198 Shod odposlancev odvetniških zbornic na Dunaj i.
Shod odposlancev odvetniških zbornic na
Dunaji.
Uže preteklo leto povabila je Dunajska odvetniška zbornica vse avstrijske sozbornice, naj se udeleže po odposlancih zborovanja v pretres teženj odvetniškega stanu ter v posvetovanje sredstev, s katerimi bi se zboljšalo njegovo moralno in gmotno stališče.
Dne 25. junija t. 1. pričelo se je res to zborovanje na Dunaji. Tudi kranjska odvetniška zbornica udeležila se ga je in sicer po svojem podpredsedniku gosp. dru. Mosche-tu. — K otvoritvi prišla sta pravosodni minister Schonborn imenom vlade ter dr. Griibl, Dunajski župan imenom mestne občine. — Predsednik dunajske zbornice dr. M lin d 1 pozdravil je zbrane člane ter poudarjal važnost predmetov, s katerimi se je odposlancem baviti. Na to pozdravila sta minister in dr. Griibl shod ter mu želela najboljšega uspeha Pri sestavi bureau-a volil se je predsednikom dr. Miindl, namestnikoma dr. Adamek (Praga) in dr. Wilkosz (Krakovo), zapisnikarjema pa dr. Blitz-feld (Brno) in dr. Hohenburger (Gradec.)
Razprava pričela se je z debato o pravici zastopanja. S posebnim ozirom na novi civilni pravdni red vsprejela se je resolucija, po kateri se naj smatra obligatnim zastopstvo po advokatu v vseh sporih, presegajočih znesek 500 gld. pred kolegijalnimi sodišči in v meničnih zadevah sploh.
Jako živahen je bil razgovor o omejenem številu. Trajal je skoro 5 ur. Kakor znano, izrekla se je uže pred meseci Dunajska zbornica najodločneje proti temu, da bi se vnovič uvedla institucija, imenovana ,numerus clausus". Tudi sedaj je bila v prvi vrsti ta zbornica faktor, ki je zagovarjal prosto naseljevanje odvetnikov. Dr. Zucker podpiral jo ta predlog, — in res vsprejel se je z 19 proti 13 glasovom Predlog glasi se doslovno: „Zbor odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic pritrjuje načelu, da se ne določa gotovega števila odvetnikov za vsak posamezen kraj, da se temveč za izvrševanje advokature povsodi v vseh v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah zahteva jedino le to, kar jamči ter osiguri znanstveno, praktično ter naravno sposobnost kandidatov." Za ta predlog so glasovali: Dunaj, Praga, Linec, Solnograd, Celovec, Bolcan, Tri-dent in Cernovice, — proti pa: Brno, Gradec, Inomost,  Krakovo,
Shod odposlancev odvetniških zbornic na Dunaji. 199
Ljubljana, Lvov in Opava. — Zbornice Sambor, Przeinysl, Trst, Gorica, Rovered, Feldkirch, Zadar, Dubrovnik in Splet niso bile zastopane. Sicer pa zavržejo vse te zbornice — izvzemši Samborsko in Przemyselsko omejeno število. — Zanimivo je, da se je tudi naglašalo, da bi se izrekli skoro vsi mlajši odvetniki za ,numerus clausus", ker se jim je bolj bati konkurence nego starejšim kolegom, ki imajo večji del uže utrjene pisarne ter povsem gotove klijente. — Kar se tiče posebno te točke, naj bode omenjeno, da se razmotriva isto vprašanje uprav sedaj tudi v odvetniških krogih na Nemškem. Najodličnejše nemške odvetniške zbornice — mej njimi Berolinska — postavile so se odločno na stališče proste advokature ter izrekle proti uvedbi omejenega števila Utemeljevalo se je pa to tako, da se more osigurati točno in vestno izvrševanje težke naloge odvetništva le, če je stan in posamezni mu ud popolnoma prost in neodvisen. — Tudi na Ogrskem se piše, razpravlja in zboruje mnogo o tej točki ter zagovarja to in ono stališče.
Druga poglavitneja točka razgovorov odposlancev na Dunaji bila je, kako bi se omogočilo zadušiti zakotno pisarstvo, ki se razširja vedno bolj, nasprotuje interesom občinstva, katero se po njem čutno oškoduje, ki pa je tudi odvetništvu v veliko kvar. — Vsprejela se je resolucija, ki zahteva, naj se kaznuje zakotno pisarstvo kot prestopek uprav tako, kakor mazaštvo. Obče priznanje pridobil si je dr. Schlosser s predlogom, naj se doda odvetniškim zbornicam pravica subsidijarne obtožbe v slučajih, kadar neče državno pravd-ništvo zakotno pisarstvo preganjati, ali pa, kadar se ustavi uže pričeto postopanje.
Živahen razgovor vzbudilo je tudi vprašanje glede zastopstva pred obligatornimi razsodišči. Tu sta stavila dr. Magg in dr. Schneeberger predlog, naj se izreče zbor, da nasprotuje po nekaterih statutih obligatoričnih in drugih razsodišč vsprejeta prepoved zastopanja po odvetnikih ne samo določbi §-a 8. odv. reda, temveč žali tudi ugled stanu ter je v kvar javnim interesom. Zahtevalo se je tudi, naj se uvede pri vsih razsodiščih javno postopanje ter omeji posebno pod-sodnost borznih razsodišč na njim po §-u 12. borznega zakona odkazani delokrog.
