KRANJ, torek, 29.12. 1981
CENA 9 din
jlavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek
St.100
Leto XXXIV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Srečanje mladih tehnikov
Kranj — Prihodnje leto. 1">. maja bo v Kranju Šesto srečanje mladih tehnikov Slovenije. Za organizacijo te prireditve, na kateri bo sodelovalo okrog 800 tekmovalcev in 200 mentorjev oziroma 55 ekip. je bil v začetku tega meseca v Kranju posvet predstavnikov zveze organizacij za tehnično kulturo Gorenjske in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij.
Dogovorili so se, da bo prireditev tokrat trajala en dan, da pa se bodo v organizacijo morale vključiti vse organizacije za tehnično kulturo na Gorenjskem zaradi raznovrstnega programa. Mladi bodo namreč tekmovali v blizu 20 panogah.
Poseben organizacijski odbor, bo deloval pri občinski konferenci socialistične zveze in bo imel 21 članov. Pokrovitelj srečanja oziroma tekmovanja bo republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje.
A. Z.
Republiški odbor zveze invalidov v Kranju
Kranj — V Kranju se je pretekli teden sestal republiški odbor Zveze društev invalidov Slovenije, ki je obravnaval predvsem vprašanje nadaljnje organiziranosti invalidov.
Za predlog, naj bi organizirali društva invalidov tudi v združenem delu in krajevnih skupnostih, se niso ogreli. Bolj so bili naklonjeni dosedanji organiziranosti društev na občinskih ravneh, za aktive delovnih invalidov ter poverjeniške odbore po krajevnih skupnostih.
Ob tej priložnosti je člane republiškega odbora sprejel tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Milan Bajželj. ki je gostom predstavil' občino in njen prispevek reševanju problemov invalidov. Strokovnjaki občinske skupnosti socialnega varstva pa so goste seznanili z analizo o zagotavljanju socialne varnosti invalidom v občini Kranj in dosežki v zvezi s socialno-ekonomskim položajem invalidov v njihovem mednarodnem
letu D. Z.
ihodnje leto 35 let izhajanja Glasa
> z ™w*,rl,„it<: raziskovalne nalagr zaključuj, &Kfulac,J>}'.<« *f>l»r>>**»»ke „,„,,,„ , redno proizvodnjo. C
Z TpZ™!; okrotio muoaajrnor J^m**^«.
<«r/u..  •     , nanrail. ki so jo razini v zar* hi u m ./<
tehnološko zahtevni poskusno dela HO toplotnih
Beseda je tekla o toplotni so jo razvili v zavi>du in je
r°J plod domačega znanja
•a znanju. ...... « ,. ...    ■ ,
- /,ir„ in Saturnosom pnpravl/a na njihovo redno Slk.ZavtKl pa se z Iskro w y>o 7.^^. i, ,.../-----
A—i
Una črpalka je trt n
M*>dnjo Na lero >'"'"'   n(Hotkov pa jih nameravajo izvoziti, i porabi energije
Jemlje jo iz okolice m jo s pomočjo
o raven
»»nčrpa na fiijoza človeka uporabno temperaturu
hladilnega M V.
nadaljnje razvijanje vrednot NOB in socialistične graditve samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
Časopis Glas je ves čas svojega izhajanja napredoval in je v zadnjem desetletju prav gotovo napravil dobršen kvaliteten korak naprej. Z njegovo rastjo so rastli in se vzgajali ter usposabljali tudi naši novinarski kadri in vsi delavci, ki delamo pri Glasu. Ne bi mogel našteti vseh naporov, ki jih je vrsta delavcev in samoupravljalcev vsa to leta vlagala v napredek časopisa in OZD. da smo dosegli današnji nivo. Vsekakor moramo našim predhodnikom, predvsem pionirjem pri gorenjskem Glasu izreči vse pri-:nanje. saj so s svojim delom, vztrajnostjo, pogumom. znanjem in modrostjo postavili trdne temelje Glasa.
Zavedamo se. da Glas ni dovršen in zato ne dremamo v samozadn voljstvu. Prepričan sem. da je-Glasova prihodnost vzpodbudnejša od preteklosti — za to ste porok prav vi. naši naročniki in bralci. Zato se želim 11 še tesneje z vami povezati, prisluhniti vašim željam in zahtevam, pisati o vaših uspehih in težavah, o praznovanjih in sporni nih na veličastne, težke, a slavne dni naše zgodovine.
Velika skrb naše socialistične domovine dati delu čast in oblast je tudi naša skrb. kot je naša tudi skrb za pripravo vseh nas za primer ponovne preizkušnje. da bomo pripravljeni braniti in ohraniti svobodo naši socialistični skupnosti, ohraniti in krepiti bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Ju goslavije. ki nam zagotavljata varnost, mir. enakopravnost, solidarnost, spoštovanje človeka, napredek in blagostanje. Z združenimi napori bomo vse to dosegli m tudi ohranili našim zanamcem.
Ob nastopu Glasove ga jubilejnega leta želimo Glasovci vsem Gorenjcem, naročnikom in bralcem srečno novo leto 1982.
I. S.
Naslednja številka Glasa bo izšla
v torek, 5. januarja 1982
dodatek jedem
V SREDIŠČU. PXLZQBNOSTi
Slavko OSREDKAR, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko:
Zahtevno leto
Leto 1981 smo začenjali polni pričakovanj in želja, da bo srečno in uspešno. Od njega se poslavljamo s spoznanjem, da smo uresničili mogoče manj želja, kot smo pričakovali. Letos so se nekateri gospodarski problemi pokazali v ostrejši obliki kot „sm<> pričakovali, zato nekaterih naših načrtov nismo uresničili. To smo tudi morali storiti zaradi skupne osnovne naloge: stabilizacije. Da bi spodrezali korenine slabostim, smo se morali nekaterim načrtom odpovedati, za- nekatere pa preveriti, ali smo jih upoštevaje možnosti sposobni uresničiti ali pa jih bo nujno premakniti na kasnejša leta Pa tudi zaradi še nekaterih drugih razlogov je bilo leto 1981 vznemirljivo. V znemirili so nas dogodki na Kosovu in nas ponovno poučili, da je treba negovati in razvijati vrednote socialističnega samoupravnega sistema, osnovanega v letih vojne, da je treba razvijati bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, da je treba delati, da do takšnih pojavov ne bo več prihajalo. Se vedno smo prav tako pod vtisom nesreče na Korziki, kjer je moralo umreti veliko naših ljudi, kjer je našlo prezgodnji grob tudi veliko Gorenjcev!
Za leto 1981 je bila značilna tudi zaostrena mednarodna sttu acija. Ne bi našteval vsega, kar se je zgodilo vznemirljivega in nevarnega za svetovni mir. Brez dvoma je še posebej izstopala Poljska, saj je blizu nas, zaradi tega smo dogodke v tej državi Se bolj zavzeto spremljali. Ogrožen je bil mir nasploh, prav tako pa se je vse skupaj dogajalo v socialistični državi, v državi delavskega razreda, ki se je v končni fazi sooča/ z močjo državne sile.
Še zdaleč pa iztekajočega se leta ne smemo ocenjevati slabo. Zadovoljni moramo biti, ker so dobila stabilizacijska prizadevanja značaj množičnega gibanja. To nam vliva optimizem, da bomo dobili tudi to bitko, saj smo jih že toliko, nič lažjih in manj zahtevnih, v naši zgodovini. Vsak uspeh veseli ljudi in to je porok našega uspeha. Uspeli smo izvozno usmeriti številne naše delovne organizacije, kar je naša prihodnost. Ljudje znajo ocenjevati skupne uspehe in vedo za načine zboljšanja, zato je varčevanje na vseh področjih vedno bolj prisotno, seveda ob prizadevnem delu in uresničevanju sprejetih dogovorov.
Pri mobilizaciji ljudi za uresničevanje naših skupnih nalog je imela brez dvoma pomembno vlogo socialistična zveza z vsemi razvejanimi oblikami delovanja. Vsakodnevno se potrjujeta množic nost in frontov,stvo te organizacije. Letošnje programskovolilne konference so pokazatelj, kje se je dejavnost SZDL uveljavila. Z do sedanjo ravnijo delovanja še ne moremo biti zadovoljni. Vse organizacijske možnosti in oblike delovanjđ še niso izkoriščene. Marsikdaj so se ljudje zaradi uresničevanja nekaterih svojih želja še po svoje organizirali, izven SZDL. Vendar praksa kaže. da imajo ljud je SZDL za svojo, da se nanjo obračajo in jo tako oblikujejo, da bo ustrezala njihovim interesom.
Še nekaj velja reči ob izteku starega in prihodu novega leta. SZDL je z vso močjo vpeta v priprave na volitve. Na Gorenjskem smo evidentirali nad 30.000 delovnih ljudi in občanov. Veliko vred nost ima ta podatek. Tako veliko število ljudi je dobilo družbeno priznanje, prav tako je pa to tudi izraz opredelitve za samoupravni socializem in za skupno razreševanje problemov. To število je tudi porok, da bomo na volitvah izvolili res sposobne in za delo voljne ljudi, ki bodo prevzeli odgovorne dolžnosti v naši skupnosti.
Naj se ob zaključku leta zahvalim delovnim ljudem in občanom Gorenjske za vsa prizadevanja pri uresničevanju skupnih nalog, obenem pa želim v letu 1982 obilo sreče, zadovoljstva in zdravja prepričan, da bo leto, ki prihaja, še uspešneje od letošnjega!
PREBERITE V NOVOLETNEM GLASU
3. STRAN:
Z zaupanjem v delovno in srečno novo leto
4. STRAN:
Gospodarstvo o nalogah prihodnjega leta
5. STRAN:
Će stopiš na oder s srcem, potem z njega ne moreš
7. STRAN:
„ Se klanjam, birokracija!
9., 10., 12. IN 13. STRAN:
Reportaže, zanimivosti
15. STRAN:
Pomoč na meji
C,
fe T *
' 5
i s
73
G LAS 2.STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK.
29 DECEMBRA 191
PO JUGOSLAVIJI
SE BOLJ POUDARJENE IZVOZNE 0BVEZN08TI
Slovenska resolucija za pri hodnje leto najbolj poudarja iz rožne obveznosti: na konvertibilni trg naj bi izvozili kar za 13.1 odstotka ivč blaga kot letos in za 12 odstotkov ivč storitev. Ob tem naj bi se uvoz s konvertibilnega trga povečal za 2.5 odstotka, od tega uvoz reproduk cijskega materiala za 4.3 odstotka. Zaradi takt) velikih zu nanje trgovinskih ttbveznosti bo Slovenija    predvidoma imela manjšo rast kot zadnja leta. Družbeni proizvod bo večji za 1,5 odstotka, industrijska proizvodnja pa za 2 odstotka. To pomeni tudi sorazmerno manj delovnih mest, saj naj bi se zaposlenost prihodnje leto povečala le za 0,5 odstotka. Manj bo tudi  denarja   za   naložbe, ki bodo  za  letošnjimi zaostajale za  skupno 5 odstotkov. Prav tako bodo morale še nadalje zaostajati  za  dohodkom tudi vse oblike porabe. Splošna in skupna naj bi skupaj zaostajali za 15 odstotkov, medtem ko naj bi  dohodki  ostali  na letošnji ravni. Resolucija namreč predvideva, da bodo skupna sredstva za osebne dohodke večja za 20 odstotkov, prav toliko pa naj bi se prihodnje leto povečale tudi cene.
več domaČe energije
Clamtm medrepubliškega ko miteja za načrtovanje in razvoj je  uspelo uskladiti energetsko bilanco -Jugoslavije za prihodnje leto, razen pri dveh stali ščih, o čemer naj bi zainteresirane republike poiskale rešitev te dni. Ce se jim bo to posrečilo bodo lahkt) sprejeli resolucijo države  za  leto   1982. Glavna značilnost energetske bilance je > preobremenjenost.    Morali bi namreč   doseči   maksimum i proizvodnji vseh t>blik domače energije.
NOV MLADINSKI PREDSEDNIK
Delegati konference Zveze socialistične mladine -Jugoslaviie so izbrali B<tgiča Bogičeciča za predsednika    na naslednjem enoletnem mandatnem obdob ju,  za  sekretarja predsedstva konference pa Ivana Kozlomč-kega Bogič Bogičevie se je rodil leta 1953 v Ugljeviku v Bosni in Hercegovini in je profesor sociologije in absolvent podiplomskega študija na sarajevski uni verzi. Opravlja več pomembnej ših nalog v republiški konferenci ZSM BiH
CK ZK SRBIJE O ODNOSIH V REPUBLIKI
CK ZK Srbije je skleni/ tridnevno razpravo o sožitju med republiko in pokrajinama. Slišati je bilo številna kritična mnenja o problemih, na konferenci pa so sklenili, da naj bo idejnopolitična osnova za nadaljnjo aktivnost zveze komu-ništav na tem področju referat dr. Tihomira Vlaškaliča. Posebna delovna skupina mora predlog sklepov s seje pripraviti do prihodnjega zasedanja CK Z K Srbije, ki bo 11. januarja. Razpravo so ocenili kot odprto in demokratično, odprla pa naj bi tudi perspektivo za nadalje delo centralnega komiteja.
Prednovoletno veselje
Škofja Loka - Pisali smo *e. da je Škofjeloško turistično društvo letos pripravilo prednovoletno prireditev na Mestnem trgu. ki je prav /daj v polnem zamahu. Na novoletno okrašenem »platzu« je bilo že včeraj živahno, tudi danes popoldne in jutri bo. Tako kot včeraj se bo spored začel ob lb', un. V avli kina Sora bo Nadja Strajnar otrokom pripovedovala pravljice. Ob l7,.'N)bo na trg prišel sprevod z Dedkom Mrazom, ob 18. uri pa bodo nastopili »štirje fantje muzikant je« z Osnovne sole Peter Kavčič. Ob 19. un bo na- sporedu koncert taborniškega ansambla in akustične glasbe. Jutri. V sredo. 10. decembra bodo sporedu dodali še igre na snegu
Resolucija 82 sprejeta
Na zadnjem letošnjem zasedanju je skupščina občine Kranj sprejela resolucijo za prihodnje leto - Javna razprava o predlogu resolucije je bila živahna, največ sprememb pa je glede prednosti investicij v gospodarstvu
Kranj — Zbori skupščine občine Kranj so na svoji zadnji letošnji seji prejšnjo sredo sprejeli resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1982. Sprejeta resolucija se v marsičem razlikuje od svojega prvotnega osnutka, saj je bila javna razprava živahna in dopolnitev k predlogu ni manjkalo. Vendar pa kljub spremembam in dopolnitvam k resoluciji ostaja še nekaj odprtih vprašani, ki se tičejo usklajevanja družbenoekonomskih odnosov s*tujino, usklajevanja zaposlovanja, resolucijo pa bo treba še dopolniti glede na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev. Vendar pa to ni zadržalo, da ne bi bila resolucija sprejeta že decembra, niti to ne pomeni, da bodo ta pomembna področja v resoluciji za 1982. leto izostala. Kot je na skupini razložil predsednik izvršnega sveta Milan Bajželj. je nadvse pomembno, da ima gospodarstvo že pred koncem leta resolucijo v okvirih družbenega plana za prihodnje leto: vsaka kasnitev pa. kot se je pokazalo prejšnja leta. ima lahko več negativnih posledic. Skupščina je zato sprejela sklep, da izvršni svet marca prihodnjega leta poroča skupščini o usklajenosti planskih dokumentov samoupravnih organizacij in skupnosti za leto 1982 z resolucijo in predlaga morebitne spremembe resolucije.
Glede na to. da je bil predlog resolucije v javni razpravi dobro proučen, je bilo razprave v zboru združenega dela ob sprejemu razmeroma malo. Postavljeni sta bili ponovno dve pobudi glede prioritete gradnje Centra usmerjenega izobraževanja — elektrokovinarske usmeritve in pa glede zaposlovanja absolventov osnovne šole s prilagojenim programom, delegat Merkurja pa je imel vprašanje, zakaj pripombe glede združevanja sredstev za bosanske premogovnike niso bile upoštevane v resoluciji. Delegatom je bilo pojasnjeno, tako glede gradnje centra kot glede zaposlovanja absolventov, da za oboje velja prioriteta, medtem ko združevanje sredstev za premogovnike ni izključno kranjska zadeva, niti ni v gorenjskem prostoru to vprašanje toliko usklajeno.
Kmetijstvo »odloženo«
Tržič — Analiza stanja na področju kmetijstva v tržiški občini, ki vsebuje tudi predloge izhodišč za hitrejši razvoj te gospodarske veje. naj bi bila osrednja točka zadnje seje zborov skupščine občine Tržič v tem letu.
Na predlog občinske konference SZDL Tržič jo je izvršni svet zadnji hip umaknil z dnevnega reda. Razlog je opravičljiv. Socialistična zveza namerava v kratkem organizirati široko zastavljeno problemsko konferenco o kmetijstvu. Pričakujemo lahko, da bo prinesla niz pametnih predlogov oziroma izhodišč za hitrejši nadaljnji razvoj. Z obravnavo v skupščinskih zborih je torej umestno nekoliko počakati, saj se je dvotirnost že večkrat izkazala slabo.
Kljub temu pa ne moremo povsem mirno mimo umika. Kajti sociali stična zveza je imela izpeljavo problemske konference v načrtu že spomladi. Seveda bi verjetno lahko našli objektivne razloge, zakaj razprave ni bilo. močno pa se bojim, da je bilo nekaj tudi subjektivnih.
Kakorkoli že. kriviti ne nameravam nikogar, takole po domače »he-cati« delegate skupščinskih zlnm/.. ko bi se o tem verjetno dalo pogovoriti Že pred sestavljanjem vabil, pa vendarle ni lepo. če ie že pametno.
H. J
DOGOVORI IN SREČANJA
Izobraževanje članov ZK — V okviru
programa idejnopolitičnega usposabljanja članov ZKS Radovljica je Delavska univerza iz Radovljice na pobudo članov osnovne organizacije Z K Plamen Kropa organizirala v Radovljici seminar za člane OO ZK Plamen. 00 Z K krajevne skupnosti Kropa in KK ZK Kamna gorica. Seminar je zajemal tri teme v časovnem obsegu devetih izobraževalnih ur. Kljub manjši udeležbi so bili udeleženci zadovoljni in so izrazili željo po nadaljnjem izobraževanju. -M. Skalar
da bi obveznosti lahko zapisali v resolucijo. Problem pa je tako pomemben, da še naprej ostaja med glavnimi nalogami v prihodnjem letu: skupščina je zato tudi sprejela sklep, ki nalaga izvršnemu svetu, da v prihodnjem letu sodeluje pri razreševanju   tega  problema   / ostalimi
gorenjskimi Občinami. ,
1. M.
MIROSLAV BIRK -PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL RADOVLJICA
Koordinacijsko-kadrovska komisija in predsedstvo občinske konference socialistične zveze Radovljica sta predlagala, da za novega predsednika občinske konference SZDL Radovljica izvolijo Miroslava Birka, za sekretarja pa Joža Meršola. Na programski konferenci so ju izvolili.
Miroslav Birk, diplomiran pravnik, je bil že kot dijak in študent družbenopolitično aktiven, z aktivnim delom pa je nadaljeval tudi v HTP. kjer je delal kot vodja splošnega sektorja. Bil je član občinske konference ZKS Radovljica, član komiteja, komisije za politični sistem in komunalno samoupravo. Zdaj še opravlja funkcijo izvršnega sekretarja komiteja občinske konference ZKS Radovljica. Miroslav Birk je aktiven še v več drugih organizacijah, tako v občini kot na Gorenjskem, pred kratkim pa so ga izvolili tudi za predsednika KUD Antona Tomaža Linharta Radovljica.
MIRKO RABIC -PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL JESENICE
Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Jesenice je predlagal, da za novega predsednika SZDL Jesenice izvolijo Mirka Rabiča, za podpredsednika Vi turnir« G ličarja in za sekretarja Božidarja Sotlarja.
Mirko Rahič ki so ga izvolili za novega predsednika ol)činske konference SZDL Jesenice, je zdaj zaposlen kot izvršni sekretar pri občinski konferenci ZK Jesenice Opravljal je vrsto pomembnejših družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij v občini, iv-giji in republiki. Dokončal je srednjo politično šolo pri CK ZK Slovenije in višjo politično šolo CK ZKJ Josip Broz Tito v Kum-rOVCU. Vse svoje naloge je uspešno opravljal, bil aktiven na ra/. nih področjih in se pri svojem delu tudi nenehno izpopolnjeval.
I) K
GLAS
Bogataj. Danica Cveto ZapSotnlk v alci: Loj** E«*j poltddaik, od '
V^CliiI^~Jl7.VTJaHa^t^ <"* i«""»rJ« 1994 kot MNaiBlfc ob .redah in sobotah, od julij« lMn« ob'torkih
^1' K TK^rTnjVkf «,k Kr.nj, ti.k ZP LJudak a pravic. Ljubljana. Naalov urcdnl«v. „ rveljK MoSe^H«de"j« 1 - t2«13E pri SDX v Kranju «^** " ~ Te,'f°ni- d,r*kto' in »'"ni urednik 28-463:
• 28-4*3, mah °"aBi
Gozdarji nad planom
Zadovoljivo gospodarjenje kranjskega Gozdnega gospodarstva — Plan izvoza presegli — Potreba po povezovanju gozdarjev in
lesarjev
Kranj — Gozdno gospodarstvo Kranj, ki upravlja 67.000 hektarov gozdnih površin v občinah Kranj. Tržič in Skofja Loka. je letos doseglo precej višji skupni prihodek kot lani. S 640 milijoni dinarjev so realizirali za več kot 50 odstotkov več kot lani. Razlog, da so letos bolj uspešni, je v povečanem planu, ki je pospešil ritem letošnje proizvodnje, da se toliko pozna pri rezultatih.
Pri GG so se namreč dogovorili o zahtevnejšem planu, merilo zanj pa je bilo povprečje načrtovanega razvoja v letih 1981 do 1986. Svoje obveznosti so sicer skrajno zaostrili, odtod tudi polno doseženi načrti. Cisti dohodek letos znaša 169 milijonov dinarjev, dosežen pa je tudi povprečen osebni dohodek. 13.300 dinarjev.
Letošnje gospodarjenje označujejo tudi precejšnja vlaganja v gozdove. Tudi pri zasebnem sektorju so uspeli storiti korak naprej v obnovi gozdov. Sredstva za osnovno biološko reprodukcijo so črpali iz sklada za biološko amortizacijo gozdov, iz združenih sredstev uporabnikov (njihov delež je 16-odsto-ten) in republiških sredstev SIS za gozdarstvo. Letos so pri GG zgradili 14 kilometrov novih cest in jih 6 kilometrov obnovili. To je terjalo dokajšnja sredstva, kajti zahtevnejša konfiguracija terena otežuje
dostop, kar je pripomoglo k draiu gradnji.
Zunanjetrgovinsko bilanco Gozdnega gospodarstva velja še poaebe pohvaliti. Močno so presegli izvor Načrtovali so ga namreč za 200 milijonov in ga dosegli kar 240 milijonov dinarjev. Da so povečini usmerjeni na konvertibilni trg. seveda ni treba posebej poudarjati
Ti rezultati gozdarjev ne uspavajo, saj to dokazuje že njihova pripravljenost po postavitvi zahtev nejšega plana. Za še boljše d< pa iščejo novih oblik dohodke povezovanja z uporabniki surovine. Na ta način po\^_ gozdarji in lesarji namreč laže kljubujejo odtujevanju lesne surovine, pa tudi cenovna politika jih bo prizadela. O tem načrtujejo a upravni sporazum, ki so ga pi^. gali na skupni oktobrski problemski konferenci. Sporazum bo celovito zajel problematiko proizvodnje lesa. odkupa, skupnih vlaganj in podobno, v januarju pa se bodo dogovarjali o tesnejšem sodelovanju. 0 " žični združitvi gozdnih gc stev in lesarjev trenutno še ni ra, prvi korak k trdnejši zvezi K izvajalcev lesa in uporabnikov pa nekakšna interna banka, v kat bodo združena sredstva om< skupna investicijska vlaganja
D. Žlebir
Kongresu naproti
Osrednji temi programsko-volilne seje občinske konferei ZSMS Kranj priprave na volitve in program predkonj dejavnosti - Priložnost za kritike in priznanja
sedanje vloge mladih v delegat sistemu.  S  tem je namreč povezana druga (če ne najpom« nejša) naloga mladinske organi cije — sodelovanje v volitvah 18 S sedanjimi (številčnimi) rezulti evidentiranja so zadovoljni sai vseh samoupravnih telesih in gacijah zavzemajo ustrezen tek dejanska  vključenost v gatski sistem pa se bo poki kasneje.
Kranj — Na programsko-volilni seji občinske konference ZSMS so minuli teden obnovili predsedstvo. Sedanjega podpredsednika Aljoša Drobnica je zamenjal Rajko Ba-kovnik. Program prihodnjega leta — je usmerjen k bližajočemu se XI. kongresu ZSMS.
Važno mesto v razpravi je imela znova vloga mlade generacije in njene organizacije v oblikovanju politike. Način, kako delovati, da bo imela mladinska organizacija čimveč članov in bo s tem vplivnejša, ni vedno najbolj posrečen. Približevanje ZSMS mladim z organiziranjem raznih družabnih oblik aktivnosti se vse bolj sprevrača v nekaj, kar naj bo samo sebi namen, manjka pa prave vsebine dela. Tako ostaja mladina neizkoriščen akcijski potencial in prav tako njena organizacija. Slednja se preveč izgublja v mladinskem funkcionarstvu, v forumskem delu in ne more povezati mladih v fronto. Kritika in samokritika, ki ju je bilo v razpravi sicer dovolj čutiti, običajno ni v navadi, zaradi česar se mladinska organizacija preveč izgublja v formalnostih. Prav zato je bila razprava na programski seji korak naprej k oblikovanju tehtnih stališč za enajsti kongres ZSMS.
Enotno stališče, naj mladina v lastnih okvirih razčisti vprašanja vloge svoje organizacije, so na seji podkrepili    tudi   s   stališčem do
Čeprav je bila mladina ob priložnosti kritična do svojih blemov in jih je razkrila brez na jeziku, pa je razgrnila tudi * vilna vprašanja vsakdanje dej«« sti mladinske organizacije, od kako so se v minulem letu obr mladi v združenem delu, kako je tekalo njihovo idejno izobražen do vse bolj razgrajenega pretoka formacij o delu mladine. Naj zaslužnim mladincem iz prete leta so na tem množičnem rt podelili tudi priznanja občinske republiške konference ZSMS.
D. Zlebir
Praznično v Mojstrani
Nagrade učencem
Radovljica — Na osrednji občinski proslavi ob dnevu JLA radovljiški občini, ki je bila v Festivalni dvorani na Bledu, so svečano podelili pismena priznanja in nagrade — vojaški kompas. Izbranih je bilo šest učencev za najboljši pismeni šesta vek na temo Štirideset let po Rudu, ki ga je razpisalo ob 4()-letnem jubileju JLA predsedstvo občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica.
Na predlog ocenjevalne komisije je predsedstvo nagradilo za najboljši spis Primoža Cemažarja, učenca 6. razreda osnovne šole dr. Josip Ple-melj Bled, Marka Odra, učenca H. razreda osnovne šole Bohinjska Bistrita. Tadejo Rozman, učenko 6 razreda osnovne šole bratov Zvan Gorje. Uroša Potočnika, učene h 7. razreda osnovne šole iz bese. Robija Sušmelja, učenca 8. razreda osnovne šole Lipnica. Tanjo Cilen-šek, učenko 7. razreda osnovne šole v Radovljici. Ocenjevalna komisija je predlagala, da se nagrajeni spisi objavijo v šolskih glasilih in glasilih delovnih organizacij na šolskem območju učencev.
JR
Mojstrana   -   Letošnji prasni .krajevne skupnosti Dovje-Mojstn*1 na   so   proslavljali   v znamenji 40. obletnice vstaje v tem delu njesavske  doline. Krajevni Zveze borcev NOV je pripravil praznični dan. lb\ decembra, srečanje udeležencev decembrske \*t*H 1941. leta v tem kraju. V pogovoru so razjasnili več podrobnosti, ki parnem jo pomemben prispevek k na tančnejšemu opisu dogodkov štirimi desetletji.
V   mojstranški   osnovni  šoli soj 19. decembra organizirali trene sn čanje aktivistov Osvobodilne fronte in kurirjev ter obveščevalcev jest"-škega okrožja. Zbrane je poa*tt*i domačin Gregor Klančnik. slavnostni govornik pa je bil Franc Kor. -belj-Slovenko. Na srečanju sta predsednika občinskih skupščin Radov Ijica in -Jesenice Leopold Pernuš tn Ivo Arzenšek podelila dormcil -m OF jeseniškega okrožja.
Istega dne so se domačim tnl aostje med njimi tudi predstavniki j/ pobratene krajevne »kupnantl Stave v valjevsk. občini, udeležm „srednje proslave -Med slove snosr, so podelili bronaste /nackt Ur g krajanom. Priznanje za uspeš* delovanj s krajevno skupnostjo -•S udi predstavnik.
,ned   drugimi Sandim
P
občanom. Kotniku iz Mojstrane
J Rahič
29. DECEMBRA 1981
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
3.STRAN O L/A
Jbrt zahteva usposobljene ljudi
fctriki bi morali bolj spodbujati svoje delavce k izobraževanju '▼■eh letih obstoja sklada za izobraževanje največ ekskurzij 1 aktov — Kako pomagati delavcem do izobraževanja iz dela kjer obrtniki ne dosegajo dohodka? -
analiziranje potreb delavcev v obrti po šolanju: kakšne delavce obrt potrebuje, v katero smer naj se izobražujejo. Izobraževanje iz dela je težavno  v  tistih  delovnih organi-
—    Komisija   za razvoj gospodarstva pri Občinski PJaaci SZDL Kranj je na seja *t*mbra poleg osnutka progra drfa   k<xnisije    in programa drobnega   gospodarstva v Kranj    obravnavala tudi vanje  delavcev, zaposlenih •mostojnih    obrtnikih, prek za izobraževanje. Izdelana je ^drobna analiza, koliko deiav-efcrti se je v letih od 1975 do 1981 . izobraževalo prek
ja številka je kar vzpodbud-se je po prikazanih podatkih •letih izobraževalo kar 2448 debi obrti. Toda če pogledamo Bjje. je v teh sedmih letih na obiskovalo osnovno 7 delavcev. 71 jih je bilo na Šolah,   na   srednjih 109. višjih ali visokih, 5 se jih je ilo družbenopolitično. 341 na raznih tečajih, 79 se jih (taarjaJo s kulturno dejavnostjo )4turzijah in izletih pa 1816.
«dek je sicer opaziti je prav pri poudarka na osnovnem —»ju.    Obrtniki    bi morali sjati svoje delavce k šolanju, se s tem, ko bi si delavec dodatno izobrazbo, dvignil •o obrtne delavnice, ker bi mejsimi    delavci pridobila zaupanju in ugledu. Veliko v   obrti   je   ostalo brez šole.   Najbolj   bi morali »vanju spodbujati prav te. kaže    je    na_ Gorenjskem u namen sklada" izpolnjen le premalo je bilo v vseh teh osnovno in dopol-_ delavcev v obrti, je na koncu predlagala, bile  v  prihodnje delegaske sklada   za izobraževanje principu do-
zacijan. Kjer obrtniki ne dosegajo toliko dohodka, da bi izdvajali sredstva za izobraževanje. Predvsem so to razhe storitvene dejavnosti, ki niso akumulativne in ne morejo dolgoročno planirati, so pa še najbolj potrebne. Tem bo morala družba pomagati. Morda bi ne bilo napak, če bi ustanovili samoupravno interesno skupnost za storitve.
D. Dolenc
Razvijati frontno delovanje
Na letni programski seji občinske konference SZDL Kranj pregledali enoletno delo in razpravljali o programski usmeritvi za prihodnje leto — Franc Thaler še naprej predsednik občinske konference SZDL, Andrej Lapanja podpredsednik, Marjan Gantar pa sekretar
jih je
toda še zasebni obrti
zo-
poudarjeno oobraže vanje
^hJLnT tako obrtniki kot ^Tenci Del sredstev naj bi *Sda izdvajalo za .strokovno
Kranj — Pod frontno sestavljenim delovnim predsedstvom je v četrtek, 17. decembra, popoldne zasedala na redni letni programski seji občinska konferenca socialistične zveze Kranj. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu konference in organov v minulem enoletnem obdobju, razprava o programski usmeritvi za prihodnje leto in o pripravah na volitve v letu 1982. Razen tega so na seji sprejeli dopolnjena oziroma spremenjena pravila občinske organizacije socialistične zveze in izvolili predsednika, podpredsednika in sekretarja občinske organizacije za naslednje mandatno obdobje. ___
Uvodni referat na seji je imel sekretar občinske konference Marjan Gantar, ki je med drugim poudaril, da je bil v minulem obdobju narejen precejšenj premik v frontni organiziranosti socialistične zveze v ^bčini.
^ »Povsod v krajevnih konferencah £EDL so frontno organizirani, kar pomeni, da so v predsedstvo vključeni delegati vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter organov KS. Po tem principu so sestavljene konference in predsedstva, kar velja tudi za občinsko organizacijo SZDL. Vendar delegati znotraj SZDL še vse prevečkrat nastopajo kot posamezniki ne pa s stališči svojih organizacij . ..« .
Ta ugotovitev je bila nekajkrat
ponovljena tudi v razpravi, čeprav je hkrati prevladala tudi ugotovitev, da je bil marsikje na področju frontne organiziranosti narejen kva-kvaliteten premik predvsem na področju usklajevanja programskih nalog in različnih akcij. Takšne pozitivne izkušnje je treba glede frontnega delovanja razvijati in utrjevati tudi v prihodnje. Seveda pa so za vsestransko usklajeno frontno delovanje odgovorni predvsem komunisti, sindikat, mladina, borci. To so med drugim poudarili tudi raz-pravljalci oziroma predstavniki omenjenih družbenopolitičnih organizacij.
Glede programske usmeritve za prihodnje leto pa so na seji poudarili in sprejeli uresničevanje planskih c.iljev' in stabilizacijskih prizadevanj. Potrebno bo veliko doslednejše razreševanje težav v zaostrenih gospodarskih pogojih, na vseh področjih pa varčevanje. Izredno pomembna naloga v prihodnjem letu pa bodo tudi skupščinske oziroma delegatske volitve in s tem v zvezi ustrezna kadrovska politika. Prav na tem področju čaka socialistično zvezo pomembno delo, saj je politično odgovorna za vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave in tudi za samo izvedbo volitev.
Na seji konference so potem izvolili za predsednika za naslednje mandatno obdobje Franca Thalerja, za podpredsednika Andreja Lapanja in za sekretarja Marjana Gantarja.
A Ž
zaupanjem v delo L srečno novo leto
v no
m ored nami, bomo imel' k \ k,;£jEmbnih družbenopo I^ESnj^n nalog: priprav, 12,^ Zveze komunistov n KTEmve v delegatske skup k ter nadaljevanje stab.hzaoj
ve in
Vse to nam nare-
17Prizadevam. » — I? aktivnost in neposredno pove F* s temi dogajanji ter priprav P* vseh delovnih ljudi in obča-T'i« z zaupanjem nadalje u resni-m utrjujemo naš politični l*1 aocialističnega samoupravija-,2*upanje ter akcijska enotnost f^ezanost v uresničevanju mno-nzličnih   interesov   v našem ravnem sistemu so temeljni za   ustvarjanje nadaljnjega ■7*1* in srečnega življenja nas l?in vsakogar posebej. B*ftunisti in vse organizirane so-■Jtične sile moramo trajno na-r^ati in usmerjati svoj aktiv g v resnično in poglobljeno razvi-■Pjin uveljavljanje samoupravnih »■enoekonomskih odnosov, da v PNftjih    razmerah    še posebej C*rimo   resničen   pomen san../ r**»ega    urejanja    odnosov v Pfcgai stvarnosti. Hitreje in <«i Fj^e moramo   uveljaviti samo-P*0e pravice in dolžnosti delov \Wi in občanov, da sami skupno Psjja   m   celovitem družbenem I .
9jo za vest n
■al
:*h in
rt    o    ceiovivci" v-------
reprodukcije, da se o vsem o zavestno, da se odločajo nTv samoupravnih organ,-" skupnostih ter preko dele-celotni družbi
sistema v
To nam mora biti napotilo v vsakodnevnem delu. S tem bomo izpolnili izročila, ki sta nam jih zaupala velika voditelja in tvorca naše socialistične samoupravne skupnosti, tovariša Tito in Kardelj.
O gospodarskih odločitvah in o družbenoekonomskih odnosih morajo odločati delavci sami v združenem delu. To je njihova neodtujljiva samoupravna pravica in dolžnost in to se prepočasi uresničuje v našem samoupravnem sistemu.
Uresničevanje našega samoupravnega sistema pa je odvisno tudi od ustalitve gospodarskih razmer. Politika   gospodarske   stabilizacije je opredeljena že dve leti, opredeljene so naloge vseh samoupravnih subjektov. Vendar se v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih še ne zavedamo in še ne uresničujemo v  celoti  teh   nalog.  Pretežni del gospodarskih organizacij na Gorenjskem si prizadeva doseči temeljne usmeritve — večji izvoz na konvertibilno področje in s tem v zvezi usmerjanje investicij, zmanjšati in nadomeščati uvoz, uravnati porabo z ustvarjenim dohodkom, varčevati s stroški, obvladovati rast cen ter dohodkovno povezovati delo in sredstva. Imamo pa še nekaj organizacij združenega dela, ki zaradi ugodnega položaja   na   domačem   trgu niso zainteresirane za večji izvoz; pri tem gre tudi za izvoz tehnologije in znanja. Vendar uresničevanje gospodarske ustalitve ni le stvar posameznih TOZD in OZD. marveč tudi stvar družbeno-politične skupnosti. Zato bi morali zbori združenega dela oziroma vsi zbori občinske skupščine temeljiteje in redno obravnavati konkretno uresničevanje sprejete politike stabilizacije in planskih usmeritev, tako kot je to zapisano v ustavi in zakonu o združenem delu, ki sta bila plebiscitarno sprejeta v celotni Jugoslaviji.
Sedanje zaostrene gospodarske razmere zahtevajo temeljito spremembo v obnašanju in večje ustvarjalno prizadevanje za uresničevanje nalog politike gospodarske stabilizacije. Potrebna je akcija in mobilizacija vseh delovnih ljudi, vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, zlasti članov Zveze komunistov. Akcija mora biti
bolj usklajena in enako odločna v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. KS - in v' občinah. Uveljaviti moramo boljše delo, doseči večjo delovno storilnost, zlasti pa večjo družbeno produktivnost. Temeljito moramo preveriti planske dokumente z možnostmi, ki so v posameznih temeljnih organizacijah in v občinah.
