St. 18. V Mariboru, (Vtrtek 15. lebriiurjsi. V. tefaj. Io72. SLOVENSKI NAROD. lzh.'ija trikrar na Tetku, vturek. či'irtek in suboto, tur vdj;ip<> posri pivjemun. aii v Miiriimru 9 pošiijanji-in n;i "lom, xn c«ilo leto 10 £i>lM. 60 kr. — Za »znanih ai> plačujt: ini navadne ćetiristopn« vrst« 6 kr. eu ao nznanilu mikrat tiska. 5 kr. ću su ilvakrat in 4 kr. čf so trt- ali vi'ćkrat tiska. Vaakukrat su plaća štiMiipulj /.a 30 kr. — Dopisi naj ao izvolu frankirati. — Itokopiai se no vračaju. — Uredništvu jo v Mariboru, v koroski ulici hisn. štev. 220 Opravništvo, na ktero naj so bUtfovoiijo poailjati naroćnine. rcklamapij«, ozmmiln.i r. j. administrativne reći, je v tiskarnici: F. 3 kaza in dr., v komski ulici hišn. at. 229 Poljaki in \cmci. Zadnje (Ini so ne pri nas v Avstriji stvari zopet nekoliko zjasuile, zopet smo bliže onciiut potu, s kterega nas je uemška zvijača in neinška krivica vrgla. Poljak i so zopet izvcdcli, koliko iniajo od Neinecv pričakovati in kako, in soditi je, da tako vendar nis.'» vsega moštva izgubili, da bi mogli išc dalje za eno iu isto vrv z Neiuci Ravuo ob istern času, ko je Bisinark v Iter-linu pruskim Poljakom mipovedoval narodno smrt in narodno iztrebtjenjc , prišli so tuđi avstrijsko-nemški ustavoverci na dan z Judezcvim darom, kteri bi Poljakridržujejo pravico soditi o vreduosti spričal, ktera v (»aliciji izsolani ucenci dobodo. Druge terjatve Poljakov so ali obrezane, ali pa ima vsaka vrvico na nogah, za ktero jo centralisti nazaj potegnejo, kadar jo liote. Posebno vesela pa je zadnja ustuvoverna terjatev, namreč, da niorajo Poljaki se le poteni vse> te lepe stvari dobiti, kadar bodo v tem smislu svoj deželui red spremcuili. Ko bi Poljaki ae tako koncesij lučni bili, v to jelo ne morejo ugrizniti, ker deželui red spremeniti jim je uemogoče, akoj so Rusini v zboru ali uc v zboru, ker ne spravijol skupaj n/.i nazoeih in V:t večiue. Tako se Poljaki ne morejo poravnati •/, Nemci. Tako mora zopet na staro priti: da iz-stopijo iz državnoga zbora, ter se vrnejo k federalistom Cehom. To je moral biti nasledek. be-raške in prosjaške politike poljske. Poljaki iniajo novo izkiiHtvo, da od Nemccv za Slovana ni ničega doseći. Dasiravno so imeli to izku.stvo že prej, da si jim je vse slovanstvo to naprej prorokovalo, vendar je bilo videti, daje treba za omali-Ijivc Poljake vec'je sole, nego zadruge ljudi. Tako smo s tem ncmškim predlogom dvojnemu cilju bližje: prvič se inorajo naše notranjc avstrijske lioraatije prej resiti, ali presekati, — drugif bodo nciuške namere podučilo enkrat tega izgubljenoga tdovanskega sina, Uje in v čegavi zvezi je naša občna renitev. Domaće in slovanske novosti. — Vse Jngoslo van e, obsegajoČo državo nasvetnje brošura, katera je pred kratkim izšla v Uelcni (»radu. Glavne misli v brošuri so tc-lc: „Centralizacija ima «aruo tedaj dobrodejen upliv, ako jo žele narodnosti enega rodu. Slo-vauske u:irodni»sti se mogo satno na podlogi fc-dcalističnega principa zediniti. Ideja p inslavizma se mora zato zavroči, ker bi Jiigoslovane \*od jareni llnsov uklonila in njih dožele do ruskih provincij ponižalsi. Avstrija in Turčija nimate za-gotovljenega (»bstauka: Ncirtci se bodo k nemškim ccKarstvom zcdiuili in druge narodnosti bodo stori lc niednarodno federacijo, katera bode naraven branik proti ncmški invaziji in u potrebi tuđi proti agresivnim nameram Rusije. Sledeči elementi naj napravijo konfederacijo, katera se lahko imenuje ,,Vzhodua konfederacija": 1. Srbija z Bosuijo, Hercegovino, Staro-Srbijo, Hrvatsko, Slavonsko in Dalmatinsko; "J. Unlguvska; .']