Geometrija ali merstvo v Ijudski šoli. CDalje.) Razdelitev kroga. e. Kako se krog na dve enaki polovici razdeh? V ta namen se potegne kterikoli preraer, kakor kaže podoba X. Xa stiri enake dele se krog razdeb', ako se postavita v krog dva navpična premera (sl. Xl.3- Kako se iinenuje lak del? Da se krog razdpli' na osem delov, treba je le še vsaki kvadrant razpoloviti (sl. XII.). Koliko stopinj obsega osniina kroga? Kako bi se krog razdelil na 16, 32 delov? Na šest dplov se krog razdeli, če se s polomerom tega kroga posamesni deli (Ioki) na obvodu odrezujejo (sl. XIII.). Ako se dva taka dela za enega vzameta, razdpljen je krog le na tri dele. Kako bi se krog razdelil na 9, 12, 18, 24 enakih delov? Težavnejše je krog razdpliti na 10 enakih kosov. Za to se je iznaslo več načinov. Enega lahkpga naj tii omenimo. Kakor slika XIV. kaže, postavita se polomera AO in BO navpik; na to se OB razpolovi v točki C, ki se z A zveže. Iz C se s polomerom CB odreže kosec CČ. Ostala čerta CA pa je v celem obvodu ravno desetkrat zapopadena. Ako bi pa dva taka dela le za enega veljala, imamo krog razdeljen na 5 delov. Kako se bode krog razdelil na 20, 30, 40 enakih lokov? Ali ioiamo kako pravilo za razdeljenje kroga v poljubno vcliko enakih delov? Da. Ako zvežemo deline kroga s središčem, vidimo da je okoli tega toliko enakih kotov, kolikor je enakih delu na obvodu. Ti koti so pa lako veliki, kakor dotični loki. Treba je tedaj enake šrediščine kofe risati, in njih krake do obvoda podaljšati. Da razdelimo krog (sl. XV-3 na ppt delov, izračunimo naj pervo velikost enega kota. Ta znasa 360° — 72°. K temu kotu spada lok m n, ki ga petkrat na obvodu pomerimo, in krog je na pet enakib delov razdeljen. Na ta način se more krog na 7, 11,13, 17 enakib delov razkosati. Kako veliki so dotični loki in koti? Kako se krog ali polokrog na stopinje razdeljuje, in kako se tedaj prenašalec nareja, ni težko razumeti. f. Kako se podobe v krog risajo? V podobi XVI. je enakostrani trikot v krog vrisan. V ta namen se je bil krog razdelil na tri dele; delivne točke smo med seboj zvezali in dobili oraenjeno pravilno podobo. Da se v krog čveterokot, petokot, šestokot i. t. d. narisa, treba je le krog razdeliti na toliko enakih delov, kolikor strani naj inia pravilna podoba in delivne pike primerno zvezati. V sliki XVII. je kvadrat in v XVIII. je pravilni šestokot v krog narisan. Risajte pravilne petokote, sedmokote, osmokote i. t. d. v krogo! g. Kako se okoli kroga podobe risajo? Prpjsnje podobe smo v sledečih treh slikah (XIX., XX., XXI.) okoli kroga postavili. To se je zgodilo tako, da smo krog razdplili na potrebno število enakih koscev, da smo potem k delivnim točkom vlpkli poiomere, na ktere snio zunaj kroga postavili dotičnice, ki so se v treh, štirih in petib kotih strinjale in tako naredile trikot, kvadrat in šestokot, opisan okoli kroga. Opišite okoli kroga petokot, devetokot, desetokot i. t. d. Opazujmo poslednjič še lego več krogov med seboj! V sliki XXII. vidimo dva razna kroga, ki pa imata oba eno in tisto središče 0, in se imenujeta osrednja. Plan ali prostor med obvodoma teh krogov se zove kolobar. Če dva kroga nimata istega središča, se pa dotikujeta ali prerezujeta; če sta dovelj narazen, pa tudi ne to, ne uno. Dotikovanje je znotraj (sl.XXIII.) ali pa zunaj (sl. XXIV.). Prav za prav se morata kroga vsikdar le v eni točki dotikovati. Kedar se dva kroga režeta, imata dve piki nied seboj skupno (sl. XXV.). Skupno itnata pa tudi kos AB, ki se leča imenuje. Ostalima deloma pa se pravi mesec. Krogovite čerte. Če jajce po dolgostoma prerežemo, se nam pokaže ob robu čcrta, ki jo zavolj tega imenujeuio jajčasto okroglo čerto ali oblico. Kako se ta obla čerla ali risa? Vzame se čertaAB, (st.XXVI.) iz srede C se vpiše krog, nastavi se navpičnica CČ, skozi A in č se polegne čerta AE in skozi B \n V pa BD. Na to se opiše iz A lok B E in z B lok A I) in poslednjič iz C lok OE. Tako je cela oblica doveršena. Druga kriva čerta je potlačeu lok (sl. XXVII.). Ta se tako-le narpdi: Čerta AB razdeli se v tri enake dele. Nad delom C'Č se postavi enakostran trikot D C Č in strani D C in D Č se podaljšate. Iz C in Č se opišeta s polomerom A C in Č D loka A E in BF. Naposled se še iz U s polomerom DE naredi lok EF, in potlačen lok je gotov. Slika XXVIII. kaže z v i š a n 1 o k , ki se tako-le sestavi: V sredi A B se postavi navpičnica C Č. V povoljni visokosti vzemi točko D, skozi ktero se potegnete AF in BE. Iz A opiši lok BF, in B pa AE in vt. D pa lok EF! Podoba XXIX. predstavlja uperti ali gotiški lok. Naredi se, tako da se pri čerti A B iz A opiše lok BC in iz B pa A C; oba Ioka se križata v točki C. Okrogla čprta (sl. XXX.), ki s« okoli sebi enakomerno ovija iineiiuje se z a v i t k a. Tako - le se risa: V čerti A B se vzame središče C, iz kterpga se opiše mali polokrog; na to se postavi krožik» v Č in se opiše polokrog s polomerom ČB; zdaj se krožilo nazaj poluži v C in se naredi polokrog s polomerom C E i. t. d. se čredoma ravnajo polokrogi zdaj iz C zdaj iz Č. Zavitki pri polževi lupini, so podobni okrogli certi v sliki XXXI., ki se zove p o I ž a I i c a. Čerta AB se razpolovi v točki 0, od ktere se na desno in levo nanierijo poslavini 3 majhni deli (pa tudi več). Iz točke o se opiše s polomerom o c krog, poteoi se iz č opiše na vzdol polokrog, na to iz a navzgor poteoi iz d navzdol, dalje iz b navzgor i. t. d. tako dolgo, dokler je kaj majhnih delov na sredi. Dalje prih.