Pred nami so štiri vprašanja, ki jih moramo zastaviti v združenem delu, KS in občini za leto 1982:
• ali ocenjujemo, da smo s sedanjim družbenim planiranjem oziro-
« ma njegovim uresničevanjem v praksi izrazili in dovolj poudarili nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in nadaljnji razvoj samoupravljanja ter utrjevanja položaja delovnega človeka v naši samoupravni družbi?
• ali so družbenopolitične organizacije soooblikovale in v svojih programih opredelile naloge za politično aktivnost v nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za uresničevanje planskih razvojnih usmeritev v letu 1982?
• ali je opredeljena specifičnost proizvodne in materialne zmogljivosti ter finančna sredstva v vsaki TOZD, krajevni skupnosti, v občini, za dosego ciljev, ki smo jih postavili v naših planskih dokumentih, v resolucijah in ali so te v celoti usklajene s programskimi usmeritvami celotnega združenega dela?
• ali so napravljene bilance sredstev za dosego ciljev, ki so postavljeni v planskih dokumentih in resolucijah na Gorenjskem?
To je pomembno zlasti v tem času. ko sprejemamo občinske resolucije za leto 1982. Na Gorenjskem moramo kot temeljno vprašanje izpostaviti predvsem izvozno usmeritev na konvertibilno področje vsega združenega dela kot imperativ za nadaljnji razvoj.
V kmetijstvu moramo doseči večjo materialno osnovo za nadaljnji tazvoj pridelave in priprave hrane za oskrbo na tem prostoru ter se s tem v zvezi povezovati z agroživil-skimi organizacijamni v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru.
Investicijska vlaganja morajo biti
Zbor združenega dela podprl direktorja
Postopek direktorja LTH - tozd Računski center je bil pravilen, ker je bil sklep zbora delavcev v nasprotju s samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka in določili dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka
Škofja Loka — Zbor združenega dela občinske skupščine je v sredo na seji ugotovil, da" je bil postopek direktorja LTH - tozd Računski center Skofja Loka — ko je zadržal sklep zbora delavcev temeljne organizacije pravilen in so zato podprli njegovo ravnanje. .Sklep zbora delavcev, ki je bil 24. novembra, se nanaša na izplačilo akontacije za osebne dohodke v devetih mesecih letos. Delavci so sklenili, da se akontacija za omenjeno obdobje poveča za 4,4 odstotka.
Direktor je sklep zbora delavcev zadržal zato, ker je tozd Računski center že brez dodatnega izplačila osebnih dohodkov prekršil dogovor «>
Ocenili bodo gostilne
Kamnik — Gostinske obrate v kamniški občini bodo razvrstili v skupine, ki bodo osnova za določanje cen gostinskih storitev. Cilj razvrstitve so realne cene. Kavica v zanemarjeni krčmi pač ne bo mogla biti dražja od kavice, ki jo boste spili v lepo urejeni gostilni, kjer vam bodo povrh še lepo postregli.
Izdelali so merila, po katerih bodo ocenili vse gostinske obrate. Po njih bodo restavracije in gostilne razvrstili v štiri skupine, krčme in okrepčevalnice v tri, planinske domove in gostinske obrate na Veliki in drugih planinah pa v dve skupini.
Ocenili bodo urejenost okolja in zunanji videz gostinskega obrata, njegovo opremljenost in urejenost, obseg in kvaliteto storitev, opremljenost in skrb za prijetno počutje gostov. V teku leta pa bodo gostinski obrati lahko dobili tudi odbitne točke: zaradi nečistoče ali neurejenosti, kršitve cen in kvalitete blaga, kritike storitev in drugih izrečenih ukrepov.
družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1981. Dohodek je namreč v devetih mesecih poraste! za 16 odstotkov, sredstva za osebne dohodke za 35 odstotkov. Če pa bi izplačali še poračun za nazaj, bi bilo povečanje kar 40.7-odstotno.
Zato je sprejeti sklep zbora delav cev v nasprotju s sprejetim samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka in določili dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, kot tudi v nasprotju s sklepom zbora delavcev 28. oktobra, na katerem so obravnavali poslovanje v devetih mesecih.
Občinska skupščina bo zato skladno z določili 643. in 644. člena zakona o združenem delu izdala odločbo in pred sodiščem združenega dela sprožila postopek za oceno skladnosti sklepa zbora delavcev tozd Računski center z določili njihovih samoupravnih aktov in določili dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka.
Primer, ki je prišel pred občinsko skupščino, je prav gotovo posledica slabega uresničevanja samoupravnih pravic v LTH, kjer se kažejo tudi druge težave in problemi. To je ugotovil izvršni svet občinske skupščine, ki je imel konec- novembra sejo v tej delovni organizaciji. Ob oceni poslovanja je ugotovil, da pri uresničevanju v samoupravljanja ni vse v redu in je dal pobudo, da samoupravno organiziranost in ravnanje ocenijo tako samoupravni organi kot družbenopolitične organizacije. Gre predvsem za zahteve po preoblikovanju tozdov v delovne organizacije in to ne le pri Zavodu za klimatizacijo in hladilne naprave, ki je razvojni center LTH. temveč tudi pri Računskem centru in morda še pri nekatrih drugih temeljnih organizacijah. Ce se problemi ne bodo začeli samoupravno urejati v kolektivu, bo najbrž potrebna pomoč od zunaj. I, Bogataj
usmerjena v izvoz in v prestruktu-• riranje združenega dela, biti morajo racionalna in v skladu s sprejetimi družbenimi kriteriji. Štediti moramo z energijo in vanjo več vlagati. Skratka, Obnašati se tako, kot smo se že dogovorili in sprejeli sklepe na političnih in samoupravnih telesih naše samoupravne družbe.
Mlade ljudi usmerjati v tiste poklice, ki jih bo naše gospodarstvo potrebovalo skozi usmerjeno izobra-ževbanje.
Preveč ljudi imamo na administrativnem delu, vsepovsod od TOZD do občin, čeprav rabimo kvalitetno in dobro administracijo za naš samoupravni razvoj. Veliko smo že uvedli nove tehnične postopke, administracija pa dela po starem. V akciji za zmanjšanje administracije moramo to »delo« zreducirati, ljudi pa preusmeriti v koristnejše delo. Medtem pa imamo tudi zelo slabo učinkovitost in izrabo dela srednjega in visokega strokovnega kadra. Pri takem potencialu kadrov, kakršnega imamo v združenem delu in občinah, bi moralo biti delo delav-cev-izvajalcev in kreativno delo bolje pripravljeno in zagotovljen rednejši potek proizvodnje.
V sedanjih razmerah, ko še ne obvladujemo rasti cen v celoti, so prizadeti zlasti delavci, ki iz objektivnih razlogov prejemajo nižje osebne dohodke, in upokojenci ?. nižjimi prejemki. Potrebno je enotno obravnavati socialna vprašanja na enem mestu, pri čemer se tudi sredstva, ki jih združujemo za solidarnost, delijo po enotnih kriterijih. Temu vprašanju moramo dati veliko pozornost v vseh KS in TOZD v naslednjem letu. Vendar solidarnosti ne more biti tam. kjer so nizki prejemki rezultat nedelavnosti in izostankov z dela.
V Sedanjih razmerah ljudi posebno bode v oči to. da imamo ob stabilizacijskih prizadevanjih in odrekanju opravka tudi s pridobitništvom. s prisvajanjem dela drugih ali celotne družbe. Pravzaprav imamo premalo opravka z njimi. Komisije za ugotavljanje neupravičenega premoženja ne delajo dobro, inšpekcije in davčne službe pa niso zadosti učinkovite. Potrebni so učinkoviti ukrepi omenjenih služb in komisij, kajti to ustvarja nerazpoloženje. da so v naši samoupravni socialistični družbi ob stabilizacijskih prizadevanjih takšni pojavi!
V pripravah na volitve moramo torej dobro premisliti, kako smo evidentirali in koga bomo predlagali za kandidata za odgovorno dolžnost, da je že doslej dokazal, da je pripravljen nadalje graditi na.šo samoupravno socialistično skupnost, da
mu bo to temeljni življenjski cilj in namen dela, da je pripravljen razvijati naš samoupravni socialistični sistem na pridobitvah narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije pod vodstvom Zveze komunistov. To moramo temeljito oceniti v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti, v vsej širini našega delegatskega sistema in baze.
Zveza komunistov bo v letu 1982 temeljito obravnavala opravljeno delo med prejšnjima kongresoma ter IX. kongresom ZKS in XII. kongresom ZKJ. Ocenila bo tako vsebinsko aktivnost in naloge kot tudi organiziranost in metode dela. da bi se s svojo aktivnostjo čim uspešneje vključevala v našem samoupravnem delegatskem sistemu. Politično moramo oceniti, kako smo na Gorenj-. skem uresničili usmeritve, ki so bile sprejete na 15. in 21. seji CK ZKJ. na seji Predsedstva SFRJ. ki je v zvezi s tem poslalo pismo Zvezni skupščini, dalje na sejah Centralnega komiteja ZKS in Predsedstva CK ZKS ter na teh osnovah sprejeta stališča na sejah občinskih konferenc ZKS. SZDL in ZSS ter na sejah Medobčinskega sveta ZKS. SZDL in sindikata.
Sklepov imamo torej dovolj, videti moramo, kako smo jih uresničili ob teh dokumentih in kako jih bomo uresničevali v letu 1982. Na pro-gramsko-volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK smo že ocenili svoje delo in sprejeli programe novih nalog ter izvolili organe. Sedaj bodo to opravile občinske konference ZK. Seveda pa se v priprave na kongres vključujejo naše celotne organizirane socialistične sile ter družbene organizacije in društva, ki bodo svoje redne programe posvetile tudi predkongresni aktivnosti ter samim kongresom.
Soočeni z realnimi razmerami v naši stvarnosti bomo s svojo pripravljenostjo ter odgovornostjo in enotnostjo veliko laže prebrodili sedanje razmere . in družno iskali stvarna pota in možnosti nadaljnjega razvoja in napredka. Sestankova-nje moramo sicer omejiti, vendar nam še manjka takih razgovorov, kjer bi se morali dogovarjati o razreševanju konkretnih problemov v temeljnih okoljih, v TOZD. SIS. v krajevni skupnosti, kjer je treba razreševati pereče probleme skupnosti in posameznikov ter iz tega povzeti naloge za svojo nadaljnjo aktivnost.
Vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske želim srečno, zdravo in zadovoljno leto 1982 ter veliko delovnih uspehov v nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične neuvrščene skupnosti. Titove in Kardeljeve Jugoslavije.
GOSPODARSTVO
G L, A S 4. STRAN____
Jože Demšar:
Administracije se bomo otresli
z doslednim spoštovanjem dogovorov
TOREK, 29 DECEMUU 1911
Ključna naloga pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije je izboljšanje plačilnobilančnega in deviznoplačilnega položaja. To bomo dosegli le s povečanjem izvoza na konvertibilno področje za okoli 13 odstotkov in z bolj produktivnim delom, ki naj bi prineslo za 2 do 3 odstotke večji obseg proizvodnje ter z intenzivnim dohodkovnim, proizvodnim in tehnološkim povezovanjem na samoupravnih osnovah po vsej Jugoslaviji, kar naj bi zagotavljalo surovine in nepretrgane reprodukcijske verige. To smo zapisali že v letošnji resoluciji, vendar vseh zahtev ne bomo izpolnili in po zadnjih podatkih bo namesto predvidenega zunanjetrgovinskega presežka, celo nekaj primanjkljaja. Kako kot gospodarstvenik ocenjujete predvidevanja za prihodnje leto?
vodnja je za prihodnje leto praktično prodana. Pri tem pa se na domačem stalno srečujemo z velikim problemom — potrošniškimi krediti. Prek teh se namreč pohištvo niti pri nas pa tudi v svetu ne prodaja« V čem je problem? »Politika   poslovnih   bank   je v •Jugoslaviji neenotna, ker neeenotno odobravajo  kredite  poslovnim ko-mintentom.  Poslovne banke izven Slovenije  sledijo  potrebam proizvodnje.   Ljubljanska   pa potrebam potrošnje, kar povzroča velik razkorak pri pogojih gospodarjenja slovenskih   in   drugih proizvajalcev pohištva. Na jugoslovanskem trgu prodajamo  pod  neenakimi pogoji, saj se kupec ne odloča za nakup na podlagi kvalitete in estetske oblike ter   uporabnosti   temveč   po tem. koliko kredita dobi.« Kako rešiti problem? »Vse kredite v banko in za vse enake pogoje, kupci pa bodo sami odločali, kaj bodo kupili«
Povrniva se k osnovnemu vprašanju — izvozu oziroma uvozu. Za nastop na tujem trgu je potrebna dovolj velika produktivnost in sodobna tehnologija. Pri nas pa je, kot vemo, zelo otežen uvoz opreme.
»Z devizami, ki ostanejo v delovni organizaciji, naj bi delovni kolektivi prosto razpolagali. Uvozili naj bi tisto, kar potrebujejo za proizvodnjo — surovine in tudi opremo. Sedaj pa imamo, čeprav sami zagotovimo potrebna devizna sredstva z izvozom, še kup omejitev, ki spet pomagajo predvsem slabšim. Ce smo se dogovorili, da o 65 odstotkih ustvarjenih deviz odločajo delovne organizacije, naj bo to tako, brez administrativnih omejitev. Sprašujem se, zakaj ima samouprava toliko varuhov. Nekoliko več zaupanja bi združeno delo zaslužilo, ne pa da stalno
»Prav gotovo mora biti osnovni cilj povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje, vendar bo za izpolnitev zastavljenih ciljev potrebno resiti nekaj ključnih problemov, ki so letos zavirali normalno proizvodnjo in s tem tudi izvoz.
Vsi dobavitelji surovin zahtevajo združevanje deviz. To je lepo in prav, ker vsi ne moremo izvažati. Vendar bi zato morali imeti tudi svetovne cene. Ker s samoupravnimi sporazumi in s tem, da surovine tudi izvažajo, izsiljujejo višje cene, se naša konkurenčnost v izvozu zmanjšuje.«
Te stvari so vendar urejene v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino?
»S SISEOTOM so vse temeljne organizacije v Sloveniji podpisale samoupravni sporazum o razporejanju z izvozom ustvarjenih deviz v razmerju 65 odstotkov zase in 35 odstotkov za skupne potrebe. Menim, da je sistem dober, pošten in ker je znan vnaprej, je dobra osnova planiranju. Vendar se sporazuma »nekateri veliki« niso držali in so še vedno več uvažali kot izvažali, zato je prišlo do motenj v zunanjetrgovinski bilanci Slovenije. Kot nujnost je sledil administrativni ukrep — zapora uvoza za vse, ki sedaj velja za tiste, ki so se sporazuma držali in za tiste, ki so ga kršili. S tem sta oba na istem: tisti, ki je izvažal in tisti, ki je uvažal. Posledica posega administracije v samoupravni sistem so seveda motnje v proizvodnji in manjši izvoz tudi pri tistih, ki so planirali večji izvoz in bi pod normalnimi pogoji  tudi  izvozili več.«
Kakšen nauk sledi iz teh ugotovitev?
»Samoupravni sporazum s SI-SEOT je potrebno dosledno izvajati in se ga strogo držat, ker ima drugačno ravnavanje vedno za posle dico administrativno ukrepanje, ki vedno povzroča motnje v proizvodnji. Cas bi že bil, da bi vse tiste, ki se sporazuma, ki so ga sami podpisali pokličemo na odgovornost pa naj bodo to delovne organizacije ali posamezniki.«
Prej ste omenili izsiljevanje višjih cen. Kako to občutite proizvajalci   končnih izdelkov?
»Finalisti cen ne moremo dvigat na eni strani zato. ker so pod družbeno kontrolo po drugi pa ne, ker so že visoke in bi bilo vsako dviganje tržno vprašljivo. Proizvajalci surovin in polizdelkov pa iščejo povečanje dohodka predvsem v dvigovanju cen in nas posiljujejo z vsemi mogočimi samoupravnimi sporazumi, kar ima za posledico vse manjši dohodek pri finalistih. Ker se bodo administrativne in tržne omejitve naših cen nadaljevale, je nujno potrebno uresničevanje v resoluciji opredeljene politike cen za leto 1982. Seveda 15 odstotno povišanje velja lahko le v poprečju in drugačno povišanje bo najbrž potrebno tistemu, ki je cene dvignil V zadnjem letošnjem tro-mesečju kot tistemu, ki jih je zadnjič popravil pred letom dni.
Čeprav ekonomisti menijo, da je takšna zahteva nemogoča, lahko mi kot finaliti le pod takšnimi pogoji zadržimo pri naših programih seda nje cene in na podlagi tega sklepanu* phm#- « kllPci. Alplesova pro,z-
podpiramo neko poprečje V svetu ie delitev dela in.delo se vse bolj specializira. Zato bi bilo nesmiselno za vsako ceno nadomeščat uvoz /. domačo proizvodnjo Vsega sami nikdar ne bomo mogli narediti.«
Kakšne so možnosti izvoza v lesni industriji?
»Lesna industrija mora izvoziti najmanj četrtino proizvodnje. Seveda sta nujna dva pogoja: svetovne ••ene izdelkov in svetovna kvaliteta. Brez teh dveh elementov ni mogoče računat na uspeh. To je dolgoročni cilj, z njim pa je povezano sodelovanje rned dizajnom, proizvodnjo in prodajo. Zato dobivajo vedno večjo vlogo tovarniške razvojne skupine, kooperacija med tovarnami ter uporaba donačih materialov, predvsem listavcev. Hkrati je nujno potrebno izdelati kratkoročne in dolgoročne programe izobraževanja. Na novo je treba oblikovati delo vsakega proizvajalca. Nobeden ne dela tako dobro, da ne bi mogel še bolje. To velja tudi za administracijo. S tehniko, z uvajanjem računalništva, se dajo narediti veliki koraki naprej.«
Produktivnost ni odvisna le od delavca v tovarni?
»Lahko je izračunat vrednostno ceno za vsak izdelek in narediti načrt za nižje stroške. Menim pa. da je treba znižat stroške tudi izven proizvodnega dela in materialne proizvodnje. Prek naših delegatov moramo to doseči. Ce naši delegati ne bodo zahtevali ukrepov za zmanjšanje administracije in stroškov, potem jo nobeden ne bo.«
Veliko kritike leti na izvozne stimulacije, predvsem, da so prenizke in prepozno izplačane.
»To je urejeno. V tridesetih dneh po deviznem prilivu, dobimo stimulacijo. Res pa je. da plačila iz tujine pogosto pridejo šele po 240 ali celo več dneh in to predvsem od naših firm v tujini. Verjetno prihodnje leto novih deviznih stimulacij ne bo, treba pa bo nekaj ukreniti zaradi tečajnih razlik. Nova kvaliteta za spodbujanje izvoza je povezovanje med tistimi, ki devize potrebujejo in tistimi, ki jih ustvarjajo. Mi smo pred nekaj dnevi podpisali takšen sporazum s Heliosom. Pomembno je. da smo se povezali z delovno organizacijo, ki sodeluje v naši reprodukcijski verigi. Bistvo sporazuma je pokrivanje izvoznega rizika, kar omogoča tržno gospodarjenje.« Pa leto 1982?
»V gorenjskem lesarstvu imamo velike prednosti, ker imamo surovino doma, posamezne veje lesne industrije se specializirajo in je program izvozno usmerjen.«
L. Bogataj
Bat Kmet brez zemlje
Zemljo naj ima tisti, ki jo je sposoben obdelati in na njej čim več
pridelati. Ali je njegova ali ne, ni najbolj pomembno.
»Izučil sem se za mizarja. Nekaj let sem vztrajal v tem poklicu in požiral prah, ki mi je vse bolj škodoval. Zdravje je več vredno, sem dejal. Tako sem se odločil, da bom postal kmet. Ne, nisem zrasel v kmečki družini. Ampak veselje sem čutil v sebi, kar se spominjam.«
Miro Bajt iz K rižev je danes eden od treh največjih kmetov v Senič-nem. »Pred desetimi leti sem prevzel v najem kmetijo v vasi. ki je stara lastnica ni mogla več vzdrževati. Ko je umrla, je bilo tudi zame konec.«
K sreči se je Miro Bajt lahko takoj preselil na lastno zemljo. Osemdeset arov je je že prej kupil v Seničnem in na njej postavil hlev. Pomagali so mu v kmetijski zadrugi v Križah, kjer jih je njegova zagnanost navdušila.
Od zadruge ie dobil v najem tudi deset hektarov obdelovalnih površin. Večji del jo poseje s koruzo, ki jo ima za krmo živini, nekaj pa je še ječmena in pšenice. Okrog štiri hektare travnikov so mu dali v uporabo vaščani.
»Proizvodnja je seveda postopno naraščala. Začel sem precej skromno, danes pa imam v hlevu 34 glav goveje živine, predvsem pitancev, dvanajst plemenskih svinj in blizu 70 bekonov. Skoraj vso krmo pridelujem sam.«
Sodelovanje s kmetijsko zadrugo je plodno. »Preskrbi mi vse, kar potrebujem na posestvu, in prevzame pridelek. Na leto porabim približno sedem, osem ton umetnih gnojil. Doslej z njimi ni bilo posebnih težav. Bolj problematično je zadnje čase s krmo za nesnice. Ni je dobiti ali pa je zelo slabe kakovosti. Zato bom najbrž njihovo rejo opustil.«
Miro Bajt se je učil predvsem iz
Franc Grašič
Možnosti in meje izvoza
TRŽIČ - Tržiiki čevljarji bodo letos poslali na tuje trge za okroglo 25 milijonov dolarjev izdelkov, od tega nekaj manj kot polovico na zahod. Prvi izračuni torej kažejo, da bodo izvozni načrt osvojili, ne bodo pa ponovili lanskega zelo ugodnega razmerja med prodajo na konvertibilno in klirinško področje. Zakaj ne in zakaj bo letošnja slovenska devizna bilanca siro-mašnejia kot smo načrtovali, smo povprašali direktorja Peka Franca Grašiča.
»Izpostavil bi predvsem dva bistvena vzroka, čeprav jih je seveda več. Prvi, če gledam s stališča naše delovne organizacije, je prav gotovo upadanje gospodarske rasti v svetu. Težko je prodreti z večjimi količinami izdelkov, posebno tistim, mednje vsekakor sodi tudi Peko, ki so bili že doslej močno naravnani v izvoz.«
»Drugi razlog je ta,« je nadaljeval Franc Grašič, »tokrat gledam Širše, ker imajo organizacije združenega dela pri svojem poslovanju pred očmi predvsem dohodek. Tega je s prodajo na domačem trgu običajno več kot z izvozom, saj jej dinar, zlasti
v zadnjem Času. krepko precenjen, nerealno visok v primerjavi z vrednostjo dolarja«
Ovira za uspešnejši izvoz je verjetno tudi prešibko dohodkovno, tehnološko in proizvodno povezovanje udeležencev v domači reprodukcijski verigi?
»Prav gotovo. Posamezni členi verige se trgajo, ker delovne organizacije surovine in reprodukcijske materiale izvažajo, namesto da bi z njimi oskrbovale finaliste. Oskrba je še posebej problematična v naši panogi. Surovih kož je premalo, približno polovico jih je treba uvoziti. Zato je tudi proizvodnja vseh vrst usnja v Jugoslaviji manjša od povpraševanja. Posledice so znane; finalisti imamo težave z nakupom potrebnih količin in prav tako s k vali teto materialov, ki so tudi eden od pogojev za kvaliteten končni izdelek in za njegovo višjo ceno. Razen tega
Ca ob vsej sili v izvoz znajo naše sla-osti dobro izkoristiti tuji kupci, ki postavljajo težko sprejemljive cene in druge pogoje.«
»Upam, da bo pomembnejši korak v povezovanju naredila plansko-po-slovna skupnost, ki smo jo v združenju usnjarskopredelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije
Kred kratkim ustanovili. Prek nje se orno zavzeli za dolgoročen dogovor o načinih preskrbe usnjarn s surovimi kožami in finalistov z vsemi vrstami usnja. Seveda pa želimo več povezovanja na samoupravnih osnovah tudi z organizacijami v drugih republikah. Usnje, vdelano v čevelj, vsekakor prinese več deviz. In še nečesa ne smem prezreti; o prodaji, cenah in rokih se s tujimi kupci dogovarjamo že leto prej, medtem ko z domačimi dobavitelji podobnega sporazuma ne moremo doseči. Tudi zato peša naša poslovnost, zato izgubljamo trg in ceno«
Prihodnje leto bomo morali na zahod izvoziti za dobrih trinajst odstotkov več. Kakšne so obveznosti čevljarske industrije oziro-
ma Peka in kako boste nalogo uresničili?
»Zelo težko. Pri razdelitvi tega bremena na posamezne panoge bo potrebno upoštevati, koliko je katera že doslej izvažala. Mislim, da bo usklajen plan za našo vejo po rasti nekoliko nižji, morda osemodstoten, po vrednosti pa za 18 odstotkov višji. Prepričan sem namreč, da v tujini ne bomo uspeli uveljaviti za deset odstotkov višje devizne prodajne cene. Seveda pa dobro vemo. da nam samo večji izvoz na konvertibilno področje zagotavlja oskrbo in s tem delo za vse zaposlene. Če se bomo trdneje povezali v reprodukcijski verigi, če bomo izboljšali oskrbo z domačimi materiali, če bomo izvoz napravili dohodkovno zanimiv, če bomo lahko uvozili najnujnejšo opremo in, nenazadnje, če se pogoji poslovan:;! ne bodo tako hitro menjali, upam, da bomo lahko uresničili tudi tako zahtevno nalogo kot ie Iodstotno povečanje konvertibilnega izvoza.«
Kakšno vlogo pa naj bi po vašem mnenju imele izvozne stimulacije?
»Predvsem morajo spodbujati izvoz izdelkov, ne pa surovin in reprodukcijskih materialov. Z njimi naj bi dobili povrnjeno razliko, zaradi katere moramo biti že v izhodišču cenejši kot naš konkurent, ki se pojavlja na istem trgu. To je razlika v ceni materiala, ki ga vgradimo v enak izdelek in znaša najmanj toliko, kot je carine in vseh drugih uvoznih dajatev za ta material.
Kaj si torej obetate v novem letu?
»Izredno trd boj. Najprej za prodajo naših izdelkov, predvsem na konvertibilnem področju, bojim pa se tudi, da težav pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali še ne bo konec. Z normalno oskrbo so namreč povezani vsi naši cilji; kvalitetnejše delo, višja produktivnost in — spet smo pri njem -izvoz« H Jelovčan
lastnih izkušenj. Ko se je podajal v kmetovanje, pospeševalne službe, ki bi mu pomagala z nasveti, še ni bilo Morda bi vse skupaj že opustil, če ne bi imel takega veselja, pa tudi stroški, ki jih ni bilo malo. so ga gnali naprej.
»Za pitanje živine sem ae čil  predvsem zato, ker sam. Molznice, na primer, vajo več rok,« je povedal in dodaL da bi »njegova« kmetija rabila enega človeka. »Na njej po dvanajst, trinajst ur' Precej nerodno je, ker živim Križah.«
In kaj meni o našem kmetu sploh?
»Premalo načrtno ga raj mo. Mislim, da bi morali v tijstvu odločati kmetijski kovnjaki. Vlagamo sicer denarja, vendar pa ga vse gosto trošimo tam, kjer ai prm rezultatov. Pomoć poapeaei službe in krediti niso vse. K je treba plaćati tudi njegove Ije, mu pustiti motnost, da kredite lahko vrnil. S cenami kmetijske pridelke smo vsaj dve leti zadaj. Kmet bo pravimo. Seveda dela, v da bo bolje, v resnici pa posebnih dohodkov ne Nima denarja za hleve, stroje, s katerimi bi dvigal izvodnjo.«
V Seničnem so kmetje u stan strojno skupnost. Imajo večino trebnih naprav, pogrešajo pa k bajn za žetje žita. Zadružni je opravil svoje in misliti bo treba novega.
»Strojna   skupnost je stvar. Več pomislekov pa glede združevanja dela, in zemlje kmetov. Smo pač ljudje, da raje delamo vsak druga ovira, ki je verjetno še membnejša, pa je narava vodnje. Kmet se mora hitra lagajati trgu, če noče pridela izgube. Letos mlekarice, nje leto pitanci, na primer.«
Miro Bajt je eden od redkih k tov, ki nima svoje zemlje. »To ne moti,« pravi. »Zemljo naj ima tisti, ki jo je sposoben obdelati is na njej čim več pridelati. Mod me samo to, ker nimam dolgoročne   pogodbe. Psihično obremenjen z mislijo, da lahko ves moj trud propade. Zdaj se podajam v zidavo hleva za plemenske svinje in bekone. Ce bi imel pogodbo vsaj za dvajset let, bi se verjetno brez bojazni usmeril v se večjo proizvodnjo, še već vi« gal v objekte in stroje.«
Sodeluje v raznih organih kme-tijske  zadruge   v  Križah  in t renjske   kmetijske   zadruge, kjer kooperanti trenutno veliko razpravljalo o novem predlogu obdavčevanja. Davek od katastrskega dohodka naj bi zamenjal davek od dejanskega dohodka. »Kmetje si upiramo dajatvam. Menimo da ni prav, ko nas silijo v * vodstvo. Danes na kmetiji običajno dva, mož in žena izvodnja je povsod precej i in sta z delom preobremeni« Potem pa naj bi izpolnjevala knjige! Pametneje bi bilo, čeat davek od katastrskega dohodka nekoliko dvignili.«
Nova zamisel se razhaja tudi i napori   pospeševalne   službe Ta spodbuja   čim   večjo prouvodmo. medtem ko bi jo davek po doh**u omejeval. Primer zasebnih gostincev ie dober dokaz. , In še beseda, dve o intervencijsk skladih za pospeševanje kmetijst »Prav je, da tadi delavci via| v pridelovaaje hraae. Menim da bi morali imeti večji na* nad porabo tog. <le»*r>a. Po* te  spet manika mleka. Zar-Zato, ker je Ml »radi make -
minete.. •«
29. DECEMBRA 1981
KULTURA
t Vunšek, dobitnik nagrade sklada Staneta Severja:
stopiš na oder s srcem, potem ga ne moreš!«
5.STRAN C LAS
<
■a>ovn<
in dvajset
dolgo ga ie srečujemo na odru. da se mi zdi kar ne 7 teh njegovih triintrideset je na deskah, če prištejem Ae lošolska   nastopanja v pri   »Žarometih«, že let.  To so leta, v dozoriš    v prvovrstnega ko je za tabo dolga vrsta dal obraz zdaj Kalandru v zdaj Ščuki v »Narodo-pa Petru v »Pohujša-u v »Ukani«, Ferležu y *. in še in še. Kakšnih več večjih in manjših zvrstilo. Najraje je imel Morda se je prav v njego-likih najlaže izrazil, kajti vloge. Pristoja mu uni-o ga navadno potlačili »'
•------1. „ A___
i«.
in
Itake
,|m »nj f%    nt«i—-------
K atarojugoslovansko. domo-o Tudi v filmih. Tu, se zdi. obrazu še najbolj pn-
'oraz v
vzornik  je Tadič. Prav-si precej podobna. Toda. —o velikega igralca, profe-ne uspe zlepa. • kakšen je pravzaprav pri nas amater   in profesionalni
družbi je z nazivom profe-zagotovljena kvaliteta, izzveni drugotnega pome-I rečeno, da je amaterski ibši. Lahko si veliko boljši, inja ti ne dajo. Postavljen i tir. Na Zahodu je dru-si pometač, recimo, pa atom najboljši Hamlet. Saj rajamo na glas. To se čuti. ' uno   samo Borštnikovo iterji nismo nastopili v
uradnem delu, temveč le v spremljajočem. Vsak naj se dokazuje z delom in kvaliteto. Tudi akademija ne more biti porok za dobrega igralca. Samorastnik. kot je bil Stane Sever, je lep dokaz za to.«
Prešernovo gledališče je tričetrt že profesionalno. Le igralci ste še amaterji. Meniš, da bi lahko postalo poklicno gledališče?
»Kranj kot metropola Gorenjske potrebuje profesionalni teater. Izredno velik obisk v zadnjih letih dokazuje, da so se ljudje začeli vračati v naš hram. Televizija jih ne zadržuje več toliko doma. Iz leta v leto je več predstav, več abonmajskih drii. Igralcev pa je malo. Vsa teža je na enih in istih ljudeh. To nujno vodi v dopolnitev. To pa je možno edino s profesionalnim gledališčem.
Režim dela pri nas je povsem drugačen, zahtevnejši, kot je režim v kakšnem od okoliških KUD. Obveze so velike, zahtevana disciplina. Delamo čisto po profesionalnem režimu, da se nam ljudje čudijo, kako zmoremo. V dveh mesecih moraš postaviti predstavo na oder. In to kvalitetno. Mi se ne smemo več opravičevati, da smo amaterji. Gledalci nas ocenjujejo kot profesionalce.
Najhuje je, ker nas je tako malo. Zadnja leta nam je igralce pobirala smrt: Uršiča, Lombarja, Cegnarja. Cveto Sever je odšel z lutkami. Nekaj nam jih je vzela akademija. Glede na našo majhnost ne moremo izbirati večjih, masovnejših del. kljub temu, da se nam igralci iz Radovljice in od drugod radi odzovejo.«
Bi se ti odločil za poklicnega igralca, če bi do tega prišlo?
»To vprašanje sem si postavil že večkrat. Prvič tedaj, ko me je Mile Korun nagovarjal za akademijo. Pa sem vedno prišel do spoznanja, da mi amaterstvo bolj odgovarja. Bolj svoboden si. Morda, če bi bili pogoji v redu, zagotovo pa bi ostal zunanji sodelavec. Da bi pa postal profesionalec le za to. ker se to bolj imenitno sliši, pa zagotovo ne.«
Si želiš kakšno posebno vlogo?
»Ne. Vsaka nova vloga mi je nova zanimivost, nov svet. novo dogaja nje, nova kreacija.«
Kaj pa lov na glavne vloge?
»Ni velikih in majhnih vlog, so pa veliki in majhni igralci. Stranska vloga je ravno tako pomembna. Dostikrat lahko majhna stranska vloga zasenči bledo igro glavnega igralca. Sploh pa ne stremim za glavnimi
vlogami. To prepustimo režiserju Ta najbolje ve. kakšna vloga komu leži.«
Premierska predstava je še vedno najbolj cenjena, najbolj obiskana. Je tudi najboljša?
»Ne bi rekel. Kvaliteta predstav raste od predstave do predstave. V začetku smo nekam togi. ukalupljeni v zahteve režiserja. Pa trema! Z vsako ponovitvijo je treme manj. najdeš pa tudi finese, ki tvojo igro oplemenitijo. Pri rtas je poprečno dvajset, petindvajset ponovitev. Zagotovo smo proti koncu najboljši. No.  Kozakovo  Afero  smo podali devetinsedemdesetkrat. Tam smo se pa.   priznam,   že   pri petdesetih nekako  naveličali.  Ne  vem. kako zdrže igralci v Londonu, ko po dvajset let večer za večerom dajejo isti komad, isto vlogo. Tam gre za denar, seveda.   Amaterji   imamo  pa raje spremembe.«
Sodeloval    si    tudi   pri filmih. Kakšna je tu razlika?
»Vsekakor je gledališko igranje veliko bolj zahtevno. Na odru je vse. kar storiš, dokončno. Film se pa lahko popravlja. Vsekakor so gledališki igralci večji, kot filmski. Čeprav je vsako delo specifično. Tam si izpostavljen vremenskim in drugim neprilikam, gledališče te pa ima v okrilju svoje topline.« Pa trema?
»Vedno jo imam. Pred vsakim nastopom. To je normalno. Brez treme tudi ni dobre igre. Traja le toliko, dokler stojiš za zaves«) in čakaš, da stopiš na oder. Po prvih besedah izgine. Mora pa biti. Ce je ni. v tebi tudi ni tistega žara ...«
Vrsto nagrad si že prejel za svoje gledališko ustvarjanje: mala Prešernova plaketa in velika Linhartova plaketa za dolgoletno delo, priznanje v Katowicah za Vladimirja v »Čakajoč na Godota« in zdaj še Severjeva nagrada. Kaj ti pomeni slednja?
»Ponosen sem na to nagrado. Saj ne morem opisati. To čutiš v sebi. Š tako nagrado so poplačane vse muke igralca, odrekanja, utrujenost, zaspanost, ki jo prinašajo vaje. Vaje vsak večer. Pred premierami tudi ob sobotah in nedeljah. Žrtvuješ praktično ves prosti čas, družino. Pa vendar, če stopiš na oder s srcem, potem Z njega ne moreš.
Človeku se zdi lepo, da si zapažen. Je pa to zagotovo dodatna iskra k dodatnim odrskim naporom vnaprej.«
D. Dolenc
r
Preč je zdaj to staro leto
Zimski koledniški običaji so že pred desetletji zamrli, le v redkih krajih so se obdržali, vendar so polagoma zgubljali svojo izvirno podobo. Tudi v Kropi še niso pozabljeni. Najprej so jih oživljali otroci, pozneje pa v spremenjeni obliki še moški zbor. ki obišče svojte pevcev in še nekatere znance, da jim s staro kolednico zaželi srečo v novem letu. Že trinajst let pa je od takrat, ko je prvič povabil tudi druge poslušalce na novoletni koncert, kar je potem prešlo v navado, težko pričakovano, saj je vzdušje tega glasbenega večera še vse drugače vznemirljivo od drugih.
Večina koledniŠkih pesmi poje o obdarovanju in voščilih za srečo, zdravje in dobro letino; posebnost kroparskih pa je. da se spominjajo tistih, ki so si pred letom dni še voščili, zdaj pa že »v grobu leže mrtvi«. Zbor ima zdaj sedem koledniških pesmi z Krope. Železnikov, Vipavske doline in od drugod. Preostali del sporeda obsega slovenske umetne in ljudske pesmi. Na letošnjem koncertu jih bosta pela dva moška zbora: v prvem delu gostje iz Podnarta — moški zbor DPD Svoboda, v drugem pa domači zbor KUD Stane Žagar Plamen.
»Mi smo prišli k vaši hiši. ker pošteni smo ljudje." da hi tole pesem sliš'li. naj veselo je srce.
V starem letu ste trpeli dosti križev in težav, da bi v novem bolj' se imeli, to bi bilo vsakem' prav«
V.
