Za kmtek eas. V gledališču. Igrali so ganljivo diamo. Koncem drugega dejanja so mnogi jokali. Neka dama je krčevito jokala in je imela robec ves preinočen s solzami. Si;seda je to opazila in ji vljudno ponudila nov robec, toda ona ga jokaje odkloni: — O, hvala, tretje dejanje še spravim vanj. Balzacova sodba. Slavni francoski pisivfelj Balzac se je pečal z grafologijo, to je z vedo, ki na podlagi rokopisa dožene značaj pisatelja. Ob neki priliki ga je obiskala visoka dama in mu pokaznla šolski zvezek. — Gospod, povejte mi, kakega značaja je otrok, ki je pisal ta zvezek. Balzac je pozorno pogledal zvezek in dejal: — Ali je otrok Vaš sorodinik? — Ne. — Potem vam povem resnico. Ta otrok je lahkomiseln in duševno omejen. Kiristi ne bo nikdar od njega. Dama se je zasmejala in rekla: — Gospod, ali ne poznate svoje pisave? To je vendar vaš nekdanji šolski zvezek! Kaj je Balzac odgovoril, ni znano. Sreta. — Pomislite, kaka sreča uie je andela! — No, naj slišiin. — Na ulici me je srečal neki tujec in me je vprašal, koliko je ura. Pogledal sem na uro. Bilo je ravno ob enih. Povedal sem mu to, na kar mi je priisolil cno klofuto in odšel. — No, ali je to tako velika sreča. — Kako ne! Le pomislite, kaj bi bilo iz mene, ako bi me bil ob dvanajstih vprašal, koliko je ura? Zvit poklon. Neki nespretni plesalec je po neprevidnosti stopil na nogo svoji sosedi, ki se je jezno zadrla nad njim: — Osell Ali ne znate paziti? — Oprostite, gospa, tako majhne nožice imate, da jih niti opazil nisem. Srdita dama se je na zvit poklan milostno nasmehnila. Velika potrpežljivosl. Gospa X je bila pravi vzgled potrpežljivosti. Celib. štirideset let je čakala na svoj trideseti rojstni dan. Poljub dobi — odpuščanja ne . . . Mlada zakonca sta se v neki družbi radi neke malenkosti sprla. Navzoči so prigovarjali mladi ženi: — Dragica pomiri se z možičkom in ga lepo poljubi. — Poljubim ga že, poljubim — je odvrnila žena in iz oči so ji privrele solze — toda odpustiti mu ne morem. Peter: Če pozno pridem domov, kakor zadnjič, ko sva btila sikupaj, žena ves teden niti besedice ne izpregovori nasproti meni. Janez: In vi kljub temu zopet do polnoči sedite v gostilni. Peter: Teden je že minul. Gospa A.: Dosedaj ste vedno do neba hvalili svojega hišnega zdravnika. Gospa B.: Da, ker je na mojo prošnjo prepovedal možu kajenje. Gospa A.: In zakaj je sedaj naenkrat za nič? Gospa B.: Ker je na moževo prošnjo prepo\redal, da ne smem kave piti. — Športnik. Neki mladi športnik se je sprehajal s prijateljico. Naenkrat je zapihal močcai veter in je dami sitrgal z glave lahki klobuk. Spremljevalec se ni zganil. — Kaj je to? — se je obmila k njemu prijateljica nevoljno — ali ne vidiš, da mi je veter odnesel klobuk? In ti se niti ne zganeš. — 0, časa je še dovolj — je dejal kavalir in je velikodužno dostavil. — Klobuku dam trideset metrov prednosti.