi bil mogel pa več časa žejo ter- se kaj rada vojska uname. Po tem smo sodili, da so ženske peti, mu spřed ust v tem hipu vhaja, ko ga vgrizniti namerja. med njimi, berž da takrat zakipi, kadar kučegazda kam Komaj pa žejo ukrotimo, kar jame želodec godernjati, odmakne pete. Najstarji je po navadi „kučegazda", ki zada je skledica kave pa kozarec vina za celi božji dan in poveduje in ga cela hiša spoštuje. Da so ženske tu zares še velik kos noći vendar Je preslaba postrežba za-nj Da bi nevoljnega sitneža pridne, se popotuik lahko prepriča, saj skorej drugač ženske ne sreća kot s predivom na strani glave, iz kterega grede nitko slini in svedra. Ko te predice toliko sline potrošijo v bridkost, da sta le hlapec in dekla doma in da nimata celó prejo, ima pa tudi zato njih jezik manj delavnikov ko do nobene jestvine ključa. To našega vodnika moćno pre- drugod. skoraj utolazili, pospesujemo pot na vso moč; al ko pridemo v kerčmo, zvemo v veliko nam straši, zato hitronožen kakor sernjak, ce tudi ljudje že spijo, Na posled, ko se ne prevedri, se pogodimo s kuče-leta od hiše do hiše, da nam kaj jesti dobi, se kmali verne gazdom za voz do Karlovca. Enako v sod natlačením veselega obraza in pove, da je nam poskerbel večerjo in slanikom se na-nj zgnetemo; posteljo. razpnemo svoje dežnike; vozo taj prisede in udari po konjih rekši: „Hajd ričko!" in ko Berž gremo ž njim vsi zadovoljni, in kmali stoji na njici bežijo ko ptica po zraku. Ko bi ne bilo viditi drevja tik mizi velika skleda krompirjevih zgancov, po kterih smo z ceste, bi bili mislili, da nas delfini peljejo čez silno morje, lešeními žlicami kaj marljivo segali; tudi zabela s svečnim kajti kolesa so neprenehoma do pest po vodi bredle. V lojem ni takrat kar nič kazila sladu, in tako smo vsi eno- kratki dobi pa smo na Banji pred mostom, kjer se od glasno poterdili, da je glad najboljši sukač. vsake živine odrajtuje mostovina. Turopoljci in drugi ple Domaći se umaknejo iu nam prepuste svoje mehke menitaši niso plaćevali mostovine. Tudi dijaki se v tej za pernate postelje. Namest zagrinjal cez okno potegnemo devi štejejo v versto plemenitašev. Vendar pa nismo vedili, deske iz lesene stene in prav dobro pospimo. Ko se zjutraj ali ta pravica le domorodeom ali tudi ptujim vojakom veljá; prebudimo, pospravimo zopet lesene zag rinjala med steno tedaj se ustavimo na Banji, dokler se do ćistega znebimo in se začudimo, ko sneg ugledamo. Zdaj smo še le živo vseh stvari, od kterih bi se utegnila tirjati mostovina. spoznali, kako srečni smo bili, da se nismo bili podali brez Přemočeni smo bili do polta, blatni, da tovarš tovarša vodnika v gojzd, kjer bi drugač bili primorani bili pre- po obrazu ni poznal, in ustnice so nam mraza šklepetale nočiti, stradati in od potů přemočeni po pasje zmerzovati; ko terlice. Skoz in skoz nadložni se hitro podamo k Rib zakaj nihče ni imel kresivnega orodja pri sebi. ničauu „Matičku", ki je bil posestnik mnogo polnih sodov. Kakor pobožui Tobija svojega zvestega spremljevavca Kerčmar nas vesel pozdravlja in kmali pripravi za želodec se srecno vernivsi poprasa : s cim domů prašamo tudi mi svojega za nas prav zastran hoče plačan biti? in merzlico dober lek, to je, krepkega poprične^a gulaša vodníka pa staro mero vermuta (peljinovca). Kaka pijaca je ver- skerbnega placila. in ko se obotavlja povedati, mu prostovoljno mut? V sod se naloží dobrega grojzdja, vmes nekoliko toliko podelimo, da je bil kaj zadovoljen. On se prijazno pelina in mnogoverstne dišave; zalije se potem s starim poslovi ter radostno potuje skoz gojzd nazaj v svojo leseno vinom ter se pusti goditi nekaj časa ; in s tem lekom pod nemški m imenom se ozdravljajo trudni udje in druge kočico. Učilnice res z raznimi vedbami obogatijo človeški um ; bolezni. al le preporedkoma tako požlahnijo učencovo serce, kakor je požlahnjeno bilo serce našega zvestega vodnika, Med Banjo in Karlovcem tece Kolpa, po kteri se leto ki ni in dan pripeljá v lađijah do Karlovca dokaj žita. Mesto je nikdar dihal med šolskimi stěnami. Bilo mu je prirojeno dobro serce. Temua noč natkè zali beli pert in ga nam pregerne s terdnjavo ograjeno, ki ga pa zato, ker ga že nisem vidi! več let, zdaj ne mislim popisati. Kaj rado se pripeti, da tisti, ki po Horvaškem potaje, • * 112 - v marsikteri kerčmi po kmetih še za dnar ne dobi potrebne postrežbe; Karlovec pa je v tej zadevi najbolj podoben Utopii. Utopija je nek presrečen kraj, kakor se pripoveduje, kjer ne vsaki lahko, ce ira le kolikaj mika, umiva z naj-boljšim vinom; kjer nek klobáse po drevji visijo, kot abrenki po naših leskah ali pa ćešarki po smrekovih vejah, in kjer debeli prešiči kar zložno okrog tavajo z nožem na herbtu, s kterim si lahko vsakdo odreže kosček okusne pečenke. Ozri se v Karlovcu okrog in glej ! pred to gostiv-nico celega pečenega skopča, ki mu niso kostí polomljene, — tam pod unim oknom ti plava cel kermak ( prasec) v obilni mašćobi; — stopi v kercmo, od peći ti udarja v nos na vso moc pečenkni duh; — šetaj čez most na Banjo, tu stoje pod milim Bogom kakor krepki porobki posekanega drevoreda železne peči, kjer se od jutranjega zora