J
Proslava,
ki ni bila proslava
ovo dopisovanje s slovenskimi pesniki
mik se skrije za svoj
jezik
' tremi leti je izšla prva, letos Sjiga  Franceta Pibernika.
(esoi; slavist in pesnik iz .je knjigi, ki tvorita celoto. Med   modernizmom in
k predstavlja kot pisec 'vjevrstne po obliki. Rečemo literarna publicistika, eseji-
je založila Slovenska mati-■ je bila hitro razprodana, 1 bo tudi druga hitro šla med
mrm so knjižničarji kranjske knjižnice pripravili razgo-lz»vtorjem. V dobrih dveh urah ■J dodobra predstavljeno delo. J*oma dragoceno, saj v naši zavzema edinstveno me-
ej nas vznemiri oblika Pi-pisanja, ki ji lahko reče-1* dopisovanje s slovenskimi Pisma so kasneje dobila tudi osebnega  pogovora. Oblika p oi izvirna. »Opazil sem jo, v ?*> videl možnost spremljanja slkovenske poezije.«  je o avtor. Vsekakor pa je sko-*sastvena pri nas.
Kakšen je bil motiv Pibernikovega pisanja?
»Že od nekdaj sem umetnost cenil na poseben način. Umetniki so mi vzbujali intimno zvedavost, da bi pokukal v njihovo zakuiisje. Slo mi je za to, da bi ugotovil, kaj je za pesmijo, saj se pesnik skrije za svoj jezik.« Zamisel je nastala v njegovem zanimanju za pesništvo. Vseskozi spremlja slovensko pesniško bero, pozna jo, kar je bil vsekakor temelj, na katerem je zgradil svoje pisanje. Vprašanja so tičala v njem, porajala so se. ko je spremljal kritično pisanje, iskal vire zanj, da bi osvetlil   obzorje   sodobne poezije.
V svoje dopisovanje je nameraval zajeti živeče slovenske pesnike vseh rodov. Več kot sedemdeset jih je pozval. V uvodu h knjigi jih omenja petdeset. V knjigah je zajetih šestintrideset; šestnajst v prvi in dvajset v drugi. Obseg se je torej krčil že pri delu samem.
Vsi se pismom z vprašanji niso odzvali, z nekaterimi je bilo dopisovanje prekinjeno. Težave, ki so Pibernika spremljale, so prižgale iskro o osebnih pogovorih. Toda dogodilo se je, da so pesniki, ko so dobili zapisani pogovor, vzeli v roke svinčnik in črtali, popravljali. Ali so se celo premislili in niso dovolili objave ali napisali kaj drugega.
Pesnik si izoblikuje svoj svet. svoj jezik, v katerem piše, skrije se za svoj stil in metafore. Zdaj se je znašel pred vprašanjem o povezavi med življenjem, ki ga živi, in poezijo, ki jo piše. Pred težo, da spregovori o sebi, o svoji poeziji, o poeziji svojih sodobnikov. Morda o tem doslej ni razmišljal? Morda o stvareh, ki so mu blizu, težko govori?
Odgovori so kaj različni. Od samo »tudi«, kakor je zapisal Tone Kunt-ner, do eseja, ki sta ga napisala Niko Grafenauer ali Denis Poniž. Ali so zapisali nekaj povsem drugega, niso odgovarjali na vprašanja kot na primer Svetlana Makarovič. Ali so se zelo razpisali kot Janez Menart.
Dopisovanje je  teklo deset let. zato je ujeto v čas desetletja. Seveda se je medtem marsikaj spremenilo. Leta 1970. ko je Pibernik začel pisati knjigo, je bila pri nas v ospredju avantgarda. Danes je situacija drugačna, poezija se je v svojem razvoju umaknila celo nazaj, pristaja na klasične oblike. Pibernika so zanimala notranja razmerja v sodobni slovenski poeziji, »kdo tu je, ne koliko kdo pomeni,« kot je sam dejal. Skušal se je izogniti shemam, ki vladajo v naši kritiki, še bolj pa je seveda to značilno za literarno zgodovinske sheme. V tem pogledu je zanimivo spoznanje, ki mu ga je prineslo delo. Tudi pesnik, ki je »lepo predstavljen«, ni zadovoljen s svojo podobo v literarni zgodovini. Mar to ne kaže, da je treba shemam dodati nove dimenzije? Je torej res, da pesnik izhaja iz nekega programa, saj se ga vendar sam po sebi ne more držati?
Pibernikovo   gradivo   torej kar kliče po študiji o poeziji.
Gradivo seveda ni celovito, saj kot smo že dejali, nekateri pesniki se niso odzvali ali so se v svojem odgovoru vprašanjem izognili. Nekaj pisem je ostalo v Pibernikovem predalu, ker pesniki potem, ko so dali izjavo, objave niso dovolili. »Pristal sem na kompromise, da sem rešil projekt,« je dejal avtor. Toda brez dvoma je Pibernik opravil veliko garaško delo. nam ohranil marsikatero misel pesnikov, ki bi jo sicer čas zabrisal v pozabi.
Da je branje njegove knjige mikavno, so bralci že sami dokazali. Po sili razmer je izšla v dveh delih in prva je bila hitro razprodana. Torej ne le njega, tudi nas zanima pesniško življenje.
Ali kot je na nedavnem pogovoru v kranjski knjižnici dejal Matej Bor: Pesnikov je veliko, veliko več kot tistih, ki pišemo. Ljudje pod vplivom nesreče, v prijateljski druščini, ob kozarčku vina začno pripovedovati . . . Kako veliki so. Iskreni, ko popusti ponos, ošabnost. M-Volčjak
Sredi decembra  so  nas povabili škofjeloški gimnazijci, dijaki četrtega letnika: pridite pogledat, nekaj smo naredili, povejte, če vam bo všeč. Tako sem se znašla v predavalnici novega srednješolskega centra, lepega, ni kaj oporekati. Stopničasto   razporejene   klopi   so me spomnile na študentske dni in v minutah, ki so mi ostale do predstave, sem si zastavljala vprašanje: ali bo skupna streha, ki je zbrala gimnazijce,   mehanike,   mizarje izravnala prepad  med  nekdanjimi poklicnimi in  »ta  pravimi«  srednjimi šolami. Tačas je dvorano napolnila mladež, prišlo je nekaj tovarišic pa predstavnika zveze kulturnih organizacij, ki ju  je  pripeljala   poklicna dolžnost pogiedat, kaj so pripravili mladi.
Čez oder je šinilo dekle v rdeči * obleki,    molče    odprlo   in zaprlo vrata.  Kot  da   je dvignila zastor malega odra. Za njo so ropotajoče prihrumeli nastopajoči in z njo je na oder prišla prešerna mladost. Posedli so   na   krevljaste  gajbe. Skromna scena, ki je govorila: poslušajte, kaj bomo povedali. Tekste so napisali sami. spletli so pisano različnost. Le eden je skorajda odsotno poležaval na  spalni  vreči  in  žulil  pivo ter posmehljivo opazoval početje svojih vrstnikov.   »Kontraš«   se   je vselej ironično   posmehnil.   če   je dekle reklo, da vendarle rado hodi v šolo. če je fant razmišljal o slepem dečku, ki je hrepenel po svetlobi, ko pa je spregledal, se mu je razkrila tudi njena temna stran, če so vsi skupaj obsodili nasilje. Pisano različnost so povezali   v   skupno   misel: ...»In hočemo živeti. Živeti kot ljudje in misliti, delati. Ne ubijajte nas. ker nočemo nazaj. Mi smo in hočemo. Naprej!«
Mladi so izpovedali svojo mladost. Svoja razmišljanja, želje, sanje, svoj vsakdan. Dialog je privrel iz njih samih. Sami so obsodili tiste svoje vrstnike, ki žive brez cilja, ki svojo bistvo iščejo v lagodni upornosti.
Pa vendar me je nekaj pri vsem tem motilo. Namen literarno-glasbe-no plesne prireditve mi vendarle ni bil povsem jasen. Posebej konec, ko so nastopajt>či z zastavo v roki odšli z odra.
Nekaj besed mi je stvar razjasnilo. Prireditev so pripravljali za dan republike. Vendar so na šoli ocenili, da bi bila taka proslava za širšo javnost ne ravno primerna.
Lahko bi kolažu, ki so ga pripravili mladi, očitali  pomanjkljivosti. Da
vsi nastopajoči nity> bili najboljši interpreti, da je bila režija na nekaterih mestih ohlapna. Toda vsehina je bila prepričljiva. Kdino kar lahko prireditvi očitamo, je to. da se je njena izvirnost zaradi časovnega odmika razblinila.
Mar ni torej proslava, ki ni postala proslava, dokaz, kako težko sprejemamo novosti, kako ponavljamo ustaljene klišeje proslav? Mar res ni bilo moč poiskati druge rešitve kot dušiti spontano ustvarjalnost mladih? Kot da jim ne zaupamo, bi lahko rekli!
M. Volčjak
Potujoče gledališče iz Sarajeva
Skofja Loka - Ob 22. decembru. Dnevu JLA, je sredi decembra gostovalo v kasarni Jože Gregorčič-Gorenjc v Škof j i Loki potujoče gledališče iz Sarajeva. Igralci Safet Pašalič, Mirko Kraljev, Mladen Bellina in Sead Arslanagič so izvedli poetsko-glasbeni recital, posvečen 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve JLA — oboroženih sil SFRJ. V drugem delu sporeda so vojaki videli nekaj humorističnih dogodivščin iz vojaškega življenja.
Milan Pilipovič
Nove razstave v Kranju
Kranj — V sredo. -H), decembra, bodo v kranjskih razstaviščih odprli nove razstave. V galeriji Prešernove hiše bodo ob 18. uri'odprli razstavo del kranjskega slikarja Marjana Belca z naslovom Letni časi. V kletnih prostorih pa se bo s figuralnimi objekti iz gume predstavi1 Gustav Januš iz Sel n. Koroškem. V galerijskih | /rostorih Mestne hiše bodo ob Ifš.M) od prli razstavo Razvojne poti slovenske fotografije 15*45 d<> 1981, ki jo je pripravil Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju ob svoji deset letnici.
56
G LAS 6.STRAN.
ČESTITAMO ZA NOVO LETO
TOREK. 29 DECEMBRA 1911
Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ
VSEM DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM IN SODELAVCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1982
srečno
novo
leto
soua
Uraro
r
r
*
TRGOVINA
RESTAVRACIJA IN ČRPALKA
MALLE
v Brodeh na Koroškem
Cenjenim gostom z Gorenjske se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo tudi v bodoče!
POHIŠTVO LIP BLED
lesna industrija
64260 Bled, ljubljanska c 32 telefon: (064) 77-661 telegram: lip bled telex: 34 525yu llpex
spalnicT-bistrica
Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost pohištvu LIP Bled, ki s svojo bc gato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu Pohištvo LIP Bied s svojimi razkošnimi ob;, kami in dimenzijami poudarja trdnost in trpeinost. z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju m poživita prostora.
Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko obdelano v naravm barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi
Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom  Prepričajte se in zadovoljni boste!
VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHA POLNO V LETU 1982
TRGOVINA
HANS NAPOTNIG
Borovlje
tel 9943 4227 2292
ŽELI VSEM GORENJCEM IN CENJENIM KUPCEM
SREČNO IN USPEŠNO
NOVO LETO 1982
in se še naprej priporoča za obisk.
I *
w
m
»DECEMBRA 1981
IZ KRAJEVNIH SKUFNOST!
7. STRAN G L A
h*tni običaji danes živijo samo v zapisih in nekateri v pri-[J«Urih ljudi. Umaknili so se novemu načinu življenja, ^ejii,  naprednejši  miselnosti.  Dorca  Kraljeva se se -Rominja koledovanja, s katerim so revni otroci vsaj za !•»Jas prejpiali pomanjkanje.
re novoletne šege iz Tržiča
ta in temi   se  za človeka uijinatvenost    in groza, narava teži za soncem in »to je nas davni prednik panfutil   mrtvaško vzduSje ■T^ zimskim  kresom. I zob] i -
• J* predstave o duhovih. '* strahu, da bo pojemajoče ^zadnje  ugasuniln:   čutil in
* neznane moči. ki se v tem N*jo v naravi. Da bi se *i pred   vsem.   kar mu je
♦ je zatekal k čaru. pike «jigi Praznično   leto Slo-
■ '•f Viko K ure t.
^p*vo je   prineslo   luč in 7 prej temni  in mrtvaško
* Vendar pa ni izvojevalo l zmage    nad poganskim Zavedno ali  nezavedno je flovek hranil dobršen del dediščine,   ki   je stoletja
*niso mogla iztrebiti. » prepletajo pobožne krš-fc* z očitnimi poganskimi *ot so, na primer, zažiganje » panja na sveti večer, sinca in podobne navade » novem letu.
)em  rastlinju, ki tudi ije otrplosti in smrti, je vnem verovanju posebna »■ moč; bilo je čar, ki naj bi Jfcevajoče življenje narave, ijajoč iz poganskih časov, dniki nekoliko prikrojili. piše dr. Niko Kuret. so tot v hi£i  z raznovrstnim totlinjem. pod strop obesili in   vsemu   skupaj rekli
šege ob novem letu. ki .nstvo dalo novo vsebino. «adile tudi v koledovanju. \ uredniki   so  za  »oznanja -jsovega   rojstva   in za uznikom  prejemali da-revnih krajih dostikrat vzdrževanje celih družin, ie prvotni smisel koledo-ria docela umaknil social-irskim potrebam.
V Tržiču so koledniki nastopali z jaslicami Sedem se iih je naučilo l>esedilo kolednice. (shiskovali so hiše po vrsti vsak dan od božiča do sv. treh kraljev med tretjo in sedmo uro- popoldne. V drugi polovici 19. stoletja so koledovali fantje, potem dečki. Torej je Sega že tedaj propadala, dokler ni konec stoletja docela izginila. J
Iz davnih tisočletij izhajajoče šege ob prihodu novega leta so se najdlje ohranile v alpskih deželah" Med skromnimi ostanki pri nas so najbolj znani bohinjski otepovci. Cerkev novega leta kot takega ni posebno praznovala. Znani so predvsem »svečarski« koledniki. ki so v cerkev prinašali stavnice. Soseske so tekmovale, katera bo imela večjo in lepšo.
Tržiška stavnica je bila sestavljena iz velikih in manjših, z raznim lepotic jem okrašenih sveč. Koledni-ke, ki so težki — včasih tudi petdeset kilogramov — dar prinesli v cerkev, je spremljala godba in z njo plesa željna mladina. Zato je bila sega 1804. leta cerkveno prepovedana. Tržiča ni se za prepoved seveda niso menili in so stavnico prinesli tudi naslednje leto. Toda župnika, ki jo je sprejel, je škofijstvo ostro prijelo. Stavnic je bilo potem v Tržiču konec, a tudi drugod na Gorenjskem so navado opustili.
Zanimivo je tudi tole izročilo, ki ima korenine v poganskem verovanju; za konec skrivnostnih dvanajsterih »volčjih« noči se je včasih v naših alpskih krajih in v njihovi nemški soseščini podila ženska pošast, ki so ji rekli Pehtra, Pehtra baba. Pehta. Pirta ali Perta. Njen čas je večer pred sv. tremi kralji. 5. januarja.
Davorin Trstenjak 1859. leta piše. da poznajo »Vehtro« babo na Slovenskem od Tržiča čez Kamniške planine do Pohorja. Bila naj bi kraljica »Belih žen« in imenujejo jo tudi Zlato babo. Pasjega laježa ne
trpi. pozimi dela »hahjo. kašo« in rada prede. Videvali da so jo že. ko je z zlato ročko stopala po gorskih grebenih. Trstenjaku je nemara dala pobudo pripovedka o »Zlati babi«, ki jo je tržiški rojak Peter Hicinger objavil v Novicah. Zlata baba. pravi Hicinger. divja v nočeh okoli novega leta z divjim lovom pod nebom.
Podobno kot božični koledniki imajo tudi trikraljevski svoj začetek V srednjeveškem bogoslužju. Toda medtem ko je božično koledovanje bolj ali manj neprekinjeno nadaljevanje starega izročila, pa sega koledovanje treh kraljev v lt>. in 17. stoletje in izhaja iz tedanjih mestnih šol.
V Tržiču so hodili »tri kralje pet« nazadnje otroci, ki so običaj prevzeli od odraslih in ga negovali še nekaj let po vojni. Znana Tržičanka Dorca Kraljeva se ga prav dobro spominja, saj se je kot otrok vsako leto tudi sama prelevila v enega od treh kraljev.
»Šego smo negovali predvsem revni otroci,« pripoveduje. »Sama sem zrasla v družini na Slapu, ki je prezgodaj izgubila očeta. Deset otrok nas je bilo in materi je bilo res težko nahraniti lačna usta. Ne vem. morda mi je bilo osem. devet let. ko sem s sestro Ivanko in Jakopinov«) Mici prvič poskusila.«
»Hodile smo v Dolino, Jelendol. tudi v Lom. Kmetje, ki s hrano niso bili tako na trdem, so nam dali popotnico. Pogosto celo malo drobiža. .Spet bomo imeli za nekaj časa.' je jokala mati.«
»Spominjam se tudi, kako smo delali bakle. Otroci smo nabrali smolo s smrek, mati je vanjo pomočila trske, ki smo jih nato nataknili na dolge kole in si svetili med potjo k polnočnici.«
»Tudi svinec smo vlivali. Raztopljenega smo vlili v ponev z vodo, da je zacvrčal in se strdil. "Neverjetno, kaj vse smo znali razbrati iz abstraktnih podob! Bolezen, ljubezen, možitev, denar .. .«
Danes novoletne šege živijo samo v zapisih in nekatere v pripovedih starih ljudi. Zbledele so, se umaknile novemu načinu življenja in svobodnejši, naprednejši miselnosti.
H.Jelovčan
ito Glasovega Ježa
klanjam, birokracija!
kdo/koli prej je nad deželica razpela uni-ti birokracija, ki jo tvsod, tudi v svojem vem, kako jo vi obču-dirjevo debelo kožo eti, da ob njej preživiš las in uničenih živcev.
ci lastnih problemov ie svoj lonček, bi vča-yjal,   vse postrelil ali • onemoglosti
*0neZivoje. kako se ob-"»reV   tirni samozva P    „i   ki gospodarijo »T t   o ne le tam. karkoli ie nastopa Stječe ali manj enak.
študija.
prst, nobena restrikci->~more do živega. Po nenju ni pomoči. Edini bil. da bi vse birokra-, — a to je spet ne-
t, da potrebuješ izpi Ijiške knjige za nujno ali za še bolj nujno posojilo. Tisti, ki naj ilo dali. poleg »nujne na terjajo     še kup dokumentov, med dru-med »nujnimi« vsekakor t si n>jen ali izpisek iz e knjige. Prav. red je red. tfezcU* podaš na pot za burni dokumenti, veselo na pot in nikar edhodnega pozanima / naše uradnice odkleta za uradne ure. Ce ste službi, je najbolje, da r takole  štirinajst dni i. da uredite stvar, kajti ja ne bo Šlo. Ce bo trkala ita vaša upokojena ma • bodo že pri prvih vratih I da ni »dotična oseba«.
a/te tudi na to, da se "'arija moti in zmoti, zato Piporočljivih še nadaljnjih ^jst dni dopusta. Nikar se L*'<lažite s tem, da imate a zvez in poznanstev na S in izien nje. To pri biro m nikakor ne vžge. Menda J&t na oko le tedaj, če se po }nres vplivna osebnost.
torej, da je za bi roka-m.Ftpftlnoma vseeno, kako se W*ktte. Priporočam pa. da m*a moč uglajeni. Tako se Ti drli ne bodo nad vami in
i-
noben priv-
mimogrede jim bo kaj ušlo, kar vam lahko koristi. In še nekaj: strogo morate upoštevati čas malice, kajti ta narod birokratski — in ne le ta — postane ob pol desetih tako lačen, da je nesposoben za vsak pogovor in vsako delo. Cas malice je posvečen in gorje tistemu, ki si ga drzne motiti.
Tako pridete do prvih vrat, oboroženi z nasmehom, narahlo, komaj slišno potrkate. Seveda vam ne bo nihče odgovoril niti na deseti trk, kajti odgovor je dodaten napor in ni v obsegu del in nalog. Z mačjimi koraki —* obuj te čevlje z gumo! — se približate okencu in čakate. Ca kate vse dotlej, dokler uradnica ne dvigne glave in vam pomig-ne, če vam sploh pomigne. De lajte se, kot da ste v svetišču, opravičujte se, da ste res nesramni, ker motite, da je vaša zadeva nadležna, zoprna. Ne recite, da je nujna, kajti uradniško bevskalo bo brž siknilo, da so vse zadeve nujne. S kraljevsko kretnjo bo potem zaposlena oseba vzela stvar v roke in vam v sekundi izničila vse iluzije. Dejala bo, da je v dokumentu še kup pomanjkljivosti, ki jih morate urediti v uradu zgoraj. Čeprav boste rahlo protestirali, ne bo nič pomagalo.
V uradu zgoraj, na številki tej in tej, se bo prizor ponovil. Ce boste imeli res .srečo in boste uradnici všeč, ker je še mlada in nezbirokratizirana, bo odprla knjige in skupaj z vami ugotovila, da ga je nekoč v davnih časih pri vašem zemljiškoknjižnem izpisku polomila statistika. Denimo, da je narobe knjižila, zato morate opraviti vse izmere znova in znova. Olajšanje, da ga oni tudi kdaj polomijo, bo brž potlačili) bolj izkušeno birokratsko bitje, ki bo zavilo napako v take predpisovske čire čare. ki jim. seveda, zlepa ne boste kos. Stvar se je že začela vleči.
Potem pokleknite, poljubite roko. obljubite dve kili kave — da bi vam napako popravili tu m takoi. Nič. V najboljšem, a res najboljšem primeru bo birokratski sk<tvik milostno zamahnil z roko in dejal, da pridite po
deseti uri. Zunaj petkrat zavri skate, čeprav vam ni jasno, zakaj po deseti, če je treba napisati le tri nove besede. Naslednje tri čakalne ure žlampaj-te kofetke po bifejih, si enain-petdesetič oglejte tistih šest dolgočasnih mestnih izložb in se tolažite, da bi bilo lahko še slabše. Ko boste po po deseti uri prišvedrali v urad, bo uradnica razočarano zavzdihnila »ah. vi!«, vložila papir v stroj in v treh sekundah lahko odšvedra-te ven.
Ko boste te velevažne dokumente končno izvrtali, vsi iz-mozgani, nikarte počivati! Ce vam nisri povedah — in kdo le pove kaj več, kot je izrecno pomembno — da določeni dokumenti veljajo le določen rok, greste na to kalvarijo lahko še enkrat. Zato pogumno v nove boje do skorajšnjih zmag!
Ponoči ne spite, na šihtu kin kate, žre vas in žre in naslednja pot je mučna, kajti zavedate se, da se ob okencih lahko dogaja čudo. Ko predložite vse skupaj za gradbeno posojilo, že znani z bančno^ uslužbenko, ki ždi za mogočnimi fikusi,  vam pravi, »že, že in prav, a pozabila sem vam povedati, da potrebujete še to in to«. Tedaj vam prekipi, tedaj tulite, da odmeva po zafi-kusnem prostoru, tedaj vam bo to bitje dejalo prvič tovarišica ali tovariš, da bi se vse skupaj vrnilo k uradnemu tonu. A kaj pomaga, na koncu ste poraženec, v bitki z birokracijo je en sam večen in edin zmagovalec. Celo premirja tu ni.
Vem, da birokracija niso le togi predpisi, birokracija je tudi vse kaj drugega. V glavnem pa nam povsod razjeda temelje, slabi našo voljo in zaupanje. Birokracija je nekaj najhujšega, kar se nam lahko pripeti, vsem in vsakomur posebej.
Ne vem, kaj kani družba storiti v boju proti birokraciji, a DDT skoraj ne pomaga. Se najbolje bi bilo. ko bi bili vsi takšni, da bi ulivali v birokratskih postopkih in predpisih, a kaj, ko nekateri še vedno po vse. dni tudi delajo, in si v delu iščejt) edino veselje, zadovolj stvo in zadoščenje.
Janez Paulus nadaljuje očetovo deh>. ob njem pa ostaja zvest družinski tra diciji tudi njegov sin Stane
Petdeset let Paulusove delavnice
Kje drugje bi ga našli. V delavnici vendar. Čeprav se je dan že krepko nagnil v večer. Brskal je po drobovju motorja. Nagaja mi. je mrko odvrnil. Tudi mojstru, kot je Janez Paulus. včasih ponagaja. Toda jeza je hitro izginila z njegovega obraza. Ločani ga vendar poznajo kot veselega človeka.
Veselo je bilo minulo soboto, ko so proslavili petdesetletnico Paulusove avtomehanične delavnice. Ob mojstru in njegovem sinu Stanetu, ki je ubral očetovo pot. so se zbrali možje, nekdanji vajenci. Veliko se jih je izučilo avtomehanske stroke pri Paulusu. Pri Janezovem očetu Leopoldu, ki je delavnico odprl leta 1931, šestindvajset. Pri Janezu, ki je od očeta prevzel obrt leta 1953. do danes osemindvajset. Nekateri so danes na odgovornih mestih in pra-'vijo, da jim je v življenju prav prišlo, da so se pri Paulusu naučili dobro delaii.
prva avtomehanicna
delavnica
na Škofjeloškem
Paulusova mehanična delavnica je bila prva in tedaj edina v Škof ji Loki in daleč naokrog. Leopolda je pot prvič zanesla v Škof jo Loko leta 1915. Da ie tam ostal, je »zakrivila« Francka Cemažar. Komajda je odslužil vojaški rok in se oženil, že je bila tu' vojna. Po letu 1918 je služboval v raznih krajih Slovenije, nazadnje je dobil delo pri Heinricherju na Trati pri Škofji Loki. V družini pa so se rojevali otroci: Mici, Polde. Pepca. Stane, Vida. Janez, Franci, Marta, Vinko. Stanovali so v Stari Loki, na »Marofu«, kakor so rekli pristavi pri starološkem gradu, današnjem domu slepih.
Leopold je začel graditi hišo, ob cesti med Plevno in škofjeloškim mestom. Tedaj je bilo tam naokrog le nekaj hiš, danes je vse pozidano. Leta 1929 je bilo, ko sta se z Dol jakom vračaia domov z dela v Kranju. Peljala sta se z avtomobilom, le nekaj jih je bilo tedaj v Škofji Loki. Na savskem mostu je počil krmilni drog in avto se je prevrnil. Poškodbe so bile hude. Toda kolikor bolj se je Leopoldu celila zlomljena noga. bolj je zorela v njem misel, da lastniki avtomobilov nimajo kje popravljati svojih vozil.
Hiša je bila pod streho in Jože Krzen mu je ponudil denarno pomoč. Leopold se je dobro spoznal na ključavničarstvo. Tekoče je govoril nemški jezik, kar mu je omogočilo, da je nakupil knjige o avtomehaniki. Znanje je dopolnil s seminarjem v tovarni Šaurer-dizel na Dunaju.
Dodobra oborožen s poznavanjem motorjev je leta 1931 odprl delavnico, kar je bilo tedaj nekaj pogumnega. Pomagal mu je Franc Konic. Na prste ene roke bi tedaj lahko preStel tovornjake in avtobuse, le nekaj osebnih avtomobilov je bilo na Škofjeloškem. Komajda si moremo to predstavljati, saj so danes ceste polne pločevine, mehaničnih delavnic pa kar na kupe.
Prvi avto. ki ga je popravil, je bil Bajželnov iz Železnikov. Po kopici predelav in popravil se je cena povzpela na 7.000 dinarjev. S tem denarjem je Leopold hotel vrniti dolgove in preurediti delavnico. Toda tolikšna vsota je bila tedaj pravo premoženje. BajŽelj toliko denarja ni imel in avto je zažgal. Zavarovalnica pa je odkrila goljufijo in Leopold je ostal praznih rok. Dogodek, ki razkriva, kaj je tedaj pomenil avto.
Posebnost delavnice je bila stružnica, na kateri je Leopold sam izdeloval rezervne dele. Počasi se je delo uteklo, popravljal je tudi koiesa in kmetijske stroje in začeli so prihajati prvi vajenci. Med njimi Tone Starman. Rudi Gaber pa postavni Ivo Cemažar. učiti sta se začela tudi domača sinova Polde in Stane.
DRUŽINA JE BILA IZSELJENA
Razdivjala se je vojna, tudi Paulusova družina se je znašla v njenem metežu. Najstarejša sinova. Polde in Stane, sta šla leta 1943 v partizane in družina je bila izseljena. Janeza je rešilo nakjučje. Veselje izgine z njegovega obraza, ko se spomni tistih dni. »Tu na hribu sem stal. kjer imam danes novo hišo.« pripoveduje. »Prav do delavnice se je videlo, saj tedaj tod še ni bilo hiš. Videl sem oborožene gestapovce, sedel na kolo in hitel domov. Mama mi je od daleč mahala, naj grem. K sosedu sem stekel in gledal, kako so jih odpeljali. Mama se ni vrnila.* Janez je šel za Poldetom in Stane-tom. Komaj petnajstleten je že prve dni v partizanih doživel žirovako hajko.
Mamo je vzelo taborišče. Polde je padel v Ribnici. Stane v hudi bitki pod Krnom Le Vida in Jane? a w vrnila iz partizanov.
Hudo je vojna vihra j '<•' * Paulusovo družino.
VSEH PET SINOV JE SLO PO OČETOVIH STOPINJAH
V tistih prvih povojnih dneh »ta Vili Tomšič in nato Rudi Gzh.r delala v delavnici, da ljudje niso H nesli orodja. Ko se je oče z o>. • vrnil domov, je zgrabil za delo. Oh njem se je učil Janez. Franci se je n* Češkem izučil za avtoeiektričarja. najmlajši Vinko je prav tako post«) avtomehanik. Vseh pet sinov je twj šlo po očetovih stopinjah.
Janez je bil očetu vse bolj 9 pO* moč. in ko je leta 1953 naredil mojstrski izpit, ga je kmalu povsem namenjal. Pod njegovim vodstvom je delavnica specializirala za popravila osebnih vozil. V šestdeserin letih se je obrtnikom slabo pisalo, davki so bili zelo visoki in leta !9o'J je Janez delavnico prodal tedanjemu Transturistu. V nekdann Paulusovi avtomehanični delavnic' ob cesti pred škofjeloškim mestom je tako danes Alpetourova delavnica za  obnovo  avtomobilskih plašče\.
Janez je bil nekaj časa avtopre-voznik, toda »žilica« mu ni dala miru. Zgradil je novo hišo in ob njej delavnico, ki jo je odprl leta 19fi5. Po naših cestah je tedaj že vozila množica najrazličnejših avtomobilov. Tako se je leta 1969 odločil a audije in podpisal pogodbo za ser is Kasneje jim je dodal še volkawagne /. golf i.
Da je avtomehanska stroka ko zasidrana v Paulusovi druV. i. je dokazal tudi Janezov sin S Jiae. Izučil se je za avtoelektričarja. i je lani naredil mojstrski izp: . -:a septembra letos z očetom odprla skupno delavnico.
Mojster Leopold bi bil danes, po petdesetih letih, ko je odprl prvo in dolgo edino avtomehanično delavnico na Škofjeloškem, prav gotovo ponosen, da se je njegova zamisel tako razrasla.
Pozabil bi tudi na tiste jezne tic-nutke. ko ga Janez nikakor ni ubogal in je dirkal z motorji po škofje! -Skih uiicah. »Ropotali smo z motorji po Spodnjem trgu. po »platzu« čer most nazaj.« smeje danes pripoveduje Janez in ne more skriti, da ima motorje rad. Takega s prikolico je imel. z Janezom Podobnikom *Ja dirkala dobra tri leta. 1949. sin začela. Celo v Crni gori sta bila pa v gorski dirki čez Gorjance sta se <,.-bro odrezala.
Daleč nazaj je ze to. pravi hmez: kak or je daleč nazaj, ko je kupil svoj prvi avto. Stari ope! je bil <o. za osem jurjev ga je kmalu po vojni kupil v Ljubljani in in pridrdral z njim v Loko. Kar leteča drvarnica so mu rekli, saj je bil brez oken in dna in videl si cesto pod nogami.
M. VoJejak
G U AS 8.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOH€K, 29. KCEMMA 1
BOJI NA JADRANU
Ob 13.50 je avstro-ogrsko mornariško poveljstvo sporočilo, da se Helgolandu približuje še ena skupina dveh križark — to sta bili Nino Bixio in VVevmouth. Seitz je videl, da se ne bo mogel prebiti proti Boki Kotorski, in je Se naprej plul proti jugozahodu, Tatra in Balaton pa vzporedno s križarko na njeni levi strani. Dartmouth in Quarto sta bila desno zadaj na razdalji 900 metrov. Skupina francoskih rušilcev je hitela proti razbitini Triglava, ki se Se ni potopila.
Ob 13.55 je bila križarka Helgoland prvič zadeta. Posledice — en ubit sedem ranjenih in številne manjše luknje na dimniku in krovu, ki pa so bile nepomembne. Kmalu potem se je začela križarka Quarto naglo približevati, medtem ko je Dartmouth zaostala. S Helgolanda so izstrelili proti Ouarto torpedo iz torpedne cevi na krmi. Italijanska križarka se je morala izogniti zadetku, naglo je obrnila, v levo in razdalja se je spet povečala. S tem je bil olajšan tudi položaj Csepela, ki ga je Quarto prej začela obstreljevati na razdalji 12.00 metrov.
Nato je križarka Dartmouth spet povečala hitrost in ob 14.27 ukazala križarki Quarto, naj napade Csepel, ki pa je v tem trenutku že dosegel hitrost 26 vozlov (47 km/h). Tako je prišlo do topniškega dvoboja med ruftilcem in italijansko križarko na razdalji od 8000 do 10.000 metrov.
Medtem so francoski rušilci pluli proti Triglavu in začeli streljati nanj z razdalje 5000 metrov. Šele ko so se približali na 200 metrov, so ugotovili, da se rušilec potaplja in je sploh brez posadke! Poizkus, da bi ga odvlekli v Brindisi, se je izjalovil, ker so Francozi opazili na obzorju proti severu velik steber dima. To sta bili oklepna križarka Kaiser Kari VI. in lahka križarka Novara. Zato so francoski rušilci takoj potopili Triglav s topovi, toda zaradi celotne akcije so izgubili toliko časa, da se niso več mogli pridružiti zavezniškim križarkam. Podmornica U-15, ki je čakala v zasedi blizu potapljajočega se Triglava, je izstrelila torpedo proti enemu od francoskih rušilcev. ki je od-haJM eehdar ni zadela.
KrižeTka Dartmouth je spet počasi dohitevala križarko >.*'lgoland, ki je plula s hitrosto 28 vozlov f50 km/h). Ob 15.02 je bila avstroogrska križarka na razdalji 3900 metrov drugič zadeta. Poleg enega ubitega . Štirih ranjenih je bil poškodovan krmilni stroj. takr> ,ia so morali do konca bitke krmariti križarko ročno!
Oklepna križarka Kaiser Kari VI, ki je nenehno sprejemala od kapitana bojne ladje Seitza radijska sporočila, je z vso hitrostjo (20 vozlov = .36 km/h) prav tako hitela proti jugovzhodu. Njen poveljnik je upai. da se bo skupina Helgoland le prebila proti severu in ji bo lahko priskočil na pomoč (imel je 2 topa 240 mm in 8 topov 15 mm).
Ob 15.32 so s Helgolanda opazili še križarki Nino Brno in VVevmouth z dvema rušilcema. Rušilca so bih ob 13.25 napadli z dvema avstro-ogrskima vodnim a 'etaloma in na enem rušilcu so bile samo lahke poškodbe od drobcev bomb. Obe zavezniški križarki sta za':eli streljati na Helgoland, oba italijanska rušilca pa sta se usmerila proti Csepelu, toda temu je ob 16 30 le uspelo, da se je priključil Tatri in Balatonu, ki sta Se vedno plula v bližini Helgolanda.
SAMO NOČ JE LAHKO POMENILA REŠITEV
Sovražnikova premoč je bila tako očitna, da je kapitan bojne ladje Seitz spoznal, da se podnevi ne bo
JjjJ** križarka Saida na poskusni vožnji leta
mogel prebiti proti severu. Sklenil je. da bo to storil v temi v bližini italijanske obale. Da bi prevaral zaveznike, češ da se namerava obrniti proti vzhodu in se prebiti z druge strani, je ob 16. uri obrnil svoj oddelek proti jugu. Ouarto in Dartmouth sta nemudoma reagirali in' Helgoland je spet obrnila proti jugozahodu. Ob 16.25 je dobila Helgoland tretji zadetek -granata ie zadela v dimnik in zato sta ugasnila dva kotla. Kljub temu se hitrost križarke ni zmanjšala.
Seitz je še vedno plul proti itali ianski obali, ker je s tem hotel pridobiti čas. Čakal je, da se stemni, čeprav je bil v zelo težkem položaju: na vsaki strani je imel po eno skupino dveh sovražnikovih križark: ob 16.30. prav v trenutku, ko se je križarki končno pridružil še Csepel. je padel četrti zadetek, tokrat v vrh jambora, tako da škode ni bilo.
Ob 16.40 je Seitz s signali obvestil rušilce, da bo takoj, ko se stemni, obrnil proti severu. Tik zatem je bila križarka petič zadeta — granata je udarila v oklepno ploščo pod vodo. Poškodbe so bile nepomembne.
Tik pred 17.30 sta oba italijanska rušilca poskusila napasti sovražnika s torpedi, vendar nista imela dovolj rezervne hitrosti in napad ni uspel. Ob 8. uri je kapitan bojne ladje Seitz ukazal svojim ladjam. »Obrnite proti otoku Palagruža!« V tem trenutku je bilo do italijanske obale še komaj 12 milj (22 km). Križarka Nino Bixio je skušala preprečiti preboj in se je približala avstro-ogrskim ladjam na 3500 metrov, ampak to je bilo vse. Pri tem je dobila en zadetek, ki ni imel posledic. To je bil edini zadetek na zavezniških ladjah. Nato so avstro-ogrske ladje izginile v temi.
Kontraadmiral Belleni je pozneje poročal: »Ko sem spoznal, kaj namerava sovražnik, mu nisem več utegnil presekati poti. Zato sem naglo obrnil v desno, da bi zaplul v vzporedni smeri in nadaljeval boj. Toda križarka Weymouth mi ni sledila in je končno prišla med mojo ladjo Nino Bixio in sovražnika, tako, da sem moral nehati streljati, da ne bi zadel britanske križarke.«
Bitka pri rtu Rodoni in rtu Gargano je bila končana. Križarka Helgoland je s tremi rušilci — ušla proti severu in je zgodaj zjutraj 30. decembra 1915 priplula v Šibenik — v trenutku, ko so ladje porabile zadnje ostanke goriva.
