GOSPODARSKI VESTNIK ___oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooog Št. 2. V Gorici, dne 1. februarja 1925. Leto III. | oooocxx)oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooexxxxjooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 88 Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. S lO Ur. Posamezna Številka 1 Uro. $8 Gtovannl Štev. G.f I. nadstr. ‘Učimo sel Svet ceni danes človeka po tem, kar zna. S svojim znanjem si vsakdo, tudi ako so mu razmere nenaklonjene, ščasa ma pribori veljavo in ugled v družbi. Če pa hoččš kaj veljati, če hočeš kaj znati, vriiatelj se moraš potruditi, moraš se učiti in tudi vztrajno izpopolnjevali svoi je nauke. To ne velja samo za en stan, velja za vse, velja pa tudi za tebe, krneči ki gospodar. Krivo in močno pogrešeno je nazis ran je, češ, da za kmeta je dovolj, ako zna orati in kopati, sejati in kositi, da je tei lesno krepko in zadostno razvit za oprav? Ijanje težkega in napornega dela, ki ga zahteva njegov stan. Ne, to ni dovolj! Tudi za pravilno vodstvo kmečkega go? spodarstva je treba trdne in umne pod? lage. In to podlago more dati le šola, či? tanje kmetijskih listov, stalno zasledo? vanje kmetijskega napredka drugod, uvajanje v svoje gospodarstvo že dnu god preizkušenih načinov. Ne trdimo, da se naš umni gospo? dar ne zaveda tega. Nasprotno! Predvoj? no razpoloženje med našim ljudstvom nam dovolj jasno priča, kake važnosti je naš kmet smatral strokovni pouk tudi za svo je otroke, namenjene za domačo kme? ti jo. Slovenska deželna kmetijska šola v Gorici, gospodinjski tečaji na te j šoli, kmetijska šola v Pazinu, razni kratki kme tijski tečaji, nam dovolj glasno govorijo o vroči želji našega kmeta po napredku. Za vse šole in gospodinjske tečaje ie bilo vedno več prosilcev in prosilk, kakor razpisanih mest. In mnogo naših preu? darnejših kmetov je bilo, ki so vzdrže? vali svoje otroke v teh šolah brez nikake podpore iz državnih ali deželnih sred? štev, ki so bile takrat običajne. Nov do? kaz, da je naš kmečki človek, ne le do? stopen za ponujana mu učenja v njegovi stroki, temveč da je tudi sam prostovolj? no žrtvoval, da si je izpopolnil svojo izobrazbo, vse to iz globokega prepriča? n ja, da se mu bo trud in zamuda časa stotero obrestovala. In res! Vsa ta pl e? menita stremljenja so privedla do tega, da je bil napredek kmetijstva v deželi očividen in otipljiv. Vojna nam je vse pobrala. Tudi predvojnih šol ni več. Splošen pojav po> vojnih razmer, poman jkanje denarja in gospodarske stiske, tlačijo hudo pleča nas šega kmečkega gospodarja. Ni čuda, da se koga polašča obup, strah za bodočnost. A tudi v tej uri preizkus? nje, kličemo kmečkemu gospodarju: ne klonite! Danes, bolj še ko kedaj prej, je tre? ba, da se naši kmečki sinovi dobro pri? -■'.vijo na vodstvo gospodarstva. Naš. kmet ne sme biti le kmet. On mora biti tudi prebrisan trgovec'in zvit posredova? lec, dober računovodja, ročen tesar, ko? lar, zidar. Z eno besedo: znati in vedeti mora mnogo, ker le tako se vzdrži v hu? dem konkurenčnim boju za vsakdanji ob? sfanek. Za to pa je naš klic: učimo se! Po deželi je nekaj kmetijskih nada? Ijevalnih tečajev. Vsi kmečki sinovi v te šole, da izkoristimo vsaj to možnost v polni meri. S tem bomo tudi dali zaslu? ženo priznanje našemu učiteljstvu, ki se žrtvuje pri poučevanju in vodstvu leča? jev. Imamo »Gospodarski vestniku. Vsak naš gospodar naj bo naročen nanj. vsak naj ga zvesto čila. naj uvažuje njegove nauke. Imamo druge gospodarske knjige. Po možnosti par knjig vsaj v vsako vas. Tako bomo držali korak z napredkom in duhom časa. Tako se bomo ohranili. Ohrani pa se le tisti, ki to hoče. In nam se hoče še življenja. Zato pa pri? pravijajmo se nanj'in učimo se. ^000<^^0y>^^^wvvvinn(w>nnoQQooooeoQoc)OooooeooeooooooooooooooooooooeooooooeoooooooocooooeoooeoooooooooQooooooooooooooo,y>ooMoot^ ISl Splošna gospodarska vprašanja | Ll____------------rv',^^nonn0nQOOoooooooQ«»oooo°ooooooooooooooooooooocuooco ključijo. Med taka zemljišča spadajo po^ sebno ona, ki so v razmerje z drugimi zemljišči izpostavljena veliko večji ne* varnosti, da jih poškodujejo zasipi, ze* meljski udovi, podmoli, ali povodnji, ali ki jih težijo taka stvarna bremena, k a te; rih vrednost je le s težavo določiti. Katera deta se morajo z delitvijo izvršiti? Istočasno z delitvijo in ureditvijo se morajo izvršiti tudi take skupne naprave, ki so potrebne, da imajo vsi de; ležniki, če le mogoče, vsaktere služnosti projst dohod do svojih deležev, da morejo ta zemljišča pravilno gospodarsko iz; rahljati in izvrševati urejene pravice go; tovo in namenu primerno. Proti takim ukrepom morejo ugovarjati stranke, ki niso deležniki, le takrat, ako bi jim iz te> ga izvirala občutna škoda. O pristojnih ohlastvih. Oblastva, ki so danes pristojna raz; pravljati delitvene zadeve, so- a) kr. ko; misar za ureditev običajnega prava kot prva stopnja in h) prizivno sodišče v dnu gi stopnji. V izvrševanje poslov se kr. komisarju prideli primerno število sodni; kov ali upravnih državnih uradnikov ter po potrebi strokovno in tehnično izvež--batto osebje. Ker izvršuje komisar posle sodne in upravne narave, je to neobhod; no potrebno. Proti ukrepom komisarja je mogoč ugovor na prizivno sodišče v roku 60 dni po dostavitvi. Priziv; no sodišče more ukiniti izpodbijane skle; pe. Ti oblastvi sta upravičeni tudi raz» pravljati in -odločati o sporih, ki. nas ta; nejo med deležniki o posesti ali lastnini posameznih delov zemljišč; dalje raz; pravlianje in odločanje o morebitnih od; plačilih za vživanje zemljišč ali njih po; sameznih delov. Važna je določba, da spadajo' pred rednega sodnika še vedno spori o lastnini ali poselsti nepremičnine, s katere posestjo je združen delež na skupnih zemljiščih ali vžitna pravica, če; tudi je že nastopila pristojnost prej orne; njenih oblastcv. Komisar pa mora po; skusiti poravnavo, ako niso ti spori še pred redPim sodnikom. Kdo je deležnik pri delitvi? Prehajam k točki, ki bo najbolj zani; mala posestnike v prizadetih krajih, namreč, kdo je deležnik. Za deležnike v zmislu zakona veljajo: a) oni. ki posedli; ieiO' skupna zemljišča, h) oni, ki imajo pravico udeleževati se skupnih vžitko-p izvirajočo iz tega, da pripadajo do vži; vanja upravičeni skupnosti nekdanjih podložnikov, upravičenih občanov ali članov upravičenih vrst oziroma skupini upravičencev do vživanja menjalnih zemljišč, bodisi da temelji ta pripadnost ha osebnem svojstvu ali na lastninski p obsesti druge nepremičnine, c> oni, ki de; janski prejemajo donosne prebitke, ki nreostajajo, čim se je zadostilo zahte; vam vžitnih upravičencev in č) občine, tudi če niso dani pod a), h), c) našteti pogoji, ako so vpisane v zemljiški knjigi kot lastnice zemljišč, ali ako plačujejo občine za ta zemljišča davke čeravno ni; so vpisane v zemljiški knjigi kot lastnice. Pri delitvi ima vsak deležnik pravi; co zahtevati, da se mu pripozna tak de; lež celotnega vžitka, ki je po kakovosti in površini primeren razmerju njegove dosedanje pravice v primeri s pravicami drugih deležnikov. Iz tega se da jasno sklepati, da nimajo vsi občani brez izje; me pravico dp skupnih zemljišč. Doka; zati morajo, da se nahajajo v enem prej naštetih položajev. Pravice tretjiJi oseb. Tretje osebe, ki so vknjižene na zemljišču, ki'se je sprejelo v delitev in ureditev, ali na tuji vžitni pravici, ki o* bremenjuje to zemljišče, ali pa na zenu Ijišču, s čigar posestjo je združena vžit* na pravica, ne morejoi ugovarjati ali ovu rati dglitve. Pravice tretjih oseb, ki so vknjižene samo na vžitno pravico v delitev sprejem tega zemljišča, se prenesejo na oddeljene deleže,' ki stopijo na mesto odpravljene vžitne pravice. Tekom delitvenega postopanja po* danim izjavam in sklenjenim poravnavam ni treba pritrditve tretjih oseb in tudi ne odobritve od upravnih ali nadzor rovallnih oblasti, ki bi bila drugače v tem oziru pristojna. O prošnjah za pričetek delitvenega po: stopanja. Kdorkoli smatra, da mu pritičejo pravice do skupnega vžitka in s tem de* iež pri delitvi, mora najkasneje v roku dveh let, od kar je stopil odlok* za k on z dn vek v navskrižje z zakonom, drugič za« more marsikdo iz nemarnosti zanesti bo« •lezen naprej, ker pride z navidezno že zdravo živaljo prezgodaj iz hleva, ko je bolezen še skrita med parklji in drugod. Tudi nujnega razkuženja hleva nekateri ne narede po poteku bolezni, ter puste ta« ko ognjišče za nadaljno širjenje bolezni. Imamo v rokah preizkušena navodi« la. katere priporočamo našim živinorej« cem v boju proti tej kugi: 1. Ko kupuješ govejo živino, vprašuj vedno po živinskem potnem listu, in glej, da ne kupiš iz krajev, o katerih ves. da so okuženi. Dobro bi bilo zahtevati ži-vinozdravniško spričevalo, da živali niso okužene. 2. Ko pripelješ govedo domov, drži, ako je le mo; oče, na novo kupljeni rep 10 dni ločen od prostora, kjer imaš še dno go živino. Predno postavimo na novo kupljeno žival v isti prostor, kjer imamo že od poprej drugo živino, bi ji bilo do« bro razkužiti vsaj parklje. (Eno žlico kreolina na en liter vode bi rabili kot raz« kužilo.) 