do terde noči marljivo prepeka slanina, iu če se bojiš pogretega kosčka, se ti opresen odreže in popřed kot dvakrat most premeriš, se ga že more želodec radovati. Naš gospodar je marsikterikrat rekel: „Dijaki! ako vam je drago, da vam Dorica pripravi pečenke, dajte cvan-cigu (dvajsetico ), in s tem malim dnarjem nam včasi kupi ob terznih dneh purana, da ga je bilo kaj oberati. „ Sed tempora mutantur" — — — to je: „Cas je veliko kolo, ki se neprenehoma verti in nas silovito za seboj vleče !a ; « ' MS - * *X. ; Ozir po svetu. Ćertica iz življenja sedanjega papeža Pija IX. Leta 1824 je v Rimu neki 17 let star mládenec storil • veliko hudobijo, zavoljo ktere ga je bila visoka sodnija ob-sodila v smert. Precej ko je sodba stekla čez hudodelnika, ime mu je bilo Gaetano, pridejo k njemu v ječo trije gospodje, in mu oznanijo žalostno sodbo, da bo čez tri dní ob glavo djan ; v teh 3 dneh naj se pripravlja kakor vć in zná, da pri Bogu milost doseže. Hitro so přetekli trije dnevi, kmalo je prišla za Gaetana tista strašna ura, da pridejo stražniki po-uj in ga na morišče vlečejo. Grozno žalostěn, včs skesan čez svojo hudobijo, udan v svojo osodo gré počasí bolj mertvemu ko živému člověku podoben proti mo-rišču, kjer mu bo glava odsekana na mašini, ki se imenuje guilotina, kar je še zdaj navadno na Francozkem. Ko hudodelnika Gaetana na morišče peljejo, ga sreča neki duhoven, ki se ustavi in usmiljeno ogleduje hudodelnika, kteri se mu je zdel včs Bogu udan in je šel pohlevno po plačilo svoje pregrehe;- bil je tudi prav priljudnega obraza. Duhovnu se je revež tako smilil, da teče uaravnost v papeževo poslopje in prosi hitro s sv. očetom govoriti. Ko pride duhoven pred papeža, poklekne pred njega in lepo lepo prosi, naj bi pomilostil reveža, ki ga ravno zdaj v smert peljejo, in inu prizanesel in ga pri življenji pustil. Papež takrat Piji VIII. usliši prošnjo duhovna, ukaže enemu svojih vradnikov, naj hitro zasede belega konjića, pa natakne belo ruto na palico in naj hiti za obsojeuem, da o pravém ćasu ga doide in vsem oznani, da ga papež po-inilostuje in pri življenji pusti. Nazaj peljejo zdaj hudo-deluika Gaetana v ječo in vse ljudstvo je vpilo: bravo, bravo, to je, prav je, prav je! Celih 22 let je zdihoval ubogi Gaetano v hudi ječi in prićakoval svoje zadnje ure, ker potem, ko ni bil ob glavo djan, je bil od rimskega papeža obsojen v hudo ječo do smerti. Enega dné pride duhoven, prav slabo oblečen kakor najrevniši kaplanček, k oskerbniku velike jetuišnice v Rimu in ga lepo popraša rekoč: Gospod oskerbnik! povejte mi, ali nimate v svoji jetnišnici nekega jetnika z imenom Gae-tauo. Oskerbnik duhovnega gospoda jezno pogleda in pravi: E, sitnež! toliko imam opraviti, pa me še s tem jetnikom nadležjete; vendar poćakajte malo, kmali vám bom povedal. Oskerbnik odpre velike bukve, v kterih so vsi jetniki popisani, jih pregleduje, iše in najde irne Gaetano. Na to reče duhovnemu gospodu: Gaetano je še živ, pa v ječi bo do smerti, ker k smerti je bil obsojen pa od rajnega papeža pomilosten, da je srnertno štrafo spremenil v hudo jeco do smerti. Duhoven pravi: Prosim vas, dajte mi pri-voljenje, da smem iti revnega Gaetana obiskat. Oskerbnik pravi: Kaj ga boste obiskovali; pomagati mu nič ne morete; on ostane v ječi do smerti. Duhoveu reče: Morebiti se ma še pornaga ; le prosim vas, dajte mi list, da grem h jetni-čarju, kteri mi ječo Gaetanovo odpre; saj vein, da brez vašega privoljenja nič storiti ne smé. Oskerbnik včs nevoljin — vendar dá duhovnemu gospodu privoljenje, jetnika ob-iskati. Duhoven se priklone iu se zahvali za dobíjeni list in gré ž njim naravnost k jetničarju rekoč: Odprite mi vrata v ječo Gaetanovo; tù imam privoljenje od oskerbnika. Jet-ničar, sirov in hudoben mož, zareži nad duhovnim gospodom: Kaj hudica imate pri tem jetniku opraviti? Duhoven gospod pravi: Jetničar! vi ste hud mož. Kaj ne veste, da tak ^ V ^ y revez najvecje tolazbe potřebuje, pa zato ze meni zabavljate, ki ga grém obiskat; to ni lepo, ni prav. Zdaj zaćue jetničar strašno gerdo rotiti in preklinjati duhovnega gospoda. Potem reče: No, hitro pojdite, da vam odprem. Gredé pa še vedno prekliuja. Ko duhoven gospod h Gaetano v ječo pride, ga prijazno pozdravi in vpraša: kako mu;je kaj. Gospod oče! se vé, da Vas ne poznam in tudi poznati ne morem — odgovori jetnik — pa vem, da veste, kako žalostno je moje življenje, ker do smerti bom mogel biti v ječi; toda rad terpim, ker vem in spoznam, da sem vreden. Rajši pa vendar terpim, kakor da bi bil ob glavo djan, kakor sem bil obsojen. Bog mi daj voljno preterpeti, da tudi pri Bogu milost dosežem. Grozno me veseli in veliko tolažbo ćutim v svojem sercu — govori jetnik na dalje — da me duhovni gospod priđete obiskat iu me tolažit. Vi ste angelj božji, Bog Vam poverni toliko dobroto. Prosim Vas pa lepo, gospod duhovni oče, pridite me še enkrat obiskat, preden umerjein, zakaj dolgo ne bom; saj me vidite, da me ni druzega ko kost in koža. Duhovni gospod pažljivo posluša jetnikove besede, potem reče: Prinesem ti sporočilo tvoje matere. — Kaj so inoja mati še živi? — se zavzame jetnik. — Da! še so