. ('ruagora; 4, Jiu- TOiinijaz Erdcljsko in Bukovino ; 5. Ogcrska: (i. Ili-rja, obstojcča iz Kranjske KoroSke, Tstre in južne Štajerske. Zagreb ali Ucligrad bodi srediŠče Jugo-slovanov, kakor bode pač duševni in gmotni raz-vitek in moderni napredek v Zagrebu ali Bclem gradu veeji. Edini Srbiji nevarni sosed je Ogcrska, i a peštanska vlada ne pozna važnosti te misli. /a to naj srbska vlada skrbi . da si pridobi tla in nasprotnika izpodrine." Dopisi. llfl *!»%'<», 11. febr. [t/.v. dop.] (Kako u s p e š n o i z p o d k o p a v a t i politične naše uasprotnike.) Bil je čas pri Slovenci!), v kate-rem smo svoje junaštvo kazali posebno in skoraj ediuo v nekavanji, zaničevanji in podiranji vnega pontopanja in delovuuja naših političnili nasprot-nikov. Hprevideli smo, da po taki poti ni napredka, da nam je treba delati, treba na mesto zavržeue naredbe nasprotuikove novo postaviti, da uc gre Harno podirati .slabe naprave, tcmveč gre ustvariti na njih mestu boljše. »Sprevidevši to, začeli smo opazovati, kje ima upliv političnega nasprot-nika največ korenin, na kaj se najbolj in sploh naslanja. Našli buio, da je materijalna moč uaHprotnikova nam pred vsem škodljiva in zaueli smo, seveda se v praksi ne mnogo, izpodkopavati gmotno silo njisprotnikov. To je spoznano, vsak pošten in razumen Slovence sedaj ve, da je con-ditio sine qua uou, ako kočemo stalno utiditi ua-rrcstal izknšnjo ter očetu pokaza! Rvedočbo. Ofc mu je dejal: „Vidim, da kc mi ne pomlinnnš, Btori torej kar rad ; idi kamor te žene srceu To flo bile ođloMlne besede. Hieger je dalje nPil se prava in srčno in z izdatniiui močini skrhel za probujo narodne uineteljnoKti. — skrbel za ujo ali sam ali pa v družbi z drupmi svojimi rojuki : skrb je imel tuđi za slovstveno polje* knjigani /,:i založuištvo, nredoval je besede iu domaćemu jeziku nadelaval ]tot v družabno življeuje. Po dovršenih pravniškili letib je ]nii"el svoje vaje pri kriminalni sotlniji; v tem so ^a junuarja meseca ls-12. lota zapili, ker bi bil skrival ne-kega l'oljaka, ki je liaje razsćval ]ire]i(»vcdune spise. A preiskavanje liiogru naj dokazalo nika-kove^a deleža, torej sti ga po 17. dueli počostili sč zopetno svobodo. in to jo bil prvi [Kilitiški nmčenec v Prazi. Ko je rig;n'(>zii"al, fi'ojil je tildi j dalje narodno življeuje in iniu>gostr;uiski skrluM za njegovo vedrejse ]uob;ijcnje; posebna |,fimin" na to mu je bila obrtnička družba. Naposledji* ISJt;. Ićta dobil pravoslovskcga doktorstva klobuk. O disputaciji popreje ste se zgodili dve posebiumti: o vjn'ašanji v riinskcm pi'avn kot pomožneni v CeS-kej je imcl za naspvotuika Štrobacba; oba sta se naslanjala na češko besedje (tekst) in tuđi Bta se prvi }X)t vojskovala s česmino v avli in v učen ej debati. Drugič pa je zagovarjal tisku svobodu na- proti cenzuri, ki je tačas bila se preećj drzovita. l«4d-ličnejsi češki