----- 418 ----- Ozir po domovini. Potovanje čez Predel. Lepa si ti nam domovina Naša slovenska zemlja ima toliko krasnih krajev, toliko zanimivih prirodoih pokrajin , da je težko reči, kat ra je lepša rnemo druzih. Med*) mnogimi okolicami, katere sem po naši Sloveniji obhodil in pregledal, vtisnil se mi je veličastni Predel (Predil) skoro najbolj v spomin. Potovanje čez ta prelaz vzbuja v meni še danes tiste občutke, ko takrat, ko sem z njegovega vrhunca zrl v veličastno ondotno prirodo. *) Menda nam ne boste zamerili, da smo namesti mej zapisali med, ker naše pravilo je bilo zmerom to, da pišemo, kakor večinoma narod slovenski, a ne kak posamezen pisatelj izgovarja besede. Neizmerna večina naroda razločno govori in je govorila med (zwischen) in le malokje se čuje mej ali me z i. Priča temu nam je Janežičev ,,Popolni ročni slovar'*, ki „niej" cel6 ne pozna ne; isto tako tudi Cigaletov „Deucsch-sIov. Worterbueh" ima med in le med srpkoma stoji (mej). Zato: medzidje, medpotje, Medvode itd. Cel6 Babukičev ,,Ilirsko nemačko-talij-tnski rečnik1* ima med ali medju za „zwischen". Stvar sama po sebi je malenkost, al čemu tisti j celo tam vrivati, kjer ga narod ne pozna! Vred. Podala sva ae s pokojnim svojim stricem čez Tolmin, Kobarid in Bovec proti velikanom juUkib Alp, ki se v bližini Predela jako rmgočno proti neba dvigajo. Iz prijaznega Bovca peija cesta le kratek čas še po bovški mali dolinici, ko se pride dj znamenite bovške soteske ali „klavže". Ta zapuščamo soško dolino in se podamo v sotesko, po kateri šumi divji potok Ko-ritnica. Ob vbodu v to ozko grapo, obdano z velikanskimi skalnatimi stenami, je stal grad Dol (Del, Daels). Grad, prav za prav vojaška trdnjavica, je uže od leta 1797. razvalina. Bil je sicer uže pred tem letom zeiL podrt, al v brambo zoper Francoze so ga bili znova popravili. Ko je bila leta 1797. v boji s Francozi naši armadi Mantova vzeta, udarili so aovražaiki tudi v notranje avstrijske dežale. Pot čez Predel bi jim bila morala ubraniti bovška „klavžau trdnjavica Dol. Izročena je zato bila v bran generalu Ko b losu, ki jo je a 500 vojščaki dolgo časa hrabro braoil proti francoskima generaloma Bonu in Verdieru. Trdnjavica se je dolgo čvrsto borila z neodjenljivim protivnikom, ki bi mogel drugače do oje, kakor s tem, da je veliko vojakov splezalo na strmo goro za trdnjavo in jo od zadej napadlo. Ko je avstrijski posadki zadoje upaoje do rešitve izginilo, se je še le udala sovražniku. Ljudska pripovedka o tem obleganji pravi, da je velika množina francoskih vojnikov smrt našla v propadu in potoku, ki teče zdaj pod mostom in prej pod gradom, ki je bil nad potokom postavljen. Vplenivši bovško klavžo so Francozi dalje drvili proti Predelu, kjer je stražil vojvoda Bajalic. A tudi ta se premočnim francoskim četam ni mogel braniti, kaiti napaden je bil od dveh strani, od spred in od zad. Udarile so na-nj čete, došle od bovškega grada in druge, ki so prišle od Trebiža skozi Rabelj. Udal se je poveljnik Francozom na milost in nemilost, nekaj njegove strune pa je po skalnatih grebenih skrivši se umaknilo proganjajoČemu pro-tivniku. Tako se je godilo na Predelu leta 1797. v- Cez 12 let ni bila osoda