živi, pošljejo me ti povedat, da se utegne kaj zboljšat tvoj žalostni stan. Oh! kako bi to bilo mogoce! le takrat bo boljši za me, kadar umerjem, pred ne. Duhovni gospod vpraša, ker si 22 let v ječi, kaj nisi še nikoli prošnje dal pismeno do papeža? O dal sem jo že večkrat, toda nisim bil uslišan ali pa moja prošnja ni prišla nikoli do papeža. Pisal sem tudi do papeža Gregorja XVI., toda moje pisma ma niso prišle v roke; drugi so jih dobili in skrili. Duhovui gospod pravi: Gregor XVI. ni več živ, piši do papeža Pija IX. — Kdo mu bo pa moje pismo dal? — Jez sam; le piši: tù imaš papir in svinčen klinček. Le piši tako, kakor ti bom povedal. Jetnik piše tako lepo in ponižno, prosi sv. oćeta, da bi mu prikrajšalr kazen, ktere je že 22 let přestal itd. Duhoven gospod vzame pismo in prav prijazno reče jetniku: Bog te obvaruj! Terdno zaupaj v božjo milost, pa moli tudi za papeža Pija IX. Se nocoj bo imel papež tvoje pismo. ' ' - « Zdaj zapusti duhovni gospod jetnikovo ječo in gré k jetničarju povedat, naj jo zakleue. Jetničar zaupije nad duhovnim gospodom: Kaj vraga imate z unim prekletini jetnikom se toliko meuiti? Hitro se poberite, če ne bo druga ; vi ste se moćno pregrešili čez postavo. Kaj ne veste, da tudi z vikšim privoljenjem se z jetnikom ne smete pogovarjati već ko eno uro; zdaj pa je že 2 minuti čez. Duhovui gospod reče jetničarju: Vi se zlo pregrešujete z groznim preklinjevanjem in s tako nespodobuim obnašanjem; kaj pa ko bi sv. oče papež zato vedili, kako vi ravnate, kaj bi rekli? Jetuičar pravi na to: Će tudi papež wae to 173 ve, uaj ve; skerb je papeža za me, kakor mene za pa Mož d kterega govorimo peza Papež zame ne porajta, jez pa še inanj za papeža. stanoval. Imel j d Duhoven: Vi ne poznate papeža; vedite, da on vsacega , je pervi zmed lovcov tu otroka. Vse je vidil, kar strašnega cisla se o tem gradu pripoveduje, in že sam je veckrat v zgor-kolikor zasluži in nikogar ne sovraži. Jetničar: Kdo ste vi, njih sobah neke lučice vidil, ktere so tudi memo gredoči da mi tako zabavljate? Duhoven bom kdor hočem T o vam nič mar; nai popotniki dili pa u or » bali kaj da so. Pa vse to moža nič ne straši, in se knezu turjaškemu za stanovanje prav lepo like Duhovni gospod gre zdaj naravnost k oskerbniku ve- zahvali jetnišnice v Rimu, povedati mu, da je z jetnikom Gae Preseli se vkljub boječi in plahi ženi, ktera se je strahov tanom se pogovarjal celo uro, se vsede in mu tako Jetuiški oskerbnik! poslušajte kaj vam bom povedal. govori : bala, v grad , in res dolgo dolgo ni Se duha ne sluha, kakor bi se bili bilo od strahov ne lovca zbali bili. Pa komaj danes inorete ukazati, da se jetniku Ga etan u železje z dober mesec preteče, vidi naš Tone, tako je bilo lovca nog odbije. Juter dopoldne morate nakupiti za jetnika lepih ime, da se je kaj zmotil, rnisleč, da ni strahov. gosposkih oblačil, kakoršuih že narejenih lahko dobite; zavoljo plaćila bodite brez skerbi; vse vam bo povernjeno. Skerbite, da bo jetnik lepo umit, od glave do nog vès v novi obleki; in recite mu, naj veselo pričakuje opoldanjega mu ? naj na glas moli poldanšnjo molitev. Ko bo odmolil 9 mu ozuanite, da je konec njegove ječe; prost je zdaj, po ga zročiti materi. milosteu in vesel sme zdaj iti v naročje svoje matere, pa sami ga morate spremiti v hišo in Danes Vi pa tega ne smete nikomur oznaniti povejte mi, ali me imate za norca ali me skušate? Kar vi od mene terjate, tega ne morem iu ne smem storiti. Kaj ne veste, da milosti tolike skazati ne sme in ne more nihče drug, kakor le sv. oče papež sain. Vem dobro odgovori duhovni gospod toda morate vediti, da sem přišel to oznanit v papeževem imenu. Oskerbnik pravi : Prav je, pa jez tega ne verjamem. Ako bi vi bili od sv. oceta poslani, bi bili pisano povelje meni přinesli; zakaj pričevanje moram imeti, da je res to papeževa volja, cesar vi terjate od mene. Duhovni gospod pravi: Res je tako, prav imate. Dajte mi malo papirja, tinto in pero, kmalo bote imeli v rokah pričevanje. Duhovni gospod piše tako-le: „Oskerbnik velike jetnišnice v Rimu! S tem listom ti zapovem, da jetnika Gaetana jutri opoldne izpustiš iu ga k njegovi materi u . \ spremiš. Piji IX. Oskerbnik ta list zagledati se prestraši, kakor da bi bilo trešlo va-nj ; poklekne pred sv. očeta papeža in prosi ponižno, da bi mu ne zaměřili, če je kaj napčnega in zabav-Ijivega govoril. Sv. oče papež mu rečejo: Odpustim ti vse dasiravno si me z neprijaznimi besedami sprejel; ti i V ostanes v svoji službi, al glej , da vprihodnje ne boš z nobenim tako neprijazno ravnal. Jetnicarju pa oznani, da od danes zgubi svojo službo, zato, ker tako strašno preklinja in z ljudmi tako nespodobno ravná. Ko bi tudi drugi vladarji prišli včasih v jetnišnice ali pa le v pisarnice tako, da bi jih nihče ne poznal; gotovo bi zapazili marsiktero napako in marsikterega uradnika bi spodili iz službe. Višnjagorski. Leži nekega poletu vročega dné pod hrasto ki je pred gradom stal, in v hladni senci počiva. Že je malo zadremal, kar vidi, da někdo pelje otroka, kterega je v zvonjenja. Ko bo poldne zvonilo, pojte k njemu v jeco, recite stermi. hiši pustil, vodnika pa ni