Neki angleški zgodovinar je pozneje zapisal: »Kapitan bojne ladje Seitz je dolgo in vztrajno čakal na ugoden trenutek, in v samo nekaj minutah sta bila njegov pogum in sposobnost poveljevanja bogato nagrajena, kajti rešil je svoje ladje!«
Neki francoski zgodovinar pa je takole ocenil bitko: »Avstro-ogrska mornarica je izgubila svoja najboljša rušilca. kar je bila zelo huda izguba, in verjetno ni bila kmalu pripravljena na podobne akcije. Toda zavezniki so kljub trikratni premoči izpustili iz rok plen. ker jim je primanjkovalo enotnega poveljevanja «
Dejansko je bila glavni vzrok za neuspeh zaveznikov neugodna sestava ladjevja, v katerem so bile britanske, italijanske in francoske ladje. Čeprav so imele skupnega poveljnika — italijanskega admirala — akcije posameznih skupin niso bile usklajene.
Poleg odločnosti kapitana bojne ladje Seitza so k uspešnemu preboju avstro-ogrskih ladij veliko prispevali tudi strojniki, saj so vse ladje dolge ure plule s hitrosto 29 vozlov in več, kar je presegalo vse normative. Značilno je tudi to, da je križarka Helgoland obdržala to hitrost kljub temu, da sta dva kotla izpadla iz uporabe; to prav tako dokazuje, kako odlično so bili izurjeni strojniki na avstro-ogrskih vojnih ladjah.
RADAR   RADAR   RADAR RADAR  RADAR   RADAR RADAR
9    SMUJfiKT B0ZMAKT
TA GLAVNA URŠA
Kar pobožalo me je po srcu, beseda pa mi ni hotela takoj na dan ii
tudi potem, ko je prišla, je bila čisto krhka, prav slabotna.
»A res. Saj ima vsaka drugačne lase.«
»To že. Ampak nekatere jih imajo lepše od drugih.«
Vedela sem, kaj je mislil s tem reči, in bilo ml je strašansko Glas pa mi je zašepetal: »Najbolje je, da obrneš pogovor v drugo smer.« Ubogala sem ga in vprašala Jako: »Ti, kaj pa misliš o ta novi?«
»O kateri novi?«
»No, o matematičarki.«
»No, ja. Zdi se mi kar v redu. Seveda, videli bomo potem, ko
bo začela deliti cveke.«
Strinjala sem se z njim.
Se sva hodila po ulicah. Tako, počasi. Nikamor se nama ni in meni je bilo to grozno všeč. Nikdar nisem hodila tako s kakšnim fanta Zmeraj smo se le lovili in bezljali sem ter tja. Kot mladi telički. Zdaj nama pa ni nikamor mudilo in to je bilo res gala.
Potem sva obstala pred izložbo s športnimi potrebščinami.
Gledala sva v izložbo in Jaka je rekel: »Veš, kar dobro si grajena lahko atletiko. Zdi se mi, da bi bila dobra sprinterica.«
»Saj telovadim,« sem odvrnila s tresočim se glasom.
»To je drugo. Ampak poskusi z lahko atletiko. To bo nekaj zate.«
»Morda bom res poskusila,« sem rekla in nenadoma mi je lahka atletika zelo všeč.
Saj vam rečem, Jaka je postal čisto drugačen. Zal je to trajalo malo časa. Kmalu sva se spet sporekla. Kriva pa je bila matematična mača naloga.
No, tistega dne, ko smo imeli matematično domačo nalogo, je krasno jutro. Sonce je sijalo, ptički so peli v krošnjah in celo asfalt ulici je bil lepši kot sicer, ker so ga ponoči poškropili. Srce mi je kar igravalo. To moje razpoloženje pa je trajalo le do mostu čez Ljubljj Prav takrat, ko sem se zagledala v njeno zelenkasto vodo, sem se la, da nimam matematične domače naloge. Kar streslo me je. P _ jsem na uro. Na tisto, ki mi jo je ku^gil papači za rojstni dan. Točno *>smih. Začela sem računati. Pet minut do šole. če hitim. Ostane mi petindvajset minut. V tem času pa zlahka prepišem nalogo. To je več 'dovolj in zagnala sem se po cesti, kot da bi mi gorelo pod nogami.
Vmes pa mi je bilo žal, ker le nisem prejšnji večer prosila ila bi jo bila skupaj naredila. Toda, odkrito povedano, bila sem pretit t»d kotalkanja.
Vsa zadihana sem pritekla v razred in zaklicala: »Kdo ima •matično nalogo?«
Razred, ki je bil do tistega trenutka poln glasov in smeha, je doma onemel. Še miš bi lahko slišal.
Meni se je vse skupaj zdelo nekam čudno in sem vprašala: »No, gledate? Kdo mi jo da prepisati? Dam mu pol malice.«
Sošolci in sošolke pa nič. Začeli so se spogledovati, kot da me ne
razumeli. •_,«•     ^ .
Zazrla sem se v Tatjano, ki mi je bila najbližje. »Tatjana, mi jo
sod»š9«
Tatjana me je pogledala z nekam prestrašenimi očmi, kot da b pravkar zbudila. »Urša, odkrito ti povem. Nimam je. Pozabila sem na Grozno!« Obrnila seje k Barbari. »Barbara, jo imaš ti?«
.  »Nimam,« je zajecljala Barbara. »Malo prej sem vprašala Mo Tudi ona je nima.«
Vse skupaj je bilo tako čudno, da mi je šlo kar na smeh.
Oglasila se je Mojca, ki je bila odličnjakinja in sploh najbolj prj< v razredu. »Res je nimam. Tudi pozabila nisem nanjo, toda nikakor nis mogla izračunati pryih dveh računov. Pa tudi pri drugih dveh ne vem sta pravilna. Ne razumem, pa konec. Očeta, ki bi mi lahko pojasnil.' ni bilo včeraj doma.«
Tatjana, ki je morala govoriti več, kot je treba, je rekla: »Urša, rais la sem, da boš vsaj ti naredila nalogo, saj si vendar ena najboljših mat matičark ... s pomočjo dedka, seveda. Zanesla sem se nate.«
Glas mi je zašepetal: »Zdaj se nekako opraviči, nekako jim dof»«iffl zakaj je nimaš.«
Zaslišala sem se, kako govorim: »Res, računi niso nič kaj posebnega j Toda, odkrito vam povem, pozabila sem na nalogo. Popoldan sem kotalkala v Tivoliju (kar je bilo res), domov pa sem prišla zbita za tri. pomislila nisem na domačo nalogo. Kaj je res nihče nima?«
»Nimamo,« je žalostno zamrmral ves razred.
Hotela sem potolažiti sebe in druge: »Morda pa je pozabila nanjo! tudi tovarišica. Sploh je ne bo zahtevala. Če pa bo, ji bom pač rekla, dal me je bolela glava. Z glavobolom ne moreš računati. To je jasno kot bek]
dan.« ... ■
»Prav verjela ti bo,« se je oglasil Jaka in pri priči sem mu zamerila.;
da je vtaknil zraven svoj nos.
Zlata Volarič:
Nazaj še pridemo17
Pozabili so vprašati otroke, kaj si oni telijo. Bi radi ostali bratje in sestre skupaj? Pa saj je bila vojna. Glavno je, da preživijo, da ostanejo do konca vojne izven taborišča, kjer kosi Jimrt.
' ' da, njena brata Janko in Jožko ter sestra Rada niso pol leta izvedeli ničesar O Starših. Oni so jim pisali, poslali naslove, tod« Jaborišče pisma niso prišla. Najbrž so se ikrili ;la, ali pa so jih uničili v komandaturi.
Cez .šest mesecev so izvedeli, da so starši Se živi
Otrokom se ni godilo slabo, bili so siti, a delali so kot odrasli. Vsa kmečka dela so morali opravljati.
Podobno se je godilo Mariji. Pavli, Jožetu in Silvu Vidičevim, Tomeljevim, Birsovim. Grzejevim in vsem drugim otrokom.
Noben otrok v Vojvodini ni resno zbolel. Vsi so se po vojni srečno vrnili k staršem v domovino, seveda šele po osvoboditvi. Starši so mirneje prenašali tegobe taborniškega življenja, ker so vedeli, da se otrokom godi dobro.
Majda je bila lepa, visoka, plavolasa deklica, modrih oči in ko se je nasmehnila, so ji v očeh zalesketale iskrice.
Dobila je trdosrčno in skopuško gospodinjo. Delati je morala od jutra do večera in nikoli ji ni dovolila, da bi šla na kakšno pn< »ditev v vasi, kar si je šestnajstletna dek!mjsčno želela.
Njeni novi lastniki so bili bogati. Imeli so veli'o   -emlje.   lepe,   rodovitne   njive so -.ahtevale pridne roke. Saj ni, da bi se delu ipirala,  toda  mlado dekle  potrebuje tudi »očitek in vsaj kanček zabave, vsaj drobcen lepet s prijateljico. Salaš ni bil daleč od vasi, pol ure hoda. Nekega dne so na dolgo in široko njivo »OMJalJ konopljo  Tja je priletavalo mnogo
ptic. posebno golobov, ki so zobali semenje.
»Poglej, vse bodo požrli. Postavi se na sredo njive in mahaj z rokami. Zbali se bodo in odleteli. Saj bo kmalu večer!« je ukazala gospodinja.
Tako je Majda postala strašilo na njivi.
Ni dolgo strašila, ko so se ji približali stra-šitelji druge vrste. Bili so orožniki. Vojvodina je bila pod madžarsko fašistično oblastjo.
»Pote smo prišli, punca, hajdi z nami!«
»Prosim, počakajte malo, da se preoblečeni. Poglejte, kako sem umazana«, se je v hipu znašla in pokazala popackano obleko.
Pustili so jo, da se je šla preobleč.
Hitro je med koruzinjem stekla v vas k Janku in potem k svojemu gospodarju Džurici Munjinu in mu povedala, kaj se dogaja.
Gospodar je rekel, naj se kam skrije, vsi otroci in Janko tudi. Stekla je k prijateljici.
Džurica je imel v vasi pri oblasteh določen ugled in je šel prosit za Majdo in druge, naj jih pustijo, da bo že on odgovarjal zanje.
Čez dve uri se je vrnil in sporočil Majdi, ki so jo tam klicali Lena:
»Odšli so. Lena, ne boj se, pridi!«
Blizu je bil kraj Curuk, kamor so pozimi metali pod led ljudi. Zato tam noben .ni lovil rib in če jih je kdo le, ne vedoč tega, ulovil in ponudil komu, je izvedel, da se tam fašisti znebijo nezaželjenih oseb.
Rib niso jedli.
38.
Vojna. Bitka.
Kdo se bori, Majda ni vedela.
Tekla je čez polje in mimo nje so padale granate. Razletele so se in drobci so žvižgali po zraku. Tekla je domov med streli in koščki granat.
Ni je zadelo.
Gospodinja ni kazala zaskrbljenosti, gospodar pa je rekel:
»Lena, pazi nase! Kaj bo rekla tvoja mama, če se ti pri nas kaj zgodi?«
Bitka se ni končala. Streljali so fašisti in partizani. Vas je bila v sredi in noben ni upal i/, hiše. Streljanje je trajalo nekaj dni. zato so porabili vso zalogo hrane.
Gospodinja je svoji varovanki Leni ukazala:
»Lena, ni več hrane. Pojdi na salaš ponjo!« »Kaj?« je rekla deklica. »Ne grem, saj me bodo ubili.« »Naj! le hrano prinesi,« je rekla nepremišljeno.
O ja, šla je in se tudi srečno vrnila. Krogle je tudi tokrat niso zadele.
Ko so nekega dne Majda, dninarica Mila in še nekaj deklet obirale koruzo, so na buči našle listek z napisom:
»Kukuruze beri.
a kukuruzovinu ostavi . . .«
V Vojvodini ni gozdov, zato so se partizani lahko skrivali samo v koruzinju, ki je tod zraslo visoko za moža in čez.
Koruzo so pobrali, koruzovino pa pustili.
Pa so prikorakali orožniki in ukazali:
»Takoj posekajte koruzovino.«
»Ne moremo, nimamo delavcev. Vojna je. če bomo zmogli, bomo storili,« je rekla gospodinja.
Koruzovina listek:
»Donesite nam hleba!«
Ko so stari šli kam na obisk, na primer v Srbobran, ali po opravkih, je Majda s prijateljico Milo zavila v culo kruh, slanine in čebule ter odnesla na tisto mesto na polju, kjer so našle listek.
Naslednji dan ni bilo več hrane, ob buči na tleh so ostale le umazane in krvave cunje.
Drugič so odnesle obve/c
39.
Lena je nekega dopoldneva morala v ti vino po kvas, cikorijo in sukanec.
V Turiji so ulice široke in prašne. Ob hi so pločniki iz opeke in ob cesti rasejo vi murve. Med hišami so visoki zidovi, ki vajo pogled z ulice na dvorišče ali z dvor na ulico.
Deklica je stopala po pločniku proti Obrnila se je, ker je slišala neke glasove.
Zagledala je mladega partizana. Pret« je Štiri ulice in se približal njihovi hiši. P zidom je obstal in pogledal dekle. Len* rekla:
»Ne. ne, preko, ne, ne ...«
Ni je poslušal. Preskošil je zid in naravnost pred fašiste, ki so bili na dvor Izvrševali so racijo in iskali prav njega.
Še dandanes vidi tisti pogled mladega r*uj
tizana. , . » J
Ko so ga zavezanega peljali, je gledal al
njo. Ni izpregovoril besedice, a oči so govonl »Hotela si me rešiti, a jaz nisem ub
Zbogom, mala plavolaska.«
»Lahko bi mu rešila življenje.« si je
»pa nisem. Le zakaj me ni ubogal9«
Mladega, lepega partizana so ustrelili
je  ostala.   Drugič  so našle
40.
Fronta se je približevala. Partizani osvobodili kraj in priredili miting.
Na vasi so peli in plesali. Bila je nedel Maida pa je morala zmleti žito za svinj Potim je vse morala še znosit, na kup
kitala je ves dopoldan in še |»poldne. K„ je nosila na skedenj, je pnšel »UM
',H7Ahnsi ti Slovenka?« j<> ie vprašal.
^f^^oven^^cKlzačetk^ vrtiBJ *m parrizan. Boš prišla na mitingi
DECEMBRA 1981
mihinja Ana Krajnik:
Irez zadrege v novoletni noči
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
9.STRAN G LAS
ot
- naj mladi ljudje z veselo • prežive najdaljšo noč v letu. »jo nedorasle otroke, ki jih ne > pustiti samih? Kajti kdove. bo mali razgrajač sredi noči mamico,   ko  pa  je  ne bo , se  bo  prestrašen jokaje po stanovanju. V praznem iju pa groze vsakršne ne-od gumbov na plinskem do vtičnic, kamor lahko malček vtakne prstek. Da strahovih, ki jih prestra-otroku prikliče domišljija, f govorimo. Ce bo seveda otrok ko mu bosta starša previdno a, da jih ponoči ne bo atioh pripravljen ostati sam. H večidel   računajo na ne-Ijive varuhinje, stare mame. vnukom na ljubo rade odrečejo silvestrovski Ce pa teh ni, morajo mladi naj jih še tako vleče »na %«ti doma, da jih v druščini nenehno skrbelo, ali je malček ali joče   in  stika po sta-
staršem v zadregi. Toda do dne. ko smo jo obiskali (do novega leta ni bilo več daleč) in jo povprašali po silvestrovskem programu malčkov, se Anini ponudbi še nihče ni odzval. Takole je razmišljala:
»Res je čudno, da se nihče ne oglasi, saj vsi otroci tudi nimajo starih mam in tudi otroci, danes vajeni vrtcev in vseh mogočih tovarišic, niso več tako razvajeni, da bi se bali preživeti večer z neznanimi ljudmi.«
Do novega leta je vendarle ostalo še nekaj dni in morda se bodo starši odločili ravno zadnji dan.
»Otroka, ki naj bi ga varovala v novoletni noči, bi morala kak dan prej videti in navezati stik z njim. Tako bi bil na Silvestrovo bolj sproščen in se mu ne bi bilo težko vživeti v našo družino.«
Varstvo, pa čeprav le za nekaj ur. predstavlja tudi precejšnjo odgovornost.
»Odgovornosti me ni strah,« pravi Ana Krajnikova. »otrok sem vajena; razen mojih treh, ki so srečno odrasli plenicam, jih je bila vedno polna hiša. Nisem ravno idealna, pa vendar imam roko za otroke. Z njimi je treba navezati prisrčen, pristen odnos, ničesar mu ne smeš vsiljevati. Najlepše je, če se otrok igra, kakor mu velevata domišljija in spontani dogodki med igro. V hiši je vse polno igrač, od gugalnega konjička do kock in vseh vrst tulcev, nekaj bi otroci že našli zase. Majhne otroke, ki hitro zakinkajo, bi položili v posteljo, večjih in živahnejših pa ne bi silili spat. Naj sil vestni je j o. z nami, spremljajo TV program in se sladkajo s piškoti in malinovcem. Teže bi bilo, ko bi otrok nenadoma
zbolel ali ko ga res ne bi bilo moč potolažiti, ker je za eno noč ostal brez mamice. V prvem primeru se najbolj zanesem na kamilice, v drugem pa na potrpljenje ... Vedeti bi tudi morala, kje starši praznujejo; kajti če so mi zaupali otroka, naj se od časa do časa oglasijo. Cisto brez skrbi njihov Silvester 'ne bi smel biti!«
Pri Krajnikovih jih je pet. Otroci so že odrasli ali odraščajo, vsi pa imajo neizmerno radi majhne otroke. Pravi praznik je za njih, če katerega za kratek čas pripeljejo v hišo. Tedaj so vsi od kraja na kolenih, celo hišni gospodar se razživi. Silvestrujejo običajno doma. Ana pravi, da že od malih nog žive skromno, da nikoli niso hodili na draga praznovanja, pač pa si vsako leto pripravijo prijetno domače slavje. Novoletna jelka seveda sodi zraven, že dan poprej slovesno zadiši potica, nočno rajanje pa privabi tudi sosede. Čeprav manj razkošno kot v kakem hotelu, je domače slavje prav tako slovesno, brez škode ga vsakdo zvrne kozarček, vzdušje pa je še bolj prisrčno kot brezosebna nazdravljanja kje zunaj.
Ana Krajnikova kar obžaluje, ker bo to Silvestrovo morda minilo brez otroškega razgrajanja. Nezaupanje staršev in plitev žep, ki ga je novo leto že popolnoma osušilo, pa je nekatere otroke morda prikrajšalo za enkratno doživetje. Ana Krajnikova jim bržkone ponuja vabljivejši program kot starši, ki le zagrnejo odejo in se poslove do jutra. Vendar pa so starši le starši, čeprav je takole prespano silvestrovanje manj zanimivo!
D. Zlebir
Dixieland spet govori
Pred poldrugim letom se je sedem kranjskih glasbenikov amaterjev odločno ponovno obuditi nekoliko pozabljeno zvrst jazza — Kranjski dixieland ansambel, ki Se išče lastni izraz in dovršenost podajanja, je na dosedanjih nastopih dobil obilo potrditev za svoje početje
Louis Armstrong. Kako bi ga mogli pozabiti! Osvajal je s svojim hripa-vim. počenim glasom, še bolj pa /. inštrumentom, v katerega je pihal vse življenje. Nihče pred njim in še nihče po njem ni znal izvabiti iz njega tako občutenih akordov: joka-jočih, trpečih, nežnih pa tudi razposajenih, veselih.
Dixieland. ki mu je.vdahnil žar nesmrtnosti, je sicer nastal pred njim. Ze na pragu tega stoletja so ga igrali — kdo drug — črnci, ponižani in tisočkrat poteptani v blato zaradi barve svoje kože. V njem so izpovedovali svoja čustva, govorili drug drugemu in kmalu tudi celemu svetu.
Dixieland je temelj jazzu. izhodišče  za  njegov  nadaljnji razvoj.
Ljubitelji življenja v prirodi
■c ena  možnost je — aau v novoietno varstvo tistim, ki ponudijo. Naj se sliši še tako 10,   tudi   taki   so,   ki se „1 živ-žava niti na novoletno * naveličajo. Ana Krajnik iz Loke je ena tistih, ki se je za aUveatrovsko varuhinjo
Ob srebrnem jubileju taborniške skupnosti Zlato polje v Kranju
Maja meseca pred 25 leti je v takrat nastajajočem zaključenem stanovanjskem naselju Zlato polje v Kranju 15 mlaclih ustanovilo taborniško četo Zlato klasje. Po desetih letih se je Število mladih tabornikov ■*
organizacije  v krajevni
sluhnili željam gostov
Ivorskem hotelu Bor bodo od 4.januaria d»ii* ~
o« gostov do krvavskih žičnic, zbSb^1"^-ru*e aktivnosti - CenejSa družinski ko^ P* pri"
ivde
ror
Ze dolgo je našim «.n» da moraš ponuditi znano, a hote|sko
"2£S ^rsno.Vle£ okolico.
Danes gostje
hrano e in   mir . .
jo tudi aktiven dopust. Lani Preddvoru že začeli z .>/um h to je s suhimi kosili za tiste i so  za   cel dan odhajali L^ne izlete, na smučarijo in po-Letos so se organizirali tako. ■JNo v hotelu imeli polpen/.ione. ^pa so jim organizirali v krvav-**tiščih. Vsak dan bo smučar-j.iytobus  odpeljal smučarje ob TL*Pred hotela, vračali pa se bodo ^* popoldne.   Ce   bodo gostje 'fekam drugam razen na Krva-pripravljeni organizirati pre-tJL tu*  U«-   Najprej hi seveda *Tvpo*tev Jezersko. * te smučarske pakete je, kot zanimanje predvsem drugih   republik, iz Novega Sada pa od drugtxi.
veliko gosti iz
Splita.
^tnoCteJatudi za nesmučarje T*£iZi£o celodnevne zimske R pozvoni, ohisk kmečkega
turizma, kmečke pojedine v grajski gostilni, folklorne nastope in podobno. Za januar je Bor razprodan, prepričani pa so, da bo. če bo na Krvavcu ugodna smuka, hotel polno zaseden vso zimsko sezono. Za poletje so si za počitnice v Boru že rezervirali gostje iz Anglije in Ho-landije tako, da je hotel od 1. maja do oktobra skoraj razprodan; le K) odstotkov postelj so namenili domačim gostom.
Za domačega gosta, ki bo prišel pozimi v Preddvor na izlet, na drsanje po zamrznjenem jezeru, na smučarski tek do Brega, na sprehod, so pripravili zanimivo novost: če bodo pri njih kosili najmanj trije člani družine, bo veljalo kosilo samo od 110 do 145 dinarjev. Na voljo bodo štirje različni menuji. V hotelu obljubljajo, da zaradi nizke cene ne bodo skoparili s hrano, radi bi le. da hi bil hotel poln.
Morda še to: n 1. januarjem bodo v hotelu zamenjali glasbo. Odslej bo tU igral Krvavški kvintet.
D. Dolenc
ilvestrovanje na Bledu
letošnje novoletne blejski hoteh na
vsi
3jg - Za M^ke bodo
jjV*ui, v zasebnih sohah pa >e Umr^e nekaj ležišč. I. Orand   hotelu   Toplice bodo w9* za silvestrski menu plačali Fdinarjev v restavraciji in 500 ftfcv htstroju. V restavraciji bo Alpski kvintet, v bistro j u p« T^bel Studio. V hotelu Goli so jj, *4eti v restavraciji, kavarni in razprodani.  Cena silvestr-* menuja znaša
1.200 dinarjev. , 850 dinarjev V IC;-^ ansambel Modra kuver-17»       *h0 narodno-zabavna 4* *!5?.n ko bo goste v .vstav T^^Van^mbel Sik V hote
J _: restavraciji
kJ^ru- v Mggg m , ,(H) Hinar. *T . v restavracij^ : J* J (ega
v restavraciji J<*
i denarjev konzumacija, v Kazina •
hI
V ples
dinarjev, od tega .'100 dinarjev konzumacija. V kavarni .igra ansambel Pasa t iz Poljske, v kazini pa vsak dan ansambel Neoplanti. V hotelu .Jelovica so nujne rezervacije za ceno menuja 1.000 dinarjev, v hotelu Krim so na voljo restavracijski sedeži in silvestrovanje z ansamblom Safari po 500 dinarjev, v hotelu Lovec je cena menuja v restavraciji 1.000 dinarjev. V hotelu Svoboda terjajo rezervacije za silvestrovanje po l.(KM) dinarjev in za hladni menu 7< K) dinarjev.
Gostje, ki bodo novoletne praznike preživeli na Bledu, bodo imeli dovolj možnosti za rekreacijo. Vse žičnice in vlečnice na Zatrniku bodo obratovale, na Zatrnik z Bleda vozi smučarski avtobus. Drsali pa se bodo lahko na umetnem drsališču v športni dvorani.
I). K.
že tako povečalo, da so potem ustanovili samostojno družino. Skrbeli so za vzgojo medvedkov in čebelic starih od 7. do 11. leta. Število mladih je potem iz leta v leto naraščalo in kmalu so imeli že svoje strokovno vodstvo. In tako se je pred 15 leti samostojna četa odločila za ustanovitev taborniške organizacije z imenom Kokrški odred.
Mladi taborniki na tem območju so bili vedno aktivni. Sodelovali so na različnih tekmovanjih in skoraj vedno poželi lepe uspehe in priznanja. Tako so na primer dosegali prva mesta na tekmovanju za značko Zivka Lovšeta. Na takšnih tekmovanjih pa so dobivali tudi praktične nagrade, ki so jih potem s pridom uporabljali pri rednem delu.
Danes na območju krajevne skupnosti Zlato polje delujeta družina in četa, ki skrbita tudi za taborniško dejavnost oziroma podmladek na Prešernovi šoli na območju krajevne skupnosti. Vsak teden se zbirajo v vodih medvedkov in čebelic Baloni, Storžki in Ciklame. V vodih Rjavi storži. Zajci in Srne pa so pravi taborniki in tabornice. Preučujejo programe veščin s preizkušnjami in zvezdami. Pri tem je potrebno šolsko znanje in praktično delo tabornikov. Taborniška organizacija je prav zato pomembna, ker z načrtnim delom sodeluje pri oblikovanju socialistične osebnosti mladega človeka.
Nekateri spremljajo partizanske veščine, drugi se udejstvujejo v kul-turno-zabavnih veščinah, pa izdelujejo tehnične tehnične predmete. Imajo pa pri svojem delu tudi težave. Ena takšnih so redna taborjenja. Stroški za takšne akcije so vse večji in mladi so jim težko kos. Vendar kljub tovrstnim težavam vodstvo tabornikov na Zlatem polju ni malodušno. Redno prirejajo na primer enodnevne pohode. Ob različnih prazničnih dneh odhajajo v Dražgoše, Planico. Okroglo. Stra-binj, na Kališče, Davovec, Po poteh partizanske Ljubljane. Letos so se podali po poteh od spomenika do
spomenika ob obeležjih občine Domžale. V štiridnevnih pohodih so osvojili bronasto, srebrno in zlato značko s spominsko medaljo.
Pozimi se mladi zbirajo na sankanju in smučanju in si pridobivajo druge veščine na snegu. Se posebej pa se vsako leto veselijo skupnega bivanja na zimovanju, ki ga imajo na JoŠtu. V teh dneh pa se na primer še posebno skrbno pripravljajo na praznovanje novega leta.
Vsestranska dejavnost in prizadevnost pa se odraža tudi na drugih področjih. V stavbi Prešernove šole urejajo stenske novice, s katerimi seznanjajo pionirje o svojem delu. predvsem pa o delu in organizaciji tabornikov, o življenju v prirodi, o prazniku domovine. JLA. kulturi, športu in drugih dejavnostih. Redno pa sodelujejo tudi na vseh krajevnih prireditvah. Ze nekaj let pa se vedno skrbno pripravljajo tudi na akcije Nič nas ne sme presenetiti. Primerjajo se in sodelujejo tudi z drugimi družinami. Tako so zdaj navezali stike z mladimi iz osnovne šole Helene Puhar.
Taborniška organizacija v krajevni skupnosti Zlato polje, ki je letos praznovala  srebrni jubilej, je nedvomno med najaktivnejšimi. Številni krajani, mlajši in starejši, so bili njeni člani v tem obdobju. Med njimi pa so še danes trije zvesti aktivni delavci. Kot 8-Ietni pionir je na primer postal član tabornikov Janez Valenčič. Še danes  je vodja mladih  tabornikov.  Prav  tako še vedno aktiven je njegov sodelavec' Vili Klenovšek. Danes sodeluje in pomaga predvsem pri pripravi različnih akcij. Od mladih pa je ostal vodnik   in   načelnik   čete Tomaž K u rat. Vsem trem pa je ob obujanju spominov na začetke dela v taborniški organizaciji dolgoletna članica Tončka   Vodnik-Mravlja.   Kot inštruktor in vodja taborniških enot na Zlatem polju še danes z vso vnemo skrbi za redno delo v družini in četi.
Ob letošnjem srebrnem jubileju taborniki Kokrškega odreda na Zlatem polju zaslužijo vse priznanje in čestitke; ob koncu leta pa željo: Tudi v prihodnje srečno!        A. Z
Glasba, ki poudarja ritem in v kateri prevladujejo pihala, ima veliko izpovedno moč in ponuja obilo možnosti za improvizacijo. Zato s«' je priljubila tako poslušalcem kot največjim virtuozom.
Tudi v Kranju so ga pred desetletjem, dvema precej igrali. V Velikem plesnem orkestru sicer bolj v posameznih solističnih točkah, medtem ko je v Kranjskem jazz ansamblu dobil kar pomembno mesto
Potem so ga zasenčile nove, modernejše smeri glasbe, ga potisnile nekoliko v ozadje. Zdaj spet oživlja. Ljudje, ki so ga nekoč radi poslušali, ga zahtevajo nazaj, mladi pa so se tudi že zasitili več ali manj plehke komercialne glasbe.
Tudi pri nas ponovno išče svoje mesto pod soncem. Pred poldrugim letom so se našli »stari« kranjski dixielandarji. Zal jim orkestra ni uspelo sestaviti. Glasbeniki so se v tem ("asu raztepli na vse konce, naraščaja pa za to zvrst tudi nihče namensko ne vzgaja.
Zbrali so sedemčlansko zasedbo in začeli vaditi. Vsi so amaterji s precej »pomembnimi« poklici, ki jim vzaje-jo veliko časa. Redko lahko pridejo vsi skupaj.
Duhovni oziroma strokovni vodja Kranjskega dixieland ansambla je Vasja Repinc, ki sedi za klavirjem, organizacijsko delo je prevzel pozav-nist Tone Pogačnik, trobento ima v rokah Igor Ekar. klarinet Tomaž Za-vršnik. kitaro Vasja Vižentin. bas Jože Oblak, po bobnih pa tolče Marjan Loborec.
Škoda bi bila. če bi njihova glasba ostajala med štrimi stenami. Prvič so se javno pokazali pred letom dni na prireditvi za paraplegike v dvorani ria Planini. Letos so bili zelo lepo sprejeti tudi v Kazini na Jezerskem, kjer. tako upajo, bodo še nastopali, na belem koncertu Pomagajmo pa so se v dveh dneh predstavili skoraj 15.000 poslušalcem. Zadnjič so igrali prejšnjo sredo na prireditvi Kranjčani Kranju.
Radi nastopajo na odru. Tako se kalijo, dobivajo rutino, pravijo. Plesov pa ne marajo. Otepajo se komercialnih tokov. S svojim početjem tudi nočejo biti zgolj posnemovalci. Nekaj priredb in samostojnih skladb že imajo, zanje skrbi Vasja Repinc. sčasoma pa jih bodo ustvarili še več. V dixielandu iščejo lasten izraz in dovršenost izvajanja.
H. Jelovčan
Spored
prednovoletnega vrveža
Škofja Loka — Pisali smo že, da je   škofjeloško   turistično društvo pripravilo prednovoletno prireditev na Mestnem trgu, ki je prav zdaj v polnem zamahu. Na novoletno okrašenem »platzu« je bilo že včeraj živahno,  tudi danes in jutri bo. Predvajajo otroško glasbo ter športne in risane filme, novoletni sejem nudi   najrazličnejše   izdelke med katerimi boste zlahka izbrali darila. Naprodaj je tudi nova in rabljena smučarska   oprema.   Na stojnicah pred hišami in v vežah je pisana ponudba blaga, če vas bo zeblo, je na voljo tudi kuhano vino. Seveda je vrvež posebej mikaven za otroke. Danes in jutri ob 17,30 bo na trg prišel sprevod z Dedkom Mrazom in otroci ga bodo lahko pocukali za rokav, ko se bo sprehajal med njimi. Lahko jih peljete k uri pravljic, ki bo ob 16. uri v avli kino Sora. Ob 18. uri bodo nastopili šolarji z Osnovne šole Peter Kavčič, danes zvečer ob 19. uri pa   bo   imel   koncert taborniški ansambel. Jutrišnjemu .opoldnevu bi lahko kar rekli taborniški dan. 01 16. uri bodo pripravili taborniški tombolo, ob 19. uri pa i£re na snegu pred  občinskim  poslopjem  ter ol 20. uri smučanje.
GLASIO. STRAN
REPORTAŽA
TOREK, 29 DECEMMA m
m m m m m w m rmmmmmmm mmmmmmm .....lila
Zimska podoba hotela Diamant v Poreču
Aktivni oddih ob morju
Z odhodom poletne turistične sezone živahnost v hotelih THP Riviera iz Poreča ne zamre — Usmeritev v zdravstveni, kongresni in športno rekreativni turizem — Zadnji je posebej zaživel v Diamantu, kamor številne delovne organizacije iz vse Jugoslavije pošiljajo svoje delavce — Obnova psihofizičnih sposobnosti organizma pod vodstvom športnih in nadzorom zdravstvenih strokovnjakov
Turistično hotelsko podjetje Riviera iz Poreča, ki ima vzdolž zahodne istrske obale okroglo deset tisoč postelj v enajstih hotelih in apartmajih ter nekaj več kot dvajset tisoč mest v avtokampih, bi si za zgled poslovne uspešnosti lahko vzelo tudi katero od .sorodnih organizacij na Gorenjskem.
Nista namreč le morje in sonce tista čarovnika, ki bi množila denar v blagajni. Prek 2500 redno zaposlenih v gostinstvu, turizmu, trgovini in tovarni elektronike v Vrsarju, kamor se pred zimo vrača precej delavcev iz hotelov, se je moralo pošteno potruditi, da je v prvih osmih mesecih letos ustvarilo 2,31 milijarde dinarjev, celotnega prihodka in 228 milijonov dinarjev ostanka dohodka.
V vrhuncu poletne turistične sezone so imeli tudi po 35.000 gostov na dan; kar 80 odstotkov med njimi je tujcev. Leto za letom jih privablja dobra ponudba in poslovnost, ki je marsikje drugje pri nas še kako manjka in zaradi česar so ovirana tudi prizadevanja Porečanov. K sreči so se že uveljavili. Za prihodnjo sezono, na primer, imajo zmogljivosti že skoraj v celoti razprodane. To pa je tudi razlog, da v Poreču in
Za skupine gostov z najmanj dvajsetimi člani stane penzion v dvoposteljni sobi hotela Diamant v Poreču do 31. marca 1982 samo 350 dinarjev. Doplačilo za enoposteljno sobo znaša 45 dinarjev, za organiziran zdravstveno-preventivni program aktivnega počitka pa glede na kvaliteto storitev 125, 72 ali 50 dinarjev na dan.
Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnete na prodajni sektor THP Riviera. 51440 Poreč. tel. 053131-433 ali na predstavništvo v Ljubljani, Kompas, Miklošičeva 11. tel. 061/320-767.
V skupini delavcev iz tovarne glinice in aluminija   Kidričevo,   ki   so   v začetku decembra bivali v hotelu Diamant, je bil tudi Avgust Žemljic. »Pri nas namenjamo precej pozornosti rekreaciji zaposlenih. S hotelom Diamant sodelujemo že vrsto let. Od oktobra do aprila se lahko izmenjamo vsi, ki delamo v težjih pogojih oziroma imamo skrajšano delovno dobo. Sem elek trovarilec   in   že  petič   zaporedoma v Poreču. Všeč mi je. Ne le zato, ker zame njam zrak. si oddahnem za nekaj dni, ampak tudi, ker je počitek aktiivn. Nabe rem novih moči za delo. Po osmih dneh sem že nabit s kondicijo,« se v šali na smehne.  »Seveda  se tudi doma po na parnem delu v tovarni razgibam. Marsikaj je  treba postoriti v hiši in  okrog nje, rad brcam žogo, igram badminton ali se peljem s kolesom.«
drugih krajih, kjer ima THP Riviera svoje objekte, ni več domačih gostov. Nismo se še naučili, da bi si prostor pravočasno zagotovili.
Uspešno poslovanje pa delavcem Riviere ne zagotavlja tudi blestečih osebnih dohodkov. Povprečni je v osmih mesecih dosegel komaj 9500 dinarjev. Precejšnje zneske namreč namenjajo za vlaganja. Večina njihovih objektov je novejšega datuma, stare pa so v zadnjem obdobju skoraj vse obnovili. Prihodnje leto bodo sklenili zahtevno investicijo v Lanterni. Tisoč »postelj« bo prenovljenih, prav toliko pa jih bo zraslo na novo. Vlaganje, v katero so pritegnili tudi zagrebško banko in nekatere organizacije združenega dela, bo zahtevalo 500 milijonov dinarjev.
Prav je, da povemo nekaj tudi o zasedenosti hotelov. Le šest jih je odprtih vse leto. Drugi se zapirajo sredi oktobra. Da bi sezono čim bolj podaljšali, so se odločili za pogumen poskus. V par hotelih so ogrevali skupne prostore do konca oktobra, kar spričo milejšega podnebja povsem zadostuje, po drugi strani pa krepko zniža materialne izdatke. Poskus se je izvrstno obnesel, tako da nameravajo prihodnje leto redkim primerom slediti še z nekaterimi drugimi hoteli.
Številke navadno najbolj zgovorno prikažejo razvoj neke delovne organizacije. V turistično hotelskem podjetju Riviera je skok v zadnjem obdobju očiten. Medtem ko je bilo 1975. leta v hotelih, ki so odprti Vse leto, zasedenih le 209 dni, se bo letos številka povzpela že na 280. Vodijo Istarske toplice, značaj zdravilišča jim pač dopušča prvenstvo, med »običajnimi« hoteli pa bo največ dosegel poreški Diamant. Letos bo imel polnih kar 315 dni. Vseh nočitev bo, tako so izračunali, okrog 2,7 milijona, več kot na sloviti opatijski obali.