Glede oficijalnega zastopanja sklenil se je vsprejem po dru. Offnerju predlagane resolucije, da se odkaže imenovanje ex-offo-zastopnikov povsem odvetniškim zbornicam (glej uvodni članek št. VI. t. 1.), da se
200 Shod odposlancev odvetniških zbornic na Dunaji.
mora omejiti nalog brezplačnega zastopanja na neobhodno potrebne slučaje, ter da  povrne  zastopniku država vse gotove troške.
Iz razlogov, katere smo svoje dni omenili v tem listu, ne moremo pritrditi predlogu dr. Offnerja, naj se spremeni sedanji § 2. odv. reda, ki se naj glasi v bodoče tako-le: „Zur Darthuung der praktischen Ver-wendung ist eine von dem Zeitpunkte der erfiillten gesetzlichen Be-dingung zum Eintritte in die Gerichtspraxis an zu berechnende a c h t-jahrige (!) A d vok at e n p r ax is auszuweisen u. z. a.) eine zwei-jahrige bei einem inliindischen Gerichte und Verwaltungsbehorde zuriickgelegte Praxis, von welcher mindestens eine einjahrige Civil-und Strafgerichtspraxis bei einem Gerichtshofe und mindestens eine sechsmonatliche Praxis bei einer Verwaltungsbeh6rde zu nehmen ist, — h) eine durch sechs Jahre bei einem inlandischen Gerichte oder Advokaten vollstreckte Praxis, wovon zwei Jahre wenigstens nach er-langtem Doctorate und zwei Jahre nach Ablegung der Advokatenpriifung bei einem Advokaten zugebracht werden miissen." Vidi se, kako nesrečno je stilizovan ta predlog, ki se pa ni vsprejel. Z vsemi glasovi proti dvema se je namreč sklenilo, da naj ostane dosedanja sedemletna praksa, v katero se sme ušteti tudi praksa storjena pri upravni oblasti, a le do jednega leta. — Pri odvetniškem izpitu izprašuje naj se tudi iz upravnega in finančnega prava. — Vpis v listo kandidatov, ki je dovoliti le avstrijskim državljanom, zabraniti se more radi p rima nku j o če g a zaupanja. (To bi bilo kaj za Primorje, Koroško in Štajersko.) — Premeni naj se § 21. odv. r. tako, da ni treba nobenega roka za preselitev, če imenuje odvetnik namestnika na kraji, iz katerega se preseli. Temu bi bilo gotovo pritrditi. — V zapisnik zagovornikov vpišejo naj se le uradniki, ki so v državni službi, notarji, in odvetniški in notarski kandidati.
Ko je govoril dr. Blitzfeld o nekaterih premembah, katere je želeti pri načrtu civ. pravnega reda, izjavil je drž. poslanec dr. Fanderlik, da bode gotovo načrt novega civilnega pravdnega reda še v tem letu zakon. Ce se pozna dosedanje delovanje za-konodavnih faktorjev avstrijskih, more se pač dvomiti o tej optimistični izjavi.
Konečno poudarjalo se je, naj se vse globe, v katere se obsodijo člani odvetniškega stanu, izroče blagajnicam zavodov v podporo odvetnikov, njihovih udov in sirot pri posameznih zbornicah ustanov-
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 201
Ijenih, ter naj se odvzame sodnikom pravica, disciplinarno kaznovati člane odvetniškega stanu. — Dne 28. junija sklenilo se je zborovanje slovesno.
Podali smo našim čitateljera kratko po dnevnikih posneto poročilo o velevažnem tem zborovanji, katero je vender dokazalo, da se zanimajo tudi avstrijski odvetniki za težnje svojega stanu. Občinstvo seveda se ni zanimalo in se ne bode nikdar zanimalo za vprašanja, s katerimi se je bilo pečati na Dunaji zbranim odposlancem odvetniških zbornic. Temu se ne čudimo. Obžalovati pa moramo v istini, da so se od strani nekaterih dnevnikov prav po nepotrebnem obsojevali sklepi zbranih odposlancev, ki med tem, ko so pretresevali sredstva za poboljšanje stanovskih svojih interesov, gotovo niso pozabili, da ni občinstvo radi odvetnikov na svetu, pač pa odvetniki radi prebivalstva, kateremu more le koristiti, če se uredi odvetništvo tako, da se osigura s tem tudi zanesljivost pravosodstva. Sicer se ne brani nikomur, najmanj pa žurnalistiki, da govori o javnih vprašanjih ali odločno mora se zavrniti sumničenje, da bi se ali odvetnik ali notar hotel usiljevati ljudstvu kot kurator itd. Da se pa omogoči vsaj deloma ugoden uspeh, treba, da žrtvujejo v prihodnje vsi člani vse svoje moči interesom odvetniškega stanu, ne glede na to, se-li pri njih samih uresniči to, kar je dalo  povod za vso akcijo, ali ne.
Kar se tiče posebno kranjske odvetniške zbornice, usojamo si izreči željo, naj se ne ozira v prihodnje tako na to, kar stori kaka sosedna zbornica, pač pa na stanje odvetništva v naših in bližnjih krajih ter na potrebe našega občinstva in naroda. Pri vsem tem se mora in more seveda vedno tudi jemati ozir na občo korist vsega avstrijskega odvetništva ter na zahteve pravosodstva.       Dr. S.