vidil. To se mu čudn zd in Pa stermenje se hitro v strah spremeni, ker 5 let star decek roko derži kakor bi ga kdo peljal, naglo memo očeta teče in proti prepadu maha, kamor padši bi se bil za smert potolkel Prestrašeni oče se ne pomišlja dolgo, ampak naglo Zgrabi ga za desno ramo in ga komaj vodniku iz rok sterga, ki ga je za levo ramo Oskerbnik posluša, debelo gleda in si misli, kdo bi utegnil biti ta gospod, ki tako ukazljivo govori? Potem reče: Gospod oče! ďeržal vstaue, in teče dečka rešit Op je y kot led, ki se pa nič bal ni, in da je neka roka otroka deržala, merzla nikakor spustiti ni hotla Vendar pa oce otroka vodniku iz rok sterga Ko ga uazaj pripelje, in ga proti prepadu peljal. Deček. Star mož. Oče. Kakošen je pa bil ga prasa, kdo j po-nj přišel D Imel je dolgo brado, elike rudeče očí in usnjato pokrivalo na glavi D Kako je bil pa oblečen? Ali ne veš? , vem! kako? Kakošno suknjo je imel? Vem O. No, D. Nobene. Saino čern pruštof in dolge černe hlače Ali se ga nisi nič bal Nak. D kar nič ne. Saj mi je bil tako prijazen in mi je veliko lepega obetal, ce bi šel z njim V To pripovedovanje otrokovo se očetu nekako čudno zdí stojí 5 amišlj Lovec ne vé kaj bi to bilo, in se je zlo za dečka bal. Bal se je namreč, da bi spet ne přišel 9 zeni pa nič ne pové, kaj ga těží Svoj tugo in vse, kar se je pripetilo, skerbno ženi prikriva. Tudi dečku zapové molčati in materi nič od tega ne povedati; zato mu dá nekaj igrač, da bi bolj bogal. Ceravno je pa vse pazi, prikrival, vendar žena kmali za da ga ekaj těží. Praša ga veckrat, kaj mu je pa ji nikoli nič ne rece. Mislil si je, da bi se že tako strašna žena še preveč bala in bi ji obstati ne bilo, toraj reče na vedno prašanje, da ga je knez malo tako čmeren. okregal in zato je Kranjske narodne pripovedke y • Nabral J. F. Št. 1. Strah v Kočevskem gradu. * Žena res verjame, ne praša več, in prinese, ker je bilo ravno zvečer, vecerjo mizo. Lovec mizo vsede 9 pa malo jé. Prigodba opoldne pod hrastom ga je tako pre strašila in premamila, da nič ne more. Zmiraj se mu je dozdevalo, da ga někdo po imenu kliče. To se mu čudno zdí, in ne vé, kaj bi počel. Vendar ustane, in gré gledat, Od Kočevskega grada tamošnji prebivavci veliko straš nega povedati vejo. Ta grad stoji na visoki in stermi gor Ce popotnik memo potuje, ga koj ngleda in si misli to je bilo strašno uekdaj v tem gradu. Pa zob časa ga že dolg glod y in nevarno je po njem hoditi. Že je razpadel tleh je stanoval nekdaj še reven lovec s svojo družino y Pri od kterega se to-le pripoveduje kdo ga klice. Odpre sercen vrata in zagleda v svoje preveliko začudenje ravno tistega starega moža, od kterega ma je deček pravil, in ktere Starec migne lovcu, 6 po obleki kot tistega spozná kakor bi mu hotel reci, naj gre z njim Lovec iz začetka ue vé, kaj bi storil, ali bi šel ali Ker pa mož ne neha s perstom migati, in ga strah tudi preveč ni bilo, se ne premišlja delj časa in gré za. kW ne. * Nadjam se, da nobeden naših bravcov se ne bo pri teh pri-povedkah kaj druzega mislil kakor to, kako lahkoverni so bili nasi Ijudje nekdaj. Kažejo nam te „storije" stan omike v nekdaajih ćasih. Pis. starcom. Ta ga pelje po ravno tisti poti kakor dečka opoldne, in lovec vidi, ko do prepada prideta, da se je skala sama odperla, in neka čudna svetloba je iz globočine prisvetila. 174 ■ m m A Ce g a je bilo tudi groza, vendar hoče za starcom hoditi, kamor ga bo peljal. Stopa po kamnitnih stopnicah v neznano in brezdno globočino. Kmalo stopi na neizrečeno veliko kačo, ktera žvižgaje na-nj skoči, in plameć ogenj iz zrela bljuje. Vodnik pa jo z v roki deržečo palico bersne, da se v kot skrije, in popotnika gresta dalje naprej. Če dalje hodita, bolj je svetio v podzemeljski jami. Vse se je razločilo, vsaka stvarica. Poznalo se je, da te pod-zemeljske stanovanja niso same od sebe, ampak da jih je človeška umetnost zidala. Lovec ne vé, čemu je to zidanje, ktero večno terpi. Vodnik mu tudi ne dá časa to premis-Ijevati, ampak mu migne in koračita naprej. Kmalo prideta v okroglo sobo, kjer je tudi pri okrogli mizi sedem starčkov sedelo. Vsi so molćali in bili so tako zamišljeni, da našega ovca ne zagledajo. Ta se pa tudi pri njih pogledu trese kot šiba na vodi. Nehoté obstáné pri votlini, kjer je přišel, in žal mu je, da ga je radovednost tako daleč gnala. Pa prepozno je, kaj hoče! Cakal bom, kaj bo iz tega, — si misli. Ko mu vodnik čez nekoliko časa migne, da naj spet ž njim gré, berž boga. Zdaj koračita skoz ozko in uizko zidanje, kjer je bilo komaj toliko svetio, da sta brez ne-varnosti z glavo kam zadeti, hodila; nazaduje prikoračita do železnih vrat. Ko vodnik s palico na vrata poterka, jih s pregrinjaloin pregernjena ženska odpre; popotnika prideta v štirivoglat hram, kjer na sredi naš zmešani Tone černo trugo zagleda, na stranéh vidi majhne, višnjeve lučice, zgoraj in spodaj pa velike in debele svece goreti. Kmalo potem, ko začuđeni lovec in vodnik tù sèm prikoračita, pogasi ženska vse lučice, in zdaj odpre druge, v večji hram deržeče vrata, kjer je na sredi svetilnica od stropa visela, in po malcm hram razsvitljevala. Na obeh steneh tega