3. V slučajih, ko divja v okolici sli« novka in parkljevka, drži v hlevu čim večjo snago. Posebno pazi, da ne zane« seš v hlev bolezni z okuženo vodo. Kjer pije goveja živina iz cele vasi, tam je naj« večja možnost okuženja. Takozvani »kali« v naših gorskih vaseh, so prava ši« ba božja za našo govedorejo. Prihrani si par stotakov, ter daj si napraviti vod« njak za vodo kapnico. V slučajih bolezni se ne boš kesal radi onih majhnih stro« škov v primeri z izgubami, ki ti groze. Ne pusti v hlev tujih ljudi, posebno ne živinskih mcšetarjev. Tudi ne obiskuj so« sedovega okuženega hleva! Ne hodi brez potrebe na živinske semnje, ko že ljudje pripovedujejo o bolezni. Če si pa bil na trgu, preobuj se vsaj, predno stopiš do« ma v hlev. Ne dovoli, da bi perutnina brskala po hlevu, tudi tu zamore biti prc« našalka bolezni. 4. Ko pa je že bolezen v hlevu, je najbolje, da vzameš čisto belo cunjo, ter isto namočiš v slinah prvega obolelega živinčeta. Z isto cunjo potem obdrgneš gobec vseh goved v hlevu. S tem okraj* šaš potek bolezni, ker bi se živali itak sa» me v presledkih okužile in bi zdravljenje tako trajalo več časa. Tudi zamore po* stati bolezen od živali do živali silnejša, ker se bolezenska kal potom prehoda skozi več poedinih goved lahko okrepi in huda vrsta te obolelosti je tu. Daj govedu mehke in nekoliko tečne hrane; prežvekovanje je žal v premnogih slučajih vstavljeno, ker občuti žival bole* čine vslcd ran v gobcu. Napajaj obolele živali v hlevu, ker'bi jim morebiti prehi* tra sprememba zraka škodovala in bi jih noge morebiti še bolj razbolele, ako jih vodiš na dvorišče. Dajaj obolelemu go* vedu postano vodo, to je, drži vodo za napajenje v hlevu v posodah, katere si poprej pripravil v času od enega napa* ianja od drugega. 5. Kako zdravimo obolele živali? Gobce izpiramo s tekočino, obstoječo iz kisa in vode, ali pa z 2 % no galunovo raz* tcpnino in morebiti tudi s kakim drugim razkuževalnim sredstvom. Parklje izpi* ramo z razredčenim krcolinom, lizolom, 5% raztopino modre galice, ali pa z dru* gimi sličnimi razkuževalnimi sredstvi. Kdor pozna vsa ta sredstva in obo* Me živali pravilno zdravi, pri tem pa vse* eno potek bolezni ni tak, kot bi moral biti, to je živali predolgo ne prežveku je* io, ali pa kot posledica obolelosti park* Ijev žival predolgo šepa, takrat ne smeš odlašati: pokliči živinozdravnika, ter drži se njegovih nadaljnih navodil. Dr. Aldrigheiti Faust: RAZMERE V ŽIVINOZDRAVNIŠ* KEM OKROŽJU GORIŠKE OKOLICE Prevedel Gnrkič France. (Dalje.) Marsikdo si bo stavil sedaj vpraša* nje: Kateri vzroki so bili merodajni, da so deželni zakoni glede govedoreje delo* čili za furlansko nižino rejo simodolske pasme, za Brda, banjško in trnovsko pla* noto, za vipavsko dolino in Kras rejo si* vorujave pasme in končno za tolminski, bovški in trbižki okraj pa rejo belanske pasme? Načela, ki so se uveljavljala pri tem odločevanju, so se opirala na geološke in klimatične razmere dotičnih okrožij Te razmere so drugačne v furlanski nižini, drugačne v gričastem svetu in zo* pet drugačne v visokem gorovju. In na podlagi te okolnosti se je tudi odločila reja treh različnih pasem: v rodovitni furlanski nižini, ki je bogata na redilni piči, velika pasma za meso in dek> (simo* dolska); v gričastem svetu srednja pas* ma, ki zahteva nekoliko manj piče in ki je zadovoljna tudi s slabo krmo, daje pa kljub temu zadostno množino mleka in ie uporabna, četudi v manjši meri, za de* lo (sivo*rujava) in končno v planinskem govedorejskem ozemlju (tolminski, bov* ški in trbiški okraj) gorska pasma, ki ie vajena plezanja po gorskih grebenih, iskaje si tudi pičle hrane, in ki je kljub te* mu še vedno zmožna spreminjati to hra* no v mleko. Ti sklepi se niso napravili kar tako na slepo, temveč so bili plod dolgih in resnih razpravljanj deželnozborskih sej z dne 21. junija 1902 in 2. januarja 1903, iz katerih je potem izšel deželni govedo* rejski zakon z dne 13. maja 1903, ki je bil pozneje nekoliko izpremenjen z dežel* nim zakonom z dne 16. aprila 1913. Iz tega sledi, da bi se morala rediti v srednjem govedorejskem ozemlju, v katero spada tudi živinozdravniško okrožje goriške okolice, izključno goveja živina sivo*rujavc pasme Mesto tega pa mora mo ugotoviti, da vlada v našem okrožju v tem pogledu največja zmeda. Skoraj bi mogli trditi, da se,nahaja v hlevih naših živinorejcev po večini živina vseh treh pasem. Naši gospodarji kupujejo na trgu ' jemenske krave, ne da bi sc pri tem o* zirali na pasmo. Le pri bikih je drugače, le ti sc izbirajo po določenih živinorejskih načelih. Glede teh obstoja namreč poseb* na dopuščcvalna komisija, ki postopa pri odbiranju in dopušeev. bikov zelo strogo v zmislu zakona: kar ne odgovar ja zalite* vam, ki jih stavi zakon za dotično ozem* lic, se ne dopusti. Radi tega bo čisto na mestu, ako pozovemo naše ljudi, naj sc držijo načela,, da spada v hleve goriške okolice le sivomijava pasma: ker ta pas« ma najbolj odgovarja razmeram v teh krajih, kakor tudi, da ustvarimo s tem v vseh vaseh okrožja le eno pasmo enake barve in enakega značaja, ki bo viden ;mak napredka naše živinoreje. Deželni govedorejski zakon pa ni ■očal le pasme, ki se mora rediti v na« sih krajih, temveč predpisuje tudi števi« 'o skokov za bike: kjer se biki spuščajo največ skozi dobo treh mesecev na leto, '•me število skokov za posameznega bika znašati največ 80, ako sc bik spušča skozi celo leto pa največ 150 skokov. V občinah, ki tvorijo živinozdravniš« ko okrpžje goriške okolice, prihaja v po« štev drugo načelo; biki se spuščajo skozi celo leto. Poglejmo sledeče številke: v kočniku sta dva bika za 212 krav, v Vrtojbi sta dva bika za 262 krav, v Solkanu sta dva bika za 236 krav, v Štandrežu je en bik za 154 krav,, v Sovodnjah je en bik za 283 krav, v Biljah ie en bik za 170 krav, v Mirnu je en bik za 167 krav, v Šempetru je en bik za 92 krav, v Podgpri je en bik za 275 krav, v Števerjanu je en bik za 318 krav. Če proučimo sedaj po vrsti posebne razmere, v katerih se nahajajo posamez« ne občine, pridemo do sledečih zaključ« kov: V Ločniku sta preveč dva bika sivo« rujaVe pasme, ker gonijo krave k bikom simodolske pasme v Šlorcnc pri Moši. V Štandrežu zadostuje en bik, posebno ako upoštevamo, da mnogo krav gonijo k mestni spuščevalni postaji v Gorico. — V Sovodnjah je en bik premalo. Tudi če uvažujemo, da gre mnogo krav k bikom v Miren in Bilje, bi bilo vendar bolje, da bi bila v tej občini dva bika mesto ene« ga. — V Vrtojbi, Šempetru, Biljah in Soh kanu je število bikov zadostno. — V Pod mri in Števerjanu pa bi morala biti po dv^, bika, ker je po eden premalo. Če se reja sivo«rujavc pasme ni do« ločila kar tako na slepo, kakor smo rekli poprej, moramo biti uverjeni, da tudi dolžnost, da mora biti za vsakih 150 krav en bik pa razpolago, se ni ustanovila, nc da bi bili za to merodajni tehtni razlogi. In prav radi važnosti, ki jo ima bik v govedoreji, se je priznala nujnost po« trebe, izvrševati strogo in nepretržno nadzorovanje spuščevalnih postaj. Vsi skoki morajo biti vpisani v posebno knjigo. Ako napravi bik dhevno več kot dva ali tri skoke, izčrpa svoje sile in svo« je seme. Neizbežna in naravna posledica tega je, da ostane mnogo krav neoplo« jenih. V tem dejstvu imajo več ali manj izvor vse tožbe glede neplodovitosti kra\, ki se vedno bolj širi. Z vso resnostjo tr« dimo, da napravi v tem pogledu več ško« de nezadostno število bikov v razmer ju s številom krav, kakor pa katar na spolo« vilih goveje žj.vihe. Ne bo torej odveč, oko tudi pri te j priliki položimo bikorejcem na srce; rc« dite dobro svoje bike, ne zapirajte jih kot jetnike v hlev, temveč spuščajte jih enkrat ali dvakrat na dan na prosto, upo« rahljajte jih tudi semtertja za lažja polj« ska dela, snažite jih redno! Bikorejci bi morali biti ponosni na to, da imajo v svojih hlevih izborne bike dobre in čiste pasme, ki so v stanu pove« čati število in stalno izboljševati kako« vost živine. Zvišajte, če potrebno, tudi odškodnino za skok, imejte pa, ako hoče« te koristiti domačim živinorejcem, vedno pred očmi ta tri načela: Najboljše bike, če le mogoče čiste pasme; dobro rejene bike in ne več, ka« kor dva skoka na dan. Razkužujte tudi večkrat biku spolo« vila. Rabite v to svrho »bissuiin,« ki je dobro sredstvo proti katarju na spolovi« lih goveje živine. (Dalje.) Ing. Podgornik Anton: KRMLJENJE DOJEČE SVINJE. Med krmila, ki so posebno pripravna za krmljenje doječih svinj, spadajo: ku» hana repa ali krmska pesa, kuhani krom« pir (ne v preveliki meri), ječmenov koru« zin in oVsenov zdrob, pšenične otrobi, la« nena moka, mleko (sladko posneto mle« ko, pinjenec). — Sirotko moramo krmiš ti dojcčim svinjam zelo previdno in oprezno, ker drugače je bolje, da sirotke ne krmimo. Poleti pride tudi zelena krma in tudi paša zelo v poštev. Izključena so za krmljenje doječih svinj taka krmila, ki povzročijo rada napenjanje, lahko za* prtost, drisko itd. Vsa krmila, ki jih smemo krmiti doječi svinji, morajo biti zdrava in nepokvarjena. Zmrzle repe ali zmrzlega krompirja ne smemo krmiti. Istotako ne pokvarjenih oljnatih pogač itd. itd. Prve dni po skotitvi polagajmo le lahko prebavljiva krmila, tudi raje nekos liko manj nego preveč, dokler se želodec in čreva ne okrepijo. Dokler svinja doji mladiče, mora dobivati dovolj redilno kiv mo in pred vsem takšno, ki pospešuje mlečnost. Ako uspevajo pujski slabo, je temu lahko vzrok svinja sama, ki ima premalo mleka. Dobijo se svinje, ki so premailo mlečne in ki jih tudi z naj redih nejšimi krmili ne pripravimo do zadosts nega mleka. Takšne svinje je treba izs ključiti iz reje. Tudi njenih mladičev ni gojiti za pleme. Ker dobivajo mladiči v takem slučaju premalo mleka pri sesas nju, jim moramo pomagati s kravjim sladkim celim mlekom, ki ga zredčimo na polovico z vodo. Ako pa ima doječa svinja premalo mleka le vsled slabega in nezadostnega krmiljenja, ji