Zima seveda prinese svoje. Gostje z zadnjimi toplimi žarki odidejo, novih pa skoraj ni. Tako je v večini turističnih krajev ob Jadranu. V Rivieri pa so sklenili, da bodo v ponudbo vnesli novo vsebino, vabljivo todi za puste dni, ko kopalke zamenjajo suknjiči in plašči, ko sonce in morje nimata več svoje moči. S tako mislijo so opremljali tudi nekatere novejše hotele. V Picalu, na primer, so se odločili za kongresni turizem, v Istarskih toplicah za že utrti zdravstveni turizem, v Diamantu pa za športno rekreativnega. Rezultati kažejo, kako prav so imeli.
Odkar je hotel Diamant v Poreču s petsto posteljami odprt, je že pridobil stalne skupine gostov, ki prihajajo od oktobra do aprila, takrat torej, ko drugih turistov domala ni. Privlačijo jih programi vsakodnevne rekreacije pod vodstvom športnih in   nadzorom   zdravstvenih strokovnjakov.
Skupine so iz najrazličnejših organizacij združenega dela po vsej Jugoslaviji. Pri-
Uspešno in nasmejano novo leto vam želi
THP Riviera Poreč
SfcaaS hotelsko turističko poduzeće poreč jugosbvip
hodnje leto, ko nameravajo ponudbo razširiti še s strokovno vodenim programom huj-šanja, bodo skušali pritegniti tudi tujce.
Gre za organiziran aktivni oddih, ki ga zaposlenemu človeku dandanes vse bolj primanjkuje. Utrujen je zaradi napornega fizičnega dela, zaradi prisiljenega položaja za strojem, sedenja ali zaradi prevelike psihične obremenitve. Peša njegovo srce, dihala, ožilje, mišice, sklepi, centralni živčni sistem, saj največkrat nima časa ali volje, da bi jih obnavljal.
Program športne rekreacije, ki ga vodi profesor telesne kulture Zdenko Šipič z rednimi sodelavci in študenti fakultete za telesno kulturo iz Zagreba, nima le namena izboljšati psihofizične sposobnosti posameznika, pač pa ima tudi" izobraževalni pomen. Kar 90 odstotkov neplavalcev v hotelskem bazenu z morsko vodo splava, skoraj vsi se naučijo voziti kolo, se spoznajo s pravili iger z žogo in, kar je še zlasti pomembno, prenesejo izkušnje v svoje delovno oziroma bivalno okolje.
Aktivnosti slonijo na predhodno izpraša-nih organskih in zdravstvenih sposobnostih vsakega gosta posebej. Program A, na primer, ki traja deset dni in ga strokovnjaki najbolj priporočajo, saj se po tolikem času že da ugotoviti določene spremembe v organizmu, vsebuje sedemnajst testov. Na osnovi njihovih rezultatov strokovnjaki gradijo obremenitev za naslednje dni. Prevelike obremenitve namreč lahko več škodijo kot koristijo.
»Terapija« je razdeljena na tri zahtev-nostne stopnje. Najbolj naporna vsebuje igre v malem nogometu, odbojki, košarki in rokometu, namizni tenis, tenis, badminton, kegljanje, tek in hojo v naravi, veslanje, plavanje, vaterpolo, kolesarjenje ter vaje v trimskem kabinetu.
Sprva so bili gosti nekoliko nezadovoljni. Hoteli bi samo počivati. Ko pa so se vživeli in začutili spremembe, to je večjo moč, boljše počutje, sproščenost, so bili navdušeni.
Pri A programu vadijo pet ur na dan; tri dopoldne in dve popoldne. Peti dan, ko nastopi običajna utrujenost, odidejo na izlet. Tudi sicer je družabno življenje zelo pestro. Vodniki jih seznanjajo z zanimivostmi Poreča in okolice, zvečer pa se srečujejo ob raznih zabavnih igrah in plesu.
Prednosti ima A program več. Skupine, ki jih vodi strokovnjak, so manj številčne, torej se jim lahko bolj posveti. Razen tega gost že prvi dan dobi kartoteko, v katero se vpisu-
jejo vse zdravniške ugotovitve in rezultati merjenj na vajah. Po devetih dneh se podroben pregled ponovi. Očitna je razlika v zdravstvenem stanju med prvim in zadnjim dnem aktivnosti. Rezultate dobi vsak pa V delovna organizacija, ki ga je na oddih napo-
lita.
In v ceni sta od A drugačna B m ( program? Pri B je izključeno spremljanje rezultatov, pri C pa strokovnjaki aktivnosti le organizirajo, ne pa tudi vodijo.
Vsem delovnim organizacijam, ki morda dvomijo v potrebnost in uspešnost rekreativ nega oddiha, so delavci THP Riviera iz Poreča pripravljeni razložiti vse potankosti Celo veseli bodo povabila.
Izseki iz programa športno rekreativnih aktivnosti gostov
29. DECEMBRA 1981
REPORTAŽA
11 STRAN G LAS
OBRATOVANJA DRSALIŠČA
»nedeljek torek p& *eda
štrtek setek
sooota
ledelja
28. '12. 1981
29. 12.1981 30.12 1981 31.12. 1981 01. 01. 1982
16. — 18. ure 16. —18. ure 16. — 18. ure 15. — 17. ure 18. — 20. ure
02.01.1982     10.— 12. ure
03. 01. 1982
54.01. do 15. 03. 1982
15. — 17. ure 18. — 20. ure 10. — 12. ure 15. — 17. ure 18. — 20. ure
ponedeljek:
)ta:
'edelja:
16. — 18. ure 16. — 18. ure 16. — 18 ure
16. — 18. ure 19—21. ure 10. — 12. ure 14. — 16. ure
— 17. — 19. ure (v sličaju hokejske tekme rekreacija očpade) 20,30 — 22,30 ure 10. — 12. ure 14. — 16. ure
17. — 19. ure
poslovno
prireditveni
center
gorenjski sejem PO kranj
Staneta Žagarja 27
PPC GORENJSKI SEJEM želi vsem razstavljalcem in obiskovalcem srečno in uspešno novo leto 1982
Program sejmov v letu 1982:
09. — 19. 04.
14. — 20. 05. 01. — 05. 06. 06. — 16. 08.
15. — 22. 10.
10. — 20. 12. veliko pustovanje veliko silvestrovanje
18. — 21. 11. — Kranjski smučarski sejem
— 21. sejem gozdarstva in kmetijstva
— 7. sejem malega gospodarstva
— 10. sejem opreme in sredstev civilne zaščite
— 32. gorenjski sejem
— 15. sejem stanovanjske opreme 23. novoletni sejem
Obenem se zahvaljujemo vsem za izrečene čestitke in priznanja ob otvoritvi večnamenske dvorane v Savskem logu.
Za dopoldanske termine obratovanja drsališča za šole, športne dneve, ipd. se dogovori v komerciali PPC Gorenjski sejem.
Poslovne partnerje obveščamo, da je
od 01. 01. 1982 sedež poslovnih prostorov PPC
Gorenjski sejem v Savskem logu v večnamenski dvorani.
svaja
estra in poceni ponudba
Pekovo poslovalnico na Deteljici prihajajo
---------
lači in tuji kupci predvsem zaradi pestre are cenejše obutve — Kvalitetna lestvica olj uje od 20 do 50 odstotkov popusta, ago brez napak pa se pojavlja kot dopolnilo loviti ponudbi — Po novem letu razprodaja omjev in salonarjev
_ Pekovo ijica   v Bistrici [«tuo ni treba Zgrajena je leti predvsem
poslovalnico pri Tržiču __bej predstav-Ua pred dobrimi zato, da bi za-
• zdavnaj pretesno trgovin i -ovami. Že prvi meseci so ji vzdevek poslovnega čude-*ijub cenejši obutvi, ki jo po-namreč po prometu druga \^*šnejša  poslovalnica v do-ll-J* Vaeh pa je prek 130.
I: raziskovati korenine
nikakor ne bi dveh dejstev;
hoteli »booma«,
STezreti vsaj ob magistralni cesti, po v*ak dan hiti na tisoče vozil k^faji in domačimi potniki. Se J|*biiejaa  pa je prav gotovo J* pestra in cenena ponudba. * *•* police so res bogato za-. Vsak, se tako zahteven , bo našel nekaj zase,« je poslovodja Anton Pogač ■ .'Seveda pa ljudi pritegnejo Imamo stalno ponud-druge kvalitete, ki je
povprečno za 20 odstotkov cenejša. Pri družinskih nakupih, kakršnih je pri nas zelo veliko, pa tudi sicer se razlika krepko pozna v vedno plitvejših žepih potrošnikov.«
Nekoliko skromnejša je izbira med obutvijo v tretji in četrti vrsti kvalitetne lestvice. Prva je cenejša za 35 do 40 odstotkov, druga pa kar za polovico. Razumljivo je, da zato ne ostaja dolgo na policah.
»Obutev brez napak prodajamo samo kot dopolnilo celoviti ponudbi,« je nadaljeval Antuu Pogačnik »Gre predvsem za namensko obutev, ki jo naročamo pri kooperantih; za cokle, na primer, copate in razne športne modele.«
Na Deteljici imajo trenutno še celotno zimsko kolekcijo elegantne in športne obutve za ženske, moške in otroke, le Številk se vseh ne da več dobiti. Pomlad v prodajalno pač prej potrka kot v naravo.
»Letos smo prodali največ športnih modelov,« ugotavlja Anton Pogačnik. »Zahteva jih moda, sploh pa mislim, da bo tudi v prihodnje, vsaj za nekaj časa, visokim petam precej od-klenkalo. Ljudje, posebno mladi, se raje odločajo za trpežne, udobne, mehke čevlje.«
Medtem, ko je prodajalna ženskih škornjev in gležnarjev urejena v kleti, v zgornjih prostorih vabijo lični salonarji, bogata izbira pa se ponuja tudi za moške in otroke. Široko paleto dopolnjujejo še Pekova trimska obutev, adidaske, pancarji iz žirovske Alpine, škornji »po smučanju«, copati.
»Kupci veliko sprašujejo tudi po bundah, raznih vetrovkah in smučarskih kompletih — žal je letos njihova izbira zaradi iz-
»Vse vrste škornjev in gležnarjev gredo dobro.« pravi prijazna prodajalka -Julija na Studen. »Elegantni s srednje visokimi petami v semišu in usnju ali pa taki z nižjo in širšo peto. predvsem pa z gumijastim podplatom, v standardnih in .smelejših' barinh, v katerih je korak varnejši. Posebno priljubljeni so postali modeli s krzneno podlogo, dekleta, ki so rada moderna, pa sprašujejo največ po gležnarjih S resicami.«
Prezreti seveda ne smemo niti ženskih torbic, usklajenih z barvno lestvico Pekove obutve. »Zal ugotavljamo, da se Slovenci nikakor ne morejo ločiti od črne barve. To velja tako za čevlje kot torbice. Čeprav so na naših policah tudi modeli v modnih, .smelih' odtenkih, ki jih delamo predvsem za izvoz, domačini po njih skoraj ne segajo. Poberejo jih največ Avstrijci.«
r
V poslovnem in trgovskem centru Deteljica n Bistrici pri Tr privablja največ kupcev Pekova prodajalna.
voza nekoliko skromnejša — trenerkah, ki jih včasih dobimo celo v drugi kvaliteti, torej ceneje, in športnih puloverjih najbolj priznanih jugoslovanskih proizvajalcev. Z njimi smo se povezali, da bi bila naša ponudba za smučanje in sploh športno udejstvovanje občanov čim bolj popolna.«
In tako smo pri kupcih. Ti so na Deteljici zelo pestri. Krog domačih sega tja do Novega mesta, Celja in Kranjske gore, tujih pa do Beljaka in Celovca. Seveda pa prihajajo tudi od drugod; turisti se v Bistrici radi ustavijo, da bi kaj kupili.
Največ dela imajo Pekovi prodajalci od septembra do novembra ter spomladi marca in aprila, torej ob menjavah sezone. Pa tudi sicer trgovina nikoli ni prazna. Zlasti popoldne ob pol štirih do pol sedmih je živahno. Včasih kar preveč. Prodajalci.-ki bi radi vsem dobro postregli, zato svetujejo obisk pred sezono ali vsaj dopoldne. Trgovina je odprta vsak dan od pol devetih do sedmih zvečer, v sobotah in dneh pred prazniki pa od osmih do ene.
Še ena zanimivost, ki je kupcem ■ Pekove obutve na Deteljici nika- % kor ne smemo zamolčati; po novem letu bo stekla razprodaja škornjev in salonarjev, ki bodo cenejši kar za 20 do 40 odstotkov Dober razlog torej, da jo obiščete.
Delavci
tovarne obutve Peko Tržič
v v * *
voščijo srečno 1982
DVAJSETI ZVEZDICI
NAPROTI
Jeseniškim hokejistom se obeta velik uspeh,
saj imajo možnost za dvajseto
osvojitev naslova državnega prvaka —
Trener in igralci govore o športu,
ki jim pomeni življenje — Vodstvo kluba
naglasa potrebo po dogovoru o nadaljnjem
razvoju hokeja na Jesenicah
Jesenice — V železarskem mestu pod Mežakljo je pred mnogimi leti vzniklo zanimanje za drsalni šport. Iz njega je zrasel tudi jeseniški hokej, ki glede na dosedanji razvoj in dosežene rezultate nima primerjave v jugoslovanski športni zgodovini. Hokejski klub z Jesenic je namreč doslej že devetnajstkrat osvojil naslov državnega prvaka in prizadeva si, da bi letos svoj uspeh okronal z dvajseto zvezdico.
Tokratni zapis vseeno ni namer njen športnim rezultatom absolutnih prvakov z ledene ploskve. Saj, zaradi tradicionalne priljubljenosti hokeja, se številni delovni ljudje in občani sproti seznanjajo z uspehi in spodrsljaji svojih ljubljencev. Manj pa vedo o zakulisju trdega boia na noti do zmag. zato smo se s
trenerjem jeseniških hokejistov in nekaterimi igralci pogovarjali o njihovem delu ter se v vodstvu kluba pozanimali za težave, ki tako kot druge športe pestijo tudi hokej.
Glavna oseba v slehernem športnem moštvu je prav gotovo njegov trener. Med člani jeseniškega hokejskega kluba je to že tretje leto Boris Svetlin iz Kranjske gore, ki se s hokejem ukvarja od 1952. leta dalje. Vrsto let je igral za ljubljanski klub Olimpija, po 1965. letu pa svoje izkušnje prenaša tudi na druge. Najprej je treniral mlade hokejiste in člane ljubljanskega kluba Tivoli, krajši čas je bil trener državne reprezentance, pred sprejemom sedanje dolžnosti pa je dve leti treniral člansko vrsto hokejistov Kranjske gore. Kot rojen Jeseničan je zelo zadovoljen v klubu.
Boris Svetlin
Jože Razinger
Edvard Hafner
O delu v njem in svojih prizadevanjih govori: »Marsikdo misli, da je poklic trenerja enostaven. Že dejstvo, da trenerja zaradi neuspehov v večini primerov takoj zame njajo, potrjuje nasprotno. Ta poklic je predvsem treba imeti rad in ga opravljati resno. Zavedati se je treba, da moštvo sestavljajo ljudje različnih značajev in nagnjenj. Voditi jih k skupnemu cilju, je težko delo.
Moj delovni teden se začenja že v nedeljo, ko po sobotni tekmi ana liziram delo v minulem tednu. Na osnovi ugotovljenih pomanjkljivo sti in ciljev tedenskega plana dela do ponedeljka dopoldan v grobem pripravim načrt dnevnih priprav. Nato so vsak dopoldan in popoldan, skupno okrog tri ure, redni treningi. Na njih uresničujemo zastavljene naloge, da bi na tekmah dosegli kar najboljše rezultate. Treningi so povsem načrtni, vendar včasih ne gre brez improvizacije zaradi odsotnosti nekaterih igralcev.
Na današnji razvojni stopnji športa, tudi hokeja, en sam človek ne zadostuje pri treniranju moštva. Menije doslej včasih priskočil na pomoč Rudi Knez. Za bodoče bodo morali v upravi razmisliti o zagotovitvi stalnega pomočnika trenerju oziroma organizaciji treningov z več osebami, kakor uspešno delajo po svetu. Kot trener pogrešam tudi enotne metode dela v klubu in državni reprezentanci, saj razlike ovirajo igralce pri uigravanju v enem ali drugem moštvu. Za ključni problem v našem športu nasploh pa ocenjujem delo klub skih funkcionarjev, katerih aktiv nost je vezana le na ozek krog oseb.«
Trenerju Svetlinu so največja nagrada* za prizadevno delo uspehi in zadovoljstvo moštva. Nikoli ne bo pozabil, kako so ga na začetku trenerske poti na Jesenicah po prvi dobljeni tekmi z Olimpijo igralci vzdignili na svoja ramena. Tudi danes čuti tesno povezanost z moštvom, o katerem meni, da je izredno perspektivno, čeprav se tega igralci ne zavedajo dovolj. Njegov življenjski cilj je osvojitev jubilejne, dvajsete končne zmage v državnem prvenstvu. Potem namerava poklicno delo v hokeju prepustiti
drugim, rad pa bo še pomagal pri vzgoji mladih talentov in upa na nadaljnje uspehe jeseniških hokejistov.
IGRA JIH VESELI
• V hokejskih klubih Jesenice in Kranjska gora, oba imata namreč skupno vodstvo, nastopa v ekipah članov, mladincev- in pionirjev okrog sto igralcev, vsako leto pa je vključenih od 40 do 60 pionirčkov v več razredov hokejske šole. Člansko vrsto jeseniških hokejistov vodi igralec Jože Razinger z Jesenic, ki že 14. leto tekmuje v prvi hokejski ligi. od tega 9. leto za Jesenice.
»S to ekipo je prijetno igrati in tekmovati,« izjavlja kapetan jeseniških hokejistov in pojasnjuje: »Ker zmagujemo, je laže premagovati napore. Žal pa mnogi Jeseničani mislijo, da moramo vedno zmagovati. Kadar zgubimo, nam mnogi obrnejo hrbet. Zavedati bi se morali, da prvenstev ni moč z lahkoto osvajati in tako tudi po do dvajsete zvezdice ne bo lahka. Čakajo nas še štiri težke tekme. Ker igramo povečini z desetimi igralci, nas lahko onemogoči poškodba kateregakoli izmed njih.
Za osvojitev prvenstva bomo tudi tokrat storili vse. Prihodnje leto se iz armade vrne pet naših odličnih igralcev. Če bo naš trener Boris ostal z nami in mu bo nekdo stalno pomagal, nam bo lahko Franc Košir še za številne zmage zaigral nape v Prelepa Gorenjska. Seveda, če se ne bo izboljšalo financiranje kluba, bodo ostale potrebe po boljši opremljenosti igralcev, večjem številu mednarodnih tekem in dograditvi naše hale neizpolnjene in bo težko obdržati sedanjo raven hokeja«
Kvaliteto članske vrste med drugim dokazuje dejstvo, da je kar devet igralcev Jesenic v državni hokejski reperezentaci. Trije izmed njih razmišljajo o svojem najljubšem športu.
Edvard Hafner, 9 let igralec v prvem moštvu Jesenic, prej pa je igral med kranjskogorskimi hokejisti: »Ob začetku moje tekmovalne poti v klubu so vladale idealne razmere za hokej. Lažje je bilo priti do opreme in tekem s tujimi moštvi, obisk na tekmah je bil številnejši in tudi državno moštvo je
Mustafa Bešie
Boris Pase
bilo močnejše. Današnji hokej je prav gotovo siromašnejši kot v pre teklosti. Mislim, da bo do olimpijade v Sarajevu težko dosegel nek danji ugled.«
Mustafa Besić. v prvem moštvu tekmuje četrto sezono: »Ob novem trenerju smo dosegli delovni vrhu nec. Kljub slabemu tekmovalnemu sistemu v Jugoslaviji in redkim tekmam s tujimi hokejisti ni moč dvomiti o kvaliteti našega dela. Smo najboljši domači hokejisti, kar mi daje polet za bodoče tekme Rad igram hokej, vendar pa sem sit dolgih potovanj na tekme z dokaj slabšimi nasprotniki.«
Boris Pajič, v članski vrsti Jesenic nastopa drugo leto: »Prihod v prvo vrsto ni bil težaven, ker sem se s sedanjimi tovariši že prej spoznal na ledu. Starejši igralci so mi vzor, sicer pa na tekmah ni razlik med nami; dobro sodelujemo, zato mije igra v veselje. Tako kot drugi želim zmago na letošnjem držav nem prvenstvu.«
TEŽAVNO VODENJE
Obsežna organizacija dela zahteva v hokeju večje število ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno opravljati razne dolžnosti. Poleg dveh poklicnih trenerjev in sekretarja pa štirih trenerjev in gospodarja s pogodbeno obvezo dela za oba hokejska kluba v jeseniški občini le peščica ljudi. Redki so navdušeni za stalno sodelovanje v predsedstvu, sekretariatu, upravnem odboru, skupščini, ali komisijah, saj ti organi skrbe za nemalo drobnih opravil in rese van ie ne katerih težavnih vprašanj.
»Za normalno delovanje kluba« pripoveduje    njegov predsednik
cd
toplotna Črpalka začenja svoj pohod
20 LET ZA VODA ZA V ŠKOFJI LOKI
I
ZRAK. OGENJ. ZEMLJA. VODA. ČLOVEK
»Simbol, ki smo si ga izbrali za praznik, ne le za praznik, za naše delovanje v celoti. Sttn prvine: zrak. ogenj. vodo. zemljo in človeka sredi njih. Dvojni pomen skriva ta simbolika. dvoje človekovih pristopov k na hafi. Prvi je človek, ki gospoduje nad svojim okoljem, si ga podreja tn neredko zlo rablja. Drugi je človek, ki sega pit soncu, novi Prometej oziroma t človeku utelešeni iščoči prometejski duh. ki hlepi za napredkom, toda tako. do ob tem ne bo :astr/ sonca.
Nihče od nas si ne dela iluzij a našem po slanstvu Stvarni smo in včasih kar preteč brez poezije  Pa vendar Z našo dejavno stjo poskušamo ob danih možnostih in spo sobnostih  primakniti   vsa/   kamenček k mozaiku lepšega, čiste/šega. varnejšega in boljšega jutnšnjega dne « Besede, ki /ih je ob prazniku izreke/ dela vec zavoda Andrej Perko, avtor grafike ki bo poste/ simbol njihovega dela
HLAJENJE IN KLIMATIZACIJO
Zavod za hlajenje in klimatizacijo v Škofji Loki je bil pred dvajsetimi leti osnovan pri Loških tovarnah hladilnikov. Organizacijska oblika se je v teku let spreminjala, število zaposlenih se je povečalo na petdeset, celotni prihodek danes znaša 40 milijonov dinarjev. S svojim razvojem je zavod presegel potrebe matične hiše — leta 1970 je bila udeležba še 40-odstotna, danes je komaj .'{-odstotna.
Skorajda povsem se je torej osamosvojil. To mu je omogočilo doseganje cilja: z rezultati njegovega raziskovalno razvojnega dela se začenjajo preživljati tovarne in s tem seveda udi zavod sam. Razvojne raziskave predstavljajo pretežni del dejavnosti in denar* priteče iz dohodka, ki ga v tovarnah ustvarijo izdelki, ki so jih razvili v zavodu. Na trgu so se torej raziskovalni dosežki zavoda že uveljavili. Za temeljne raziskave pa zavod dobiva denar, ki se zbira pri raziskovalnih skupnostih.
Raziskovalno razvojno delo dobiva vse večji pomen _
Pred desetletjem, ko je cvetelo svetovno in tudi naše gospodarstvo, je bila uspešnost izdelka strnjena v enačbi »preizkušeno več let«. Tovarne so dosegale utrditev na tržišču z izpopolnitvijo delovnih metod. Danes uspešnost ni več v povečevanju zmogljivosti, vse bolj pridobivajo na pomenu novi izdelki, izpopolnjeni, prilagojeni nujnim spremembam življenja. Posebej energetska kriza je dala pomen izdelkom, ki prispevajo k smotrni izrabi. Naš napredek je danes uokvirjen prav v te možnosti in raziskovalno razvojno delo vse bolj pridobiva na pomenu. Tovarna, ki ne ponudi novih izdelkov, izgubi korak s časom.
Tudi delo Zavoda za hlajenje in klimatizacijo v .Škofji Loki je v času energetske krize vse bolj Usmerjeno predvsem na prihranek energije 1'kvarjajo se tudi s pretvorbo sončne svetlobe v toplotno energijo
Raziskave s področja hladilne, klimatizacijske, ogrevalne, regulacijske in sušilne tehnike
Na   področni   klimatskih   naprav   so \ zavodu samostojno razvili klimatske naprave za   računske   centre,   osnova   <o   jim bile standardne klimatske omare, ki so jih prila godili   zahtevam   izdelovalcev računalnikov Serijo so poimenovali I KO m nekatere ti|>e že proizvaja   TOMI   v   Bistrici   pn Mariboru, pilotna proizvodnja nekaterih pa teče v /a vodu'' Lani je stekel nov raziskovalni program
energetsko varčnejših klimatskih naprav, uporabnih tudi v hladilstvu.
Več kot zadovoljivi so bili rezultati raz voja klimatskih naprav za tovornjake hladilnike pa tudi za železniške vagone. Program razvoja teh izdelkov se financira sam, saj so se nekateri na tržišču že dodobra uveljavili.
Ena izmed naprav za smotrno izrabo energije je toplotna črpalka. Z raziskavami na tem področju so začeli pred petimi leti in razvili pravo tovrstno domačo napravo. Zgolj za pripravo tople vode služi toplotna črpalka manjše moči z bojlerjem. ki jo je prevzela v svoj program tovarna TOBI v Mariboru. Koncu se bliža razvoj toplotne črpalke, ki jo ho poganjal dieselski motor. Naprava bo v večji meri izkoristila vloženo primarno energijo.
Raziskave na področju sončne energije segajo v leto 1977. ko je raziskovalna haloga dala odgovore na vprašanja: kaj je sončna energija, koliko je pade na naša tla, kako jo lahko pretvorimo v toploto, ali je njena raba ekonomsko upravičena. Rezultat dela so danes že nizkotemperaturni zbiralniki sončne energije, ki pripravljajo sanitarno vodo v številnih objektih. Tovarstne raziskave povezujejo s toplotno črpalko, praktično pa so že izvedli  energijske  strehe,  fasade  in palete.
V naših tovarnah za predelavo lesa dela že več sušilnikov za les. ki so jih razvili v zavodu. Toda na tem področju še niso rekli zadnje besede. V teku je že razvoj visokotemperatur-nega kondenzacijskega sušilnika. ki bo prav tako obratoval na principu toplotne črpalke, dosegal pa bo kar 75 stopinj Celzija, kar bo skrajšalo postopek sušenja. I'porabo toplotne črpalke bo moč dopolniti s sončno energijo. Seveda pa so sušilniki uporabni tudi \v tekstilnih,  usnjarskih,  prehrambenih tovarnah
V zavodu so razvili tudi naprave za hlajenje miniaturnih elektronskih elementov Hladilni sistemi, ki jih uporabljajo v ta namen, morajo na določenem mestu zagotoviti zadovoljive količine tekočega plina, ki naprave ohladi na zelo nizko temperaturu. V zavodu so tako razvili miniaturni hladilnik — u tekočin jevalnik.
Pred desetimi leli ->o začeli tudi z raziskavami na področju elektronike in to z najbolj enostavnimi izdelki, kot so elekt ronski termostati. Danes jih proizvajajo že serijsko. Trenutno pa razvijajo regulacijsko centralo, sai le razvoj v združitvi vseh običaino reguliranih veličin v skupni sistem
Seveda so v za Vod U ra/vili veliko naprav s področja hladilstva Naročile so jih delovne orgamzaciie ali instituti, uporabljajo iih tudi sami. Tako so ->e izognili izvozu dragih naprav v Zavodu pa so bili istočasno na tekočem / razvojeni teh naprav \ drugih, razvil ih drža vah
Večino meritev, potrebnih pri raziskoval nem   m   razvojnem  delu.  opravilo  v svojih laboratorijih, ki so temu ustrezno opremljeni. Zadnje čas«- je velik del regula« ii^ke tehnike na napravah plod lastnega dela
Razvoj izdelka se seveda ne konča v tipom in pilotno proizvodnjo. Treba »utiriti   v   življenje«.   Zato   je prve naloga zavoda, da izdelku utre pot \ proizvodnjo, kar jim seveda daje t vratne informacije o nadaljnjih izbo!
Toplotna črpalka J za stanovanjske hiše
Toplona črpalka deluje  tako. da energijo iz okolice in jo s pomočjo hi stroja črpa na višjo. za človeka U| raven. To je torej hladilni stroj, na sestavni del pa je kompresor, ki mora sebe čim več. Za široko uporabo j« s pomembno, da ni predrag. V zavodu s agregat   H K K.   ki   se   od klasičnih razlikuje v tolikšni meri. da so ga za* patent. Za delo na projektu HKK za (>1 črpalko   je   zavod   letos  prejel nagrad^ Sklada Borisa Kidriča za izume in ' izboljšave.
Razvoj toplotnih črpalk za široko »»* njo pa mora biti seveda popoln do te n***-so naprave dodobra preizkušene in potr praksi. Tako danes v Sloveniji ter v a Italiji in Avstriji poskusno dela CJN I črpalk, ki dajejo dobre rezultate. Pnh« leto- bodo začeli s poskusno serijo JIH k
V zavodu se z Iskro in Saturnosom varjajo o serijski izdelavi toplotnih črpa bodo.   vgrajene   v   stanovanjske hršr. prihranek energije, v  Iskri so raziskal: možnosti  prodaje, saj nameravaj stoikov   20 do   '10  tisoč toplotnih kolikor jih bodo izdelali na leto. prod** tuje.   V   povprečnem gospodinjstvi; zahodnoevropske dežele odpade N<> dt porabljene energije na ogrevanje kov pa na pripravo tople vode. (Xh>>( kot eden od virov energije nokriva I črpalka.  Tako na primer v zahodi; V vse bolj vgrajujejo toplotne črpalke. leta B jih je imelo montiranih 7 tisoč gospodin p* letni porast pa znaša ml 15 do 20 <*^t v Možnosti izvoza torej so in v Iskri da  jim ho leta 19K2 izvoz toplotnih prinesel na konvertibilnem tržišču .«1 H 1 120 milijonov dolarjev
1'roiekt. ki ga skupaj stanejo, mam 4 seveda velikoseri jskega značaja, zato te t*^* poiskal velikega proizvajalca. Iskro, ki novim proizvodnim programom ne 1»«» trHi povečevati proizvodnih zmogljivosti. PmW>n| tudi Saturnus namerava v svojo proizvudnl vključiti dele za toplotne črpalke.
Kako ho s prodajo doma. bo seveda 4 visno od  »ene.  saj  letos izračunana 1 toplotne črpalke znaša okrog I5fl tts.* nanev   Da se ho vgraditev izplačal«, k veda treba urediti kreditne pogoje   Tud: • ker toplotna črpalka pomeni prihranek m .rije nafte, od katere uvoza sin«odvisni
M \ o .
183^
TEKAČ KOLESAR NOVINAR
i Slamnik
Jesenic, ki to mandatno razvozlati problem je tba potre-aktivnost larjev na teles-
* •? zdaleč ne , je treba
11 združenem izdatno i. Ker gre le f bo treba v o nadaljnji i dogovoriti o
* ki je v te-1 razmerah še
iporta ogro-■ z nakupom ^•mčem trgu >dloćujoč za ni tekmo-iga bo treba ^Ofjši, učinko-bi bilo tek-republiški i pa bi odlo-
Iyubliških ali fy kot doslej 1 po medna-i se moramo svetu moč v rezultati
Išporta na caJce pa tudi veliko neiz-kako jih »f reševali, je [teniškega in
Toneta Fornezzija-Tofa pozna Slovenija in še krepko čez njene meje seže njegov lik in mik. saj se prostodušno, samosvoje, izvirno zna posmehniti v brezštevilnih humornih in satiričnih domislicah našim slabostim in napakam. Nenehno je v vsakdanjem vrtincu, da je aktualen, da ga radi berejo in poslušajo. Prav zanimivo pa je, da mu obilica poklicnega dela ne jemlje vse energije, saj jo sprošča tudi v vsestranski športni aktivnosti. Kot kolesar ali tekač pa s'pet ni vase zaprt individualni rekreativec, temveč se mu pri tem ponuja za vsesplošno slovensko rekreacijsko gibanje ali vrhunski šport polno koristnih domislic.
Gorenjci bi ga radi imeli za svojega, saj se ne branimo vseh tistih, ki so znani in slavni. Tof je bil rojen v Ljubljani, nekaj časa je živel v Kamni gorici, zdaj pa je. kot pravi, »dvoživka« med Kranjsko goro in Ljubljano. V Ljubljani je začel kot novinar pri Ljudski pravici in prav hitro postal reporter. Rad se spominja dni in let pri TT-ju, tedaj edinem slovenskem tedniku, ko je »ta prava« novinarska posadka prebijala Jed in pošiljala v svet zares dobre reportaže. Se vedno se spominjamo živahnega, pikrega, kozerskega. »banderske-ga« Tofa, kako je sredi ceste postavil šotor, kako je kupoval blago na ponarejene naročilnice in tako dalje. »Te reportaže,« pravi Tof. »niso bile same sebi namen. Na izzivalen način smo hoteli opozoriti na probleme, pomanjkljivosti. Čez cesto nisi smel, sredi ceste pa si lahko v šotoru kvartal.«
Sledilo je sedem nič manj uspešnih poklicev Toneta Fornezzija. ko je bil natakar, miličnik, žični-čar . . . Brez prestopnega roka in podkupnine se je nazadnje znašel pri Nedeljcu. v butiku na zadnji strani in tudi v na moč poslušanem »Moped šovu« na Radiu.
»Zanimal me je nov medij, z drugačnimi učinki, Radio. Najprej smo z mojim dobrim prijateljem Rifletom napravili prvi Moped sou kar tako, za šalo, v zelo kratkem času pa je zaživel in ga je zdaj skoraj nemogoče ukiniti. Pojavile bi se razne neupravičene govorice ...«
Tone Fornezzi je bil športnik že v mladih letih, »večno drugi«, pravi. Bil je drugi v tekih na republiškem prvenstvu, član državne reprezentance, prvak pri Enotnosti. Ko je na priporočilo dr. Hodaliča zaradi težav s srcem nehal aktivno tekmovati, se še vseeno ni poslovil od teka. Postal je aktivni rekreativ-
ni tekač in to tedaj, ko so bili tekači le tekmovalci. Vzbujal je nemalo začudenja, ko se je sam samcat podal na tekaško — svojo — progo v okolici Ljubljane, medtem ko je bil tek v svetu že množičen šport. Ko so se z Janezom Pavčičem in Mlinaričem udeležili množičnega teka v Švici, se jim je zdelo, kot bi bili v »raju«. Tolikšna množičnost, toliko tekačev na startu, bil je res edinstven občutek, saj so se ti tedaj doma malodane posmehovali! Tedaj sta Fornezzi in Pavčič dala pobudo za organizacijo prvega trnovskega maratona. »Bila sva sama, brez ficka, a maratona se je udeležilo 800 ljudi. Danes pa moraš biti že profesionalec, če se hočeš udeležiti vseh množičnih tekov.« Fornezzi je tudi nadvse častno zastopal jugoslovanske novinarje na svetovnem novinarskem prvenstvu, saj je bil štirikrat prvi, v konkurenci več kot 200.
Znan je kot kolesar, v tem športu pa je veliko veteranov. Njegova zasluga je, da sta si Rog in Sava podala roke in zdaj slovenski kolesarji nimajo konkurence. Njegova ideja je »Tisoč kilometrov Slovenije« — »od vseh rajž po kontinentih mi je bila ta najlepša« — uradna slovenska transverzala, sodeloval je pri jugoslovanski transverzali od Rateč do Gevgelije.
»Med kolesarji je še vedno tekmovalni duh, zdrav duh; če pri štiridesetih in čez /moreš voziti 40 kilometrov na uro, ni kar tako. Ko zaja-haš kolo ali si pripneš startno številko, je svet drugačen, vračaš se prerojen, z novimi izkušnja*-
KUPNEGA lova blagor in
mi. Rad sem med kolesarji in smučarji, ljudmi zdravih pogledov in zato bežim v šport. Ce si stalno le v novinarskem poklicu, postaneš enostranski. Ne morem vsega življenja gledati, spremljati le v satiri.«
In kaj je z akcijami za našo smučarsko alpsko reprezentanco in akcijo za paraplegike?
»Rad bi dejal, da to ni nobeno »žicanje« ali moja reklama, ker ničesar ne prodajam in reklame ne rabim. Ljudem nudimo dober koncert in zabavo, vsaj boljši kot marsikateri drug koncert. Tudi same tekmovalce zabava udeležba na koncertu, med ljudmi so, na tekmah so vedno sami. Kar rad jih imaš, takole, ko jih gledaš ... Letos smo s tremi koncerti zbrali milijon 250.000 dinarjev, vsi nastopajoči so se honorarju odpovedali. Za maj načrtujemo nekakšno vesoljno smučarsko veselico, z Avseniki, na odprtem prostoru, in del izkupička naj bi dali tudi za paraplegike. Rad bi s tem in drugimi akcijami izpolnil obljubo, da bi prispevali vsaj milijon dinarjev za dom paraplegikov na morju.«
Druga Tofova stran je torej športna, akcijska, humana s številnimi solidarnimi prireditvami. Pa vendar, ko smo že pri njem; med drugim ga je kolektiv Alplesa proglasil za diplomiranega inženirja dobre volje in ga vnesel v register gorenjskih inženirjev in tehnikov, pa nas daje strašanska firbčnost: je bil že kdaj na sodišču, kdo je Marjeta V., kaj je z vici o Gorenjcih?