hrama pokaže vodnik lovcu 28 černih trug, v kterih so trupla obojega spola ležale. Ženska prižge na grobu svetilnici luč, pelje potem bo-ječega lovca od truge do truge, in mu dopové, naj obraze v trugah ležečih dobro ogleda. Lovec bega, in nekaj ob-razov mertvih se mu znanih zdi, če se prav ni mogel spom-niti, kdaj in kje bi jih bil vidil. Ko je vse obraze třepetaje ogledal, gré s sivcom in žensko radoveden dalje proti zavarovanim vratam. Ko do njih pridejo, zgine ženska, kakor senca. Starec pa poterka tiho s palico na zapeřte vrata, ktere koj z beršlinom ovenčan deček odpre. Deržal je v roki luč, in migne lovcu, naj ž njim gré brez vsega strahu. Pelje ga skoz ozko in tamno pot, in ga pripelje v grobo in razsvitljeno dvorano, kjer je bilo zbranih 38 oseb, in med njimi 4 mlade ženske. Bledi kot smert so vsi, in nihče si ne upa v mertvaški tihoti ziniti. Strašno čudno je lovcu pri sercu ; merzel pot ga polije, po vsem životu se trese, in vendar boga vodnika, ter koraci dalje. Vodnik odpre rudeče vrata, in pelje tavajočega lovca skoz versto lepo oblečenih oseb obojega spola, čigar vsaka je v roki luč deržala; tudi eue teh so lovcu znane. Samo to bi še rad vedil, kdo so ti ljudje. Zato sklene vodnika prašati, temveč, ko ta pervo in zađnjo osebo na čelo poljubi. „Prosim te, častitljivi starček — reče lovec vodniku — zarotim te pri živem Bogu, kterega tudi ti v tej glo-bočini podzemeljski moliš, pověj mi, kdo so ti, ktere sem vidil, in če jim more kdo živečih še pomagati, ker se vidi, da še pomoci potrebujejo? 55Ti si vse prebivavce tega gradu vidil — mu starec s komaj umevnim glasom reče — al povedati, kaj je ž njimi, tega jez ne morem, pa boš že še kdaj zvedil. Zdaj pa pojdi, in spomni se mojih besed". Pri teh besedah odpre starce vratica, porine lovca ven, in jih za njim zapre. Lovec v gosti tami ne vé kam bi šel. Kamor pošlata, vseje mokro; mokre stene in plesnoba mu spričujejo, da je v globokem, podzemeljskem hramu. Gotovo me bo tù konec, — si misli. Po dolgem tavanji přileze do kamni Inih stopnic. Začne spet dihati. Pleza in leze po nevarnih in na pol po- dertih in polzkih stopnicah, in přileze čez dolgo časa v prostorniši kraj, kjer ni bilo nič več tako tamno, in je tudi skoz neko votlino v svoje preveliko veselje zvezdasto nebo zagledal. 1 ' 1 Zmiraj je bolj vesel. Vès vesel šlata okoli, in kar se z nosom na debelo verv zadene. Dozdeva se mu, da bi naj-beržeje v vodnjaku grajskem ležal, ki je za gradom stal, in iz kterega so vodo s kolesom vintali in vlekli. „A, zdaj bom pa že na beli dan prikoračil" — se oddahne. Vedil je, da hodi žena vedno le sem po vodo, in željno čaka. Pa živa duša ne pride. Tri dni čaka , pa le nobenega ni. Naš lovec bi bil gotovo lakote poginil, ko bi ne bil po dolgem iskanji nekaj dobil, kar je bilo za jesti. Tako potolaži glad. Pri tej slabi jedi preživi 4 dni v vodnjaku, in že ga je jelo skerbeti, ker nobenega ni bilo. Za večera četertega dné sliši se dva pogovarjati, ki proti vodnjaku gresta. Spozná ju po glasu; žena in brat sta. Tako mu serce veselja poskakuje in začne žvižgati. Ni se zmotil ; res sta bila žena in brat, ki sta proti vodnjaku prikorakala. Brat je ženo tolažil, naj ne žaluje preveč po možu, in naj se v božjo voljo udá. Prav na serce ji je govoril in se zali I . at I I n |B| Bh^ I » , 5 ^ k (Stt íflÉf I « i ^ _ ženki prikupil, da ga je raji imela kot moža. Lovec, v vodnjaku pogovor in smeh slišati, jame vès jezen in togoteu kleti in se pridušati na tihem, misleč: Čakaj baba, naj le ven pridem ! Ko bi bila žena vedila, da mož v vodnjaku čepé drobno kolne in se priduša, gotovo bi ne bila na vodnjak prišla. Neizrečeno težko je vodo vintala kakor nikdar pred. Strádáni Tone srečno na beli dan prisope, in žena, viditi ga, «e tako prestraši, da na vès glas zakřičí in vreteno spunti. Nič manj se ni brat prestrašil. Ubogi Tone bi bil spet v vodnjak padel, ko bi se ne bil berž za os kolesa poprijel, se tako gor pognal in se rešil. Ko se žena spet zavé, se rotí, da je vedno žalovala in jokala. Mož ji reče: „Saj ti verjamem". Zdaj ji pové vso zgodbo. Mislili in mislili so, kaj bi to pomenilo, pa nič ne morejo uganiti, in tudi obljuba starcova se ni spol-nila. To pa zvé lovec pozneje, da goljufal ga ni, ko mu je rekel, da je vse posestnike tega gradu mu pokazal do sedanjega. Cez nekaj časa potem gré v grad knezov, in mu pové natanko, kar je vidil in slišal. Ta ga potem v podo-barnico pelje, kjer so vsi predniki knezovi v naravni velikosti namalani viseli, in lovec koj trupla in osebe spozná, ktere je v podzemeljski jami vidil. Kneza skerbi to zago-tovilo. Bal se je, misleč, da je to spomin in njegovo smert pomeni. Ko več let preteče in se mu ni nič zgodilo, pozabi vso skerb in živí še mnogo let vesel in zadovoljili na miru. Tudi lovec ni nobene prikazni več v svojem stanovanji vidil. Nič ga ni prišlo več strašit. Tak je bil strah. r Dopisi. Iz Zagreba 23. maja. K. Ž. — V saboto je bila oblet-nica, kar je umerl ban Jelačić. Po celem mestu vidile so se černe bandera z okinj viseti. Pondeljek bile so zadušnice za njega, najprej v stolni cerkvi in potem pri Gerkih