moramo pri? pomoči do mleka s krmljenjem večje množine močnih krmil (žitni zdrobi, otro? bi). Ker vpliva voda dobro na tvorbo in izločevanje mleka, je priporočljivo, po? klada ti doječim svinjam, z vodo'nekoliko' bolj razredčena krmila. Ako imamo do? volj posnetega mleka, potem rabimo za razredčenje krmil pred vsem posneto mleko. Pa tudi predobro in pretečno ne smemo krmiti doječih svinj. Vsled pre? tečnega krmljenja bi lahko proizvajala svinja premočno mleko, ki lahko' povzro? či, da mladiči nehajo sesati, stojijo ali le? žiio' nekaj časa mirno in naglo- poginejo. Včasih mladiči ne nehajo sesati, tudi če je premočno mleko, vendar pa shujšajo in slednjič poginejo. Če se pripeti, da ima svinja premjočno mleko, polagajmo si ne? koliko manj močnih krmil in mešajmo med nje obilo kislega mleka, da se izbolj? ša njegova sestava,, Ko- smo preizkusili in uredili krmljenje doječe svinje tako, da mladiči dobro uspevajo, krmimo jo po? tem nadalje kolikor mogoče enakomerno. Da ohranimo svinjo tudi v dobi dojenja srednje dobro rejeno, da nam torej ne ošibi in oslabi, jo moramo od tedna do tedna bolj dobro krmiti. To zahtevajo tudi rastoči in vedno težji mladiči, ki po? trebujejo od dne do dne več mleka. O? krog 100 kg težki! doječi svinji bi lahko krmili v prvem tednu po skotitvi dnevno n. pr. sledeča krmila: 10 kg repe ali krm? ske pese, Vz kg ječmenovega zdroba, J/2 kg koruznega zdroba, Vi kg ovsenega zdroba, Vz kg pšeničnih otrobov in O.i kg ali 10 dkg lanene moke. Kakor pač bi bilo potrebno, bi sc množina teh krmil do 8. tedna, ko bi bil tukaj čas odstaviti mla? diče. polagoma zvišala na 10 kg pese, 2 kg ječmenovega zdroba, 1 kg turščičnega zdroba, 1 kg ovsenega zdroba, 1 kg otro> bov in 5.5 kg lanene moke. Za okrog 100 kg težko doječo svinjo bi bila v pr? vem! tednu po skotitvi za dnevno krmlje? nje n. pr. tudi sledeča krmila: 4 I posne? tega mleka, 6 kg repe ali krmske pese, s/) kg ječmenovega zdroba, Vz kg pšeničnih otrobov. Doječe svinje so zelo ješče, vsled česar jih moramo krmiti redno 4 do 5krat na dian, da se nc prcnažrejo. Močna krmi? la je primešati med krompir, repo ali krm? sko peso itd. šele pred vsakokratnim krmljenjem. Vsa krmila polagaj mlačna, nikdar mrzla, pa tudi ne prevroča. Po vsakem krmljenju naj se iz korita od? stranijo morebitni ostanki, korito samo pa ie temeljito osnažiti. Enako redno snaži naj se in skrbi tudi vedno za čed? nost vse posode, v kateri pripravljamo krmila, —ip.— GLAVNE NAPAKE V PERUTNIN? STVU. Razne napake in nepravilnosti v pe? rutninoreji so največkrat vzrok, da se nam ne izplačuje. Take napake so; 1. Napačno je, ako se nabavi perut? nina ali jajca za valitev od takih perut* ninarjev, pri katerih je perutnina zaprta < pretesne prostore in se premalo giblje. Perutnina iz takšnih vzrejališe ni zmožna donašati primernih dohodkov. 2. Drži se preveč raznih pasem ali pa se sploh ne gleda nie na pasme. Zato pa nam kažejo naše kokoši skoraj povsod dokaj pestrol sliko. Kolikor je kokoši, to» Siko je tudi pasem. Tudi kokošje pasme so različno dobre za dohodke, ki jih nam donašajo. Križatev raznih pasem med se* boj brez vsakega pravega načrta in cilja i vodi le do neuspehov tudi v perutnin* stvu. Uporabljajmo za izboljšanje do* mače perutnine le priznane in preizkuše* ne kokošje pasme. Skrbimo, da pridemo do čistih pasem in gojimo iste tudi čisto naprej. Pred vojno sta se gojili na deželni kmetijski šoli v Gorici z| uspehom dve kokošji pasmi: italijanske jerebičarke in plimutke (Plymout Rocles). Italijanske ' bičarke so lahke kokoši in veljajo za najboljše jajčarice. Grahaste plimutke so srednje! težke, dobre jajčarice, dobre za meso in dobre valilke. Kokoši teh dveh pasem precej vidimo po n-aših krajih. Že* leti bi bilo, da bi se povsod razširile, udo* mačile in, čisto gojile. 3. Tudi krvnosorodna plemenUev je lahko kriva, da perutnina ne donaša ni* kakega ali le malo dohodkov. Ako pleme* nimo' med seboj živali, ki so si v krvnem sorodstvu, dobimo od roda do roda šib* kejše in slabše ter nezmožne živali za donašanje dohodkov. Treba je torej skr* betil za osveženje krvi. To se pravi, da si je treba pravočasno nabaviti dobrega petelina, ki ni v sorodu z našimi kokoši* ; Ali pa si je treba nabaviti od drugod jajca za valitev. Kdor si nabavi za osve* ženje krvi plemenskega petelina, naj od* strani takoj skrega ali dosedanjega petelina. Novi petelin naj popolnoma nado* mesti starega, drugače se ne doseže na* meraVano osveženje krvi. 4. Včasih se ne izplačuje perutnin* stvo radi tega, ker se redijo prestare živali, Nad tri leta stara kokoš znese pre* malo ja jc v letu in nam ne plača več po> kladane ji krme. Tudi lažjo zbolijo bolj stare kokoši, postanejo' bolj lene in si ne iščejo! rade več krme. Da se kokoši lahko spoznajo in razločujejo po svoji starosti, se deva posameznim letnikom kokoši barvane obročke iz celuloida na noge. Tako bi lahko začeli sedlaj in deli koko* šim letnika 1924 n. pr. rdeče, letniku 1925 zelene, letniku 1926 rmene, letniku 1927 pa črne obročke. V teku 1927 bi odistra* nili kokoši letnika 1924 z rdečimi obroč* ki. Letnik 1928 bi lahko zopet dobil rdeče obročke itd. Ako nadziramo obenem s starostjo tudi nesenje jajc posameznih kokoši s pomočjo zaklopnih gnezd, potem je treba deti kokošim! aluminijaste obročke, ki imajo zaporedne številke. 5. Prepozna izvalitev piščet tudi ne vpliva ugodno na donosnost. Piščeta, ki se izvalijo februarja, marca, aprila ali za* četkom maja, začnejo nesti že jeseni istega leta in nesejo tudi pozimi. Bolj pozno izvaljena piščeta (konec maja, ju* nijai, julija itd.) začnejo nesti šele prihod* njo pomlad, ko so že blizu leto stara. 6. Drži le zdrave živali. Vidno bolne živali odstrani. Bolne kokoši so le slabe jajčarice. 7. Premnogokrat se redi preveč petelinov. Odvečni petelini sov kokošjereji brez prave koristi. Za 8 do 12 kokoši Lah* ke ali srednje težke pasme zadostuje en petelin. 8. Mnogokrat je krivo neredno in ne> pravimo krmljenje, da se ne dosežemo v nerutninstvu primernih dohodkov. Po* sebno pozimi, ko kokoši niso toliko na nrostem in si morejo iskati same krmskih snovi, je večkrat vse krmljenje prečno-stransko. V krmi dobivajo kokoši v ta* kem slučaju premalo beljakovinastih snovi in preveč škroba. 9. Kokoši morejo bivati dostikrat v neprimernih in premalo snaženih kur ni? kih, v katerih se naravno in nemoteno razvije mrčes, ki neprestano muči in nadleguje kokoši. To tudi zelo pripomore, da se perutninstvo ne izplačuje. 10. Vsaka vrsta domače perutnine uspeva in je lahko dobičkonosna le pod gotovimi pogoji. Race uspevajo tam, kjer je dovolj vode (potok itd.). Gosi naj imajo na razpolago pašnike in vodo. Puranom so potrebni pašniki. oooooooooooooooo OOOOOCOO OOOOOOOO oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooc oooooooooooooooooooooooooooc ooooooooooooooo^ Mlekarstvo *o oooooooooooooooooooooooooooc oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooooooooooooooooooooooc oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo Ing, Podgoniik Anion: O NABAVI SUHIH SIRIŠČNIKOV. Ziii dobavo dobrega domačega sirišča je treba uporabljati le take suhe siriščnb ke, ki so najboljše kakovosti. Ako nima sirarna dovolj lastnih, suhih siriščnikov, jih mora dokupiti. Pri tem nakupu ni us mestno preveč štediti ali varčevati. Me s rodajno je pred vsem, da sc nakupijo s m hi siriščniki najboljše kakovosti, pri če* mur jc upoštevati zlasti sledeče: 1. Siriščniki morajo biti le od zdravih telet (jagnjet). Na svoji zunanji strani ne smejo imeti nikakih peg .ali lis. Rdeča mesta na suhem siriščniku značijo, da je bilo tele bolno. 2. Srednje veliki siriščniki z obilimi gubami v svoji notranjosti imajo, največ siriščnih žlezic, so torej najmočnejši ali dajo največ sirišča. Tedaj ne kupuj preš velikih siriščnikov, pa tudi se ni treba os mejiti izključno samo* na majhne. 3. Na siriščniku ne sme biti tolšče ne krvi, ne večjih krvnih žil in ne krmskih ostankov. 4. Dober, ne prestar suh siriščnik je svetlorumen ali rumenkast. 5. Siriščnik naj je popolnoma suh, čist, nekoliko prosojen in na svoji zunas nji strani naj se nekoliko svetli. 6. Siriščnik ne sme biti močnega, nes prijetnega duha, plesniv, razjeden ali kas ko drugače pokvar jen. Vseh pomankljivosti pa ni mogoče opaziti in spoznati na zunanjosti suhega siriščnika. Zato kupuj suhe siriščnike le od izkušenih in zanesljivih prodajalcev. PRIPRAVLJANJE SUHIH SIRIŠČNIs KOV. Suhe siriščnike jc treba tako pripra--viti, da ohranijo svojo dobro kakovost čim več časa in da se lahko dobiva iz njih dan za dnem kolikor mogoče enako moč j no sirišče. Da se posebno to slednje do< seže, ne sme uporabljati sirar za dobavo sirišča samo enega ali par siriščnikov. temveč jih mora v to določiti večje štc= vilo, kakih 10, 12 ali tudi več. Predno pa se začne uporabljati določeno število sb riščnikov za dobivanje sirišča, je najboljše in najprimernejše za sirarne po naših krajih, da siriščnike zvijejo in po* vežejo v zvitek. To se izvrši takole: Za, napravo zvitka določene siriščnb ke, ki so se med sušenjem oprašili, ali morda kako drugače onesnažili, oblij in umij ne lahko s čisto vodo in jih nato zo* pet posuši. Ako opaziš po zopetnem po* sušenju na enem ali drugem siriščniku kako sumljivo mesto, izreži ga in odstra= ni. Pomni, da je največ sirišča ob sred--njem delu vsakega siriščnika. Najmanj sirišča pa je ob obeh siriščnikovih kom cih. Poleg tega je ob obeh koncih in v njih obližju navadno tudi vse polno tas kih bakterijev ali gliv, ki bi utegnila povv zročiti v siru razne napake, ako bi prišle s siriščem v sir. Zato odreži z obema koncema vred proč tudi vse vsakemu koncu najbližje siriščnikovc dele in jih vrzi stran. Ostali glavni in najboljši del siriščnika prereži podolgič v dve polovic ci. Vsako siriščnikovo polovico preglej nato dobro na njeni notranji strani. Ako opaziš kaj sumljivega, obreži dotično mesto in odstrani obrezke. Z vodo pa trn di zdaj ne smeš spirati notranje strani posamezne siriščnikovc polovice, ker bi se vslcd takšnega ravnanja raztopilo in izgubilo sirišče. Ko si vse za zvitek dolo* čenč siriščnike osnažil, obrezal in razpolovil, zloži poedine polovice križem eno vrh druge. Da se tako zložene polovice ne onesnažijo, da ne more mrčes do njih, zvij jih v smeri njih podolžne strani v trden, klobasi podoben zvitek, ki ga še dobro povij in poveži s tenko in trdno vrvico. Nato obesi zvitek v suh prostor. Za pripravljanje sirišča zreži vsak dan sproti toliko zvitka v drobne režnje ali rezine, kolikor se ti zdi, da je potrebno. Širite in priporočajte »Gopodarski vestnik«. - Poravnajte naročnino! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOPOOOOOOOOOOCOOOOOOO^OOOOOOOOI Čebelarstvo oooooooo OOOOOOOOOOOOOOOO 30000000oooooooc oooooooooooooo OOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO30000000oooooooooooooooo oooooooo oooooooc oooot Vodopivec Janko: ZDRAVILNOST MEDA. Med je bil prvotnim prebivalcem edino oslaj ovalno sredstvo. Še le pozne j* še skušnje in iznajdbe so prinesle raznovrstna sladna nadomestila. Tako dobimo dandanes navadni sladkor iz pe> se in sladkornega trsa. Pa tudi razno sadje, jagode, krompir, pa še drugi prb delki se zamorejo uporabiti za izdelova« nje sladkorja. Ta proizvodnja sc je tako pomnožila, da je med daleč zaostal za prvotno slavo, ki jo je vžival, dokler ga ie človek poznal kot edino sladčico. Vsled vedno večje uporabe sladčic, so se morali torej dobiti novi viri, da sc zamorc zadostiti vsestranskim potre* bam. Med pa le daleč nadkriljuje sloves vseh drugih sladov. In to povsem opra* vičeno. Da, reči moramo, da se njegova vrednost mnogo premalo ceni z ozirom na vrline, ki jih ima nad raznimi drugimi sladi. V prvotnih časih je bil med znan kot edino okrepčujoče zdravilno sredstvo. Ako razmotrivamo začudeno starost sta* rodavnikov, ki naj bi živeli po več sto* leti j ali si mi čebelar ji lahko ne predstav* Ijamo teh starcev, kot čebelarje, katerim je med, poleg drugih okolščin, priporno* gel do take starosti! Vem, da sc bo mar* sikdo temu nasmehnil. Ali šalo na stran. Ozrimo se na naše stare, ali že umrle čebelarje, Ako razmotrivamo njih viso* ko starost, njih delovanje v življenju, uvidimo, da so bili izredno vztrajni, telesno krepki, po duhu jasnejših nazorov. Ali ne izvirajo vse te življenske vrline od zavživanja medu, kojega so mu nanesle neutrudljive delavke? Pa blagodejen vpliv se kaže pri red* nem zavživanju medu veliko bolj določ* no. Blagodejen vpliv medu pa se vidi tudi pr: zavživanju od slučaja do slučaja. Mo* ti se oni, ki pride po četrtinko medu, pa misli, da mu bo bolnik takoj ozdravil, ko so že vsi zdravniki in vsa zdravila edpo* vedala. Kaj pa je; v medu, da mu daja redil* no, oživljajočo moč ter da ga tako stavi pred vsak drugovrsten sladkor? To je njegova sestava. Med ima po* leg navadne sladkobe še druge zdravilne vrline, katerih navadni sladkor nima. Tukaj ne nameravam podajati celo ana* lizo medu v odstotkih, ampak hočem le glavne sestavine poudariti. V poštev bi prišle hranilne snovi. To so snovi, vse* bujoče beljakovine, ki so nekaka hrana v tekoči obliki in zelo lahko prebavljiva, bodisi v čebelnem ali človeškem želodcu. Dalje jev medu mravljična kislina. Seve, da je tu le v zelo majhni množini. Ven* dar pa ugodno vpliva kot razkužilno sredstvo, ki vničuje razne zdravju škod* Ijive bakterije v človeškem telesu. Prvo in glavno vrednostno mesto zavzema obilica solnčnega »radija«, ki se nahaja v predu y tekočej obliki, ali pa v kristalizirani pri starem medu. No, kaj pa je radij? Po čebelarsko bi temu rekli na kratko: življenje. Solnce pošilja svoje raznovrstne žarke na vse strani. Zadnje čase se je skušalo dobiti telo na zemlji, ki bi vedno žarilo, pa bi se pri tem no izčrpalo, kakor je pač pri sohi* cu. Deloma se je to posrečilo. Iz ogromne množine premoga — katrama se dobi malenkostna trohica takega svetlobo iz* žarevajočega telesa. In to telo se uporab* Ija v notranje zdravljenje človeškega te* lesa. Solnčni žarki padajo na razna telesa na zemljo in učinek njih je blagodejen. Ti žarki se utisnejo v obsevajoče rastli* ne in živali in sicer tembolj, kolikor bolj so ti predmeti izpostavljeni pritisku solnčnih žarkov. Gospodinja je prepri* čana, da drva, ki so rastla na prisojni strani hriba, intenzivnejše gore, kot 'pa ona, ki so rastla na senčni strani. Nasr* kola so sc več solnčnih žarkov — radija, kojega pri gorenju zopet izžarevajo. Solnčni žarki pritiskajo na vsa zc* meljska telesa, do katerih zamorejo do* speti. Ravno tako na rastline in njih cvetje. V cvetju razvijajo ravno* ti žarki prijeten duh ppedinih cvetlic. Prisilijo cvetlice, da izločajo sladčico (nektar). katera se ob istem času napoji in nasrka sebičnega radija. Ta v medu nakaza j oči se »radij« je torej ista snov, ki ji se pri* pisuje velik zdravilen vpliv na človeški organizem, ki oživljajoče in krepilno de* luje na človeško zdravje. Predočimo si še bolnika, ki je po dolgotrajne j bolezni zlezel iz postelje, kako rad se postavi na blagodejne solnčng žarke, ki ga tako o* krepčujejo ter mu pomagajo k pretvar* jan ju nove, zdrave krvi. V zadnjem času so prirejajo zdravil* ne solnčne kopclji z namenom, da se člo* veško telo in kri navžije kolikor mogoče mnogo sebičnega radija, ter tako zbere v človeku novo življenje in žikvost. Ka* ko ugodno vpliva solnčni radij na zunaj* nost človeškega telesa, je znano. Razne kožne bolezni, ki so včasih zelo trdo* vratne, jih solnčni žarki odpravijo. Nebroj bakterij, ki se v raznovrsti obliki v zraku množi, zatira in vničuje solnčni žarelo*radij. Naravno je, da tudi človeku mnogo pomaga v medu naha* jajoči se radij, ako ga v dovolj ni množi* ni in redno vživa. Med je namreč zelo lahko in hitro prebavljiv, tako da pride takoj v kri ter pravtako blagodejno vpli* va, kakor solnčni žarek zunaj. To je: vničuje razne bakterije, nahajajoče se v krvi in pomaga te izločevati iz telesa. To ie torej, kar daj el povsem opravičeno sla* vo in hvalo medu. Večletne skušnje so dokazale to dej* stvo zlasti pri šibkih življenja praznih otrocih, ki so se v kratkem času vsled rednega zavživanja medu telesno okrep* čili in postali polni življenja. Starejši, osiveli možje si utrdijo in osvežijo izmu* čeno telo s stalnim zavživanjem medu. Med se za vživa v različni obliki. Nam »kofetarjem« je najprikladnejša bela kava, v kateri med nadomešča sladkor. Kakoršenkoli čaj z medom pa je ne* prekosi j iv. Torej, vživajmo med! ooooooooooooooooooooooooooooo*aooc)ooc(xxxxxx)Ciooooocxx:oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocx>oooooooooooooooooooooooooooooooooooQ lHil Kletarstvo „_______* OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOCOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooo Iml Ušaj Just: UPORABLJANJE ŽVEPLENEGA PLINA V KLETI. Žvepleni plin je kemično žvepleni dvokis. Ta zadušljivi plin, ki draži h kašlju, je v novodobnem kletarstvu veli* ke važnosti. Kdor ga ne rabi, ta ni na* preden kletar. Za napravo tega plina v kleti rabimo žveplo, ali pa žveplcnokisle soli. V prvem slučaju nastane ta plin pri gorenju žvepla, v drugem pa pri rastop* Ijcnju imenovanih soli. Uporaba žveplenega plina v kleti je mnogostranska. Rabimo ga v sledečih slučajih: a) za ohranjenje praznih sodov; b) za. razkuženje kleti; c) za preprečeva* nje vinskih bolezni; d) za zdravljenje bolnih vin in e) za ohranjenje sladkega mošta. Za ohranjenje praznih sodov, ne da bi postali plesnivi, je potrebno prazno oosodo vsakih 6 do 8 tednov zažveplati. Prvič zažveplamo posodo, čim joi izpraz* nimo, operemo in očedimo. Za zakaj en je sodov računamo, da sta potrebna 2 do 3 g žvepla na vsak hi prostornine. Za razkuženje kleti ,oziroma za pre* prečenje plesnivosti v njej, je tudi po* trebno večkratno žveplan j e kleti. Na vsakih 100 kubičnih metrov prostornine zažgemo pri zaprtih vratih in oknih, v železni posodi sredi kleti 5 d k g navadne* ga žvepla. To delo ponovimo po potrebi vsaka 2 do 3 mesece. Žvepleni plin je odlično sredstvo, ki brani vino, da sc ne pokvari. Dobro za* žveplana vina se tako lahko ne skisajo, ne zavrejo tako rada ter ne menjajo barve. Navadno rabimo: A. Pri uporabi žvepla, bodisi v trs* kah ali kolačkih, na azbestu za šibko žveplan je 5 g žvepla na vsake 3 hi pro* stornine, za srednje močno isto količino na 2 hi in za močno žveplanje pa no. vsak hi 5 g žvepla. B. Pri uporabi kalijum*metalbisulfita računamo: za šibko žveplan}© 5 g, za srednje močno 7 g in za močno pa 10 do 15 g kali j umsineta b isu If ita. Po pregovoru: »srednja pot, najbolj* ša pot,« rabimo za zažveplanje navadne* ga in zdravega vina 5 g> ali približno en trakec žvepla, na vsako 2 hi prostornine, ali pa 7 g kalijum*metabisulfita na vsak hi vina. Za ozdravljenje bolnih vin je žve* pleni plin najpotrebnejše sredstvo. Sko* ro pri vseh boleznih je potreben. Sedem do 12 g bisulfita na vsak hi prepreči in ozdravi ru javen j e vina, 7 g mu vzame duh po žveplenem vodiku, ali gnilih jaj* cih, 50 g te soli ustavi nadaljno kisanje. Tudi proti kanu, ali cvetu ima žve* plenil dim veliko moč. Če nam ni mogoče del j časa napolniti soda, ki ni prav poln, moramo prazen prostor med vinom za* žveplati, ali pa moramo dodati vina 7 do 10 g metabisulfita na vsak hi vina. Za ozdravljenje takih vin, ki imajo duh po žveplenem vodiku, rabimo na* vadno žveplo, ker moramo tako vino že tako in tako pretočiti. Med pretakanjem v srednjemočno zažveplan sod moramo vino močno zračiti. Za ohranjenje sladkega mošta, ozi* roma za preprečenje kipenja je najbolje rabiti kalijum*metabisulfit. 