»Ko smo imeli tiste prve akcije, so si tožbe kar sledile, zdaj, ko v Nedeljcu obratuje klub B in so ljudje poimensko omenjeni, pa ni nobene. V trinajstih letih me je tožil edinole slikar, čigar dela so bila »nikakva«. Prepričan sem bil, da bo zaradi svojih špekulacij sam končal na sodišču in v arestu in pozneje se je tako res zgodilo. Iz tega sledi:  »če nočte bit zaprt, ne me tožt!«
Marjeta V. - priimek sem prilagodil njenemu; bila je igralka, ki ni bila rada sama. Pozneje je v rubriki postala tako popularna, da so me že spraševali, ali sva se tako ali drugače pobotala, če je nekajkrat nisem o-menil. A bila mi je le nekakšen simbol. Vici o Gorenjcih pa so vsi predelani po škrtih Škotih, sam pa pravim, da bi morali z
Gorenjci nemudoma nafilati ves ZIS, če sta njihova varčnost in škrtost resnični ...«
D. Kuralt
» ... pa vendar je mogu en zajček dol past« poje nagajiva pesem iell^K o lovcih, ki so zgodaj vstali in lovih. Zadnji letošnji skupni lov LD Udenboršt je ob lepi zimski nedelji končal prav tako s skromno lovino - enim zajcem, kar pa je bilo konec koncev zaradi visokega snega še presenečenje Ce je bil skupni lov manj hrupen kot navadno, pa je bil zato lovski krst dvakrat toliko. Sicer pa LD Udenboršt vzorno skrbi za svoje lovišče, vsak dinar vloži vanj, člani pa ne štejejo ur, ki jih opravijo pri krmljenju divjadi in drugih potrebnih delih
rn0oUrnnb^ko dopoldm brakado v letošnjem rno mesto Prl prišlo
J* na
sivini, ki
la slabo vidljivost in mraz, uri razjasnilo Na
letu
o K.. Drjnovcu ie 19 lovcev, članov družine    Udenboršt. Dan je namreč namedlo od 30 do snega, to pa je po lo:skih 'jah mnogo preveč, da bi lov '^ko uspešen; pa ne le zato, ker ,*° fdobokem snegu težko hoditi. ■ se mala divjad dobesedno in je niti hrup. ki ne dvigne
iz
ga pod
zamesti ■jo gonjači
lova Franc Tratnik je sicer ^ prostorno   snega očiščeno **** pri  Drinovčevih za kraj. fy po končanem lovu pozdrav toda    izkušeni    lovci so v*li z glavo še preden so v redu zakoračili proti Savi.
Nihče od lovcev namreč ni pripeljal s seboj psa, čeprav jih imajo člani kar 12. Sicer pa bi v globokem snegu pasji goniči kaj kmalu omagali.
Potem ko so se lovci razdelili na dve skupini, ena za stojišča, v drugi pa so bili tako pripravniki in kandidati kot tudi lovci, predvsem mlajši, ki morajo skozi grmovje in s hrupom in vzklikanjem dvigati t. ležišč k tlom pritisnjeno divjad, je gospodar družine Janko Troha mlajši na kratko povedal, kaj se na letošnji zadnji brakadi lahko strelja: zajce, fazane, lisico, srno. Vsaj nekaj bi moralo pasti ta dan, da bo vsaj za »povštr« pri lovskem krstu.
Ze do roba polja pod Okroglim je bilo treba gaziti v celeč. Lovcev za posamezna stojišča je bilo tako malo, da ni bilo potrebno niti žrebati stojišč, kar je sicer navada na bra-kadah, zato je vodja lova kar sproti razvrščal lovce; dobre četrt ure, pa
so
mm
prosim, lovsko sodišče zaseda! Kazni za uplenitelje divjadi jdo mile — krst z vinom in gorjačo
so bili vsi na stojiščih in tiho čakali, da gonjači začno hrumeti med grmovjem, med katerim je le redka sled kazala, da se je v nočnem mrazu od enega grma do drugega sprehodil zajec. V bregu pod Domom slepih je kopala v sneg srna, trop petih srn pa se je pred lovci umaknil navzdol k Savi Pod kozolcem se je še bolj v seno pritisnila jata jerebic, zadnje čase tako redkih, da jih je bilo na Gorenjskem za dve leti potrebno zaščititi.
Strel je oznanil, da so »trajbarji« krenili. Lovci na stojiščih so še enkrat pregledali, ali je naboj v cevi, nato pa se je vsak napeto zagledal med grmovje, od koder naj bi na piano p ribeza 1 a divjad. Toda fazani so se gotovo za grehi i pod grmovje, zajci priželi k deblom: le tu pa tam se je spreletala šoja in eden od lovcev je poslal za njo šibre. Lov se je pomikal ob Savi navzdol, gonjači so česali grmovje okoli strelišča, toda divjad ni hotela izpod snega.
»Tule se postavi«, je vodja lova ustavil Jankota Troho, starejšega. »Prav tule s tega stojišča je lani padel zajec« No, tokrat se nobenemu ni dalo na piano, kaj šele, da bi se reševal s tekom v zasneženi breg. Le velik srnjak se je sprehodil mimo in jo ubral nazaj proti Okroglemu. Gonjači  so  medtem  že  šarili po strelišču. Starešina  lovske družine Vili   Tomat   se   je   postavil »na skalco«. od koder je lep razgled na celotno strelišče. Tedaj se je enemu od dolgouhcev vendarle zljubilo na plan. zabegal je med grmovjem, se ustrašil gonjačev, tedaj pa mu je že zapokalo okoli ušes. Čast lova je bila rešena, so se veselili  lovci skoraj prav tako kot strelec.
Čeprav so se lovci tolažili, da.bo v drugem delu lova na Struževskem polju bolj pokalo, pa se iz bičevja ni hotel dvigniti niti en sam fazan. Gonjači pa so bili tudi že upehani, da so snemali zelene klobuke in si
obraze. Vodja lova ., da se lov zaključi. »Bo pa kakšen fazan več ostal za drugo leto,« je menil Rajko Maren-čič, ki prav tako kot drugi na tej brakadi ni napel petelina na puški. Pa mu ni bilo preveč žal; zasnežena pokrajina obsijana z nizkim zimskim soncem, utrujajoča hoja po snegu, divjad, ki se zdaj pa zdaj pokaže, pomenijo   za   prenekaterega lovca sprostitev  in  doživetje   tudi brez pokanja. No, mlajši lovci, začetniki ali pa šele kandidati in pripravniki bolj gorijo od želje, da bi položili na dlako zajca ali kaj drugega: zato so starejši in bolj izkušeni lovci prizanesljivi do zagnanih začetnikov, ki jim po strelu med drevje pade pred noge koj povsem drugega kot pa to. na kar so ciljali.
Obračun letošnje sedme brakade so lovci nato naredili v gostilni pri Bovavcu v Strahinju, kjer se je ta čas v velikem bakrenem kotlu zunaj na dvorišču pogreval srnin golaž, jed iz divjačine, ki še posebno pri lovskem krstu ne sme manjkati.
»Letošnji plan odstrela ni bil izpolnjen,« je povedal gospodar lovske družine Janko Troha, mlajši, »razen pri trofejnem in gojitvenem odstrelu srnjaka in pri ruševcu. Za vse ostalo pa velja, tako za gamse, jelene, srne, zajce, fazane in race. da je bilo približno polovica do tričetrt načrtovanega odstrela tudi izpolnjenega.« Tudi lisic so letos malo ustrelili le šest. lani pa kar 22, kar seveda pomeni, da se je v tem 4800 ha velikem lovišču lisica zelo zredčila predvsem zaradi stekline.
No, letošnji bolj skromen odstrel nikakor ni merilo morda slabših strelskih sposobnosti 64 članske družine, saj se njihova vitrina, ki jo imajo pri Bovavcu. kar šibi od pokalov pridobljenih na lovskih strelskih tekmovanjih. Letos so tudi uredili prvo avtomatsko strelišče za glinaste golobe na Gorenjskem, ki ga bodo dokončno uredili na pomlad, že sedaj pa so Člani s prostovoljnim delom pomagali pri pripravi zemljišča, kupili so že avtomatski stroj itd.
»Morda je še najboljše merilo, kako družina Udenboršt gospodari, prav to, da praktično na žiro računu ni denarja,« meni starešina družine Vili Tomat. »Ves dohodek od oddane divjačine namreč sproti vlagajo v lovišče: letos so sicer od divjadi vložili le 150 mladih fazanov in 30 odraslih, prejšnja leta pa so vlagali tudi v muflone in race mla-karice. Letos so znosili na krmišča že več ton krme od pese do koruze, sena. kostanja in drugega. Ostala
krma je v najetih njivah posejanih nalašč   za   hrano  poljski divjadi, nekaj krme pa dobijo po dogovoru s kmeti in tudi s Kmetijsko zadrugo Naklo. Letos so tudi že povrnili škodo, ki jo je divjad, predvsem divji prašiči,    napravila    na travnikih v Gozdu  in sicer trem oškodovancem, za zavarovanje njive v Seničnem pa so kmetu kupili električnega pastirja.   Letos jelenjad   ni delala škode na mladem gozdnem drevju, medtem  ko so  lani  po dogovoru z GG lovci pomagali čistiti gozd in popravljati gozdne poti, da so tako poravnali škodo gozdarjem. Nekaj denarja pa so porabili za pripravo gradnje nove brunarice na Vetrnem.
Trpljenje ob lovskem krstu
Zadnji   skupni   lov   v   letu se navadno konča bolj veselo ali pa slavnostno, kakor kdo vzame. Čeprav je lovski krst, po katerem lovci, ki so prvič uplenili divjad visokega lova.   šele   zares   postanejo člani zelene bratovščine,  za opazovalca precej zabavna zadeva, pa jo lovci jemljemo  hudo  zares. Se posebej tisti, ki so »zagrešili«  strel in jih sodišče zelene bratovščine obsodi na simbolične batine. Hudo pod čast bi jim bilo. če bi trznili, ko jih poškrope z vinom ali ko dobe s spominsko gorjačo tri gorke. Slovesno so se držali tudi. ko so morali leči čez nedeljsko  lovino   —   na  debelo s poprom   poštupanega   zajčka. Ob zvokih  lovskega  roga so slovesno izjavili, da ne bodo nikoli zatajili lovske časti in lovske pravičnosti. No,  lovsko krščeni  uplenitelji so novo čast morali plačati z nekaj litri vina, tako da je bilo med lovskim ropotom in tudi po njem tja* do
mraka kaj dvigovati z levo roko
L. M.
G LAS 14.STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 29 DECEMBRA 1911
Zapis o kranjskem drsališču
Vrvež na ledeni ploskvi
\a slovesni proglasitvi najboljših slovenskih in gorenjskih športnikov v Kamniku je veliko aplavza požela naša ženska alpska refuezen tanca. Andreja Leskovšek. Anja Zavadlav. Bojana Dornig in Nataša Blažit'- (-pogovoru z novinarko Dnevnika Minu Vončina.
Proglasili smo najboljše
slovenske in gorenjske Športnike za leto 1981
Prijeten večer v Kamniku
KAMNIK — Pred polno dvorano kina v Kamniku je bila petnajsta slovesna proglasitev najboljših slovenskih športnikov za leto 1981. Na tej šport no-zabavni prireditvi pa smo ie petindvajsetič proglasili najboljšo gorenjsko športnico, .športnika in moštvo. Med gosti na slovesni proglasitvi so bili tudi predsednik zveze za telesno kulturo Jugoslavije Marjan Lenarite, podpredsednik Zveze telesnokul-turnih organizacij SRS Avgust Likovnik, gostitelj predsednik skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš in drugi. Pod pokroviteljstvom SITK Kamnik in tovarne Svilanit je prireditev vzorno organiziral smučarski klub Kamnik.
Najmlajši Kamničani so že na prvi predstavi pozdravili slovenske športnike. Enako je bilo tudi na večerni predstavi, saj so se na odru v kamniški kino dvorani zvrstili svetovni in evropski prvaki, zmagovalci v svetovnem alpskem pokalu, balkanske in državni prvaki ter reprezentanc. Slovenski šport je imel v letošnjem letu uspehe, ki so v ponos vsem. Na prireditvi so sodelovali tudi ansambel ŠOK, pevca Branka Kraner in Janko Ropret, oktet Save ter slovenski športni novinarji, ki so imeli razgovore s številnimi športniki. Tu so bili plavalci, smučarji, rokometaši, nogometaši, kegljači, predstavili so se igralci namiznega tenisa, letalski modelarji, atleti, alpinisti. Skratka športniki, ki so slovenski šport dvignili v svetovni in evropski vrh.
Ni slučaj, da je bila letošnja prireditev prav v Warnniku. Kamnik je namreč staro mestece, ki se ponaša z bogato športno tradicijo in z drugim najstarejšim slovenskim planinskim društvom. In nenazadnje so Kamničani izredno gostoljubni. Vsi smo se o tem prepričali takoj ob prihodu v Kamnik.
V petnajstem izboru, društvo slovenskih    športnih novinarjev
je prevzelo izbor najboljših športnikov Slovenije takrat, ko je usahnil slovenski športni časopis Polet, za najboljšo slovensko športnico, športnika in moštvo je pri dekletih največ glasov dobila alpska smučarka,
Bojana Dornig, najboljši slovenski športnik je plavalec kranjskega Triglava Borut Petrič, najboljše moštvo za leto 1981 pa je člansko moštvo rokometnega kluba Slovan iz Ljubljane. Na Gorenjskem je najboljša športnica smučarka Nataša Blažič, Borut Petrič je najboljši športnik, ekipa kolesarjev Save pa najboljša med moštvi.
Da je prireditev lahko uspela, je zasluga delovnih organizacij. Na pomoč so organizatorju SK Kamnik priskočili SITK Kamnik, Svilanit, Elma Črnuče, Krka Novo mesto, Kolinska Ljubljana, Svit Kamnik, Zavarovalnica Triglav, Titan Kamnik, Alprem Kamnik, KIK Kamnik, Makovec bar, Mitnica Kamnik, Pirnat Ljubljana, Štebe Komenda, Vipava, Tališ Maribor, Stol Kamnik, Kočna Kamnik, Elektro nabava Kamnik.
Izbor za najboljšo slovensko športnico — 1. Bojana Dornig 296 glasov, 2. Nataša Seliškar 156, 3. Anja Zavadlav 142, 4. Tatjana Krsnik 131, 5. Andreja Leskovšek 121, najboljši športnik — 1. Borut Petrič 395, 2. Bojan Križaj 298, 3. Darjan Petrič 135, 4. Anton Videnšek 101, 5. Primož Ulaga 96, najboljše moštvo — 1. Kolinska Slovan 60, 2 Odprava na Dhaulagiri 11. 3. Odprava na Lhotse 9, za najboljšo tiskovno službo pa je bilo nagrajeno tiskovno središče Planica '81.
D. Humer Foto: J. Košnjek
Množični smučarski tek »Gorenjskega odreda«
V Cerkljah pripravljeni
Cerklje - V Cerkljah je za prvo množično prireditev v smučarskih tekih v prihodnjem letu vse pripravljeno. Za nedeljski tretji cerkljanski množični smučarski tek »Goreniskega odreda« so organizatorji piejeli veliko prijav. Na eni naj-množičnejAi zimskoAportni prireditvi na Gorenjskem, ki ima manifestativni na men obujati tradicije NOB, bodo tekli v devetih kategorijah na 25 in 7 kilometrov dolgih smučinah Pokrovitelj letošnje prireditve je DO Delta iz Ljubljane, sopo-krovitelji  pa   so  Aerodrom Ljubljana.
Dom Borisa Ručigaja Jošt nad Kranjem
l>o zaprl 4.. 5.. r>.
in 7. januarja IMHii.
v_:__s
Namizni tenis
PRVAK VODI
Godeiič - Po štirih kolih gorenjske namiznoteniAke lige zanesljivo vodi lanski prvak Gumar, ki je že v prvem kolu pre magal najhujAega tekmeca Triglav Dvoboji so borbeni in zanimivi, najslabše |w kaže za zdaj MoAnjam in Murovi. ki |*»o Štirih kolih Ae nista zmagala
Po Atirih kolih vodi Gumar z H točkami pred Triglavom 6 in Savo «. Četrte so lesenice s 4 točkami, kolikor jih imata tudi Kondor m Križe Murova in Mošme sta še brez točke s
Jelovica Sk. Loka in CP Glas iz Kranja. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri. Start in cilj sta v neposredni bližini Zadružne ga doma.v Cerkljah.
Udeleženci se bodo organizatorju prijavili s predprijavami po 100 din za odrasle in 40 din za pionirje, v soboto, 2. januarja od 9. do 18. ure v Zadružnem domu v Cerkljah, kjer bodo lahko vsi, ki so plačali Atartnino, tudi dvignili štartne številke Prijave pa bo organizator sprejemal tudi Ae v nedeljo zjutraj do 9. ure. Startnina na dan teka je za odrasle 150 din. za pionirje pa 50 din. Za vojaški tek ni treba plačati štartnine. Start na posebni progi bo 10 minut kasneje
Prireditelji v Cerkljah bodo poskrbeli za vse potrebno na dan tekmovanja: za zdravstveno in redarsko službo, zvezo na progi, okrepčevalnice na progi in cilju, bilten, spominsko značko, ki ne bo v prodaji in štartno številko Parkirnih prostorov bo za okrog 800 avtomobilov, pri pa i kini nju pa bodo sodelovali tudi miličniki PM Cerklje. Skratka, sodelovanje se kaže na vsakem koraku Za uspeh take množične prireditve bo delalo 3150 ljudi, seveda vsi i/ ljubiteljstva in zavzetosti, da je prireditev prav pri njih. kamor naj bi 3. januarja prišlo prek 2 tisoč udeležencev. Kezulta te bodo v Cerkljah obdelali računalniško, ohjavljeni pa bodo čez 12 dni |x> teku v časopisu Glas. Ženski tek na 25 km bo Atel za akcijo -»Korenina« Podelitev kolajn trem prvouvrščenim in diplom v vsaki kategoriji bo takoj po končanem tekmo vanju. .J. Kuhar
Kranj — »En mesec že obratuje drsali Ače v novi večnamenski dvorani v Kranju, za to je priložnost, da že ocenimo umestnost odločitve o gradnji.« pravi direktor Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem iz Kranja Franci Ekar »Ugotavljamo, da vstopnina ne krije stroškov vzdrževanja in o tem se bomo morali nujno Ae posebej dogovarjati, čeprav bo gospodarska dejavnost v večnamenskem objektu težave pri vzdrževanju zmanjšala. Rad bi povedal, da so sejemski objekti zadnje tri tedne popolnoma zasedeni. Naenkrat se je na ledeni ploskvi drsalo 9W ljudi <!>. pa zunaj niti ni bilo gneče na Darkirnem prostoru. To potrjuje izjemnost lokacije drsaliAča. saj večina drsalcev prihaja peš ali z avtobusi. Tudi zaradi zagotovitve možnosti cenene rekreacije na ledeni ploskvi smo se odločili za začetek obratovanja, čeprav oprema še ni popolna. Nujna bo vsaj Ae ena rolba in še nekaj druge opreme. Ko bo le-ta popolnejša, bo tudi lažje in cenejše vzdrževanje. Eden od načinov rešitve teh problemov je razširitev samoupravnega sporazuma o izgradnji večnamenskega objekta tudi na tiste organizacije združenega dela, ki so doslej stale ob strani. Nezaupanje, ki je vladalo pri njih doslej, je odveč. Drasalisče je splošno uporabno, tako za tiste delavce in njih otroke, katerih delovne organizacije so podpisale sporazum, kot za tiste, ki tega niso storile. Sporazum je v kranjski občini podpisalo 90 odstotkov delovnih organizacij.«
Partizanske smučine — Cerkno 45
CERKNO - Tu so se sestali člani organizacijskega odbora »PARTIZANSKE SMUČINE - CERKNO 1945« in se dogovorili o poteku 8. tradicionalnih spominskih smučarskih tekem, ki bodo 15. in 16. januarja 1982 pri Kacinu na Cerkljanskem vrhu v spomin na partizansko smučarsko tekmovanje 20. in 21. januarja 1945 leta. Takrat so se v Cerknem -nekdanji primorski partizanski prestolnici, sredi zagrizenih bojev za dokončno osvoboditev domovine, zbrali slovenski partizani, zamenjali puAke za smučarsko opremo in s športnim tekmovanjem v patruljnem teku. veleslalomu in smučarskih skokih izkazali veliko moralno politično zavest. Prve partizanske smučarske tekme v osvobojenem Cerknem so imele veliko odmevnosti ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v takrat okupirani Evropi.
8. spominske smučarske tekme bodo potekale v biatlonu, patruljnem in štafetnem teku ter veleslalomu za pripadnike enot JLA in TO. ki nosijo imena partizanskih brigad 31. divizije NOV, udeleženci NOB bodo tekmovali v tekih in veleslalomu, medtem ko se bodo cicibani iz idrijske in škofjeloške občine pomerili le v veleslalomu.
Častni pokrovitelj 8. spominskih smučarskih tekem je domicilni odbor 31. divizije NOV. finančna sredstva za izvedbo tekmovanja pa so prispevala »ETA« Cerkno. ELAN Begunje. TTKS občine Idrija in druge OZD.
Spominske smučarske tekme »PARTIZANSKE SMUČINE -CERKNO'45« so pomembna manifestacija, ki prispeva k razvijanju tradicij NOB, saj skupaj z borci tekmujejo najmlajši smučarji — cicibani, zato organizatorji v Cerknem računajo z lepo udeležbo iz vse Slovenije, predvsem iz vrst nekdanjih borcev - smu-
cariev
V.
SILVO KOVAČ
SMUČARSKI TEČAJ
V PRVEM TEDNU POČITNIC
Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev letos spet organizira smučarski tečaj za osnovnošolsko mladino. Ker imajo šole letos tečaje v drugem in tretjem tednu zimskih počitnic, so tečaj postavili v prvi teden zimske prostosti. Tak«) se ga bodo lahko udeležili vsi, ki bi želeli znanje izpopolniti, in tisti, ki se ne bodo mogli udeležiti šolskih tečajev. Na Zatrnik bo od ponedeljka, 25. 1. do petka, 29. 1. vozil avtobus izpred hotela Creine. Cena za pet dni prijetnega smučanja (na koncu bo tekmovanje!) je 1950 din. Vanjo je poleg žičnic, avtobusa in zanesljivega strokovnega vodstva vključena tudi topla malica na smučišču. /
NatančnejAe informacije bodo dajali vsak četrtek od 17-19. ure v pisarni Pla ninskega druAtva na Koroški cesti 27 v Kranju. Tam bodo do 14. januarja tudi sprejemali prijave z vplačili. Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, ki vas je jeseni na zimskošportnem sejmu oskrbel s smučarsko opremo, vam zdaj I m »nn m Ae svoje smučarsko znani*-
M H
V soboto, 2. januarja 82 prirejamo novoletni KRVAV-ŠKI VELESLALOM re kreativcev. Štartnine in prijave pri blagajni na smučišču, cena 50 din. Prva tri mesta bodo nagrajena.
RTC Krvavec
Nova večnamenska dvorana terja od kolektiva Gorenjskega sejma popolnejšo organiziranost, prav tako pa ponuja Ae druge možnosti, ki bodo obogatile gospodarsko in družbeno dejavnost nasploh. Zaradi bližine sosednjih držav se bo povečevala prek sejma tudi izvozna dejavnost, saj so dosedanji stan sejemski prostori marsikoga odvračali od sodelovanja. Kljub temu je delovna organizacija uresničila gospodarski plan. čeprav je bil devizni priliv nekoliko manjši od načrtovanega zaradi hitro spreminja jačih se deviznih predpisov.
»Menim,« nadaljuje Franci Ekar. »da bi se kazalo celoviteje lotevati urejevanja Savskega otoka nasploh. Lahko bi na primer ceneno izkoristili energijo, ki jo bo ponujala načrtovana nova toplarna Tek-stilindusa. Razmišljati bi mogoče kazalo o povečanem zimskem kopališču predpisanih razsežnosti in povezavi med kopališčem, novo večnamensko dvorano in toplarno. Takšen načrt ni neosnovan, prav tako pa ne bi bil predrag. Ob izteku tega
Franci EKAR: Uspel začetek obratovan
leta se zahvaljujem vsem, ki ste tako ah drugače pomagali, da je bila letos usposobljena nova večnamenska dvorana -drsališčem!« Ko*»j>k
Alpsko smučanje
Jožetu Kuraltu pokal Sorice
STARI VRH - Član loškega Alpe-tourja Jože Kuralt je zmagal na sedmem soriškem slalomu, ki bi moral biti že preteklo soboto na Soriški planini. Med Atiriinšestdesetimi tekmovalci, med katerimi so bili tudi štirje reprezentantje i/. •Japonske, so večina najboljših mest dosegli naši smučarji. Osvojili so vseh deset prvih mest. enajsti je bil nato •Japonec Mizutani.
Športno društvo Železniki se je izkazalo saj je na Starem vrhu res dobro pripravilo obe slalomski progi. Na prvi
Krogi je sicer najboljši čas dosegel Bojan križaj iz SK Tržič, poznejši zmagovalec pa je bil »šele« na četrtem mestu. Zaostanek za vodilnim je bil minimalen. Na drugem slalomu se je z izredno vožnjo do prvega mesta prikopal Jože Kurait. le sedem stotink sekunde je za Kuraltom zaostal Bojan Križaj. Za tretje mesto sta nato obračunala Andrej Crkovnik in Alpeturovec Boris Strel. Tokrat je bil Cerkovnik uspešnejši
Rezultati: L Kuralt 1:37,35. 2. Križaj 1:37.42. 3. Cerkovnik 1:38.37. 4. Strel 1:38.42. •">. Petrovič 1:38.47. B. Podboj 1.39.13. 7. Franko 1:39.52. 8. Peternel 1.41.11. 9. Benedik 1:41.13. 10. Karničar 1:41.45. 11. Mizutani (Japonska* 1:42.20. 12. Cižman 1:42.20. 13. Ciba (Japonska)
Primerno darilo vašemu prijatelju, sorodniku ..., je celoletno naročilo na časopis Glas.
Naročite mu ga lahko na CP Glas Kranj ali tel.: 27-960.
1:42.94. 14. Oberstar 1:43.41. 11 OhUk
1:43.44.
DOBRA UVRSTITEV BENEDIK A IN FRANKA
ABTENAU - Na mednarodnem KIS veleslalomu v Avstriji je nastopilo kar stodvajset tekmovalcev, ki so na obrt progah imeli precej dela z mehko profo Najbolj se je na obeh veleslalomih znašel Avstrijec Leonardo Stock. ki je zmagat Od naših sta dober mednanidni u«ptfe dosegla Grega Benedik in Jurij Franko
Rezultati:  1. Stock 2:58 22 > 2:58.22. 3. G. Hintersser 2:58.2.1" 4 RV delsperger t vsi Avstrija! 2:58.35 5 Benedik 2:58.72. K. Frank«, i oba Jugoslaven 2:>9.34.
db
r-■-■-
Tečaj za vaditelje smučanja
KRANJ — Področni zbor ZVITS bo organiziral tečaj za va-IltJ^ smučanja. Vae ve« naših delavk ljudi ae odloča, da ae tudi v r**IZ* ših letih nauči smučanja V g^T^ primanjkuje vaditeljev amu*.«»V
Ta tečaj bo na Krvavcu oa% , 31. januarja. Pogoji vseh tiatjh T* se hočejo tega vaditeljakeaa t«*«- ' udeležiti so, d. ao stari^«;^ sedemnajst let in da imajo 1~? iemni izpit znanja terenske voZZ" Prijave sprejema 6. in 7. januarja od 17. do 19 ure v proatorihP? , Kranj Janez Robas.
Za  zamudnike  predaezonakeaa / seminarja na Kobli bo novi seminar 9. januarja na Krvavcu.
•r I
Petindvajsetič Po stezah partizanske Jelovice
40. obletnica legendarne bitke
UUBLJANA - Letošnje petindvajsete jubilejne prireditve »Po stezah partizanske -Jelovice... ki bodo 10. januarja \ Dražgošah. bodo posvečene štirideseti obletnici legendarne dražgoške bitke in bodo tudi zaključek proslav občinskega praznovanja občine Škofje Loke
Letošnie jubilejne zimske prireditve / najdaljšo tradicijo razvijanja spominov NOB. bodo v ('asu. ko naša domovina na vseh področjih življenja oh vse splošnem
varčevanju dosega velik«- uspehe. Ponovno bomo v tem desetem januarju priča, kot oh dražgoški bitki pred štiridesetimi leti. da smo sposobni premagati gos|n>darske in druge težave. Pravi preporod je v teh štiridesetih letih doživela vas Dražgoše in njeno širše območje Zato ni slučaj, da ob tel obletnici bitke v Draž gosah počastim-) dan Cankarjevega - bataljona in njegove preživele botre
ŠPORTNE PRIREDITVE
V okviru športnih prireditev \m\ |H>d geslom "V pohodu na »mučeh pripravljeni na boj« enajsto odprto patrolno smučarsko prvenstvo enot TO SR Slovenije. To tekmovanje bo organiziral IV krajinski Alah TO za Gorenjsko. IV kroviteh je RS TO SK Slovenije l de-težili se ga bodo tudi patrulje enot M.A in iniliif.
Tekmovanje /ji Jugoslovanski smučar -ki |M»kal bo na km dolgi progi Start bo pod Ričkovo skal., ob 8.30. Ta tekmo valna proga poteka |H» Jelovici in ima ril j
ni Kališniku Ob !! un bo tudi tek «| irkiea)ivce. organi/atoi obeh tekino\ani pa n- SK Triglav i/ Kranja.
Pod geslom »»Po poti heroja KebelH« bo patrolno tekmovanje ZRVS in /SMS Stari bo ob M un \ Kropi, t ili pa pri OS \ Dražgošah V In tekmovanje je vključen«' streljanje / rtialokalihrsko puško. >>i gaiuzatoi pa je Si > Plamen iz Krope
SK Triglav bo organizator množičnega rekreacijskega teka članov, člank*. mla
dincev in mladink. Start bo pod Bičkovo skalo m cilj na Kališniku
Sankaška tekmovanja - saniotežninii in navadnimi sanmi bodo na progi vrh Dražgoške   gore-Bičkova skala-leleii
šie v organizaciji si) Železniki Slan bo
ob lll.it)
Slalom m ck*ihane in licibanke bo na slemenu > Dražgošah. starejši in mlajši
pionirji  pa bodo skakalno tekmovaajjr
imeli na 25-.metrski skakalni! t \ I -.
nah
MNOŽIČNI REKREATIVNI POHODI
PI) Škofja Loka pripravlja »Po aal Cankarjevega bataljona« pohod od Pasje ravni do Dražgoš. Tega pohoda naj bi * udeležili člani planinskih društev, pripat-
niki JLA in TO. člani ZRVS. ZSMS. Z». taborniki in občani iz loškega območja Pohod se bo pričel na dan prireditev izpad
Pasje ravni ob 23. uri.
»Po stezah prvih partizanov od Sote«kt preko -Jelovice v Dražgoše« je pohod prične v bohinjski Soteski ob 7 un Ta pohod  pripravita  občinska  zveza .'S •lesenice in  Radovljica ob pomoči Jesenice in Garnizije JLA v Bohim Beli.
Občinski odbor ZZH Kranj bo ob delovanju PD Kranj pripravil |*>hod -F poti heroja Iva Slavca-Jokla * Poh.v: -od Stražišča do Dražgoš. Na |*»h"ri -vabljeni planinci, taborniki, šolska »»■>; dina. člani delovnih kolektivov, čl** ZSMS. ZRVS. borci NOV in drugi
»Po poti Škofjeloškega odreda« br» vd Škofje Loke in Križne gore do Dml** pohod, ki ga organizira občinska k**-ferenca ZSMS Pohod se prične ob K. a«-<)b 9.30 bo |x>hod »Po poti t**aa Vrhunca- Blaža- od Selc do Draž** izpred OŠ v Selcih.
»Po |M>ti heroja Staneta Za* Jožeta Gregorčiča« bo pohod od Rum* do Dražgoš. ki se prične ob 10 uri pw« Gasilskim domom Organizator t«J« ..oboda ie konferenca SZDL Zelenukt Pohod !•• tudi v počastitev k:.re, -u praznika KS Železniki, ki draž*««iko Ntk»' časti kot svoj krajevni praznik
„|>o noti heroia Antona Dežmana 1 >
čka« bo poh.nl k,",>,' do Dražgoš. Organizator
ie kontertMHa
/SMS občine Radovljica, oh pumorH b ^vm.o,ga..izaiijeZZBKSKo.,w.
kulturni program  m slavno   oh   12.   un pred Dražgošah. Slav nost ai p
Osrednii nost ni govor
obletnice prireditev »Po s^ah»r-iVzanske -Jelovice« naj h. hd iiredsediuk NOV Sloveniie Jane/\ ipotnik.
D Hume«
L
29. DECEMBRA 1981
KRONIKA
15. STRAN G L A
Pomoč na meji
Wrt§ti Rdečega križa ao poskrbeli, da je na naših cestnih in fjfch'■■llfcf m mejnem prehodu dovolj zdravil in toplih napit-"~ a vse tiste zdomce, ki prihajajo domov za novoletne praz-
					fes
		L'.			
Ll. ielezniAka postaja je sprejela pred novoletnimi prazniki več hodnih vlakov naših zdomcev, zato so imeli na postaji veliko Vtdn^iin ponoči. Med drugim že nekaj let ponudijo aktivist, mga križa tudi vso zdravstveno pomoč, če jo potniki potrebujejo. |f*o; D Kuralt
!**eaice — Te dni, pred novolet-pnrtniki. imajo cariniki, mejni (■"•ki in železničarji obilo dela. Jwebej na carinskih izpostavah JJjtte   občine,    saj   prihaja v ^» veliko zdomcev, ki se prek cestnih in železniškega mejne-**hoda vračajo za praznike do-
ttako miličniki, cariniki in že-rji v teh dneh okrepijo svoje da ne bi prihajalo do zasto--kalne dobe že nekaj let niso naši   delavci   na   meji pa §M seveda   izredno hiteti, da Mp vse  delo. 'Železničarji so ^ letos več deset izrednih vlakov. Mejnega prehoda na Podkorena* zaradi obilnega sneženja ni veliko voznikov. Preusmer-
* se v Rateče in prava sreča je,
* večina voznikov že prestopila |pred obilnimi snežnimi padavi-
* Na naši strani se je Cestno tje Kranj  dobro odrezalo in
redno plužilo, na italijanski i pa po vsej verjetnosti plužijo neha snežiti._Zato se
da so v Beli peči
j. ko rat zgodi.
saj tisti vozniki, ki nimajo opreme, le težko pripeljejo
1 cestnih  mejnih prehodih kot "* železniškem na Jesenicah pa *kaj let skrbijo tudi za to, da
**4om, ki prihajajo od daleč, po-''■■'< topel napitek ali zanje zdravih poskrbijo, če je treba. Občin-•fcori Rdečega križa so poskrbeli* ob največjih gnečah na pre-v* dovolj zdravil za prvo in nuj-?*noč. naši obmejni organi pa so J »  stalnem   stiku   z dežurno ■***tveno službo po zdravstvenih **ih in bolnicah, latinski odbor Rdečega kri-a** Jesenicah ima v svojem S£*ani dela te štiri leta tudi S** potnikom na mejnih pre-pravi Ivanka Lorenčič, ki th^J^o let prizadevna aktivistka fafe križa  na Jesenicah. »Za potnikat ki se pripelje k
nam, je na voljo brezplačen topel čaj, razen tega pa imajo uslužbenci na mejnih prehodih vedno na zalogi dovolj zdravil za prvo pomoč. Tako ima prva pomoč zdravila, kot ao »apasmex«, »flu-galin«, »mezaform«, »phospha-lugek. razne obliže in tako dalje.
Se lani amo na mejnih prehodih aktivisti dežurali noč in dan, tudi sama sem bila velikokrat na jeseniiki železnilki postaji. Potem pa so nam priporočili, da je bolje, da se ne gibljemo na peronu, zaradi varnosti, zato smo se odločili tako, da je vrečka prve pomoči pri roki slehernemu uslužbencu na postaji. Tudi zdaj pomoč poteka v redu.
Izračunali smo da bi nas stroški stalnega dežurstva veljali najmanj 50.000 dinarjev, toliko denarja nimamo in prav zato smo poiskali prostovoljce. Za zdravila in vso pomoč, ki jo nudimo, občinski odbor Rdečega križa na Jesenicah namenja do 8.000 dinarjev, to je za čas pred novim letom, ko prihajajo zdomci. Ocenjujemo, da je te pomoči dovolj in je dobrodošla. Največkrat pa se zgodi tako, da se tisti, ki bi potrebovali zdravniško pomoč, le-te otepajo, če ni ravno nujna, ker vedo, da bi morali ostati v jeseniški bolnici, prihajajo pa domov z družino. Do doma nekako potrpijo in se potlej napotijo k zdravniku. Seveda pa to ne velja v primeru porodov ali resnih obolenj, ki nujno terjajo zdravnika. Ob takih primerih smo v stalnem stiku z jeseniiko bolnico.«
Vsekakor je vredna pohvale pobuda Rdečega križa, aktivistov, ki so ob največji gneči pripravljeni dežurati na mejnih prehodih, ne le jeseniških, temveč tudi na Ljubelju. Zdaj so njihovo prostovoljno delo prevzeli uslužbenci na mejnih prehodih, a aktivisti bi brž pomagali, če njihovo pomoč potrebovali.
D. Kuralt
hi
Ipotni«.«, — — ,
fevilne tehnične pomanjkljivosti
—« «o*ilo ie po-      13 pa so uh zar«
13 pa so lih zaradi maniših napak na "*nično brezhibno vozilo je po- avtornobilih le opozorili. V akciji so STza varno vožnjo. Vendar gledaij 174 vozil, 58 med njimi jih
"ttniki »al tega še niso dojen.     r       j   manjše ali večje pomanj-L^ai sicer pojasnimo številne     ke,jiv08ti. Miličniki so odredili kazni rnJiM-reče ki se zgodijo zara-     ^ vozrukom, odvzeli so dve vozniški
bučnih pomaniKijivuob. . *• ko nenadoma odpovedo zavore,
* voznik ne more več popolno **neati na svojega jeklenega komi.
K '■»akih voznih razmerah je teh-brezhibnost vozila še posebej Mnoge nesreče, ki pretijo alabe tehnične opremljenosti ^bHa,  pa   tudi  bližajoči se
* meseci so narekovali delav-rjprave za notranje zadeve, da
vestnost voznikov pri teh-nadzoru svojih vozil. Ze pred 1 republike so poostrili nad ft* cestah in v enem samem odkrili precej pomanjkljivo
Kj^43 preverjenih avtobusov so 8 K^ov zaradi lažje kršitve predpi J* tehnični brehibnosti vozila le rili, 3 so kaznovali. Stanje je udobno tudi pri tovornih avto-h, aaj jih ie bilo od 44 kar 10 •jkljivo tehnično opremljenih, kazni so odredili voznikom švtomobilov, kar 12 od 85,
VOZniKUIIl, (Mviru oki utc t,
in enajst prometnih dovoljenj.
Se najmanj neprijetno ie, če nas ob takih in podobnih prilikah s tehnično nepopolnim vozilom iznenadi-jo miličniki; bolj se je bati spolzke ceste in nenadnih presenečenj, ki nam jih lahko pripravi tak avtomobil.