pravoslavnih. Banica vdova, ki je ravno pred nekoliko dnevi nazaj prišla iz božjega pota v svete dežele, je prisustvovala zadušnicam v obeh cerkvah. Po sveršenih zadušnicah bila je od zbranega naroda, ki je ta dan ko praznik ob-hajal, gromovitim „živila!" sprijeta. To jo je tako ganilo, da so ji solze obraz polile. Skoz tri dni bile so zapeřte vse štacune in pa kazališče. Včeraj bile so zadušnice v 175 Novih dvorih blizo štajarske meje. Rad bi bil tudi jaz tjè skerb vzela in izvertala še roraal na mogilo bansko, pa osebue razmere zaderzavale Veselo je marsikteri skriti prazni prostor. stišati, da tudi cesarski gradić so me. Kakor sem od drugih slišal, se je bojda sila sveta pod Tumora (TivoliJ se srne porabiti za vojaške stanova v ft n • i • »«•■• I v ili nr 1 WT * • v V ^ m . A ^ _ A . A ^ » bii te te d sošlo. Pri ti priliki dobili smo v Zagreb pesem „Uspomena Jellačiću banu" spevano v slovenski Gorici od nekega gosp. u I • V V lisca. da Gotovo j zdaj ko boj světli k J. G____ic-a. Slava mul — Narodni duh se pri nas od dné slovesno nastopili prestol do dné bolj jači. Da bi le tudi pri vas tako bilo! Vse kar na- tega mesca se je bink da v nedeljo 1. julija bo veseli in škof g. dr. J kranjske škofije. i e j V i d m a r Silna vročina rodno iraa prednost, ima odliko. Narodna obleka je ze skor pondel jek hipoma pre čisto pariške in dunajské mode spodrinila. Ce bo to tako na- slane pa vendar ni bilo gla v merzlo vreme, ktero še tudi danes (_v torek ) terpí predovalo, bodo v krátkém vsi Zagrebćani v pisanih surkah. Da so nam „čitaonico" zaperli 5 ze veste ; da se bo pa morebiti že skoraj sopet odtvorila, se nadjamo vsi. Čuje se naime, da so čitaonički glavarji rekuriraii, ćeš, da se Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz u na ja Zbor deržavnih svetovavcov se Te dui smo dobili Cegnarjeve bo jutri 31. dan t. m. začel. Izvoljeni deržavni sveto- vavci so že večidel tukaj; za vse svoje žive dni izvoljeni jim je krivica storila. pesmi. Ali smo jih brali? Brali in prebirati smo jih, in opet od začetka začeli. Prešeru je po mojih mislih naš udje pomnoženega deržavnega svetovavstva, ker so večidel pervi klasik in Cegnar njegov pervi učenec; zato smo pa vojaškega stanu, so prišli že unidan k slovesnemu odkritju tudi „poezije" in „pesmi" v naših knjižnicah tik v eden nadvojvoda - Karlnovega spominka; izmed ostalih začasno red postavili. Pa zadosti toliko o Cegnarjevih pesmah, ker izvoljenih svetovavcov so pa bili do 26. t. m. na Dunaji: moj namen ni kritike pisati. Kar sem rekel, rekel sem pod grof C'lam-Martihiz, grof Nostic, grof Mocenigo, konte Bo uplivom pervega utiska prebiravši njegove pesmi. Kdaj pa relli, škof Strossmayer, vitez Krajnski, dr. Polanski, gosp. Vi I ha rj eve dobimo? ( Ze jih imate, kakor je bilo St. Julien, opat dr. Eder, žlahni Mayer, Anton napovedano v poslednjihv „Novicah". Vred.) V Brežcah na Staj. 20. maja. Z sper«- y škof žl. Saguna, dr. Fr. Hein, grof grof Pace, grof Vuer- baron 8. dan t. m. Reyer, Aleks. žl. Mocsonyi in baron Herbert. Grof Hartig, je bil tù zjutraj o poli ene in o poli sedmih tako hud po- od kterega se je slišalo, da noče biti deržavni svetovavec, tres, da najstarji ljudje tako hudega ne pomnijo, kakor je bo vendar le stopil v svetovavstvo. Za izvoljene ogerske deržavne svetovavce, namreč za barona Eotvós-a, Pavla žl. da na ta dan bil, ker cegli so z nekterih střeh padali, nektere zidane hiše so razpoke dobile, slemena so škripale, vrata Somsić-a in barona Vaja, od kterih se še zmiraj govori so se tresle, tiči ferfrali, otroci jokali in k starišem bežali; se nočejo udeležiti svetovavstva, se dosihmal še bali y nič po tres, kako je bilo v drugih bo vse zgrudilo ali pa zemlja pod 8liši, da bi bili izvoljeni namestniki. Ali prideta žlahni Nikolić in Banfy, še ni znano; žl. Kofler iz Tirolov pa se je za gotovo odpovedal. Sliši se, da bota še dva cesarje-viča izvoljena v deržavno svetovavstvo. Razun devet hitro- so se nekteri, da se v njimi razpočila. Na Catezu in v Cerklah so tudi čutili na Klancu in v Samoboru pa nič od njega ne vedó y krajih, ne vem. Iz Kerškega na Dolenskeni 25. maja. Velika ne- piscov, ki so bili včeraj (25. t. m.) v prisego vzeti, menda poslušavci v zbor priti, ker v mogli nobeni drugi sreća je marskterega kmeta 20. dan t. m. v našem kan- ne bojo tonu zadela. Přivalili so se od horvaške meje proti 6. uri zbornici ni prostora za-nje. Sliši se, kakor „Presse" piše. zvečer černi oblaki, iz kterih se je kot orehi debela in da pervo, kar bo deržavni zbor v prevdarek vzel, bojo der- gosta toča čez polje v Sasapi, Cešnicah, Hrastji, Jevšah, žavui dohodki in stroški. velikem Pudlogu in Pristavi vaséh cerklanske in les Na Offers ke m se napravija deputacija pod vod kovške fare tako izsula, da jim je vse sternene pridelke stvom barona Vay-a, ki misii te dni na Dunaj priti, se za popolnoma pokončala. Ce dostavimo še nadlogo suše, ktera hvalit cesarju za cerkvene pravice, ki so bile unidan oger jim je lansko leto skoro vse poljske sadeže osmodila, so skim protestantom dodeljene. posestniki imenovanih vaší toliko bolj usmiljena vredni, ker Nova