361
Politično  stvari.
Rovarstvo Lahonov na južnem Tirolskem.
Ker se v pokrajinah dozdaj Turških bije boj na smrt in življenje, ni čuda, da je pozornost sveta obrnjena na Balkanski poluotok in da tudi važne dogodbe v domači hiši ne izbujajo tolike pazljivosti, kolikor bi je zaslužile.
Mi mislimo tu laske Tirol e.
Kakor krta ne čuti gospodar na senožeti svoji, dokler ne vrže krtin k višku, tako je tudi s političnimi krti, ki rijejo pod zemljo Avstrijsko, da je kos za kosom zgublja. Avstrija po takem , namesti da bi se širila ali vsaj ohranila kolikoršna je bila, se čedalje bolj krči in zmanjšuje. Interesantne Benedke, krasni Milan, kje ste?! In vendar, vkljub temu kakošna pre-cartana ljubezen do Lahov klije zmirom v srcu Avstrijske vlade! Ljubav tolika, da Slovenec, in če treba, celo Nemec sta pankrta proti Lahu, kjer gre za pravice narodne ali kako drugo prednost.
Ze več mesecev  vzdigujejo Lahoni   v južnih T i-
rolih mogočno svoje glave in ne skrivajo, da dogodbe na Turškem, po kterih utegne Avstrija v zadrege priti, bodo nikdar siti Italiji najbolja prilika, odtrgati Avstriji še to, kar Lah misli, da je njegovo. Ribe loviti je v kalni vodi najlože: si mislijo Italianissimi, zato pripravljajo lahonski časniki, kakor „Trientino" in drugi svoje privržence na to, da se spuntajo zoper Avstrijo, kedar pride čas, da bi Avstrija ne mogla z vojaško silo varovati vseh svojih mej.
To rovarstvo pa je moralo že celo visoko dospeti, da so cesarske gosposke na južnem Tirolskem, katere so dozdaj zmirom lizale in dobrikale Lahonom , pričele jih poredoma zapirati ter jih dolžiti Avstriji nevarnih nakan. Vse to se je izprva bolj tiho vršilo, zadnji čas pa se stvar ne dade več skrivati in cel6 vladni „Fremdenblatt" je unidan v listu 288. v vodilnem članku svoj glas povzdignil zoper preočitno rovarstvo Italijanissimov na južnem Tirolskem, povdarjaje potrebo, da vlada krepko na noge stopi in iz poti spravi (aufräumen) vse one elemente, ki podpihujejo punt.
Da bi se bilo to zgodilo že davno, ne bil bi laški Tirol tako razrovan kakor je danes. Policija, ki je dozdaj imela golobičjo potrpežljivost, začela je zdaj ostrejše strune napenjati; zaprli so vrednika časnika „Trientino" in njegovega pomočnika, pa mnogo druge gospode v Trientu, Mori, Roveredi, Ali, Rivi itd.
„Fremdenblatt" pa, kakor nikjer, tako tudi tukaj ne more zatajiti svojega liberalizma, ki je srečen le tedaj, če brco da — cerkvi ali duhovščini. „Fremdenblatt", ki nikoli ni pritožbe izustil, da se v urade čisto nemških krajev nastavljajo uradniki Lahi, in da v ljudske šole tacih krajev, ki so napol laški in napol nemški, se pošiljajo učitelji Lahi, ki propagando delajo za italijanizem, zdaj mahoma toži tako-le: „Proč z duhovni, ki v krajih večinoma nemških besedo Božjo polaščujejo! Kako, da je „Fremdenblattu" zdaj mahoma en kurät (katerega pa še po imenu ne ve!) trn v peti, češ, da laški pridiguje? Kaj bi nemški liberalci rekli, ako bi toliko laških duhovnov na nemškem Tirolskem pastirovalo, kakor tu laških uradnikov ura-duje! Naj nam nemški brambovec „Fremdeoblatt" povć, kaj neki vlada stori za nauk nemškega jezika in za nemške šole na laškem Tirolskem? Naj nam pove: ali je resnica ali laž to, kar se pripoveduje, da ena edina nemška šola v Trientu tako hira, da bode kmalu konec vzela?
Prišel bode sodni dan, da bode vlada — če le no bode prepozno — sama priznala krivdo svojo, da ni bilo prav, gojiti greben Lahom, to pa, kar po Božjem in naravnem pravu zahtevajo Slovenci, v nemar puščati kot glas vpijočega v puščavi!