100 g te soli na vsak hi mošta zadostuje, da bo mošt do poletja ostal sladek. Če je mošt filtri* ran, pai zadostuje že samo 50 g metabi* sulfita. Takih moštov seveda ne smemo prodajati, dokler ne izgubijo žveplenega plina. Kakor je znano, izgine žvepleni plin v vinu sčaJsoma sam obsebi. Spreme* ni se v novo kemično sestavino, ki člove* škemu zdravju ni škodljiva, pač pa iz* boljša okus vina. Mnogo tega plina izlila* pi tudi m,ed pretakanjem. Pri zadimljenju sodov z žveplom moramo ravnati tako*le: V oprano, oce* jeno in prezračeno posodo obesimo za* žgani žvepleni kolaček ali trsko, obeše* no na žico, skozi veho v sod. To mora* mo storiti s vsako trsko posebej. Več ko* lačkov ali trsk zažgati obenem in obesiti v sod, je zelo pogrešeno. Velika toplota, ki pri tem nastane, povzroča izločenje žvepla na notranjščino posode. Od tega žvepla zadobi potem vino duh po žve* plenem vodiku. Za žveplan}e je rabiti sa* mo žveplo v kolačkih ali tudi trskah na azbestni podlagi. Take podlage ne izgo* rij o in od takih kolačkov, ali trsk, ne kaplja goreče žveplo na dno posode. Za žveplanje sodov so bolj priprav* ni kolački, kakor trakci, ker se trakci radi razdrobijo in so tudi dražji. Žvepla* nje posode z navadnim žveplom naj se opusti, ker se pri zadimljenju s takim žveplom nikdar ne more določiti potreb* na količina' žvepla, ki navadno1 ne izgori popolnoma. Zadimi naj se kolikor mogoče vedno le brez uporabe takozvane »latelne,« iz katere se veliko dima iz* gubi. Kako se rabi metabisulfit, ni treba da bi tudi sedaj razpravljal, ker sem o tem pisal v januarski številki »Gospo* darskega vestnika« v članku »O ruja* venju vina.« ooooooc>ooooc>ooooooockxx)ooooockxx)oooooooooodcx5oooooooooooooooooooooooo va izborno v opokasti zemlji spodnje vi? pavske doline. Že pred vojno se je ceni? lo, da nad polovico črešenj, ki so se go? jile na Goriškem, je bilo te vrste, ki traj? no mnogo rodi, je trpežna ih ki ji čreš? njina muha ne škodi. Za izvoz je prav primerna. Omenimo naj še, da je bila ravno ta črešnja, ki je odprla trg tudi dru? gemu sad ju iz naših krajev. Ostale \Tste so: dunajke (ime ima od tega, ker je bila jako cenjena na du? najskem trgu), njeno meso je belo in tr? do, dozori krog srede junija; iarčentov; ka (črnica), napoleonka in druge. Danes gre stremljenje za tem, da naj sc gojijo le bolj trdo mesnate črešnjc, ki bolj tra? jajo in lažje prenašajo dolga prevažanja. Trgovina in izvoz. Statistika iz leta 1924 o izvozu čre? šenj, kakor tudi o tržnih cenah, ki so jih dosegle na trgu, je razvidna iz izkazov, ki jih priobčimo-v naslednjih člankih. Iz teh izkazov sledi važnost, ki jo zavzema tr? go vina s črešnjami. Kot tržišči za črešnjc in njih izvoz prihajata v poštev edino !e Gorica in Krmin. A tu se ne udejstvujejo le domači izvozni trgovci, temveč pojavljajo se v obeh izvoznih središčih tudi zastopniki tujih, oddaljenih trgov iz inozemstva, ki nleposretiho kupujejo blago in ga pošilja? jo v svoje kraje. V predvojnem času se ie sadje za prevoz spravljalo v posebne koše iz vrbinih šibic, ki so držali 5, 7 in 10 kg, kakor je bila pač vožnja daljša ali krajša. V povojnem času pa se porablja? jo v to svrho košarice (kletke) iz deščič, ki manj stanejo in tudi bolj odgovar jajo svojemu namenu. (Dalje.) PRESAJANJE STAREJŠEGA DREVJA. Večkrat si sadjerejec ni na jasnem, ali se mu izplača presaditi že starejšo sadno drevo. Iz raznih vzrokov postane drevo na svoj etn starem mestu nemogo? če. Marsikdo- vzame v takem slučaju kar sekiro, in po drevesu je. Kakšna škoda brez prave potrebe ! Poskusi so pokazali, da je prav lah? ko mogoče z uspehom presaditi že stare j ? še drevo. Seveda je treba nekoliko pre? vidnosti in preudarnoLsti, ko se drevo iz? kopava in presaja na drugo, bolj primer? no mesto. Izkopanemu drevesu naj se vejevie odreže v primernem razmer ju z zmanjšano tvornostjo korenin, ki so se morale naravno skrajšati. Ako bi tega ne izvršiji, bi nastala za drevo nevarnost, da usahne, ker hi zmanjšana sila korenin ne mogla priskrbovati dovolj vode in hrane vejev ju v starem obsegu. Pri izkopavanju 'o treba paziti na to, da se one korenine, ki segajo globoko v zemljo, zadostno 1 krajšajo, doeim naj se stranske koreni* ne pustijo kolikor mogoče daljše. Večjo skrajšanje korenin, ki gredo globoko v zemljo, je radi tega umestno, ker se po* tem drevo v novi jami lepše usede. Presajanje starejših dreves moremo vršiti leseni ali zgodaj spomladi. Vedno pa moyamo paziti na to, da je vreme ob nresajanju ugodno. OOOOOOOO POOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Svilo^ojstvo O OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO Dr. T.: MURVA — ZLATO DREVO. V nekaterih okrajih naših pokrajin, se je povsem opustilo ali pa zanemarjalo gojenje sviloprejk in murvinih nasadov, dočim so poljedelci posvetili vso skrb trti. Danes, ko je izvoz vina v tujino sko* ro onemogočen in ko ima naš vinski pri* delek hudo konkurenco v krajih, v kate* rih so podinebne razmere bolj ugodne vi* nogradništvu, dobivajo svilodi in svila vedno večjo vrednost, cene so mnogo višje, kakor bi bilo pričakovati v razmer* ju z zmanjšano denarno vrednostjo. Pred vojno je bila srednja cena za kg svilo dov krog 3.50 L. Ako smatramo, da se je vrednost denarja znižala na eno petino, bi morala biti teoretična cena svi* lodov (3.50 X 5) 17.50 L. V resnici pa se plačuje sedaj 7 in 8 krat več. to je 24.50 do 28 L za kg. Kako pa je z vinom? Pred vojno je znašala povprečna cena 30 L za hi, danes pa 150 L, kar pomenja le pet* kratni povišek. Z gotovostjo lahko trdi* mo, da bo tudi v bodočnosti vinski pride* lek še podvržen hudim in večkratnim krizam. Naš vinogradnik se lahko zavaruje proti temu s tem, da bo skrbel za izbolj* sanje svojih vin (boljše obdelovanje vina in urnjio kletarstvo) in da bo gojil v vino* gradu le boljše trtne vrste, četudi nekoli* ko manj rodovitne. Možnost izboljšanja H bila tudi v tem, da bi se začela pove* čati večja pažnja pridelovanju črnine, ki gre bolj na trgu. Gospodarsko krizo bi pa kmet ob* vladal najprej in najuspešnejše, ako bi imel na razpolago pridelek, ki dobi takoj odjemalce proti plačilu v gotovini. Z go* tovino bi se lahko vedno izkopal iz go* spodarskih stisk. In takšen pridelek daje reja sviloprejk. Velik del naše dežele ima vse ugod* nosti in predpogoje, da začne znova in* tenzivno rejo murve in sviloprejk. Naši gospodarji, po večini mali in srednji po* sestniki, imajo na razpolago zadostno primernih prostorov za svilogojstvo. De* lavnih moči sposobnih za vsako delo v vrtnarstvu in vinogradništvu, je dovolj na razpolago. Zemlja je lahka, semtertja Pusta, kjer le slabo uspeva sadno drevje, ki je izpostavljeno še hudi burji, dočim uspeva murva tudi v takih razmerah dobro. Vinogradnik mora celo leto čakati na pridelek, mora izvršiti celo vrsto o* pravil in težkih del, zabiti precej denarja za galico in žveplo, nabaviti si orodje in stroje. Reja sviloprejk pa ti prinese že v 40 dneh pridelek, ki ga z lahkoto takoj oddaš in dobiš tudi takoj denar, ki je jako dobrodošel, ker je kmetu skoraj pr* vi v letu. Priprave za rejo sviloprejk si more vsak količkaj ročen posestnik napraviti sam.. Pridelek, ki ga da onča semena, je okrog 70 kg. Zanj dobiš po današniih ce--nah. po odbitku stroškov za seme, 1600 do 1700 lir. Vsak mali posestnik bi li mo* ral postati, ako so za to dani predpogoji, vnet rejce sviloprejk. V to svrho pa mo* ra pričeti z sajenjem murv in z nego* vanjern onih, ki jih ima že na svojem zemljišču. Murva je zlato drevo, ker iz nje prihaja svila, ki prinaša zlato. Starim murvam moramo gnojiti, jih okopati, in tudi cepiti, če so še divjaki. Novi murvi* ni nasadi naj se napravijo povsod, kjer je le mogoče: na njivah, v vrstah v odda* Ijenosti 15 do 20 m ena od druge, med tr* tarni. na koncih njiv in travnikov, ob za* puščenih, jarkih, na ncporabnih prosto* rih ob poteh, povsod sadi to zlatorodeče drevo. Prav gotovo ti bo v bodočnosti plačalo tvoj trud. Prepričani smo, da se bo reja murv in sviloprejk vedno obnesla. Vsled tega je dolžnost pametnega poljedelca, da si skuša izboljšati svoj gospodarski položaj in izpopolniti svoje dohodke z oprav** Ijanjem te donosne kmetijske obrti. OOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX)OOOOOC OOOOOOOC OOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOCOOOOOCXJCOOOOOOOCOOOOOOCC ^ | g R £i z n e kmetijske zadeve 0000cxx>00000000000000000000c)0000000000000000000c00000000000000 DOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO PRIPRAVLJANJE SUHE SVINJINE. Ne bo odveč, ako tukaj opišemo en način pripravljanja suhe svinjine, ki se je na podlagi praktičnih izkušenj že povsod obnesel. Da ohranimo meso dobro, moramo osredotočiti svojo glavno pažnjo na p ra* vilno solen je in prehajanje. Soliti mora* mo meso takode: V temen prostor (klet) postavimo primerno posodo (kad) s pipo blizu dna. Na dno