asekuracija pod imenom „Phonixu je pre našega ce so pičle lanske pridelke že davno povziii, sedaj nimajo kaj jela od ministerstva dovoljenje, po vseh deželah v pisker, še manj pa v želodec djati. Naj bi blagoserčni sarstva zavarovavnice napraviti. Sliši se, da bo zavarovala dobrotniki gledé ua to nadlogo, ker se mili darovi za revne zoper škodo toče iu vožnje Dolence in Notranjce nabirajo in le-té do sedaj še noben teh darov ni doletel, se še posebno teh revežev usmilili. Viso- Gosp. Anton Fernkorn, slavili umetnik y ki je tudi vam v Ljubljano spominek Radeckov naredil, je za koča8tita tehautija v Leskovcu bo vsak še tako majhen dar velikega vojskovodja nadvojvoda Ka rola iz brona izdelai hvaležno sprejela in ga tem siromakom razdeiila. Sicer spominek, ki so ga 22. t. m. slovesno na Dunaji odkrili. pa ozimina dosti lepo stoji, le v nekterih krajih je neko- Junaški vojskovodja z banderom v roki jezdi na zadnje noge liko pozebla; terta obilno obeta, da jo Bog le kake pozneje postavljenega konja, ki stoji na podnozji 24 čevljev visokem; uime obvaruje. — Delo na železni cesti od Zid an ega celi spominek je 27 čevljev visok. Začel ga je po cesar-m ont a proti Zagrebu počiva in bo menda popolnoma jevem ukazu delati leta 1853, dodělal ga je pa lani. zaspalo. Ze pred 2 letoma so bile do Rihenberk-a pol en glas je y da je mojstersko delo ; zato so ga Le tudi Njih ure pred Kerškim težavniše delà končane; al od tistih dob veličanstvo poslavili s svetinjo Leopoldovega reda in od se ne gane nič ne naprej ne nazaj. Le škoda za veliki več druzih cesarskih nadvojvodov in nadvojvodíc je přejel mertev leží! Kdaj se bo to delo zopet pri dragocene reci v dar. Zbornica dunajskih advokatov je sl. mini kapital, ki tako čelo, uam ni znano; al željno pričakujemo, se raji danes ko jutri po „luka-matiju" včasi v Ljubljano, včasi pa tudi eterstvu pravosodja položila prošnjo, naj bi se kazenske pravde spet obravnovale očitno in z besedo po redu (postavi) od leta 1850 s porotami (s sodnijo prisežnih mož) Fr. Mladič, k. deželno general v Zagreb peljati. Iz Ljubljane. Stanovanja za c. komando, ki ima iz Verone v Ljubljano priti, je mestni ali pa tudi brez njih; tudi za civilne pravde želí očitne in magistrat oskerbel in tako je ta reč dobro v red djana. Al ustmene obravnave. — Časnik „Fortschritt" piše, da mini- sL magistrat ni s tem še vsega doveršil; treba je zdaj, da sterstvo pravice resno prevdarja, ali bi ne bilo prav, da bi kolikor največ more tudi v svojo skerb vzauie mnogo družin, se advokacija dopustila vsakemu, ki je v šolah si stanovanje; na Dunaji in ki pridejo po tem preseljevanji ob v Terstu so stanovališća drage, pa se saj za dragi dnar pridobil dohtarsko pismo. Iz Tersta. Pod poveljstvom barona Wiillerstorf-a s» d o bij o, stanovališč y pri nas pa morebiti tudi za dragi dnar ne bo jadrale te dní tri barke proti Napolitanskemu; pravijo, da bo pozueje še ena (Bellona) za njimi šla, in da njih ako ne bo mestna gosposka te reci v svojo 170 namen je, sprejeti avstrijanske podložne in njih po- vlada je bila predolgo gluha in ni hotla slišati dobrih svetov, sestvo, ako bi jim nevarnost žugala na Napolitanskem. ki jih ji ze dolgo dajemo je rekel te dni Palmerston v Iz Benetk. Kakor se sliši, se imajo za našo deželo doljni zbornici zato je sama kriva vsega, kar je sedaj kmali oklicati važne vladne prenaredbe, po kterih se bo dozivela, in zato imamo Angleži pravico v zavetje vzeti vse glavni deželni s k u pšč i n i (centralni kongregacii) večja ki bežejo iz te dežele." oblast in samostojnost dala, ker c. k. dezelno poglavarstvo Sardinija. Iz Turi na. Od 21. t. m. dobiva sardinska vprihodnje ne bo več srednja oblastnija med deželno skup- armada spet plačo kakor je ob vojski navadna. sčino in pa med glavnimi uradnijami. Na Tiroljskem in Rimsko. Francozka armada, ki je imela mesca Primorskem tozijo, da nimajo soldov (krajcarjev) in pol avgusta za gotovo zapustiti našo deželo, je 18. dan t. m. soldov; pri nas jih je pa toliko, da jih je skoraj preveč. spet přejela ukaz ostati tukaj. Rim je cesarju Napoleonu kakor politični vremenik kaže, zasaja kterega, Ali bi se ne dala ta reč kako poravnati, da bi bilo na sedaj klin vsako stran prav? Letina na Benečanskem obilne pridelke v Italijo, da se suce po njegovi volji. obeta ; žito, turšica in rajž tako lepo stoji, da najstareji ludje ne pomnijo takega ; tudi sadja bo obilo. Neiliško. Iz Witzenhausen-a v Hesii pripoveduje pismo: 20. dan t. m. zvečer ob osmih se je vsula čez našo Tukajšni patrijarh vabi v poslednjem pastirskem okolico taka toča, da je bilo gorje; na polji je do malega pismu na podpise za posojílo, ki ga rimska vlada želi vse potolkla. Še ne vemo, koliko je škode naredila; to pa najeti. ■ Iz Ceskega. V Budejevicah in veliki njih okolici je je gotovo, čala da je tudi 10 ljudi ubila, veliko živine pokon ki je bila na polji, in da se je poderlo več his. 21. dan t. m. razsajala strašna toča; sèm ter tjè je padala Sploh se se od kot kurje jajca debela; pokončala je vse polje ter pobila 20. iu 21. dan t. m. bila strašno huda ura. veliko drugih nemških krajev bere, da je ovac, gosí