inožje, n. pr.: l'alackv. M. Thnn in vrtč drugih. Matica pa je na svitlo dalo jo. Ta čas je iz Frankfurta v Pra&o bilo prišlo plemstvo, ki bi bilo Čehe rado progovorilo, da bi »\i v ncm'iki parlament. "Narodni odbor je nsta- rega ima petje in muzika sploh na človeka, ni se čuditi, da čutje in mišljenje onih, ki nemško mnziko, nemško pejje. poslušajo, nagiba se na nemško stran. Iq kar je še posebno neugodno, ljudje, katere imajo naši nasprotniki tako v svoji oblasti, spa-dajo po vecjem med inteligentnišc vrste naSega prebivalstva. Ponicn iu škodljiv upliv nemskih pevskih društev se je že muogokrat v tem listu naglašal, ali uarodujaki še premalo delajo na to, da bi ta upliv paralizirali. In tu se mora reci, da imamo prevee „aristokratovi Marsikatero mesto na Slovenskom bi imelo dosti pevcev. da bi si se-stavilo slovenski pevski zbor, pa ker je med pevci mnogokrat dosti neimeuitnh, mladih ali ncpreniož-nih ljudi, zdi se odraslim možem in bogatiunm metida sramotno, se ž ujimi družiti in tako prc-puačajo petje samo nedozorelim gimnazijalcem, kateri še zarad tega marsikedaj z vodstvom sole v konflikt pridejo, ne glede na škodo, ki nastaja naredni reci po tem, da se taki mladeuiči, ako sniejo v moška društva, radi prcvzamcjo in mi-slijo, da so že celi možje ter ostanejo vedno po-lovičarji. Zraveu tega se mora pomisliti, da učcuei srednjih Šol kot pevei vecjemu obČinstvu malo, še mauj pa nasprotuikom imponirajo. To bi bilo vse drugače, ako bi vsako mesto na Slovenskom po-iskalo vsako slovensko pevsko moe in združilo se v pevski zbor. Tako bi se dalo po skrbnih in razumnih vajah spešno konkurirati z uemškimi pevskimi društvi in pridobiti bi bilo mogoče mar-sikaterega nesamostalnoga za našo stvar. Pola-gamo toraj narodnjakom rosno na srce in jih opo-minjamo, uaj delajo z vsemi nioemi, da zbero v vsakem mostu iu trgu m o ž e v pevski zbor. Jem-ljimo Nemcein upliv v tej stvari iu pridobivajmo si — lepi spo 1! Za narodno ženstvo se sploli premalo dela. Izobražena ženska boce brati. Mi smo jim do sedaj malo berila podali. Popravimo to! Napuimo moči, pišimo novele in romane, katere uašc iz-obraženo ženstvo zanimajo. Opisovanje prostega naroda je sicer jako zaslužno delo, ali za žeustvo srednjega stanu, je malo pripravno. Naj naši pi-satelji sežejo v mestno življenje, saj je snovi dosti. Kdo je do sedaj naše beletrtstične spise bral? Dijaki in posamezni redki možje iz rodo-ljubja. Dosti že imamo srednjega stanu za seboj, pa ue pustimo ga brez dušne hrane! Iu tu bi na-svetoval, naj se pisatelji združijo iu dajcjo na svitlo zvezkc po izgledu Janežičevem, ali večje po obsegu iu drugačue po zapopadku. Zapopadek naj bode vzet iz našega slovenskoga življenja, pa res iz njega in sicer po večjem iz inestuega. To bode naše ženstvo zanimalo. Žalibože so naši slovenski očetje, sicer odlični rodoljubi, toliko za-nikerui iu malomarni, da gostokrat Še ne skrbe, da bi ujih otroci slovensko govoriti znali. Res je, da mnogi sin ali liči kakega ucmškutarja več slovenskoga ume, ko „narodna" mladež. Proč s to uemarnostjo! Vsakemu naj bode sveta dolžnost vsaj otroke narodno odgojiti. Ako hčere nemajn za višjo odgojo narodnih pemoekov, naj vendar očetje skrbe, da bodo navadne