D. Z.
Pri zahvali za pokojnim Francijem Vertnikom je pri-Slo do neljube napake pri priimku, za katero se opravičujemo.
Pravilno se glasi:
Ob nenadni izgubi dragega sina — edinca
FRANCIJA VERTNIKA
NESREČE
TRČENJE AVTOBUSA
Bukovščica - V četrtek. 24. decembra, ob pol enajstih ponoči je voznik avtobusa 37-letni Peter Fre-lih /a rad i neprimerne hitrosti /. avtobusom trčil v železno mostno ograjo. Frelih je vozil iz Sevelj proti Bukovščici. hitrosti pa ni prilagodi! slabemu stanju ceste, zato ga je na mostu zaneslo v ograjo. Nezgoda, v kateri je za 150.000 dinarjev materialne škode, k sreči ni terjala človeških žrtev. V avtobusu je bilo namreč v tem času ."JO potnikov, pretežno delavcev popoldanske izmene. Laže ranjena je bila le 23-letna potnica Fikreta Jašarević. ki soji nudili zdravstveno pomoč v škofjeloškem zdravstvenem domu.
POVZROČITELJ NESREČE POBEGNIL
Kranj — Na cesti med Kranjem in Jeprco, pred odcepom na Orehek. se je v soboto, 26. decembra, zgodila nesreča pri prehitevanju. Neznani voznik belega golfa ljubljanske registracije (LJ 210-477) je peljal iz smeri Jeprce proti Kranju, pri Oreh-ku pa je prehiteval tovornjaka Medtem je po nasprotnem voznem pasu pripeljal voznik osebnega avtomobila Dane Idič, star 42 let. doma
iz Ljubljane. Da bi se izognil trčenju z golfom, ki je peljal po levem pasu. se je Idič bliskovito izognil in zapeljal v sneg ob cesti. Zaradi naklona nasipa ga je tod prevrnil«) na streho Neznani voznik ie odpeljal.
Z LETNIMI GUMAMI NA CESTO
Zminec — Precejšnja materialna škoda (kar 100.000 dinarjev) pa le en laže ranjen, je hilanra prometne nesreče, ki se je zgodila v petek. 25. decembra, oh 13. uri na cesti pri Zmin-ru. Voznik osebnega avtomobila znamke diana Miroslav Bogataj, star 27 let. s Podlubnika je s precejšnjo hitrostjo vozil iz Škofje Loke proti Gorenji vasi. V ovinku ga je zaneslo v nasproti vozeče tovorno vozilo, ki ga je vozil Frani- Stanonik. star 37 let. Pri trčenju se je Boga-tajevo vozilo prevrnilo na streho, pri tem pa je bil sopotnik. 50-letni Andrej Hafner, ranjen. Odpeljali so ga V ljubljanski Klinični center, vendar je zdravljenje samovoljno zapustil Na-kraju nesreče so ugotovili, da je Bogataj vozil z letnimi gumami, kar v sedanjih zimskih razmerah nikakor ni primerno. |). Z.
Požara
Kranj — V stanovanju Katarine Ignič je v četrtek. 24. decembra, kmalu po deveti uri izbruhnil požar Zanetil ga je Katarinin sin Boštjan, star 3 leta. ki je skupaj s 4-letno sestrico Jadranko ostal sam v stanovanju. Otroka sta na mizi našla vžigalnik in se z njim igrala. V igri je Boštjan zažgal kavč, od tod pa se je požar razširil na ostalo pohištvo v sobi. Požar je opazil lastnik hiše Anton Rup. ki je vlomil v stanovanje IgniČeve in rešil otroka. Nastalo škodo ocenjujejo na 300.000 dinarjev.
Kranj — V četrtek ob 13. uri je požar izbruhnil tudi v priročnem skladišču trgovine Kokra, poslovalnice Tekstil. Do požara je prišlo, ko so se pregrela vrata pri dimniku. Ogenj je zajel vskladiščene rjuhe in srajce in jih nekaj dwela uničil. Požar so pogasili poklicni gasilci iz Kranja, škode pa je za 10.500 dinarjev.
Oder
na delavca
Bled — Pri Splošnem gradbenem podjetju Gorenje na Bledu se je v četrtek, 24. decembra dopoldne zgodila hujša delovna nezgoda. Na delavca Matevža Demšarja, starega 27 let, doma iz Rib-nega, in Draška Maletiča, starega 22 let, se je zrušil gradbeni oder. Demšar, ki ga je oder pokopal pod seboj, je bil v nesreči težko ranjen, Maletič pa je utrpel le lažje telesne poškodbe.
Po hudi in težki bolezni nas je zapustila žena. mama in
stara mama
ŠTEFANIJA GANTAR
Selakova mama iz Jarčje doline pri Žireh
Pogreb !><> v sredo, 30. decembra \W\ ob \hi uri na pokopališče Dobračevo.
Žalujoči: mož Lojze, sinova Lojze in Milan ter hčerki Vida in Milena /. družinami
Žiti 29. decembra 1M1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
ANTONA OMANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem. 1 znancem. ZB Stražišče. kolektivu Tekstilindus. Sava, Iskra in UNZ Kranj, ki so nam izrazili sožalje. darovali cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti.
Dalje se najtoplejše zahvaljujemo za dolgoletno zdravljenje dr. Janezu Bajžlju, dr. Igorju Drinov-cu, ostalim zdravnikom in sestram intenzivnega oddelka Bolnišnice in Inštituta Golnik za njihovo
skrb. nego in lajšanje bolečin. Posebna zahvala velja članom Gasilskega društva Stražišče in ostalim gasilcem za izkazano zadnjo čast, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru DPD Svoboda Stražišče in g. župniku za
pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišče, decembra 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage hčerke in sestre
irene novak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali ter zasuli njen mnogo prerani grob s cvetjem. Še posebej se zahvaljujemo delovnemu kolektivu in vsem učencem osnovne šole Gorenjskega odreda Žirovnica, posebno 5. a in 7. a razredu, g. župniku za lep pogrebni obred, vsem pevskim zborom, pionirjem gasilcem. Psihiatrični bolnišnici Begunje in Verigi Lesce. Hvala vsem govornikom za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna zahvala vsem sosedom za pomoč, posebno Vilmi Mežek in Mariji Jalen.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Rodine, 22. decembra 1981
ZAHVALA
Ob težki, nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža. očka. dedka, brata, tasta in strica
KARLA RIHTARŠIČA-Draga
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sohorcem. ki ste nam pomagali, sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje ter s cvetjem in venci zasuli njegov prezgodnji grob. Iskrena hvala pevcem DPD Svoboda, krajevni organizaciji ZB, VVI inKS Stražišče za podarjeno cvetje, organizacijo pogreba in žalostinke. Posebno zahvalo govornikom za poslovilne besede, godbi, praporščakom m vsem udeležencem pogreba, ki ste ga v tako velikem
številu spremili na zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Milka, sin Milan, hčerki Miluška in Dragica z družinami, sestri Martama
in drugi sorodniki
Kranj, 24. decembra 1981
Rozi
G L* A S16.STRAN i-
ČESTITAMO ZA NOVO LETO
TOREK, 29. DECEMBRA 1981
SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ in
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
želijo vsem delovnim ljudem in občanom SREČNO NOVO LETO
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1982
Gradiš Škofja Loka
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA JESENICE
#
Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno
in uspešno NOVO LETO 1982
3B£
ALOJZ OVSENIK
MIZARSTVO
mizarstvo in profiliranje lesa ovsenik
KRANJ, Jezerska cesta 108 c.
tel.: 24-034
Stavbno pohištvo tj. okna, vrata, balkonske stene Oblanje napuftča. stenskih oblog in ladijskega poda.
Cenjenim strankom želim srečno in uspešno noco leto l»H2
1
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
JESENICE
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI:
v Kranju, Tržiču, Radovljici, Bohinjski Bistrici, Žirovnici, Kranjski gori in na Jesenicah
želi cenjenim strankam, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1982
*
j
tfih
GRADITELJI
Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo. Informacije vam daje Andrej Smolej, Kranj, Oprešnikova 15 tel. 25-579 in avtoprevoznika Kondić" Radovan, KranV Britof 22 in Slavko Čebul j, Vopovlje 18, Cerklje na
Gorenjskem.
Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto
1982 in se priporočamo
vam nudi
metalka
30let
prodajalna kamnik
kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodfs in stroje, gospodinjske stroje in potrebščine, talne obloge vse vrste keramike, kopalniško opremo, stavbno pohištvo, vse vrste profilnega železa.
Delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom želimo srečno novo leto 1982
Prodajalna \e odprta vsak dan od 7 do 19. ure. ob sobotah od 7 do 1 3 ure
AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Sučeva 17 »;
#
#
Popravila vozil ZASTAVA in ŠKODA, menjava gum, uravnovesenje,
menjava olja, mazanje. Delovni čas od 7. do 15. ure.
ob četrtkih od 7. do 18. ure. sobote proste
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1982.
Modno ƀVUAKSTVO
Kranj
Delavnica Partizanska 5
Prodajalna Kranj,
Maistrov trg (nasproti Delikatese)
želi cenjenim strankam in občanom Gorenjske srečno novo leto 1982 in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve
GKRZNARSTVO avnanovc
Kranj, Jenkova 4
NUDIM VAM KVALITETNO IN HITRO IZDELAVO VSEH KRZNENIH IZDELKOV, TUDI PREDELUJEM IN POPRAVLJAM.
CENJENIM STRANKAM ŽELIM SREČNO NOVO LETO 1982
Umbreht Anton
slikopleskarstvo KRANJ
Ulica Draga Brezarja 5
Cenjenim strankam
se zahvaljujem za zaupana
in želim
srečno novo leto 1982
29. DECEMBRA 1981
RADIO, KRIŽANKA
RADIJSKI SPORED
17. STRAN C L A
HDELJA, 3. jan. ^prostrani
»dO Jutranji program - 8.07 kadijska igra za otroke - 9.06 Se pomnite, tovarili - 10.05 NaMjaka matineja - 11.00 Mali poslušalci čestitajo in pafravfjajo  -   13.10 Obve ■Ja  in   zabavna glasba &20 Za kmetijske proizva ak* - 14X16 Humoreska tega tmkm Milovan Danojlk*: Na ■ avtobusi • 14.25 Z majhni m ansambli • 14.40 Pihalne fodbe -15.10 Pri nas doma BJO Nedeljska reportaža IU6 Listi iz notesa • 16.20 Guran v kino - 17.05 Pri ! fctfjeae operne melodije 17ifl Zabavna radijska igra Jakami Deltonen: Elmo [ Ms saornji polici • 19.30 Ob *estas in zabavna glasba j HJ6 f sliko  noč, otroci! ' *45 Glasbene razglednice i *m V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih %apm program JRT - 23.06 uboji utrinki • 23.10 Nočni •oaem lahke glasbe - 00.05 program - glasba
£2 Na levem in desnem *P°rt. flMba in ie g-I9^0 Stereorama - 20.30 " ****** gramofona ti3D In francoske diskote-*, 2145 Radio Student na valu - 22.45 Zrcalo - 22.55 Glasba za ko-*c programa
. jan.
^program
Jutranji program - 8.05 aami  problemi marksiz 8.25 Rmgaraja - 8.40 pesmico - 9.06 Glas-matineja  -  10.05 Reza ... - 11.05 Ali ite -11.35 S pesmijo po - 12.10 Veliki re-orkestri - 12.30 Kme-naaveti - 12.40 Pihalne I na koncertnem odru -Danes do 13.00 - Iz krajev - Iz naših spo
- \3.20 Obvestila in za glasba - 13.30 Priporo-
*Jo vam ... - 14.05 V gosteh zborih jugoslovanskih ra-akfli postaj -  14.25 Naši ***Malci   čestitajo  in poživljajo -  15.30 Obvestila
* zabavna  glasba  - 15.50 3 danes,  radio jutri
w Vrtiljak - 17.00 Studio 17.00 - 18.00 Na ljudsko - 18.25 Zvočni signali -Obvestila in zabavna 19.35 Lahko noč, 19.45 Minute z an-Dobri    znanci -Kulturni globus - 20.10 diskoteke  - 21.05 velikanov - 22.15 In-ia   oddaja  v nem-_ angleščini - 22.25 Iz sporedov - 22.30 Po-iz jugoslovanskih stu-- 23.05 Lirični utrinki -Za  ljubitelje jazza -Nočni program - glasba
program
f; Ponedeljek na valu 202 -!***• Na levem in desnem
- glasba, tema dneva >7f*no*t   in   tehnika«, ko-
**ar večernih prireditev. **ge servisne informacije, JJfcate za EP in še kaj -;*25 Stereorama - 20.00 Jazz
* II- programu - Klaus 5«"as - Art Farmer -20.30 ''^llarnih 20 - 22.45 Zrcalo
i**ra  -   22.55   Glasba za *r'n«^ programa
^K.ft.jan. ^ program
Jutranji program - glas-- 8.06 Radijska šola za **fciJo stopnjo - O gamsih, ***ogih, svizcih in muflo-
* • 835 Iz glasbenih šol .^kabena šola Moste-Polje 2** Gtmnbena   matineja -
5 Rezervirano  za .. .
11.06   Ali   poznate   - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes   smo  izbrali  - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače      1.3.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev • Iz naših sporedov -  13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.00 Poročila - 14.06 V korak z mladimi ; 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes,   radio jutri -  16 00 Vrtiljak  -   17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.06 Radijska igra - Erland Josephsson: Navzdol • Glasbeni intermez-zo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Operetna glasba - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk  jugoslovanskih avtorjev - 00.06 Nočni program glasba
Dram* program
7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu -glasba, tema dneva »Na obisku v...« koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 V živo... 22.15 Blues 1. oddaja 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 6. jan. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.06 Pisan svet pravljic in  zgodb     8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05   Glasbena   matineja -10.06  Rezervirano  za ... 10.40 Lokalne  radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pemijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ..- 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri
- 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru  in času
- Uglasbene pesmi jugoslovanskih pesnikov - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska -Lidija Stankovič - klavir -19.25 Obvestila in zabavna glasba  -   19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute s kvintetom DO - 20.00 Naj narodi pojo   -   20.30 Tri sonatine Alojza Srebotnjaka - Izvajalci:  pianist Marjan Fajdiga ter violinist Rok Klopčič (pri klavirju    Nada   Oman in Zdenka Novak) - 21.05 Pietro Mascagni: Odlomki iz opere , »CavalTeria Rusticana« 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz  naših  sporedov  - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki   -   23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu -glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in še kaj 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
RADIO TRIGLAV JESENICE
'•aedetjek:
Hft) Domače aktualnosti -Ventila - 16.30 Ponedeljkov 9attm pregled - Morda vas Vj zanimalo - 17.20 Naši od-**vi - ("Vstitkt* ali Izbor dn-!Mr glasbe
T«rek:
HM Domače aktualnosti -**e»tila - Itf.30 Oddaja za •lade - Morda vas bo zani-*ak> • 17.20 Delegati sprasu *y>   Oddaja o NNNP - CY
- M orda 17 20 Po Čestitke
vas bo zanimalo domače  za vas
*>in Domače aktualnosti -Pestila - 16.30 Stop zelena *** - Morda vas lx> zanimalo
r'e*titke
Iti Domače aktualnosti -it na - 16.30 Naše zrcalo
Petek:
lfo.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja • Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 18.30 Kam danes in jutri - Jugbton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - I7..J0 Naši odmevi -Čestitke
Nedelja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12 00 čestitke    Naši odmevi
- Morda vas lx» zanimalo .
ČETRTEK, 7. jan.
Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Harfa II - 8.35 Mladina poje Mladinski pevski festival Celje 81 - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.06 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov
- 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13'.30 Priporočalo vam...        14.05 Mehurčki
- 14.20 Koncert za mlade poslušalce Britten: Vodič po orkestru za mlade ljudi 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak
17.00   Studio   ob 17.00 • 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...   -   Poje Tržaški partizanski   pevski zbor 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Matija Bravničar: Devet komornih skladb za klavir Iz vaja: Aci Bertoncelj - klavir 19.25 Obvestila in zabavna glasba -  19.35 Lahko noč otroci! - 19.45 Minute s ki taristom Bojanom Drobežem 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer Slovenski roman     IV: Janko Kersnik Ciklamen in Agitator - 21.45 Lepe melodije -  22.15 In formativna oddaja v nemšči ni in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih stu diev • 23.06 Lirični utrinki 23.10 Mozaik lahke glasbe 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Četrtek na valu 202 13.00 Na levem in desnem kanalu - glasba, tema dneva »Vroče-hladno«. koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet -
21 00 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov jazza - Toto Blanke - Rudolf Dašek 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba  za  konec programa
PETEK. 8. jan.
Prvi program
4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Ivo in Nina 8.35 Otroške igre - 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja
10.05 Rezervirano za . . 1106 Ali poznate • 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narod nosti - 12.30 Kmetijski na sveti - 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov • 13.20 Obvestila in zabavna  glasbe  -  13.30 Priporočajo vam        13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Praznik zvonov« - divertissement iz baleta Copelia Lea Deli besa - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri 16.00 Vrtiljak • 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Makumra 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste   jih   poslušali   - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni    mozaik 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Na levem in desnem kanalu -glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Stop - pops 20-21.30 Glasebni casino - 22.15 Popularna countrv glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke z dne 22.decembra: aeupuli. akademik, roma. »p*, rudo. mi. oldet ■ niča. d. aasen. an. struja, savna, kragulj, zahira, labodka. vran. av. Na, stran. <la. Ik. lena. moahii. »drvar, alhara. ni. arka. rokav, ivan iiunatti. 1/. takta. »ar. mal. anekdota, ilica. mahe, anantit, emanarija. tank. ikar
Prejeli amo HM) rešitev. Izžrebani ao bili: I nagrada l&KIdini prejmr lavpnid Štamulak. TI KO Tržič, Koroška 17. 2 nagrado t UNI dim prejme Ksenja čop, lesenii •»•. Ka.jžaneva .17. I nagrado (120 din! prejme Tanja Parne, Mlakarjeva 24. Kranj, ostalih T nagrad I UMI din! prejmejo Anči Mrak. Kovor :\ <v Tržič: Irena Grajzar. Kram. Partizanska pot 12. a: Peter Hudo vernik. Kram. Cankarjeva 22: lončka Sok. Mošnje 46. Radovljica: Kranr Magdi« Kranj. Sorlijeva :l: Vatči Taler. Kranj. Tito\ trg.") I (pri Mavrjul. Metka Intihar. Radovljica. Cankarjeva 21*. Nagrade bomo poslali p<> pošt 1*
r
TO iSaS??NI CENTER LJUBLJANA IO Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik
Delavski svet razpisuje odprodajo osnovnega sredstva
JUGODENT - FAVORIT - zobni stroj
Izklicna cena je 10.000 din + prometni davek. Pri prodaji lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki pred licitacijo vplačajo 10 odstotkov od izklicne cene.
Odprodaja bo v četrtek, dne 7. januarja 1982 ob 13. uri v prostorih skladišča TO Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Kupnino je treba plačati v 30 dneh pO dražbi na žiro račun  pri SDK  Kranj. 515(H)-«03-3()281
NOVOLETNI KONCERT
ŠPORTNA DVORANA PLANINA KRANJ
PETEK 1. 1. 1982 ob 20. uri.
PROGRAM: SREBRNA KRILA, M0NI KOVAClC, TOMAŽ DOMICELJ VODITELJ PROGRAMA: Mišo ZALETEL - RTV Koper
Predprodaja STORŽI^
vstopnic  pri   blagajni   kina CENTER
L      1 1 (hi' u"       predstavo v blagajni dvorane
NOV OPTIČNI SERVIS V KRANJU
na Cesti JLA 18 (nasproti porodnišnice)
IZDELAVA VSEH VRST OČAL
na recept ali brez
PREGLED VIDA
ponedeljek, torek, sreda, petek od 13. do 15. ure Četrtek od 8. do 10. ure.
ODPRTO 12. ure
TELEFON: 22-196
vsak dan od 7.30do 19. ure. ob sobotah do
Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR
Želimo srečno in uspešno novo leto 1982
J
Obresti nas bodo počakale
Spet je tu novo leto, čas, ko se med drugim polagajo tudi računi. No, obresti so za nas eden od
Erijetnih računov, kajti tokrat je anka na vrsti, da jih položi. Cim večji so bili naSi zneski na knjižici, tekočem računu čez leto, več obresti se bo zdaj ob koncu leta nabralo. Kolikor jih že pač bo, vsak dinar nam bo dobrodošel. Sicer pa sedem in pol odstotka obresti ni tako malo.
Pa ne bi tule radi govorili o tem, koliko se je nabralo pri kom čez leto,  temveč  o  tem,   kdaj priti vpisat obresti. Vemo, da vsakogar silno zanima, koliko jih bo, kajti sami se verjetno ne bomo spuščali v kompliciran izračun, temveč raje prepustili vse skupaj računalniku. Bo pa treba seveda priti v banko. Že 4. januarja bodo v vseh poslovalnicah Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske pričeli z vpisovanjem obresti. Toda. lepo prosimo, ne prihitite s knjižicami vsi    naenkrat.    Preveč   dela bi naložili dekletom za okenci, vi bi čakali v nedogled in slabe volje bi bilo na pretek že na samem začetku novega leta. želimo pa si veselega, zadovoljnega.
Obresti vas bodo počakale. In ko boste prvič prišli s knjižico v vašo banko, vam jih bodo avtomatično vpisali. Se reči ne bo treba zanje. Saj ne bo prehudo, če bomo malce obrzdali to našo zvedavost pa |K»čakali še kakšen dan. Denar nas bo počakal, nam pa ne bo treba zapravljati dragocenega časa. Saj je prav takti, kajne.'!
Delavci Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske želimo vsem našim varčevalcem, vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske srečno in uspešno NOVO LETO 1982
/Q ljubljanska banka
T^n^teril<a~Go^^
g l, a s18 .stran
TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KIMU
TOREK. 29. DECEMBRA 1911
TELEVIZIJSKI SPORED
SREDA, 30. 12.
10.06 TV v šoli: Biologija. Ki sanka. Kocka, kockica; Ri sanka. Telesna vzgoja. Zad nje minute - 12.20 Propa „'andna oddaja - 12.25 Oberst dorf: Smučarski skoki, pre nos - 16.10 Propagandna oddaja - 16.15 Smučarski skoki, posnetek iz Oberstdor fa - 17.30 Poročila - 17.35 Cirkus - 18.00 Romantika proti klasicizmu, angleška kulturno dokumentarna serija • 18.30 Obzornik - 18.45 Zdaj ko leto se obrača - 19.24 T V in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Fedora. francosko- zahodnonemAki film 21.55 Sladka gora - Der SUsseberg. oddaja avstrijske ljubljanske TV 22.25 r*oročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Neven, otroška oddaja - 18.15 Obramba in samozaščita - 18.45 Zlate Mariborčanke 19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Vojkovič: Nesrečni slučaj, drama 20.50 Zagrebška panorama -21.10 A.Senoa: Ljubica, ponovitev drame
TV Zagreb I. program:
10.00 Poročila (do 10.05) -12.06 Spored za otroke naših zdomcev - 13.20 Kako nas drugi vidijo, dokumentarna oddaja - 14.00 Govorimo o svobodi, otroška oddaja -14.30 7 7. zabavna oddaja (do 15.30) - 16.40 Poročila -16.45 Smučarski skoki, posnetek iz Oberst doria - 17.45 Neven - 18.15 T V koledar -18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Zlate Mariborčanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna sreda - 21.15 Titova sporočila, 2. del dokumentarne oddaje - 22.05 TV dnevnik
ČETRTEK, 31.12.
10.06 TV v šoli: Kemija, Ri Anka. Združeni narodi. Risanka, Zadnje minute (do 11.55) - 16.50 Poročila - 16.55 Program kar tako, oddaja TV Sarajevo - 17.25 Miškon in njegov mladič, japonska risanka - 18.45 Zdaj ko leto se obrača - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Naše 13. srečanje - pribl. 21.30 A. Marodič: Novoletni pujs - pribl. 22.25 Gostilna Sifrer - pribl. 23.10 Iz novoletnih sporedov jugoslovanskih TV studiev pribl. 23.35 Dobimo se v Ljubljani - pribl. 00.35 Veselo
z Avsemki - pribl. 01.15 Cirkus 7 mladih, oddaja TV Beograd - pribl 02.15 Kock > kaskaderiem. nizozemski film
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 Test    15.15 Poročila 15.20 TV   koledar 15.30 Otroški festival Zagreb 81 16.30   Otroška televizija 18.00 V deži domišljije, risan ke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raffertv in potepinki. fran coaki   film   -   pribl. 21..'K) A. Foerster: Gorenjski slav-ček. opera - pribl. 22.45 Staro leto v nebotičniku - pribl. od 23.-35 naprej  -  isto kot na Ljubljana I.
TV Zagreb I. program:
10.00 Poročila - 11.55 Spored za otroke naših zdomcev - od 15 15 do 19.30 isto kot na oddajnikih II. TV mreže -19.30 TV dnevnik - 20.00 Novoletni fijakar - 20.55 »Ribal-tone«, italijanska zabavna oddaja - 21.35 »Ca j. ca j« -glasbena oddaja 22.15 Zabava vas Bennv Hill 22.40 Nocoj smo z vami -00.03 Zapojmo skupaj - 00.30 Zabava vas Dave Allen -01.00 Glasba, glasba, glasba -01.45 Uspešnice - 02.00 »Ble-ferji«. ameriški film
PETEK, 1.1.
8.40 Poročila - 8.45 Radost Evrope, otroška prireditev -9.45 živ žav. otroška matineja - 10.45 Potovanje nazaj v Oz. ameriški mladinski film -12.10 Poročila - 12.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos -
13.25 Garmisch-Partenkir-chen: Smučarski skoki, prenos - 15.30 Iz novoletnih sporedov jugoslovanskih TV studiev - 18.00 Holywood pozdravlja svoje zvezde: Alfred Hitchcook - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -
19.26 Zrno do zma - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 J. London: Martin Eden. nadaljevanje in konec - 21.00 Ne prezrite - 21.20 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1948
2. del. dokumentarna serija 22.05 Nočni kino: Divja tolpa, ameriški film - 00.25 Poročila
Oddajniki II. T V mreže.
15.15 Test - 15.30 »Tikvari-um«, satirični kabaret - 16.00 Narodna glasba - 16.30 Ko je kraljevala komedija, ameriški film 18.00 Narodna glasba 18.45 Poezija:
M.Crnjanski - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »Profesionalci«, ameriški film - 22.00 Zgodovina nogometa. 1. del dokumentarne serije - 22.50 Iz beograjskega festivala jazza
TV Zagreb I. program
.8.55 Poročila 9,00 Zlati cekin Festival otroške pesmi 10.00 Trapez, amen ški film 11.40 »Lukičijada*. otroška oddaja - 12.00 TV dnevnik - 12.15 Dunaj: Novoletni koncert - 13.25 Risanka - 13.30 Garmisch-Parten-kirchen: Smučarski skoki, prenos - od 15.30 do 20.00 isto kot na oddajnikih II. TV mreže - 20.00 Zabava vas Zdravko Colič - 21.00 »Pri mer Buldožer«, komedija -21.30 Zabavno glasbena oddaja - 23.00 Dobimo se \ Ljubljani, zabavnu oddaja -24.00 TV dnevnik
SOBOTA, 2. 1.
8.50 Poročila - 8.55 Veselo z domačimi ansambli - 9.30 Srce igrač, predstava SNG Maribor - 10.25 Polarna lisica, japonski poljudnoznanstveni film - 11.50 Cirkus, risanka - 12.05 Poročila -12.10 Naše 13. srečanje - ponovitev silvestrske oddaje -13.40 Zabava vas Fred Astai-re - 15.40 Pod prisego - 16.15 Nekateri so za vroče, ameriški film - 18.10 Naš kraj -
18.25 Svet v letu 1981 - 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -
19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Lasje, ameriški film - 22.00 Iz novoletnih sporedov jugoslovanskih TV studiev - 23.30 TV kažipot -23.50 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.10 Test - 16.25 TV dnevnik - 16.40 »Caj, caj.« glasbena oddaja - 17.25 »Evergrin«, glasbeni kabaret 18.00 Aprilske norčije, ameriški film - 19.30 TV dnevnik -20.00 Novoletni koncert v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu - 21.20 Zgodovina nogometa. 2. del dokumentarne serije - 22.10 Novoletni fijakar, zabavna oddaja 23.00 Kultura (do 23.30)
TV Zagreb I. program:
8.50 Poročila - 9.00 Video telefon, otroška oddaja -10.00 Otroška matineja -10.30 Kraljevič in berač, angleški mladinski film -12.00 Koncert iz beograjske mestne skupščine - 13.00 Tik-varium, satirični kabaret 13.30 Gostilna Sifrer 14.15 G. Fevdeau: Gospod lovec, predstava »Teatra v gosteh« od 16.25 do 18.00 isto kot na >ddajnikih II. TV mreže -18.00 Narodna glasba - 18.30 Ti dnevi, ta leta - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mirni - kovinar, italijanski film - 21.30 Popevkarica raja - 22.00 Zabava vas Fred Astaire - 23.30 TV dnevnik •
NEDELJA, 3. 1.
8.45 Poročila 8.50 Živ žav otroška maiineja - 9.50 Pro pagandna oddaja - 9 55 Mari bor: Veleslalom za ženske, prenos 1 teka - 11.30 TV kažipot - 11.55 S. Zaninovič Ko sem bil vojak, nadaljevanka T V Beograd - 12. m Ansambel Toneta Kmetca 12.50 Propagandna oddaja -12.55 Maribor Veleslalom za ženske, prenos 2. teka - 14.30 Poročila - 14.35 Zeleni kaba ret. silvestrska oddaja TV Beograd - 15.05 Raffertv in potepinki. ponovitev franc« skega filma - 16.35 Športna poročila - 16.50 Moskva ne verjame solzam, sovjetski film - 19.15 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 G. Fevdeau: Gospod lovec, predstava »Teatra v gosteh« iz Zagreba - 22.10 Poročila -22.15 Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže
16.00 Nedeljsko popoldne -17.30 Roparji vlaka, ameriški film - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 H. Falla-da: Človek hoče navzgor, T V nadaljevanka - 20.55 Poročila - 21.00 Zgodovina nogometa, zadnji del dok. serije -21.50 Carmen Jones. ameriški musical
PONEDELJEK, 4. 1.
10.50 Propagandna oddaja -10.55 Maribor: Slalom za ženske, prenos 1. teka - 13.50 Propagandna oddaja - 13.55 Maribor: Slalom za ženske, prenos 2. teka - 15.50 Slalom za ženske, posnetek iz Maribora - 17.00 Poročila - 17.05 Zgodovina letalstva, francoska serija - 18.00 Otrok in igra: Igra pomaga otroku v stiski - 18.30 Obzornik - 18.45 Pop godba: Pomaranča -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 S. Grum: Dogodek v mestu Gogi, predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice -21.35 Kulturne diagonale -22.20 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Zgodbe po Shake-speareju - 18.00 Deček Skok. lutkovna oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Te-lesport - 19 30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 21.00 Zagrebška panorama - 21.15 Glasbe na oddaja (do 22.05)
TOREK, 5. 1.
16.05 Kmetijska oddaja T V Sarajevo - 17.05 Poročila -17.10 Slovenske ljudske pravljice - 17.25 Drugo srečanje tamburaških  skupin Slove-
nije 18.00 Pisani svet: Otroci pri delu - 18.30 Obzornik • 18.45 Mostovi - Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga - 19 15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Aktualno - 20.45 P C. VVeiskopf: Slovo od miru. vzhodnonemška nadaljevanka - 22.05 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Pustolovščina - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Show Olivere Katarine - 20.45 Čas podvigov, dokumentarna serija - 21.35 Zagrebška panorama - 2150 I zviri
SREDA, 6. 1.
12.55 Bischofshofen: Smučarski skoki, prenos - 16.10 Poročila - 16.15 Košarka Si-benka : Crvena zvezda, prenos - v odmoru... - 17.45 Padla z neba, češka otroška serija - 18.15 Spoznavajmo Makedonijo in makedonski jezik - 18.30 Obzornik - 18.45 Praznični dnevi slovenske folklore - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio-nocoj -19.26 Zrno do zma - 19 30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Sam nroti vsem.
kanadski fim - 21.35 Miniature: France Režun 21.50 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Majske igre. otroška oddaja - 18.15 Vsi enotni v obrambi 18.45 Narodna glasba 19.:«) TV dnevnik -20.00 Panorama, kulturna oddaja - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 A.Čehov: Tri sestre, prenos iz Jugoslovanskega dramskega gledališča -22.20 Knjige m misli
ČETRTEK, 7. 1.
17.05 Poročila - 17.10 Glasba za cicibane: Muce - 17.30 Mi smo mali muzikantje. 1. del češke glasbene serije za otroke - 18.00 Mozaik kratkega filma: Sodobna Indija, indijski film. Inki. peruanski film - 18.30 Obzornik - 18.45 Nočna izmena, dokumentarna oddaja TV Beograd 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zma - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 -21.30 »Triglav« v Južni Ameriki, dokumentarna oddaja -22.00 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Lj. Kozomara: Siamci. otroška serija - 18.15 Znanost - 18.45 Gordan Mihič: Srečna družina, humoristična serija
19.30 TV dnevnik - 200» Album - 22.30 Poročila (do
22.35)
PETEK. 8. 1.
17.15 Poročila 17.20 Potovanje škrata Spančkolina. češka risana serija - 17.30 Jelenček. otroška serija T V Zagreb - 18.00 Pihalni orkestri - 18.30 Obzornik - 18.45 Človekovo telo: Notranje čiščenje, izobraževalna serija • 19.15 Risanka - 19.24 TV m radio nocoj - 19.26 Zmo do zma -19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 A Marodič: Naša krajevna skupnost -Novoletni pujs - 20.50 Ne
Krezrite - 21.05 Ti dnevi ta >ta: Filmska kronika 1949 -1. del. dokumentarna serija -21.50 Poročila - 21.55 Sprem Ijajmo - sodelujemo, športna oddaja - 22.05 Nočni kino Indijanec John. ameriški film
Oddajniki II. TV mrež*:
17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Ključ za vse ključavnice, otroška oddaja - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo, glasbena serija -19.30 TV dnevnik 2000 Glasba ob osmih, oddaja resne glasbe - 20.60 Zagrebška panorama - 21.05 Dokumentarna oddaja - 21.55 Razvajeni otroci, francoski film
JESENICE
4k
Vsem
delovnim ljudem,
poslovnim
prijateljem
in sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1982
NOVO V KINU
Film Spim s svojim morilcem je nekakšna zabavna kriminalka. Prikazuje tegobe moža, ki se je oženil z bogataško, njegove napore, da bi ušel iz zlate kletke.
Po pajkovem ugrizu novinar Peter Parker dobi neverjetno sposobnost, da pleza po stenah in »kače kot pravi pajek. Svojo prednost izkorišča v boju proti najrazličnejšim krivicam. V filmu ČLOVEK-PAJEK PROTI ZMAJEM brani kitajskega ministra, ki mu banda »zmajev«, veščih kung fuja, strele po življenju.