posode položimo par deščic, da ne pride meso v dotiko z me* som. Pri tem ne smemo pipe od znotraj zamašiti. Ko je meso pripravljeno in oči* ščeno, položimo ga na tesnem, plast vrh plasti, v posodo. Morebitne praznine med nlastmi založimo z manjšimi kosi mesa. Na to zalijmo ga z vrelo vodo, v kateri naj meso ostane najdalje 24 ur. Na ta način dosežemo, da se ščisti z mesa vsa na njem ostala kri, ki bi drugače povzro* čila gnitje mesa, kor je podvržena hitre* mu razkrajanju. Isti dan že raztopimo v vreli vodi za vsakih 100 kg mesa 8 kg soli, 1 kg sladkorja in 40 g solitra. Zavre naj sc poleg tega še toliko vode, da bo ta zadostovala za popolno pokritje mesa v posodi. Ta raztopina naj se dene kam v mrzlo, da se popolnoma ohladi. Nasled* njega dne, ko se je iz posode iztočila prva voda in meso oplaknilo z drugo čisto" vo* do, vlijemo raztopino v posodo tako, da je meso popolnoma pod tekočino. Na vrh mesa postavimo lesen pokrov, nanj pa denimo kamenje, da tišči meso pod vodo. Slana voda ostane dobra tri tedne; moramo pa jo vsak dan iztočiti iz posode in jo potem znova vliti mr vrh mesa. Pri* poročljivo je, da se meso med to dobo (trije tedni) enkrat zrahlja in preobrne^ Po treh tednih vzemi meso iz posode, in obc"i ga na primeren prostor, da se prekadi. (Nekateri imajo v podstrešju za to napravljene posebne prekajevalne sobice pri dimniku, ki so jako uporabne in var* nc.) Predno pa ga deneš v dim, operi ga z mrzlo vodo in osuši ga potem lS snažno-cunjo. Prostor, kjer se meso prekaja, naj bo temačen in zračen. Razumljivo je ob sebi, da naj se za prehajanje rabijo le suha drva. Kdor meni, da je treba prav za ta posel rabiti sveža in mokra drva, češ, da dajo bolj .gost dim, je v zmoti. Meso ostane v takšnem dimu ves čas vlažno in se lahko pokvari. Namen prekajevanja mora biti tudi ta, da se meso dobro osuši, kajti le suho meso ostane dolgo časa. zdravo in okusno. In le okusno meso rudi dobro tekne. OOOOOOOOCXXXXXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXX)OOOCXXXX>OOOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOocx>OOOOCC flUf O**1'*11* i n kmetijski pouk |^1 OOOOOOOCOOOr*OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX)COOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOCX>OOOOC Urbančič Alojzij: zopet otvorila v letu 1919 Obsega dva OBRTNO * NADALJEVALNA ŠOLA razreda je toraj dvoletna. Od 1922 sem V MIRNU 81 16 ristvarila vzporednico I. razreda za popolnejšo vzgojo mirenskih deklet, ki Splošna obrtno*nadaljevalna šok v so odrastle ljudski šoli. Njeni vspehi so Mirnu se je ustanovila že 1. 1907. po pri* bili vedno pohvalni, kar je dokazovala zadevanju pisca tega poročila. Leta 1915. vsakoletna šolska razstava, ki je od leta je prenehala vsled vojnih razmer, a se je 1920. dalje vedno ob sklepu šolskega; leta. na dan Sv. Petra in Pavla. Šolo je vodil Alojzij Urbančič in za oasa njegovega pregnanstva na Vogerskem pa Anton 'Ferlat. Strokovne risarske predmete ponču« je z najboljšimi vspehi priznani strokov. :njak Anton FerLat v vsej dobi od začetka do danes, merkantilne predmete pa Aloj« iij Urbančič. V dekliškem razredu pon« eujejo učiteljici Vilhar « Urbančič in Jo« žica Mozetič. Vsakoletni šolski razstavi je pridružena še izložba ženskih ročnih del ljudske in obrtne šole, ki vzbuja pri« vnanje. V letu 1923«24 je bilo vpisanih v I. deškem razredu 45, v II. 35 vajencev; v I. dekliškem razredu pa 41 učenk. Vsi so dosegli prav lepe učne vspehe z malimi izjemami nekaterih nerednih šolskih obi« skovale e v. Obisk šole je obvezen za vajence do 18 starostnega leta, a pozneje neobvezen. Od 80 vajencev je bilo v letu 1923=24 po rokodelstvu: 32 čevljarjev, 16 kova« čev, 11 zidarjev, 5 mizarjev, 5 kolarjev in 11 raznih poklicev — prevladujejo torej čevljarji. Deklice so, umljivo, večinoma šivilje, ali pa pomočnice v domačem go« spodinjstvu. V vsakem razr.edu se poučuje po 10 tedenskih ur in sicer v I. razredu: itali« ianščina, obrtno spisje, obrtno računstvo in strokovno risanje; deklice pa razen tega dobivajo še pouk v krojenju, veze« nju in šivanju s parurnim predavanjem o umnem gospodin jstvu. V II. razredu pa: italijanščina, obrt« no spisje, obrtno računstvo s kalkulacijo, knjigovodstvo, zakonodajstvo in stro« kovno risanje. Pazi se posebno tudi na nravno ve« denje in moralno čednost no živlienje. Mnogi šoli odrastli rokodelci so sc udejstvili v poznejšem svojem obrtnem poslovanju in si ustanovili lastne obrato« valnice, čevljarske prodajalniee in delav« niče, ki so lastnikom in šoli v čast. Neka« teri učenci so svoje strokovne nauke na« daljevali na državni obrtni šoli v Ljub« liani ter so danes izborni delovodje in Tis rji pri večjih stavbenh podjetjih do« ma in v Jugoslaviji. Šolo vzdržuje z Va prispevki mini« sterstvo za narodno gospodarstvo, a 'U prispevke plačajo navadno občina Miren, pokrajinska uprava ter trgovsko«obrfna zbornica v Gorici. V zadnjih letih sta prispevali tudi občini Sovodnje in Stan« drež, ker so tudi njih vajenci hodili v mirensko šolo, kakor tudi mnogi Biljenci in Orehovci. Zelo pridni učenci so bili Vrtojbcnci, ki so pa v zadnjih dveh letih izostali, ker jim je njih požrtvovalno žu« p-anstvo z mnogimi denarnimi žrtvami nriborilo šolo v domači občini. Snaženje, kurjenje, razsvečavo in postrežbo oskr« huje občina Miren. Blagor občini, ki osrečuje svoj obrt« niški in rokodelski naraščaj s strokovno izobrazbo. Le v izobraženem malem obrtniku in rokodelcu najdemo najboljši vir zaslužkov v sedanjem konkurenčnem boju za svojo gospodarsko samostojnost. Povsod na delo za ustanovo novih naria« Ijevalnih šol naj si bo obrtnega ali kme« tijskega značaja, kakor so pač potrebe prebivalstva dotičnega okrožja! GOSPODINJSKI TEČAJ V TOMAJU. V zavodu šolskih sester v Tomaju na Krasu se otvori početkom februarja nov petmesečni gospodinjski tečaj. Prošnje za sprejem, katerim naj se priloži rojstni list, zdravniško spričevalo in zad« nje šolsko spričevalo, naj se naslovijo na vodstvo zavoda. — Mcsečnina znaša 150 lir, vpisnina 50 lir. — Vsa nadaljna po= jasnila daje vodstvo ustmeno ali pis« meno. Priporočamo našim dekletom naj sc priglasijo v tečaj. Nikoli jim ne bo ško« dovalo, kar se naučijo. Tudi kmetska go« spodinja moral danes nekaj več znati, ka« kor le hruške peči. Slabo znamen je, ako bi se naša dekleta tega ne zavedala. KMETIJSKI URAD V AJDOVŠČINI. Ta urad, ki razvija prav živahno de« lovanje, se je preselil v nove prostore v Šturje pri Ajdovščini v hišo št. 28. Urad« ni dan je vsak četrtek, stranke se sprejc« majo od osme in pol ure dalje. Toda tudi ob drugih dnevih morejo stranke priha« jati v uradi po nasvet, ki jih bodo gotovo dobile, le da bo voditelj urada doma. Ako bi v katerem kraju, ki spada v delokrog tega uradla, želeli pouka na licu mesta, naj se o tem obvesti vodstvo, ki bo prošnji po možnosti ugodilo. Z bor o? vanj in predavanj, ki jih ni določil urad sam, se udeleži zastopnik urada le na iz* rečno vabilo ali pa, ako so se sestanki do* ločili sporazumno. V Vipavi je uradni dan vsakega 20. dne meseca in ob tržnih dnevih. V interesu napredka naših gospo* dar jev je, da se pomoč, ki jo nudi urad, od strani vseh prizadetih, v čim večji meri izrablja. Dolžnost poljedelca je, da v polni meri izrabi ugodnosti, ki mu jih stavi javna uprava na razpolago! TOOOoooooo(xx)000(x>ooooooooc)ooocKxxxx3oooooooooooooooooooooooooocxxJc>ocooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooGoooooooooonoo' ||||5 Gospodarski koledar oc»ooocxx3wnc*^aioooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocx>oooooooooooc)oocx)oooooo FEBRUAR. Poljedelstvo: Še nepreorane njive prcorji za pomladno posetev, ako zemlja ni premokra ali prevlažna. Obenem z oranjem spravi v zemljo tudi hlevski gnoj, kolikor nameravaš gnojiti z njim raznim okopavinam. — Nadaljuj s pri* pravljanjem in čiščenjem žitnega in dru* gega semena. Upoštevaj pregovor, ki pravi: kakoršna setev, takšna setev. Rabi za selev le zdravo, polno in težko zrnje, ker le iz takšnega zrnja more zrasli pri pravilnem obdelovanju in gnojenju krepka rastlina in dati dober pridelek. Ako ti primanjkuje dobrega semena, na* bavi si le zajamčeno pristna, čista in kaliva semena. Če krompir gnije, ne odla* šaj s prebiranjem in odstranitvijo gnile* ga. Sedaj je tudi čas, da začneš odbirati semenski krompir, kateremu odloči v kleti poseben prostor. Vlažne ali potne stene v drugače suhi kleti značijo naj* večkrat, da gnije krompir ali druge oko* pavine. Ob toplih dnevih odpri in pre* zračui klet. Travništvo: Če nisi izvršil na trav* nikih za januar nasvetovanih opravil, jih lahko pri ugodnem vremenu izvršiš februarja. Takšna opravila so posebno brananje, čiščenje in gnojenje travni* kov. Poravnaj po travnikih vse krtine in mravljišča. Ako preneha stalno suho vreme in ako se travniška zemlja neko* liko premoči, bo to zelo ugodno za raz* važanje in polivanje gnojnice po trav* nikih. Ako nameravaš obsejati posebno prekopana in izčiščena mesta na travni* ku e travnimi in deteljnimi semeni, pri* skrbi si ta semena pri kmetijskem druš* tvu. Živinoreja: Čas je, da pregledaš in preceniš že zdaj svoje zaloge krmil, po* sebno zalogo sena in slame, da ne prideš v zadrego, kako boš krmil svojo živino, ako ne bo vsled neugodnega in zlasti vslcd premrzlega vremena spomladi do* volj zgodaj zelenih krmil ali paše. V hlevu ne zanemarjaj vzreje mlade živi* ne. Pomni da je pravilno odstavljanje za rejo namenjenih telet ali drugih mladih živali eno najvažnejših