reci v življenji slovensko povedati znale. Koncem izrekam prošnjo do razumnih Slo-vencev, naj blagovole resno preudariti moje na-svete. Iz omagaj mu na čas ten način, da mu ne vzameš lastuc vrednosti; in si mu to vzel potom ne pričakuj več, iz njega izrediti si značajnoga moža. Povračaje se k najnovcjšeimi pordpor-nemu društvu za bolne nomško dijake, omenjam, da pozivi za milodarno podporo gredo po celi šta-erski deželi, in neki, posebno ncmško-mislcči slovenski štajerec (vulgo: nemčur) bode pripravljen, žc radi dobroga namena, nekoliko darovati, po-sebuo pa misle, da more kdaj morda kak njegov uniu-ek to dobroto v sili uživati, akoprem je po društvenih pravilih vpak Slovence izključen, naj se še tako Ncmca kaže, kajti tu odločuje rojstvo. Evo vam jedne točke, kder vrže Ncmcc nemčurja in narodnjaka v jeden koš; SI. Nared je razglasil češke pojave iu česko brižljivost celo za slovaško dijaštvo ali za slovenfllcc dijake so to lc — pia desideria. lK milltun, 12. febr. |Izv. dop.] (Tu-kajšnji Hl ove ne i) so zadnja leta slovesno obhajali Prcšimovo obletnico, letos pa, ko so po vsem Slovenskom morebiti ravno po izgledu du-najskih Slovcucev Preširnu v spomin napravili hesede in veselice, nismo na Duuaji imeli uobeno svečanosti v slavo prvega našega pesnika. Delali so sicer tuđi tukaj ini])ozantue nacrte v to ime, imenovale so se v njih dobroglasue dvorane v re,-zidenci, nabiral se je denar, napovedovale pcvRke vajc, j»a vsc to ni imelo vspelui. Posebno b pevci je bil križ. Ražen neugodnosti, da dobroga prvega tenora ni, hotel je vsak pevec po svojem okusu pesmi za svečanost izbrane imeti in tako po samom prepiru nismo uikamor prišli, ker ro pevci k va-jam prihajati nehali. Zdaj vi>rašanje o Prešimovi slovesnesti miruje, samo v „Sloveniji" pri Dre-herju še določujejo iu debatirajo o tej stvari in sklonili so napraviti komers, iz katerega pa ineuda tuđi ue bode uič. „Slovenija" (tako se imenuje društvo tukajšnih slovenskih visokošolcev) ima tuđi -situosti zarad potrjeuja svojih pravil. Prvih njenin I pravil vlada ni potrdila, sedaj so sestavili nove po izgledu ouih tukajšnjega hrvatskoga društva „Velebit" in jih predložili politični oblasti; odloka še ni. Ako pa človek opazujc življenje ftloveucev na Dunaji (večji del visokošolcev), vidi, da iz- novil komisijo, v katerej je bil tuđi Ricger; ta komisija naj bi bila pogodila se z gospodi po-slanci. Riegcr je govoril Avstriji za samosvojstvo, in to je odloČilo se tuđi v očitej skupščiui. Ko je dr. Schilliug iz Dunaja vest o tem v Frankfurtu bil razodel, pristavil je prcairno : „Čehe bi samo z mečem prisilili do nemškega cdinstva!u Ricger ko je potle stenografiške zapiske iz „vorparlamenta" bral v narodnej skuj)ščini, pristavil je k onim be-sedam z vzvišenim glasom to-le: „Takim argu-meutoni ini odgovarjaiuo a cepci." Z galerije pak je zagmicl neznansk tlesk, ognjeuost je bila tako velika, da je seja morala prenehati. Po tem pri petljaj i je Rieger bil duša narod-nemu odboru in zmironi se je odlikaval med naj-vćmejšimi narodnjaci, ki je Ceh svoje zaupuosti glavne vence pletcl jim. 29 dan maja meseca so ga Čehi začasno povladili s Palackim, Braunerjem in Strobachoni vred. Ta vlada je njega in grofa