27 Natoroznanske stvari. Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji Šenturške gore v geologičnem in paleon- tologičnem obziru. vSpisal Š. Robič. (Dalje.) Se podamo zdaj cd Viševce v jarek med Praprot-nikom in Veiiko pustoto, po katerem mala rojca curlja, imamo pred očmi zmes raznih nasadov, več in manj bogatih na mnogovrstnih okamninah, katere naj, kolikor sem jih do zdaj dobil, tu naštejem. V gorenjem , uže nekoliko strmem kotu jarka na levem brogu studenca, nahaja se v plavkastem kvarče-vem peščencu mnogo malih „Pectenitov ' in med njimi dobil sem tudi ,,Congeria s p a t h u lat h au. Po tej školjki bi smeli soditi, da ti nasadi so kongerijški 't vendar glave bi jaz ne stavil, da so. Nekoliko niže steknil sem v rujavera peščencu jako lepi, skoraj 2d/ntf dolgi zob „morskega poze runa" (Haifisch-Zahn), Še niže, v drugi stranski strugi, po kateri se tudi mali studenček pretaka, tičijo v glini „Dentalium Ba-dense" in kosi velikanske školjke ,,Ostrea cras-sissima". Še več pa je teh okamnin pri Vrhovji. V 28 tej strugi je videti pod glino v plavkastem peščencu tudi tanka žila rujavega premoga. Stopaje dalje po jarku vidimo tega peščenea več in manj na obeh obalih vodice, in kmalu pridemo na mesto, kjer je sila veliko fosilij v njem, tako rekoč na-kupičenib, in te so: „Natica helicina", „Turitella cathedralis", „Tur. Are h i medi s", „Buccinium sp.", „Monodonta angulata", „Trochus sp.", „Pyrula rus ti cula", prekrasna školjka „V en u s Aglaure", „Ven. islandicoides", „Ven. multi-1 i ne a t a", „V[en. praecursor", „Pholadomya al-pina", lepa za poljubiti, „T h raci a ve n trico s a", „Pectunculus gly ci me ricus", „Artemis line-ta", „Lima inflata", „Psamobia uniradiata", „Cardium hians", jako krasen, „Cardita Jouan-neti", „Pecten o p ercular is" in še drugi razne velikosti; potem „Pinna Brocchii", „Panopea Me-nardi" in „Lutraria latissima", izvrstni obe, podobni, vzlasti druga naši jezerski školjki „A n odo n ta cygnea" po imenu. Ta peščenec pokriva rujavi škrilasto in v njem se dobijo: „I so car d i a cor", popolno podobna srcu, le škoda, da se ne giblje, kar poljubil bi ga; potem še „Anomia sp.", „Arca s p.", znabiti „diluvii"; potem ,Pyrula condita", „Turitella Riepeli", „Tur. bicarinata", „Turbo sp.", „Mytilus Hei-dingeri" in mnogo drugih, kojih še ne poznam. Nekaj stopinj od tod naletel sem na kos donečega škrilastega peščenea, ki ga tudi nisem mogel pri miru pustiti, marveč razcepim ga varno z dletom in kladvom v plošče , na katerih se v nedopovedljivo veselje moje prikažejo vtiski dvojih lepih „Alg", kojih imen pa še ne vem. Po takih najdenih zakladih pae ne miruje prirodo-ljub , marveč stopa dalje, marljivo se oziraje zdaj na desno, zdaj na levo stran, kje bi zopet kaj mikavnega zapazil, in kedor ima oko za prirodo in le ni preveč brljav, kmalu kaj novega stakne. Tako se je meni posrečilo. Ko namreč ob vodi dalje korakam, zagledam v glini na poti in ob njem mnogo „Cer it hi j" naku-pičenih ležati, bili so „Cer. pietum". Sklonivši se takoj poberem nekaj lepših; a ko po glini brskam in rijem, najdem še med njimi ,,Buccinium dupplica-tum", „Pleurotoma Dodaleinii", in pa „Natica pieta", ki je jako lepo pisana in nič veča od grahor-činega zrna. Pod to ceritijško glino so precej debeli nasadi apnenega škrilnika, obstoječega iz samih okamnin. Veče število njih je „Cardium Sautcatense" in pa neka „Solen s p." Opomniti imam še, da nekaj stopinj od tega mesta dalje steknil sem na levem bregu potoka tudi „Cerithium plicatum". Ako vzdignemo svoje pete in gremo iz jarka skozi listnik gladkodeblih hib ali bukev nazaj proti Viševci, prisopihamo po kratkih ovinkih v kaduajasto brezino, kjer je mala tonja ali mlakuža za napajanje živine ograjena. Kopajoč z ročnim krampom glino, najdem ondi prvi pot „Murex sublavatus", ki je ena izmed vodilnih fossilij , sarmatiških nasadov", potem pa še „Cerithium pietum", „Melania impresaa" in„Ris-soa inflata". Od tod pridši na pot, ki se od Viševce proti Dobravi in Zalogu vije , zapazimo na njem in po njivi v tako imenovani ceritijski glini cele kupe „Cerithium Horianum" in „Cer. pietum". Ta ceritijška glina nahaja se skoraj po vseh gričih okoli Vrbovja, komen-ških Tunjicah, Mlake, znabiti tudi še drugod in je prebogata zgoraj imenovanih Cerithij; tudi „Murex sub-lavatus" ni redek med njimi, iz katerega sem izpral še sledeči drobiž: „Cerithium Schwartzii", „Ce-rith. minutum", „Cer. di siunctum", „Colum- beli a carinata", „Bul la Lajonkaireana", „Buccinium dupplicatum", „Natica pieta", „Chem-nitzia sp.", „Rissoa inflata", „Hydrobia sp.", ,,Bithynia Duboisi", „Neritina pieta", „Pha-8inellasp.", „Trochus sp.", „Naceila pygmaea", „Ervilia po d o lica", „Cardium obsoletum", „Modiola marginata", „Mod. Volhynica", „Šerpu 1 a s p.", „Spirorbis s p." in še druge mikrosko-pične stvari. (Konec prih.)