opravil. Kar za* grešiš in zamudiš pri teletu, ne popraviš več pri junici ali kravi. Pusti za rejo le zdrava in krepka lepo zraščena teleta, ki šo od krav in bikov s čim več dobrimi svojstvi. Zlasti upoštevaj pri odbiranju telet zdravje in mlečnost. Krmi in oskr* buj primerno vso živino. Posebno paž* njo posvečuj vsem brejim živalim. — Vsaka gospodinja naj skrbi, da pride do-zgodnjih piščet in takih pišk (mladic), ki bodo začele nesti že jeseni. Zato naj podloži o prvi priliki dobri koklji pri* merno število jajc od najboljših ko*' koši*jajčaric. .Tajca za valitev naj so oplo* jena, kolikor mogoče enako, a ne nad 20 'dni staral ter od dvo* do triletnih kokoši. Ako le mogoče naj se pusti valiti več kokelj istočasno. Valilno gnezdo napra* vi v nekoliko temnem in vsestransko mirnem prostoru. V vinogradu: Obrezujejo se trte. To delo se ne vrši samo z rokami, ampak tu* di z glavo. Vsako trto si mora vinograd* nik naj poprej natanko ogledati in šele po izvršenem ogledu naj jo obreže, upo* števajoč njeno raščo, rodovitnost in vr* sto. Močne trte in take, ki rodijo na doi--gem lesu, bo rezal bolj na dolgo, vse šib* ke in take, od katerih so spodnje oči ro* ddvitne, pa na kratko. Od pravilnega ob* rezovanja je veliko odvisna rodovitnost trte in kakovost pridelka. Zato naj obrezuje trte le razumen delavec. Kdor bo ra* bil spomladi cepiče za suho cepljenje, aii pa za cepljenje v glavo, naj si nabere že v tem mesecu potrebnih cepičev, katere potem ohrani do uporabe v pesku v kleti. Cepijo naj se le plemenite trte, tudi če rodijo bolj malo. V sadovnjaka: Obrezujemo sadno drevje in izčistimo pregosto drevje. Z je* kleno ščetko snažimo mah in lišaj in za* mazujemo rane s cepilnim voskom. Ko* nečno poškropimo celo drevo z »antipa* rassitom« (dendrinom), katerega je rabiti 1 kg na 10 / vode. V tem mesecu moramo nabrati za pomladno cepljenje potrebnih cepičev in hraniti jih do uporabe v pesku v kleti. V kleti: Kdor še ni pretočil vina, naj to nemudoma stori. V tem mesecu lahko začnemo čistiti motna vina z raznimi či* stili, kakor s špansko zemljo, z želati* no, z jajci itd. Čiščenje moramo pravilno izvršiti, ker drugače ne bomo imeli zažet 1 j enega vspeha. V čebelnjaku: V tem mesecu v če* bclnjaku še ni posebnega dela. Proti koncu meseca začnejo čebele ob le* pih dnevih že pridno izletati, ter nositi obnožnino. Vendar naj čebelar še poča* ka s čiščenjem panjev in drugimi pomladnimi 'deli. Le v skrajni potrebi, na pr. če v panju primanjkuje meda, ali če se je vanj vgnezdila miš, naj odpre panj. Dru* gače ima čebelar dovoljno dela na svo* jem domu s pospravljenjem panjev, na* penjanjeta žice itd. Vrtnarstvo: Nadaljuj s kopanjem in gnojenjem. Kdor ni posejal januarja v zimske gredice semena razne zgodnje zelenjave, naj to napravi čimprej. Ob toplem vremenu zrači in proti poldnevu tudi zalivaj zimske grednice, ako je zem* Ija presuha. Ako nisi sejal na prosto že proti koncu januarja korenja, peteršilja, belega in črnega korena, graha in spina* že, lahko storiš to pri ugodnem vremenu ob začetku februarja. Proti koncu febru* arja boš že sejal lahko na prosto zlasti solato, radič, redkvico, zgodnji krompir, krešo. Kdor ni pognojil in okopal šparg* Ijev že pred zimo, jih mora zdaj čimprej. Istotako je treba pognojiti in okopatf artičoke, hren in dvoletno rabarbaro. Pravočasno izvršeno delo je že uspeh. 0000000000000000000000000(xxxxxx)00000000000000000000000000000000cx50000000000000c000000000000000000000000000< Ing, Veticogna Lucijan: RAZPIS NAGRAD ZA VZORNE HLEVE IN GNOJNIKE. Ena najnujnejših zahtev v kmetij* skem gospodarstvu naših krajev je: um* na gradnja in ureditev hlevov, svinja* kov in gnojnikov. To važno poglavje se ie zanemarjalo, posebno v Vipavski do* lini, kjer je poljedelec posvečal skoro vso svojo skrb lel vinogradništvu. In prav tu* kaj je potrebno, d.a se obrne vsa pažnja na pravilno gradnjo prostornih in zdra* vih hlevov, ker so ti predpogoj za donos* no živinorejo. Idrijska planota je z ozi* rom na kmetijstvo in živinorejo gorski pas, kjer pa manjkajo zadostni in dobri planinski pašniki, zima je dolga in ostra vslcd velikih snežnih zametov. V Vipav* ski dolini in po obronkih gorovja, ki jo> obdaja, gospodari mesece in mesece v le* tu huda burja. Radi teh razmer mora ži* vina prebiti dolgo v hlevu, predolgo še za pasme, kakor je fcčlanska in švicarska rujava, ki se držita v glavnem za pridobi* van je mleka. Naprednejši kmetovalci, ki so do* stopni naukom in drugod preizkušenim zgledom, so to stvar doumeli. V zadnjih mesecih, to je od takrat, ko je začel svo* je delovanje novi kmetijski urad, se je ••"uredilo nad 20 hlevov, večjih in manj* ših, za 6 do 20 glav; nekateri so se po* polnoma na novo prezidali. Ni mnogo, a začetek je tu. Doseda? nje delo bo v spodbudo in zgled. A s tem ne bo še dolgo dosežen namen, izboljšati pogoje hlevov, niti v onih petih ali šestih občinah, kjer se je to delo pričelo. Nadaljno napredovanje na tem po* lju, ki ga ne bo mogoče doseči le z na* vadnimi propagandnimi sredstvi, ne bo držalo vzporednega koraka z drugimi ukrepi za povzdigo živinoreje. Če pa se prvo ne pomnoži, ne bo tudi drugo rodilo pričakovanega učinka, ker je prvo po mojem mnenju večkrat večje važnosti, kakor drugo. Krasni uvoženi biki in ju* niče čisto pasme pridejo v hleve brez luči in zraka, da brez tal, kjer bivajo obsojeni v temo mesece in mesece. Takšne hleve moramo smatrati za okužene, ker jih ni mogoče snažiti in zračiti vsled predpo* topnega in nepreudarjenega načina njih gradnje. Poznam en tak hlev, kjer živi eset glav: nima prav nikakih oken, vra* ta pa se odpirajo na temen hodnik, ki je jedva poldrugi meter širok in ki služi za hrambo raznega orodja. Poznam še mno* go drugih, ki niso prav taki, a le za spo* znanje boljši. Lahko si je sedaj predstavljati, kak* šni morejo biti šele gnojniki, ko so že hlevi tako zanemarjeni. Na lastne oči sem presenetil nekega malega posestni* ka, ko je kopal jarek, po katerem naj bi se odcejala »nezdrava in umazana« gnoj* niča v kup brezplodnega skalovja. Spričo teh dejstev je treba takoj na delo, da se te razmere odpravijo. Pravim takoj, ker danes priznavajo vsi, javne in zasebne ustanove, da je ta kos zemlje v prvi vrsti ustvarjen za živinorejo. Delo pokrajinske živinorejske komisije in kmetijskega urada bo venčano z uspe* hom le, ako se bo medsebojno izpopol* njevalo. Za svojo osebo smatram, da bi mo* rali delovanje, ki je sedaj podprto le z običajnimi propagandnimi sredstvi, pod* pirati in pospeševati na ta način, da pri* pravimo živinorejce do tekmovanja z razpisom nagrad za najboljše preurejene in prezidane hleve in gnojnike. Tega sredstva se merodajni činitelji poslužu* jejo tudi v drugih bolj naprednih živi* norejskih krajih. Če se torej sponaša ta način drugod, bi se obnesel dvakrat bolj tukaj, kjer je treba šele stvar spraviti iz povojev, kjer je treba dosti šele začeti in mnogo preurediti. Ustanove, ki jim je v naši pokrajini poverjena skrb za gospodarski in kmetij* ski napredek, bi morale priskrbeti kme* tijskemu uradu potrebnih sredstev za kritje s tem združenih stroškov. * $ Gorenji članek, ki je posnet po nekem po* roeilu kmetijskega urada v Ajdovščini, je že rodil svoj uspeh. Odločujoča ohlastva so zagotovila, da razpišejo nagrade za vzorno urejene hleve, svinjake in gnojnike v krajih, ki spadajo v področje kmetijskega urada v Ajdovščini, ko je go* renja vipavska dolina in idrijski okraj. In to še tekom leta 1925. Tozadevni načrt bo v kratkem objavljen. Pričakovati je, da se bodo slični nate* čaji razpisali tudi v drugih krajih pokrajine. — Prevedel je članek naš urednik. kx)oooooooooooooooooooooocx3oooooooooooooocx)ooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooocx>oo6ooo Vprašanja In odpovori IjUf | »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOo št. 6. — K. F. iz B. — Vi pišete: Tu pri nas je mnogim vino počrnelo (ne po* rujavelo), ko je prišlo z zrakom v dotiko, ali pa tudi kar v posodi. Jaz imam vino žef šest tednov pretočeno, a vendar je v eni posodi začelo sedaj počrnevati. Kako bi mu pomagal? Odgovor: Če je vino zadobilo bar* vo, kakor tinta, je počrnele, če tako, ka* kor čokolada, pa je porujavelo. To mo* ratc dobro ločiti. Če je vino porujavelo, je zdravljenje lahko, če je pa počrnelo, je zdravljenje nekoliko težje. Le strokov* njak lahko gotovo določi, kaj je vzrok, da je to ali ono vino počrnelo. Ker je vz* rokov več, je tudi zdravljenje različno. Vsekakor se bo vino prej ali slej samo učistilo in postalo svetlo, zlasti pa če ga pretočite in pustite še! bolj počrneti in ga pozneje čistite s kakim čistilom. Naj* bolje, da pošljete vzorec tega vina gosp. Ušaju, katerega naslov dobite v oglasih tegaj lista. — U. Št. 7. — D. D. iz P.: — Vi pišete: K je bi dobil mladega plemenskega bika? Odgovor: Obrnite se na živinoreja skega nadzornika Klavžarja v Gorici, Via Trieste 43. št g. _ JX D. iz P.: — Vi pišete: Ali imate ka j jarc pšenice v zalogi? Odnosno k je bi jo lahko dobil? Odgovor: Slovensko kmetijsko dr iv štvo v Gorici nima take. pšenice v zalogi. Tudi je tu ni dobiti, ker se pri nas na Go? riškem seje le zimska pšenica. Št, 9. — L. 1. K. — Vi pišete: Kako naj ravnam s svinjskim mesom, da osta? ne celo leto dobro1 in okusno? Odgovor: Čitajte članek »Priprav: jjenje suhe svinjine« na strani 41 da? našnje številke. Št. 10. — K. F. iz B. — Vi pišete: Lansko leto se nam je že meseca oktobra vino pokvarilo v enem sodu, ki drži 22 lil. Zavrelo je in je tudi počrnevalo na zra* ku. Nobeno sredstvo mu ni pomagalo. Kako bi sedaj sod na najbolj gotov način popravili? Nekateri pravijo, naj nasujem vanj živega apna in potem vode, da bi se vse prekuhalo. Ali bi bilo to umestno? Odgovor: Najboljši način bi bil ta* le: Sod ima gotovo vratca. Skozi nje naj gre dečev van j in naj ostrže vso grampo. Te bo že tako malo, ker znano je, da po? vzroča zavrelica odpad grampe. Ko je to storil, naj opere sod s ščetko in mrzlo vodo. Potem naj obriše sod s suho cunjo. Nato naj se sod zapre in dobro zakadi z žveplom. Žveplenih trsk, ali kolačkov naj se porabi toliko, kolikor jih bo hotelo goreti v sodu. Ko smo to storili, naj osta? ,ne sod nekaj dni dobro zabit in zaprt. Po preteku približno enega tedna sod odpre? mo ponovno in ga dobro prezračimo in splahnemo z vodo. Ko ne bode v sodu več zadušljivega plina, naj deček zopet zleze vanj in naj ga dobro opere z vročo vodo, v kateri smo raztopili na vsakih 10 litrov Vi kg navadne sode in ne kav? stične. Po dokončanem delu je oprati sod dobro z mrzlo vodo in ga zaboliditi z vročimi tropinami, ali drožjem in še en? krat oprati. — U. Št. 11, — G. A. iz D. — Vi prašate: Kje bi dobil cepiče od trte »Barbera.