Al-berta Nostica v Inšpruk k cesarju Ferdinandu ]>o-slala, zat6 da bi se skleuila ter sklicala odgovorna deželna vlada. Rieger je v tem spisal precej ob-žirno promemorijo o češkem zgodovinskem pravu in o razmerah in zahtevah češke domovine; to spomenico je z grofom Albertom Nosticem vred v roke dal dvoru. Poslanstvo je dobro pogodilo, ker je krepko zagovarjalo deželna prava, se živinu nadami se je vrnilo domu. Ali preduo je bilo prišlo v Prago, ostali so svetodušni nemiri in Ricgru so na pleča naložili butaro, naj posreduje mej bojujočima strankama. O tej priliki je Rieger spisal poziv do ljudstva in dijaštva, iu pravila, kako uaj se pomiri inesto. A Wiudischgraetz nij dovolil tega, torej se je Praga morala udati — rada ali nerada. Procej po tem se je Ricgru odprlo čestno parlamentarno življenje. V češki doželui zbor sta ga izvolila dva okraja, v državni zbor pa jo od-bralo ga sedem okrajev. Prevzcl je mandat že-leznobrodskega okraja, kdor je bil na svet prišcl. V državnom zboru so ga 31. dan julija meseca s Palackim iu Piukasom vred izvolili v odbor, ki je bilo odlučeno mu, da izdela ustavo za Avstrijo, Rieger je bil v zboru eden prvih udov slovauske desnice, ki je želela avstrijsko ohranitev. Sčasoma je bil prvi govornik na desnoj strani, nenavaduo je razvijal svojo govorniško spretnost, vsled katere je zmagovito uiahal po svojih nasprotnikib. Najpopreje se je to pokazalo, ko je na vrsti bilo vprašanje: ali madjarska deputacija smfc ali ue v zbor. Iticger je se svojo gromovo zgovornoKtjo pobil vse madjaroiilske dokaze; živo je kazal, kako zarobljeni Madjari tace druga dva naroda v Ogerskcj, iu odkrival prenapeta Košutova uačela. Nadnavadna hvala na desnej strani je spremljala njegove besede, Ncmci pa so na lovej po gadje sikali — iu jtoslušalei na galeriji, — ali njegovo zahteve so obveljale: madjarska deputacija uij smola priti v zbor. Po tem času je Ricger bil tarča najstiastuejših frankobrodski-madjarskili na-skokov, a po retila njih življenju. 9. dan oktobra meseca je v Pragi v utaroineškej svetovalnici 27 poslancev posvetovalo se, kako in kaj bi bilo učiniti, a na ukaz tega suitka je Ricger spisal očito spričilo, v kterem so poslauci narodu opravičevali svoje vedenje, ob onom pa ne-veljavuost podpisali nepopolucniu duuajskemu zboru. Ko se je zbor bil preseli! v Kromeriž, pri- ginja od leta do leta veđno bolj oni zdravi, po-gnmni, živi in oživljajoči duh med njimi, kateri |e pred nekolikhni leti kinčal slovenske studente ua Dnnaji. Tedajšnji študentje so se razšli po — ćeli Evropi, skoraj lahko rečeni, in postali vrli možje. Narašcaj jim ni enak. Na njem se pogreša, kakor pri premnogjh Slovencih v domovini, delav-nost sploh in posebno ono iskreno, globoko v umu in btcu utemeljeno rodoljubje, katero v elo-veku stori, da se ne boji za narod ni žrtev, ni proganjanja y ne nikakoršnih neugodnosti. Naše študentovstvo je prevce epikurejično. Premalo je pri njem one niladostne navdušenosti in onega blagotvornoga idealizma, kateri je v miuolcm de-l Betlctji toliko storil za napredek našega naroda. I Materijalne stiske res mamkterega slovenskcga ▼Beučilisčnika muče, pa to se je godilo vedno in vendar so prejšnji štndentje delali in mnogo