in kuretíue veliko, ki so tisti čas pod nemilim nebom bili. Iz Norimberk a se je bralo te dní pismo, ktero govori od „hroščeve ali kebrove toče". Na sv. Pon-YTišja c. kr. deželna sodnija v Pragi je v neki kraća, Servaca iu Bonifaca dan zvečer se je čulo v okolici pravdi razsodila, da trava ni poljščina (poljski sadež) norimberški neko čudno šumenje; mislili so. da železnica in da tatvina trave se ne more kot poljska tatvina ka- ropoče od deleč; vse leti na ulice in nastavlja ušesa, češ,. znovati, ampak le kot senozetna. Noben krnetovavec ne za popade tega čuda tankega razločka, kaj da bo 5 ker vsak misli, da kar udari sila veliko hroščev (kebrov) na senožeti tudi spadajo v versto poljá. Treba bo po tem je obšla vertnarje viditi temo požeruhov, al k takem, da se v poljski postavi na drobno razjasni: kaj huda ura in silni dež vecidel pokončala. da niso okuja, da se je slišalo, kakor da bi najhuja toča bila. Groza po- sreći mogli je polje in poljscina? Galicija. Pri c. k. deželni sodnii v Krakovem so se, kakor „Czas" piše, 14. dan t. m. sodniške obravnave v poljske m jeziku začele. jedine začeti. rojile. Bčele so pri nas že 16. t. m. pervikrat lz B e r o 1 i n a 23. maja Laško. Vse gleda v sedaj na S i ci lij o in caka 5 kaj se bo tù pripetilo. Ćeravno se nič prav ne vé, kaj se tam Danes je kraljevič-vladar sklenil deržavni zbor z ogovorom, v kterem pravi, da se bo pruska vlada vseskozi krepko nemško domovino in varovala potegovala za občno ravnovago evropejsko. godi in kje je Garibaldi, se vendar iz vsega kaže, da se punt po celi Sicilii čedalje bolj širi in da se Garibaldovci zbirajo okoli Pa 1er me, glavnega sicilijskega mesta. Poslednje telegrafno naznanilo iz Palerme od 22. t. m. pravi ? bežijo na ladije, ker „da tu bivajoci Francozi in Anglezi vsaki dan utegrie puntarska armada, ki se je ustavila na homcih okoli in okoli, napasti mesto, ktero brani napoli- AllgJezko. Iz Londona. Ministerstvo je predložilo deržavnima zbornicama predlog, naj davek na papir neha. Zbornica doljna je poterdila ta predlog, zbornica pa ga je zavergla, rekši, da sedan ji časi deržavni dohodki zmanjšati za zgornja mogli tanski general Lanca". Iz tega sedaj krepkejšega posto panja puntarske armade sodijo nekteri, da mora Garibaldi blizo biti in sam vojsko voditi, ne bojeć se, da bi kdo onih 30.000 cekinov zaslužil, ki jih je napolitanska vlada ob- niso taki, da bi se vec kot 10 milij. gold., ker se ne *vé, kakoršne homatije bojo se pretresale svet. Drugekrat je ministerstvo, ako njegova ni obveljala v zbornicah, odstopilo od vladařstva sedaj pa se ne kaže, da bi. Turcija. Iz Carigrada 16. maja. Sultan bo na to y odgovoril, prinese V kar serbska deputacija terja, še le potem ko se bo z všemi velikimi vladami posvetoval. Angležka severni Itálii ni Lahom zdaj za nič druzega mar, kakor da v,ada se zoperstavlja dednèmu nasledstvu knezove rodovine. V Moldavi se je ustanovilo demokratično ministerstvo; ljubila tistemu, ki ji Garibalditovo glavo bi Garibaldovci zmagali Sicilijo; za to jim pošiljajo ljudí, dnarja in orožja vsaki dan več na pomoč. V takih okolj-šinah je zadrega napolitanske vlade toliko huja, ker so si Napolitanci in Sicilijanci od nekdaj ko pes in mačka; eden tudi v Vlahii omahuje ministerstvo. Knez Lobanov terdi y da ni res, da bi se rusovska armada zbirala ob Prutu. druzega ne morejo terpeti. Za tega Da bi turška vada prestregla namen rusovske vlade, po voljo tudi general kterem naj bi posebni komisarji vseh vlad pozvedili stan Lanca, ki je unidan, od napolitanskega kralja poslan, přišel kristijanov v turških deželah, je sama izvolila v raz v Sicilijo in jim obljubil odpušenje, konstitucijo in samo- ličnih deželah 3 komisije, ktere naj zaslišijo kristjane in stojno vlado, ni celó nič opravil. Ker pa Sicilijanec tudi pozvejo, kaj zelijo; ob enem pa je vsem vladam poslala za Sardinca ne mara, bo ja valne kaj iz tega, česar se pismo, v kterem se na podlagi 7. in 9. §. parižke pogodbe v Turínu nadjajo, namreč, da bi se Sicilija zedinila s Sar- zoperstavlja temu, da bi se smela kaka unanja vlada vti Lep kos dežele se vé da bi bil ta otok, ki je naj- kati v nje notranje zadeve. dinijo. večji srednjega morja, milij. in 250.000 prebivavcov. „Noben Italijan ne ljubi, pa in obsega 498 štirj. milj in šteje 2 Loterijne srećke: nobeden tudi ne sovrazi tako strastno kakor Sicilijanec" je sicilijska ze star pregovor. Znana je v zgodovini kervava večernica u 5) V Gradcu ( na Dunaji 23. maja 1860: 12. 6. 51 30. 47. 33. 63. 80. 35 13. na veliki poudeljek leta 1282 zvečer, ko so Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji bo 2. junija 1860. Palermitanci vse Francoze v enem hipu zaklali in še ženám in otrokom niso prizanesli. Sedanji punt pa se toliko huje > • • siri ? ker angležka vlada očitno podpírá početje Garibaldovo in ji v tem tudi francozka vlada roko podaja. „Napolitanska Kursi na Dunaji 29. maja 5 7 metaliki 69 fl. 20 kr. " 10 ----------- —------ Narodno poeojilo 79 íl. 40 kr. Ažijo srebra 33% Cekini 6 fl. 31 kr Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis. Natiskar in záložník : JoŽef BldZDÍk.