« Odgovor: Obrnite se na tvrdko »Vi? noagraria.« Več pove inserat na drugi strani platnic. Št. 12. — F. J. iz P. — Vi pišete: Dal sem svojemu sinu pooblastilo za skleni: tev konkordata za vojno odškodnino. Oblastvo pa je zahtevalo overovljen j e mojega podpisa po županstvu. Zadevajo bila nujna, a naš župan ni hotel podpi? sati, češ da je uradni dan le ob torkih in petkih. Ali je tako postopanje pravilno? Odgovor: Če Vam župan ni hotel overoviti podpisa na pooblastilu z izgo? vorom, da ni uradni dan, je očividno ši? kaniranje Vaše osebe. Vsak podeželski župan, ki se _zaveda svoje odgovornosti, in ki hoče ljudstvu pomagati, bi ne po? stopal tako odurno. Še pri višjih oblastih. Vam v takih slučajih gredo na roko. Če se Vam zdi umestno, naznanite slučaj prefekturi. — G. Št. 13. — V. G. iz G. — Vi pišete: Ali je boljše, da se je jajca pred poklada: njem pod kokljo operejo ali ne? Med mojimi sosedami vlada v tem pogledu dvom. Odgovor: Ni neobhodno potrebno, da se jajca pred podložitvijo operejo. Vendar zaplodek v jajcu ne trpi škode, če tudi bi se jajca oprala. Za pranje pa naj sc rabi vedno mlačna voda. in naj se postopa pri tem z vso previdnostjo, da sc jajčia lupina ne pokvari. — Med va? litvijo se jajčja lupina preveč suši. Pr a? nje ji pripravi nekoliko potrebne vlažno? sti in odpravi z nje nesnago, ki večkrat ovira dohajanje zraka skozi lupino v jaj? cc Št. 14. — S. Sl. v A. Vi pišete: Finanč? na intcndanca mi je odbila prošnjo za vojno odškodnino, češ, tuja državljanka sem. Ali mi je poznejša poroka z domači: nom dala pravico do vojne odškodnine? Odgovor: Vojno odškodnino dobe po zakonu z dne 27. marca 1919. št. 426. le oni, ki so bili italijanski državljani ta? krat, ko jel škoda nastala. Ko Vam je od? bila davkarija Vašo prošnjo, ste morali vložiti v tridesetih dneh utok na kr1,, ko* misijo za likvidacijo vojne škode. S tem utokom bi si ohranili možnost do vojne odškodnine', ko bi bila sklenila Italija to* zadevno pogodbo z ono državo, ki ste ji prej pripadali. Ako ste pa zamudili nave* deni rok za utok, potem ni sedaj nobene pomoči. V tem oziru je zakon res pre* strog, oziroma njegovo tolmačenje preč ozko ročno. 20000000''2'",<>OOOOOOOOOOOOOOOOOe^OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOr'2riOOOOOOf,2 Gospodarski drobiž ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooocoooooooo ZATIRANJE POLJSKIH MIŠI. — Na go riškem polju, posebno v planem delu, so se močno razmnožile poljske miši, ki povzroča jo na f ravnikih in na ur-jih veliko škode. Pokrajinski kmetijski urad v Gorici opozar ja kmetovalce, da so no zakonu obvezani zatirati poljske miši. Prizadeti naj se obrnejo do urada via Trieste 43, kjer dobe strup za zatiranje miši in vsa v to potrebna navodila. Živinski semnji v Gorici so še ved« no ukinjeni. Izvoz sadja in zelenjave iz države v Anglijo se je lansko leto sicer dvignil, ker so se uvedli direktni vlaki. A pri tem je'marsikateri trgovec drago plačal svoje poskuse. Vsled nepoznan ja trga, radi nec primernih ovojev, in številnih drugih vz* rokov, se je mnogo blaga pokvarilo. Topa je naravno pri vsakem začetku. Izkušnje lanskega leta bodo dobro služile za preč uredbo izvažanja v Anglijo, od katerega si trgovina z zelenjavo obeta precej doc hodkov. Razstava mlekarskih in sirarskih iz* dclkov, orodja, strojev itd., se bo vršila letos v času od 12. do 17. aprila v Milanu. Med razstavljence se bodo delile tudi denarne nagrade. Državni dohodki v prvem polletju fb nančnega leta 1924c25 so znašali lir 7,291.976.018, v isti dobi prejšnjega leta so znašali dohodki 751,101.994 lir manj. Uvoz žita iz inozemstva se veča. Me^ seča nov. 1924 se je uvozilo 1,506.000 q žita (46.960 c/ več kot novembra 1925), meseca decembra 1924 pa 2,636.235 q (902.185 q več kot decembra 1924.) Od avgusta do 31. decembra 1924 sc je uvo,-žilo skupno 7,650.235 q žita (v istem času leta 1923 pa 7,269.160 q, torej vce letos za 381.075 q.) Izseljeniška šola v Gorici je bila slo. Vesno otvoriena dne 9. januarja 1925. — Učencev je 30, med temi tudi nekaj obrtnikov iz okolice. Poštna hranilnica je določila svoto 4,000.000 lir za nagrade, ki naj se izžreb.v jo med vlagatelje poštne hranilnice za leto 1924. Poštnodekoči računi. Piomet je zna« šal v lanskem letu 3,376.442 slučajev za svoto dveh milijard in tristo milijonov lir. Nekatere nove uvedbe so pri vršitvi te službe povzročile, da je postal poštno--tekoči račun tudi v naši državi bolj pral e tičen in vsled tega tudi bolj uporaben. C) tem priča število novih naročnikov, ki se je prav v zadnjem času lepo pomnožilo. Potni listi. Nekateri mislijo, da so vsled novih dogovorov med našo državo in Jugoslavijo potni listi odpravljeni. Tee mu ni tako. Če hočeš potovati, si moraš priskrbeti potni list, kakor prej, le prič stojbine, ki jih moraš plačati za konzu--larni vizum, so se znižale: za enkratno vožnjo na 20 lir, za šestmesečno dobo na 50 lir. Glavna carinama v Gorici. Za po--potnike in izvoznike je jako neprimerno, da se carinama na progi Trst—Podbrc do nahaja v Podbrdu. Trgovskocobrtna zbornica je napravila korake, da bi se ta carinama prenesla v Gorico na bivši dre žavni kolodvor, kjer bi se pregledovanje lažje in za potnike komodnejše opravljam lo. Prostorov je dovolj na razpolago. Cena jugoslovanskega dinarja rasle. V zadnjih mesecih je dinar precej zrae stel. Prvotno ni to vplivalo na cene, a prav zadnje dni v Jugoslaviji cene mesu padajo. Kedaj pridemo zopet do normah nih razmer? Za pospeševanje tujskega prometa na Opčinah se je začela zanimati tržaška mestna uprava. Namerava se za začetek sezidati nov moderno opremljen hotel, ki naj hi bil privlačna sila za tujce. Na vidiku so tudi razni drugi ukrepi. Misel ni slaba. Porast žitnih cen v državi, (ki je že prekoračil 200 lir za stot), je povzročil celo vrsto razprav o tem, kako odpomoči resničnemu pomanjkanju žita, na kate? rem trpi država. Nekateri napadajo v pr* vi vrsti kmeta, češ, da je on kriv dviga* nja cen. So drugi, ki pravijo, da dobiček vsled naraščanja cen ne gre v žepe pride* lovalca*kmeta, temveč po vsem kam dru* gam. Tega mnenja smo tudi mi. Zdi pa se, da draginjo povzročajo amerikanske cene žita in valutne razmere. Poobčinjenje dobave mleka v M'* lanu, — V velikem mestu, kakor je Mi* lan, sp rabi mnogo mleka. Med tem je gotovo veliko slabega. Ljudstvo zahteva nizke cene, a mlekarji krstijo mleko, da morejo tej zahtevi ustreči. To pa ni prav. Mestno starešinstvo milansko jo razpravljalo o vseh teh nedostatkih in o ukrepih, ki naj še napravijo, da bo mi* lansko prebivalstvo dobivalo zadostno in naravno mleko. Po daljšem posvetova* nju je starešinstvo, sklenilo, da prevzame mesto v lastno upravo sprejemanje in prodajanje mleka. S tem sklepom hočejo doseči: čistost, nepokvarjen ost in pri* merno ceno mleka. — Novi časi — nove potrebe. Tisku odlikovana Narodna tiskarna. — (Sl. — /. —1925.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem. Tržaška kmetijska družba v Trstu Via Raffineria št. 7. ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: poljska, vrtna in cvetlična semena; detelje: inkarnatno, domačo in lucerno; umetna gno* jila: Tomaževo žlindro, superfosfat, kalijevo sol; klajno apno za živino, otrobi, debele in drobne, koruzo, koruzno moko, oves; kmetijsko orodje: pluge, šape okoličanske, istrske in kraške, štrpače, lopate, pipce (fovče) za zelenjavo, zalivalnike, železne grablje, gnojne vile, motike, škarje za obrezovanje trt in sadnega drevja, rafijo, trtno ličje, med, razne druge gospodarske potrebščine. 9^“ Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria št. 7. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici = ima v svojem skladišču, nahajajočem se v ulici Guosue Carducci - prej Gosposka ulica — v Gorici št. 6, II. dvorišče, vedno na razpolago sledeče kmetijske potrebščine: Amerikansko lepivo — Tree Sticky. Kalijevo sol. Modro galico, Superfosfat, s 15/17 0/o v vodi raztopne fosforove kisline. Tomaževo žlindro, zajamčeno z 18°/0. žveplo, ventilirano 85/95. Zgodnji grah. V zalog/ imavludi raznovrstna orala, grozdne stiskalnice in mline, gnojnične sesalke, brane in rob-kalnice za iuršico. Živinozdravniško klajno apno. Na željo se priskrbijo tudi druge kmetijske potrebščino po jako zmernih cenah.