našim avstrijskim vojakom dosta milejša, al mnogo častnejša je biia. Vsled znova pričete vojake pridrli so bili Francozi zopet v naše pokrajine spomladi leta 1809. Al predaleč bi zašel, ko bi čitateljem, ki ne pričakujejo na tem mestu vojnega popisa, opiaaval junaštvo mladih avstrijskih stotnikov: Hermana pl. Hermansdorfa m pa Friderika Hensela, ki sta branila trdnjave, prvi na Predela, dragi na Malborgetu. Na 1165 metrov visokem Predelu, kjer je stala leta 1809. zgodovinsko imenitna lesena trdnjava , postavila se je leta 1848. sezidana strelnica (Bi<>$khaus) pod in nad cesto, ki vodi čez ta lepi prelaz iz Goriškega na Koroško. Razen tega znamenitega zidanja pa stoji poleg ceste velik lev iz grodlja (litega železa). V prsih mu tiči odlomljena sulica; pred *yi*a pa je postavljena piramida iz sivega marmorja. To je spominek na junaško smrt Hermanov o, kar nam n»pia na piramidi pove, ki se tako glasi: „Zur Erinnerung an den Hel-dentod des k. k. Hauptmannes Hermanu v. Hermaons-dorf am 18. Mai 1809 und der mit ihm gefalienen Kampfgenossen. Kaiser Ferdinand I." (V spomin junaški smrti c. kr. stotnika Hermana pl. Hermansdorfa dne 18. maja 1809. 1. in ž njim vred padlih vojnih to-varsev. Os*r Ferdinand I.) — Enak spominek stoji tudi na Malborgetu na Koroškem za stotnika Friderika Hensela, ki je enako junaško umrl 17. maja istega leta. > V avstrijski, ali vsaj v primorsko-koroški zgodovini je torej Predel tolike zgodovinske važnosti, kakor so Termopiie v grški zgodovini, in tu padlega Hermana ameli bi priapodobiti špartanskemu Leonidi. Krasen je razgled na Predela, ki stoji na razvodji črnega in jadranskega morja. — Pred nami stoji velikanski Mangart, in njemu na desno so L ozke gore, zvane tako po vasi Log, skozi katero smo malo prej na Predel korakali; malo korakov od predelake trdnjave pa smo uže na vrhuncu — na pravem predelu ali prelazu, na meji Koroškega in Primorskega. Tudi ca koroški strani zagledamo veličastne gore, ki obdajajo ra bel j sko j ezer o inRabelj. S Predela pelje dvoje cest proti niže ležečemu rudniku. Ra-beljsko jezero ima skoro tako lego, kakor bohinjsko; obdajajo ga tudi precej visoke gore. Jezero je temno-zeleno. Malo nižje od jezera je vas Rabelj. Stanovalci njeni, katerih morebiti ni čez 500, so prijazni Nemci, ki se pečajo s kopanjem svinčene rude in s pridelovanjem čistega svinca. Od Rabelj na se v pol uri pride do podnožja Višarske gore, do vrha sv. Višar-šarjev pa je še slabi dve uri; pot gre ves čas navzgor skozi gozd. Ko do vrhunca prispeš, čutiš se prav srečnega in zadovoljnega na mestu te zelo imenitne Božje poti. Razgled je neizrečeno lep. Pregledati moreš od tod velik kos Koroške in sosednih dežel. Z Vi-šarjev se vidi na severni vzhodni strani prijetna Žab-nišfca vas, a povsod drugod vidiš same visoke gore, po katerih ti le brzonožna divjad, srne in divje koze, skakljajo. Dragi čitatelj! Železnica gorenjska (Rudolfova) ponuja ti za majhni denar priliko ogledati Gorenjsko, ki se po pravici zove »kranjska Svajca", od tod si kmalu v Trbiži in zdajci si biizo onega kraja, ki sem ga tu na kratko opisal z namenom, da ga prihodnjo leto sam ogledat greš. Ne bo ti žal. J. L. ------ 419 ____