V ljubezenski komediji SLADKE A VANTURE sta glavni junakinji Ta t um O'Neal in Kristv McNichol. Dekleti stavita, kate 'rabo prej izgubila nedolžnost. Zgodbo, kije seveda ne gre jemati resno, spremlja živahna ročk glasba.
r
KINO
KRANJ CENTER
.10 in II decembni premieru ital. buri ko medije POLETNE PUSTOLOVŠČINE »h IH.. IH m 20. uri. fiil. decembra samo oh Ih m IH. urit
1 januarju angl ban pust kumediju VELIKI KOP ZLATEGA VLAKA ob 15. 17 m 19. un. premiera amer ban nhish y>ektakla SEN O SLA VI iib 21 un
2 januar/a angl. ban . pust komedija \ h LIKI ROP ZLATEGA VLAKA ob 15. 17 m IH un, premiera  amer   ban:  krim. jilma OČIVIDECob 21 un
I /anuar/a amer bari nsam film TO M l.\ /ERRy - DOBRA PRIJATELIA ob 10. un. amer bari krim film OClVIDEl ob 13 uri. angl han pust film VELIKI ROP ZLA TE cA VI AKA ob 17. m 19 uri. premiera amer ban P^t ftlma P LOVE K - PAJKU PROTI ZMAJEM oh JI un
4. in 5. /anuar/a amer ban film Of'1 VIDEČ ob IH.. IH.m 20 un
h. m 7./anuar/a amer ban* glasb /i/ni SEN OS I A VI ob 15.10. 17.4.1 in 20 un
KRANJ STORŽlC
:iO. decembni ital. ban. erot kometi,/a SVAKINJA ob ih.. ih. m 20 uri
:ll. decembni amer ban komeih/a HKR HIE ZNOVA TEKMI JE ob ih. m ih un. oh 20. un ni kmo/iredstave
i.januarja amer ban komedija IIERHIE ZNOVA TEKMI -IE ob 14 uri. premiera nem frant ban erot krmi filma SPIM S SVO-IIM MORILCEM ob ih.. ih. m 'Muri
2 januarja nest. film BEG NA DIV)I ZAHOD nem. frant ban erot krmi film SPIM S SVO-IIM MORILCEM »h ih m
i /anuarja amer ban. nest. film ZAKON SOVRAŠTVA ob 14. m ih.uri. amer ban ,o,na'drama   VO/AKOVA   VRNITEV ob ih uri   premiera amer   ban    ljub tiram,-SLADKE A VANTl RE ob 20 ur,
4. in 5. januarja amer. barv. ljub. drama SLADKE A VANTl rRE ob IH.. I H. m 20. uri
H.januarja ital. ban uest. film MoZ IZ VJRGINIJE ob IH.. !H. in 20. uri
7.januarja amer. ban. vojna drama VO JAKOVA VRNITEV ob IH. IH. m 20. uri
TRŽlC
glasb
2H. decembni premiera amer bari. spekt. SEN O SLA V) ob 7 7. in 19.15 •   29 decembra ital. ban   en,t film SVAKI NJA ob 17. m 19. uri
:W. decembra amer. ban: nest film BEG NA DIVJI ZAHOD ob 17. m 19 un
1. januarja amer. ban nsam film TOM IN ■IERRY - DOBRA PRIJATELJA ob 15. un. franc ban erot. film KATARINA IN KOM PANIJA ob 17. m 19. uri
2. januarja amer. barv. komedt/a IIERHIE ZNOVA TEKMI JE ob 15. uri. franc. ban en,t. film KATARINA IN KOMPANIJA ob 17. in 19. uri. premiera amer. barv. pust filma SLADKE A VANTl -RE ob 21. un
■ i.januarja amer. barv. nsani film NOR CIJE RACMANA JAKE ob 15. uri. ital barv komedija POLETNE PCSTOI.OVSCI NE ob 17. in 19. uri. amer. barv. knm. film — premiera OČIVIDEC ob 21 uri
4. januarja angl. ban. pust komediju VE LIKI ROP ZLATECA VLAKA ob 17. uri. amer. ban vo/ni film VOlAKOVA VRNI T EV ob 19* uri
5. januarja angl. barv pust film VELIKI ROP ZLATEGA VLAKA ob 17. m 19 un
H. januarja nem barv. film SPIM S SVti JIM MORILCEM ob 17 m 19 uri
7.januarja amer. ban . vo/ni film ZAKO\ SOVRAŠTVA ob 17. m 19 uri
kamnik dom
1 januarja amer. ban. risani film -H NA KI DISNEVLANDA ob IH.uri. amer ban fant. film METEOR ob I H. m 20. uri
2 januar/a amer barv risan, film \t)R(''l JE RACMANA JAKE ob 15. un. amer. ban film METEOR ob 17 in 19. uri. premiera amer. ban ljub drame SLADKE AVAN TURE,* 21 uri
J /anuarja amer ban. risani film HER HIE ZNOVA TEKMVJE ob /■•> un. amer barv ivest. film REG NA DIVJI ZAHOD oh 17. in 19. uri. pn-mieni nem franc ban filma SPIM S SVOIIM MORILCEM oh 21. uri
4januar/a ital ban komedt/a 11)L ETNE l'l ŠTOUiVSČINE ah IH m 20. uri
5. /anuar/a amer. ban glasb spektaktl SEN O SLAVI ob 17.45 tn 20 uri
H januarja franc  ban   enit film KATA HINA IN KOMPANIJA ob IH m 20 un
7 januarja ital ban film MoZ IZ VIRGL NI/E ob IH m Jn un
duplica
2.januarja ital ban komedija POI.ETSE .4 VANTl REob20 uri
l januarja ital barv nest film Mt)Z IZ VIRGINIJE ob 15. uri. nem ban . en,t krm, film SPIM S SVOJIM MORILCEM oh 17 ,,, 19 uri
H. januarja amer. ban. ljub. film LJUBE ŽENSKA ZGODBA NA LEDU ob 20. uri
7 januarja amer. barv film ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 20. un
KOMENDA
/ januarja   amer.   ban.  film Cl.OVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 19. uri . 2 januarja ital. barv entt komedija SVAKINJA ob 19. un
CESNJICA
/ /anuarja amer barv ljub. drama SLAD KE A VANTl 'RE t,h 20. uri
radovljica
.10. decembra amer barv film ZADN-II t OBJEM ob 20. uri
I. januarja amer ban pust film BARA < 7 DA ob IH. uri. ital ban pust film PAR -NEPAR ob 20. un
2. januarja filip. hongk barv. film DINA M IT AR JONSON ob IH. un. amer barv film LAMA SMRTI ob 20. uri
l./anuar/a ital. ban pust. film PAR — NEPAR ob IH. uri. amer. ban. pust film RA RACVDA ob 20 uri
4. januarja amer. htm. film LADI A SMRTI ob 20. un
5.ianuarja hongk han film DINAMI T AR JONSON ob 20 un
H. in 7. januar/a amer ban . film MAČKA IZ VESOhlA oh 20. uri
BLED
W. decemhm ital ban  film ŠERIE V DO LINI NILA ob 20. uri
I. januarja ital. ban. film ŠERIE V DOLI NI NILA ob t H un. amer ban film ZAD NJI OR*/EM ob JO. un
2.januarja angl. barv  film DEKI. L IZ PLEMENA AŠANTl oh IH.uri. ital han f,om ŠERIE V DOLINI NILA ob 20. uri
I. januarja franc barv film VSI GREM() NA SMUČANJE ob IH uri. amer ban. film ZADNJI OB./EM ob 20 un
t tanuaria amer barv film HARACC'DA ob 20. uri
5januar/a ital han film PAR - NEPAR oh 20. uri
H.januarja filip hongk film DINAMITAR IONSON ob 20 uri
7.januar/a   amer    han     film LADIA SMRTI ob 20. un
bohinj bohinjska bistrica
/ /anuarja (rane barv film VSI GREMO IH un. angl ban film AŠANTl ob
>0. un ZADNJI
1. /anuarja frant i na smitanje ob dekle iz plemena
2. januarja   amer   ban film ORIEM ob 20. un
i.januar/a ital barv film šerie V doli
ni Nila <►/> ih. m tn un
7 /anuar/a amer han film baraci da oh 20. ur.
SKOKI A MIKA SOKA
tO tlecembra nem htm
NIKA 20 uri
film MO hll BEŽEN PRI IH ob IH m
■II. decembra m I. januarja franc ban film SRAMEŽLJIV SEM. A SE ZDRAVI*/
ob IH. in 20. uri
2. in :i decembra amer. vojn. film NARED NIK STEINER ob IH. in 20. uri
5. januarja nem. ban: film BEGUNKE ah
20. uri
6. januarja amer. ban. film GIjASBI V KOLI KONCA ob IH.uri. nem. ban film REGUNKE obJO.un
7. januarja nem. barv. film BEGUNKE ah
20 uri
H. januarja amer. ban: film (,'I.ASR! NIKOLI KONCA ob IH. in 20. uri
rajat
2ELEZNIKI OBZORJE
decembra in l. januarja amer film NAREDNIK STEINER ob 20. un
2. januarja nem. ban: komedija MONIKA - UUBEŽEN PRI 16 ob 20. un
a. januarja franc. komedija SRAMEŽ UIV SEM, A SE ZDRA VIM ob IH. tn 20. mi
H. in H. januarja hongk. ban: film SPEČA PEST ob 20. uri
JESENICE RADIO
29 decembra nem. pust. film ZAKLAD ŠPANSKIH GALIJ ob 17. in 19. un
.10. decembra hongk. ban: film ZAP\ KARATE IIDARECob 17. in 19. un
1 januarja ital. ban: film SKRIVSdST NA AKCIJA ob 17. in 19. uri
2 in i. januarja franc erot. film EROT SKE Pl 'STOLOVSCINE ob 17. in 1». un
4 an 5 januarja franc. ban. ljub. drama TESSA - ČISTA ŽENA ob 17. in 19. un
H. januarja amer tcest. film ODPADNIK: JOSEY WA LES ob 17. in 19. un
H. /anuarja amer. drama KRVAVA 7.VE2 DA ah 17 in 19. uri
JESENICE PLAV2
29. decembra ital. akcij, film ŠERIE II v ESOLJA oh IH. in 20. un
II. decembra hongk. ban: film MLADA Z ENA oh I H. in 20. uri ' I. januarja ital. erot. film MLADA 71 ob IH. in 20 uri ...
•> in I januarja angl. franc ljub. drama TESSA CISTA Z ENA ob IH. in20un
j  ,n 5 januarja franc enit. film t KOI SKE Pl' STOLI) VŠCINE ob IH. in 20. un
7 januarja ame, ban: film ODPADNIK IOSEY WALES obIH. m20. «»
H /anuarja ital knm. film ShRI\ SOST V4 AKCIJA ob IH. in 20. uri
KRANJSKA GORA
10 decembra nem ban: pust. film ZA KI AD ŠPANSKIH ^'Vjtd/1- » , .
> januarja ital akcij fthn ŠERIr IZ \ a SOLI A ob 20. un T,..w.,
H januarja angl. l/uh drama fA.W4 -CISTA ŽENA ob 20. uri
DOVJE „ nem t** fil* ZAKLAD 2. /anuar/a   nenv /««■
ŠPANSKIH G Al.       j f,im ŠERIE IZ VE
< /anuana ital akt 0 t"m SOLI A ob 19*> .
UK, 29. DECEMBRA 1981
ČESTITAMO ZA NOVO LETO
Skupščina občine Radovljica
Samoupravne interesne skupnosti
Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica
Občinski svet zveze sindikatov Radovljica
Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Zd ružan je rezervnih vojaških starešin
želijo vsem
delovnim ljudem in kolektivom v novem letu veliko
uspehov in sreče
1982
Kolektiv
splošnega gradbenega
podjetja
Gradbinec
Kranj
želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto
IMOS
SGP Tržič p. o.
S6PTRŽIČ
Vsem delovnim ljudem m poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1982
ERNEST BIVIC
KRANJ, CANKARJEVA 5, TEL.: 22-787
Zlatar juwelier - Kovinska Galanterija izdelovanje značk, plaket, pokalov ipd.
želi cenjenim strankam srečno novo leto 1982 in se priporoča
Živilska industrija Kamnik
Vsem delovnim ljudem, cenjenim potrošnikom naših izdelkov in poslovnim pri jateljem želimo
SREČNO
NOVO LETO 1982 t-\
Pri pripravi silvestrskih jedi
ne pozabite na nade kvalitetne proizvode!
OBIŠČITE NAŠO TOVARNIŠKO PRODAJAI NO V KAMNIKU, KJER VAM NUDIMO Na"e r7DPI KP PO UGODNIH CENAH' IaIJELKE
O L, A S 20. STRAN
ČESTITAMO ZA NOVO LETO
TOREK, 29 DECEMBRA 1M
v.
KRANJ
Skupščina občine Kranj, Izvrsni svet skupščine in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, v razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih pa tudi kar največ osebne sreče in zadovoljstva želijo vsem delovnim ljudem in občanom v letu 1982
POSOJILNICA BOROVLJE tel. 99 43-4227-32-35
ŽELI VSEM GORENJCEM ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1982
U
R A R
Geringer Emil
urar, KRANJ, Jenkova 4.
Popravljam vse vrste ur hitro in solidno
cenjenim strankam želim srečno novo leto 1982
Proizvodno podjetje
Semesadike Mengeš
nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje
Naš delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem z Gorenjske srečno novo leto 1982
Berčič — Cetinski
Krznarstvo
Kranj, Maistrov trg 2
želi
cenjenim strankam srečno
in zadovoljno leto 1982
Svet Krajevne skupnosti Šenčur
želi
krajanom
Šenčurja
in Srednje vasi
veliko sreče in zdravja in skupnega sodelovanja v letu 1982.
PRIMC MARIJA
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažim)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporočam!
Cenjenim strankam in ostalim občanom Gorenjske želi srečno novo leto 1982.
Slaščičarna
Šampion
Kranj
želi vsem cenjenim gostom m delovnim ljudem srečno novo leto 1982 in se še nadalje priporoča za obisk
AR VAJ Ivica GOSTILNA pri mostu
KRANJ, Kajuhova 2
ARVAJ Anton, mesarija
KRANJ, Britof 25, tel.: 24-796
Cenjenim gostom, strankam in delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1982.
Skupščina
občine
Kamnik
in družbenopolitične organizacije
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
1
Želijo vsem delovnim kolektivom in občanom srečno novo leto 1982
J
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IN OBČINSKE DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
ŽELIJO
VSEM DELOVNIM UUDEM SREČNO IN USPEHA POLNO V NOVEM LETU 1982
K 29
DECEMBRA 1981
ČESTITAMO ZA NOVO LETO
.21. STRAN. O L* A
RAZSTAVNO PRODAJNI CENTER
v Ljubljani na Titovi 118 telefon: (061) 348-927
RAZSTAVA PROIZVODOV VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ GORENJA
hrokovni nasveti Iri nakupu*, rotrošniški rediti Dostava
orna!
Nameravate na novo opremiti kuhinjo7 Prinesite
s seboj izmero ali načrt, naš strokovnjak vam bo naredil načrt opreme kuhinje in vam svetoval ustrezno opremo!
Kako pridete do
Razstavno prodajnega centra Gorenja
MARIBOR
Delovni čas: od 8. do 17. ure ob sobotah od 7. do 12. ure
SREČNO '82
C 1^ A S22. STRAN
ČESTITAMO ZA NOVO LETO
OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE
TOREK. 29 DECEMBRA 1911
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE: OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZSMS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI ODBOR ZRVS
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo SREČNO NOVO LETO 1982
Umetnokovinska obrt Kropa
41
I
Vsem delovnim ljudem in poslovnim y^    prijateljem srečno in uspeha polno v novem letu 1982
Juvan Franc slikopleskarstvo
Kranj, »tirnova 21
Cenjenim strankam
se zahvaljujem za zaupanje
in želim
srečno novo leto 1982
r
VSEM občanom in cenjenim kupcem * želimo
SREČNO NOVO LETO 1982
Gostilna Blažun
Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7
želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto
1982
Zahvaljuje se za
dosedanji obisk
in se priporoča
še za v bodoče
murka
DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosti, delH in naloge:
I  LIKARICE   -   šivilje za nedoločen čas
Pogoji:
- priučena ftivil ja
2. ČISTILKE
(dve) za nedoločen čas
{ ČISTILKE ena za določen čas (nadomeščanje   delavke na porodniškem dopustu)
Delo it- \ dopoldanskem »asu
ALPETOUR
ALP ETO UR DO CREINA TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL Kranj, Ljubljanska 22
Al peto ur TOZD servis osebnih vozil in mehanizacije obvešča koristnike naiih storitev, da bo pred novoletnimi nru-
niki obratoval:
3t.  12.  1M1  AVT08ERVI8 IN REGISTRACIJA MOT VOZIL SAMO DO 14. URE,A VTOPRALNICA DO M. U1E 31.  12.  ltSl AVTO8ERVI8 IN REGISTRACIJA MOT VOZIL NE BO OBRATOVAL, AVTOPRALNICA DO 11
URE
Sporočamo tudi, da so spremenjene telefonske številke servisa kmetih skih strojev Cerklje. Novi številki sta 42-1*4 in 42-184.
\
Vsem koristnikom naiih storitev želimo Srečno in uspeha Dolnn
leto 1982. ^
DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ
razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev ter določil statuta DO dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DO
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka ali višja strokovna izobrazba,
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
- organizacijske in poslovne sposobnosti, - svojim dosedanjim delom in
- moral nopolitične kvalitete ter da se aktivno razvoj socialističnih družbenih odnosov
Kandidat se imenuje za 4 leta.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po obiavi na naslov: Dimnikarsko podjetje, Župančičeva 4   KVani ■
oznako »Za razpis«.
ki jih dokazuje
zavzame za
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku rarai«^ nega roka.
VZGOJNOIZOBRA2EVALNI ZAVOD
JESENICE
Razpisna komisija za imenovanje direktorja delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA JESENICE
Pogoji:
- kandidat  mora izpolnjevati pogoje za ravnatelja osnovne mM oziroma pogoje za ravnatelja ene od vzgojnoizobraževalnih organizacij združenih v delovno organizacijo Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice po določilih zakona,
- imeti mora moralnopolitične kvalitete ter organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanja pogoj«* v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VzgojnoizobraJevmlai
zavod Jesenice, Tomšičeva 5, »za razpisno komisijo«.
mm   ALPINA tovarna obutve Žiri 1*    Stara vas 23, n. sol. o. TOZD Prodaja
objavlja na podlagi sklepa komisij prosta dela in naloge
1 VODJA MARKETINGA
za dobo 4 let 2. VODENJE PROGRAMA ŠPORTNE OBUTVE
za nedoločen čas
Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo r pogojev,  ki  so določeni  z  zakonom  in družbenim dogovorom ■
oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Škofja
izpolnjevati še naslednje pogoje:
Ad 1)
- visoka, višja izobrazba ekonomske smeri ali čevljarske smer čevljarska Šola v Pirmasensu
- zaželjen tečaj za modeliranje, aktivno znanje najmanj enega ^
tovnega jezika
- ,1 oziroma 5 let na vodilnih ali vodstvenih delovnih opravilih v dustriji obutve ali zimsko-športne opreme
- ugotovljeno in priznano z delom pridobljeno delovno zmožnost as
opravljan je določenih del oz. nalog
Ad2) , .
- visoka ali višja izobrazba ekonomske ah čevljarske smeri
- aktivno znanje enega svetovnega jezika . .i»w'^
- 2 oziroma 4 leta na samostojnih delovn.h nalogah v pMVsfl
ali prodaji obutve Drjdoblieho delovno saMtao*
- ugotovljeno in priznano z delom pnuooijcii« za opravljanje določenih del oz. nalog
Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 ^/^^^^ naslov: ALPINA tovarna obutve Zin, pod 1) TOZD Prodaja Žiri in pod 2) Kom.sija za delovna razmerja TOZD Prodaja, 64226 2iri. ___
^   29 DE
29 DECEMBRA 1981
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
Oh nini^ii prezgodnji smrti naše ljube žene. mamice, hčerke in sestre
mire rozman
se najiskreneje zahvaljujem«) vsem. ki ste jo imeli radi in ki ste jo pospremili na prezgodnjo zadnjo pot. Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem podjetja Iskra Commerce. še posebej AnuSki Bogataj. Najlepša hvala vsemu medicinskemu.osebju Nevrokirurgije. Onkološkega inštituta. Zdravilišča v Laškem za ves njihov trud in dolgoletno zdravljenje. Obenem se zahvaljujemo predstavniku mladine in sosedom za lepe besede slovesa, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred Prisrčna hvala za podarjeno cvetje, ki krasi njen prerani grob in vsem. ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
cirila lampe
m najiskreneje zahvaljujemo vsem. ki ste mu poklonili cvetje in ga tako številno pospremili na zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Letališča Brnik in Lesnine Ljubljana, govorniku gasilske enote Brnik in Zveze borcev Cerklje za poslovilne besede, pevcem za žalostinke ter g. župniku za pogrebni obred. Se enkrat iskrena hvala vsem. ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam izrekli sožalje.
NJEGOVI: žena Majda, hčerka Metka, bratje in sestri z družinami ter drugi sorodniki
Sp. Brnik, 24. decembra 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. ata. starega ata. brata in strica
ludvika černeta
iskreno zahvaljujemo vsem ki ste ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Iskrena hvala ^rodmkorn. prijateljem, sosedom Roblekove ulice in.g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala Sdi GKZ Srednja vas v Bohinju. Psihiatnčni^bolnišnici Begunje in kolektivu Drole Janko Ljub"
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Minka. sin Janez in hčerka Minka z družinama Radovljica, Ljubljana, Maribor, 24. decembra 1981
ZAHVALA
V letalu na Korziki je ugasnilo veselo srce naši
minki-mariji poljanšek
■ .j z nami v tej veliki bolečim, se iskreno zahvaljujemo: kolektivu OŠ J. B.Tita Pre-vseoi. k'.*?^ >mu pevskemu zboru in govornikoma za govor ob odprtem grobu, sosedom, vsem nje-doslje. n-| esoro^ikom in znancem, vsem. ki ste darovali vence, cvetje ali za dobrodelne namene, nim sošolcem, s •   jep ()bred, pevcem Alpine, Manici Podobnik za lepe poslovilne besede
župniku za spremsi k   x        pred domačo hišo.
VS
xr<zv\A KI STE NAM POSLALI ALI IZREKLI SOŽALJE HVALA! Ki STE JO POZNALI. JO OHRANITE V NEPOZABNEM SPOMINU! DRUŽINA POLJANŠEK Žiri — Kačeva
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. in tete
ivane potočnik
Povelkove mame
h Aliuiemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. darovane vence in cvetje ter .skreno zanva i i spremstvo na njeni zadnji poti
ŽALUJOČI: s.n<
VSEM SE ENKRAT PRISRČNA HVALA!
ničel). Janko. hčer. Francka in Rozalka /. družinami ... dru*o sorodstvo
MALI	telefon 27960
OGLASI	
(nasproti porodnišnice) C. JLA 16
uprava
komerciala 28-463
Cenjene oglaševalce obveščamo, da bomo ob zaključku leta sprejemali oglase še vključno sredo. 30. 12. 1981 do 11. ure.
PRODAM
Novo ZAMRZOVALNO OMARO prodani. Zdešar. Orehovi je 9. Kranj 12321
Ljubiteljem žival, oddam PSA. Telefon '24-563 I234'>
Prodam PRAŠIČA zakol Voklo ">. Šenčur 12455
Prodam 3 mesece stare PRAŠIČKE (primerne za odojke) Stanonik. Log 9. Skofja Loka 12456
Prodam dva meseca stare .rja ve JARČ KE hisex Cena 90 din za kom. Stanonik -Jurij, Log 9. Skofja Loka 12457
Prodam polovico KRAVE. 140 kg težkega PRAŠIČA. TELICO za zakol. 5 mesecev staro plemensko TELIČKO in dva TELIČKA, stara po 10 dni Zg. Brnik H.Cerklje 1245«
Prodam 7 mesecev (četrtič) brejo težko KRAVO. Lahovče 39. Cerklje 12459
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE Velesovo 14, Cerklje 12460
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 180 kg. Draga 14. Skofja Loka 12461
Prodam POROČNO OBLEKO, roza barve, št. 44 s pelerino. Pogačnik Mira. Dolenja vas 56. Selca nad Skofjo Loko
12462
Prodam novo 96-basno klavirsko HARMONIKO melodija tosca III. Voglje 42. Šenčur 12463
Prodam KRAVO s teličkom ali po izbiri. Galjot Marija, Lahovče 57 12464
Prodam KUHINJSKO MIZO za 6 oseb. Lojzeta Hrovata 10. stanovanje 18. Planina II I246r)
Poceni prodam MAGNETOFON tele-funken 501 de lux in 5 trakov. Telefon 21-502, Milan Rihtaršič. Sempeterska ul. 43, Kranj 12466
Prodam 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, zidan ŠTEDILNIK - desni. PRALNI STROJ gorenje v okvari in KAVČ. Letence 11. Golnik 12467
Prodam novo krzneno JAKNO — ZAJEC, št. 38-40 in otroški zimski KOMBINEZON, nov. italijanski, velikost 1 Informacije po telefonu 24-009 popoldan
12468
TONSKO KAMERO in krznen PLAŠČ, št. 40—42, ugodno prodam. Telefon (061> 311 -922 - int. 365 dopoldan 12469
Prodam 170-litrski HLADILNIK gorenje, dobro ohranjen Stirnova 10. Kranj
12470
Prodam dve GOSKI - par. C. na Klanec 17, Kranj 12471
AKUMULATOR 135 A. 12 V. nov. prodam. Pišite na naslov: Kolenc Andre. Žiri 64 12472
Prodam PSA — nemškega ovčarja, starega eno leto. Preddvor 8 12491
Prodam PRAŠIČA za zakol. Britof 315. Kranj 12492
Prodam KRAVO s teletom. Jereb Jože, Zirovski vrh 9. Žiri 12493
Prodam dva BIKCA za rejo. Letence 7. Golnik 12494
VOZILA
ZASTAVO 750, prva registracija decembra 1976, ugodno prodam. Smrkolj Dušan, C. JLA 27, Kranj 12366
Prodam KADETTA 1200 CL. letnik 1975. Nasovče 23, Komenda 12473
Prodam registriran VVV variant, letnik 1967, celega ali po delih. Dvorje 43. Cerklje 12474
Ugodno prodam FIAT 126-P. 5.000\km, z vso opremo, za 8.5 SM. Telefon 23-519
12475
CX 2400 PALAS. karamboliran. star 8 mesecev, s klima napravo, prodam. Kliči- • te med 17. in 20. uro po tel. 061-721-259
12476
Prodam R-4. odlično ohranjen. Telefon 70-211 12477 Prodam VVV, letnik 1974. Tel. 82-782
12478
Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1973. karoserija generalno obnovljena, registriranega do avgusta 1982. Bulavec. Lesce, Čopova 25 12479
4 ZIMSKE GUME. nemške, fulda 6.00—13. tubeless. M + S. malo rabljene, ugodno prodam. Dr. Korač. Golnik 59. Ogled po dogovoru. Telefon (064) 50-150 od 16. do 18. ure. 12398
Prodam VOLVO 144 S, cena 10 SM, v račun vzamem fiat 750. Možno kredit za
.23. STRAN G L A
Primerno darilo vašemu prijatelju, sorodniku . . ., je celoletno naročilo na časopis Glas.
Naročite mu ga lahko na ČP Glas Kranj ali telefon 27-960.
gradben, material Belehar. Veljka Vla-hovtfa 4. Kranj 1249",
STANOVANJA
STANOVANJE, dvoinpolsobno, komfortno. 58,60 lev. m. prodam v Radovljici v bloku isospan. I. nadstropje, za 1.300.000 din plus davek. Kondojani. Gradnikova 125. Radovljica, tel. 064-74-559 12258
Kupim manjše STANOVANJE na relaciji Tržič—Kranj—Skofja Loka Ponudbe pod: Gotovina — kredit 12480
Oddam enosobno STANOVANJE za dobo 20 mesecev, predplačilo 8 SM Šifra Garancija izselitve 12481
SOBO s kopalnico išče uslužbenka \ Kranju in okolici. Cenjene ponudbe pod Resna in poštena ali po tel vsak delavnik od 10 do 12. ure *r 064-45-095 12482
ZAPOSLITVE
Takoj ali po dogovoru zaposlim mlajšega delavca za priučitev ali že priučenega KERN »MODNO ČKVUARSTVO, - Partizanska 5, Kranj 12378
DELAVCA v delavnici za predelavo plastičnih mas, zaposlim. Peter Grašič. Stara Loka 29. Skofja Loka 12483
OBVESTILA
»KNJIŽNI DAR« - Izšla je redna letna KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE s koledarjem za leto 1982 Zbirka petih knjig v broširam izdaji stane .350 din, vezanih (broširan je le koledar) pa 450 din. Naročite jo lahko v najhližnji knjigarni, pri poverjeniku družbe ali naravnost na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA. Borsetova 27. Ljubljana 11808
IZDELAVA - POPRAVILO avtocc rad m prevlek za sedeže! AVTO-TAPET-NlSTVO - Rautar. Lesce. Rožna dolina 12. tel. 74-972 12441
PRIREDITVE
GASILSKO DRUŠTVO PREDOS-LJE. prireja SILVESTROVANJE V KULTURNEM DOMU v Predosljar.. 31. 12.. ob 20. uri. Zabaval vas bo priznan ansambel MODRINA s pevko NATAŠO. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno VABIJO GASILCI! 12270
ANSAMBEL SIBILA želi vsem ljubi-teliem njihove glasbe srečno novo leto m jih Obvešča, da bo za SILVESTROVO in 1   in 2. januarja igral v HOTELI' KA ZINA na JEZERSKEM 12487
HOTEL KAZINA JEZERSKO spreie ma rezervacije za SILVESTROVANJE \ diskoteki. Vstopnina je 100 din. Za jedačo in pijačo poskrbljeno 12488
ANSAMBEL JEVSEK želi vsem ljubiteljem njihovega igranja srečno in zdravo novo leto. 31. 12. 1981 ter 1. in 2. januarja pa igramo v HOTELU PARK v NO VI GORICI 12489
Vsako soboto ob 20. uri ste vabljeni na PLES v ŽELEZNIKE, vsako nedeljo, ob 17 uri pa na PRIMSKOVO. Igra skupin;. TRGOVCI, ki želi vsem obiskovalcem njihovih plesov srečno NOVO LETO
1249.1
POZNANSTVA
Soliden vdovec srednjih let želi spoznati pošteno in odkrito življenjsko sopotnico. Sem ljubitelj planin Imam stanovanje v Kranju in službo. Ponudbe |x>d: Resno 1248."»
IZGUBLJENO
V sredo, 22. 12. 1981 se je izgubil dva meseca star PES — nemški bokser »Ogi«. Kdor bi karkoli vedel o njem. naj sporoči na naslov: Mravlje. Tominčeva 70, Kranj -Stražišče 12496
Nagrado dobi najditelj OČAL. ki sem jih izgubil na Trgu svobode pred Globusom v sredo ob 20. uri. Informacije po telefonu 23-168 12484
OSTALO
POUČUJEM matematiko in liziko za srednje šole. Debeljak. Skofja Loka. telefon 62-091 12486
Z A H V A L A
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža. ata in starega ata
LEOPOLDA KALANA
Kržajevega ata iz Suhe 11 pri Škofji Loki
se iskreno zahvaljujemo vsem za pomoč, izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom. prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni ZB jn govorniku za poslovilne besede, g. župniku in patru za tako lep pogrebni obred ter pevcem za žalostinke. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Sešir in LTH ter Kmetijski zadrugi Trata
ŽALUJOČI: žena Mara. sin Franci, sin Polde in   hči Polonca / družinama
Skofja Loka - Suha, 21. decembra 1981
Siva kučma, bela brada
Kar po tleh so posedli nestrpni cicibani, da bi napravili več prostora dedku Mrazu. Le kje se obira tako dolgo? Morda ga bo priklicala pesem. »Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš .« Bolj ali manj uhrani otroški glasovi so ga vabili. Nič. Še ena pesem pa še ena.
Končno je prišel. Tak. kakršnega poznajo. Dobrodušen, nasmejan. »•Ja. bil sem že pri drugih otrocih, pa so me zadržali.« se je opravičeval, »pa še avto me ni hotel ubogati.« Naj mu bo. temu modernemu dedku Mrazu, ki se raje vozi v avtu kot na saneh s kraguljčki!
»Ste veseli, da sem prišel?« »•Jaaa!« Čakanje je bilo v hipu pozabljeno. »Ste kaj mislili name?« »Jaaa!« »Vse leto?« »Jaaa!« »Kaj pa poleti, na morju?« Tišina. »Ja. ja. niti kartice mi niste poslali. Pa poznate moj naslov: dedek Mraz. Severni tečaj.«
In je povedal, kako lepo je v njegovem belem kraljestvu, v katerem Živi s svojimi prijatelji: Rdečo kapi-co. Sneguljčico, medvedi, veverica-
Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer:
1. nagrada 250 din-
2. nagrada 150 din
3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din
Rešitve pošljite do b'. januarja 1982 do 9. ure na naslov: ČP Glas. Kranj, Moše Pija-deja 1. 64(XX) Kranj. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA
mi, palčki in še mnogimi drugimi, ki jih otroci poznajo iz pravljic. Tudi poštar Jaka je tam. Zadnji mesec mu je prinašal kupe pisem. Prosim, dedek Mraz, prinesi mi . .. Vsa so se tako začenjala.
»Ampak mi niste samo vi pisali. Tudi starši in vzgojiteljice so se oglasile. Vse vem; kdo se pretepa, kdo nagaja, kaže jezik. Ne bom povedal. Kar sami se javite, poredne-ži!« Par rok se je obotavljivo dvignilo. Potem še nekaj, vedno več.
»Kdo pa je bil sploh priden?« »Jaz, jaz, jaz . . .«
»Hm, kako se bomo potem zmenili?« je bil neodločen dedek Mraz. »Mi obljubite, da boste odslej vsi pridni, da boste ubogali?« je končno popustil. »Jaaa!« .
»No, če je tako, bom pa darila lahko oddal. Za pridne otroke imam vedno kaj s seboj, poredneže pa čaka dolga, tanka . . .« »Palica!« so ga dopolnili v zboru.
»Danes vam še ne bom dal vsega. Igrače in nekaj sladkarij boste dobili. Zvečer, ko boste prižgali svečke na jelki, pritisnite noske na šipe in prisluhnite v noč. Ce boste slišali kraguljčke, sem gotovo namenjen k vam.«
Jaz že imam smučke!« »Bo pa kaj drugega v košu,« je nestrpneža potolažil dedek Mraz.
Potem je otroke povabil, naj za-pojejo. Kar vsi bi radi. A kaj, ko se mu je mudilo drugam. Peter, Rok, Samo in Andrej so se lahko izkazali, nato pa so za slovo vsi skupaj še enkrat, tokrat .še bolj glasno, zapeli: »Siva kučma, bela brada ...«
Tale bežni zapis je nastal v petek dopoldne v kranjskem vrtcu Najdihojca, prav lahko pa bi tudi v kateremkoli drugem, v katerikoli šoli ali krajevni skupnosti, saj so srečanja malčkov z dedkom Mrazom povsod enako topla, prisrčna.
H. Jelovčan
Dedka Mraza imamo radi
Dedka Mraza imamo radi. ker je1 lep. ker nam prinese igrače, so vsevprek hiteli pripovedovati otroc i Obiskali smo jih v škofjeloškem vrtcu Najdihojca. Tja" smo se napotili, ker so otroci izdelali okraske, s katerimi so včeraj okrasili novoletne jelke na Mestnem trgu. .Škofjeloško turistično društvo je letos pripravilo prednovoletno vrvenje in te dni je na loškem »platzu« živahno. Otroci so okrasili dvajset smrek, nanje so obesili po trideset okraskov: zvezdice, snežinke, ptičke . Naredili so jih iz papirnih odpadkov, ki so jih dobili v žirovski Ktiketi. nekaj folije so jim dali v Termiki. Vsaka skupina je okrasila svojo smreko in kar tekmovali so. katera bo lepša. Ker so imeli torej otroci iz vrtcev Najdihojca. Novi svet in Kroj včeraj delo. jih je Dedek Mraz obiskal že v petek.
prišel, prinesel je igrače. Tudi na bonbone ni pozabil, take je imel. ki imajo narisane lešnike. Dedka Mraza sem prvič videl lani \ knjižnici, ko sem gledal jgnce Zdaj že vem. da se eden obleče in je Dedek Mraz. Danes smo videli, kako so mu brke lezle dol. pa brada tudi. Rekel je. da ie doma na Lubniku.«
MARTINA URŠIČ. 6 let. z Godesiča
»Dedek Mraz nam je prinesel igrače. Zelo lep je bil. belo obleko je imel. belo kot sneg. Z Mojco sva mu zapeli pesmico, nato smo peli še vsi skupaj. Rada ga imam. raje kot Miklavža. Zato. ker je Dedkov Mrazov več. Eden pride v vrtec, eden v trgovino, tudi na Trati je bil lani, ko smo šli poslušat pravljice. V vrtcu smo naredili papirnate zvezdice, obesili jih bomo na smreke. Tudi tam bo dedek Mraz. Rada bi. da bi mi prinesel pobarvanko.«
BOŠTJAN MEDVED, 5 let, iz Škofje Loke
»V naši skupini. Zajčki smo mi, smo iz papirja naredili zvezdice in ptičke. Tudi trakove smo na-strigli. Kolikor je kdo hotel, jih je naredil. Dt-dek Mraz je v vrtec že
NINA LOGAR, 6 let iz Pod-lubnika
»Narezali smo papirje. Najprei smo  obrnili   lončke   in narisa krog. Nato smo ga izstrigli. Zelo rada   strižem   papir,   doma mi mamica ne pusti vedno. Dedka Mrza sem videla že predlanskim Malo sem se ga ustrašila, tako čudno je bil oblečen, mislila sen:, da je čarovnik. Zdaj  se ga ne bojim več. Smejali smo se mu. k«' mu je lezla brada dol in jo jj popravljal.  Rada  bi.  da  bi r» i prinesel   pižamo. - ker imam premajhno. Pa ravnilo, da" b* lahko  risala  črte.   Rada  r ' Dedka Mraza.«
N. Volčjak
»Zadnja reklamacija«
Kako je človek vesel novega stanovanja. Ze vnaprej načrtuješ, kam boš postavil to, kam ono. Lepo bo. Na toplem boš in na suhem. Tudi za tapete odrineš denar, čeprav ga težko, da bo le bolj lepo, domače.
Potem pa se začne. Tako se je pri Radivoju Stankoviču v ulici Janeza Puharja 8 v Kranju. Najprej mu je začelo teči v kleti od cevi v kotu pod stropom. Nekaj časa je odmikal stvari, brisal luže, potem pa je enostavno podstavil otroško banjico. Dve leti in pol jo že vsak drugi dan prazni, da ostane njegova in Se kakšna klet suha.
Potem se je moča pokazala v sobici ob vhodu v blok. Tam, kjer je skupaj dan vhod, ni bilo dobro izolirano, pa je prodiralo po notranji steni vedno bolj in bolj. Vlage in plesni je že toliko, da je soba uporabna le še za shrambo. K sreči so otroci še majhni, da se lahko stisnejo drugje.
Zdaj je udarilo mokro še pod ometom v kuhinji, tam kjer so speljane cevi. Kot bi močilo od zgornje stranke. Toda menda je le od cevi. Na drugi strani stene, v kopalnici pa se vse bolj širi moker madež in odriva omet...
Tudi on, kot že več drugih, je obral vsa vrata, da bi prišli in popravili. Prosil je enkrat, dvakrat, petkrat. Ko je zagrozil, da ne bo toliko časa plačal stanarine, dokler ne bodo popravili, so mu dali vedeti, da naj bo vesel, da ima stanovanje ...
Pri Gradbincu so naredili svoje: pismeno so posredovali že 10. 1. 1980 tako pri Montažnem podjetju »Instalacije« Ljubljana, kot pri TOZD SKO Kokrica Ključavničarske delavnice, da naj odpravijo zamakanje v kleti oziroma zamakanje strehe nad vhodom. Nihče se ni oglasil.
21. 8. 1981 ao od Gradbinca ponovno posredovali in zagrozili z »zadnjo
reklamacijo« ter postavili rok. da morajo biti popravila opravljen« najkasneje do 15. oktobra. Toda tu<& tokrat od nikjer nikogar.
Kaj mu še preostane? Pravijo, da bi bil zdaj na vrsti sodni izvedenec pa tožba in tako naprej. Morda «N> odloČil tudi za to pot, če mu bodo živci prenesli. Voda bo pa seveda naredila svoje. Še sreča, da pod nji« i ni stranke in se bo lahko razlezla k v klet in tam naprej močila stene Vztrajna je voda, bolj kot gradbeni podjetja...
Pa je res potrebno vse to? Ni pn nas nobene druge odgovornosti ve-.1 ražen pred sodiščem? Ali je to k takrat, kadar gre za družbeno solidarnostno stanovanje?
D. Dolenc
Poučen izlet savskih gasilcev
Knnj - Člani industrijske« » silskega društva kranjske tovarne Sava so pripravili strokovno eksk«r zijo v Maribor, kjer so otuskali P*" klicno gasilsko enoto, in tovarno Agis v Ptuju. Mariborska gasihk* brigada je goste iz Kranja izredno gostoljubno sprejela ter jim pokazala gasilsko in reševalno oprano 12 ur neprekinjeno je gasilec v and bi, na eni izmeni pa jih je 13. Izredno dobra je njihova povezava s prostovoljnimi gasilskimi društvi, ki jih je v mariborskem okolišu 54. V mariborskem domu gasilcev vlada izreden red. Opravljajo številne aktivnosti. Med drugim mesečno napolnijo od 1500 do 2500 najlnA aparatov. Savski gasilci se Mariborčanom najtopleje zahvaljujejo za sprejem, prav tako pa so si oboji zaželeli, da se čim prej snidejo v Kranju. I. Petrič