ter uspešno delali. Nedanji se niti ne zanimajo za napredek. našega naroda, „Zore" še nisem videl pri nobenem, in od razumnih Slovcncev za dobre spoznaue slovenske knjige se nahajajo tukaj pri branjevcih za zavijanje klobas, sira itd. Upajmo, da se to stanje zboljša! Našim državnim poslancem posvetovanje pred sotnknni vrati vidno ne gre k srcu. Po navadi je videti v državni zbornici samo Poklukar, drugi pa radi svoje sedeže prazne puščajo. Nekatcri tukajšnji časopisi nadalje izrazu-jcjo svojo nezadovoljnost z vladnim postopanjem na Českcm. Pa ti listi so vendar toliko odkrito-srčni, da povedo, da jim ni toliko žal, da „liberalna" vlada liberalnost na Ccskem na glavo postavlja, temveč pravijo, da je nevarno r Cehi tako posilno ravnati, ker je lahko mogoče, da kak f'e-deralistieen minister ustavoverne liste federalistič-nim porotnikom v roke da. Zameriti bi se vsaj kaj takega kakemu Holienwartu ne moglo, .ker bi se lahko izgovoril na liberalno- ustavoverna ministra dr. Ungra in dr. Glasera. Iz tega se novič vidi, koliko je svobodoljubje dunajskih Ustov vredno. PiSejo pač za prizanašauje samo zato, da bi o premembi sisteme federalisti milo ž ujimi ravnali. \ Politični razgled. Državni zbor je zouet enkrat nekoliko ene seje imel. Lasserjeva „volilna postava za silo" se je ustavnomu odboru i/.ročila. Ust.ivoverci so 'tako naivni, da inislijo, da bodo ne samo Poljak! nego tuđi Slovenci itd., za to postavo slepo glasovali in tako ruiuisterstvo Auerspergovo podprli. $ Kot znamenje, kuko stoji sedanje minister-stvo, naj služi 11 aleem vest v dunajskem listi „Osten," da je Ilohemvart prišcl na Dunaj in dn stoji v živahni zvezi z iuerodajnimi krogi. Drujj duuajsk list piše, da so v dvornih krogih nad se danjim ministerstvora že obupali in se boje, da ne bode moglo vec* dovolitve proračuna za bo-doče ministerstvo doseči. Ako se k temu se pri stavi, da so v adresni debati Poljaki se odločno izrekli proti zvezi galiake resolucijc z volilno reformo, da pa ustavoverci na to nišo ozira vzeli (da ne opomnemo pristriženja terjatev gališke re-solucije v pododseku) in da ustavoverci Poljake tako z vso silo iz državne zbornice gonijo : smemo pričakovati cbračaja v notranji politiki, kateri se-danjemu ministerstvu iu ustavovercem ne bode ugoden. Iz Zagreba poročajo telegrami, da je Va-kanovie imenovan za banovega namestnika in Šuhaj za septenivira. Za velike župane ua Hrvatske ni so haje imenovani fami zagrizneiii magjaroni, tako Mikšić za Zagreb, Dutkovie za Reko, Cekuš za Požego. Z ;i pravde čeških ča so pi so v so bili delegirani ncmški porotniki. V predpreiskavi pred sodnijo poklicani češki uredniki pa bodo popolnem pasivno so držali nasproti Hodnikom in hc ne bodo iugovarjali. Poljski časopisi so z elaboratom porcnarcditi ne smo, deues pa terjajo, naj deželni zbor osnovo za poravuavo potrdi. „Kraj" najmilšc sodi in upa, da bode polna hiša elaborat pododsekov Poljakom ugodno prcmcnila. V jtnis ko-nemškcm državnemzboru dalje trajajo boji proti katolicizmu. Potom ko je pred-zadnjič Ilisiuark večkrat na bojišči bil, stopil je zndnjič novi iuiuistar za bogočastje Kalk na oder iu izrečno povedal, da je nova borba Ncničije obruena samo proti katoliškeinu in uc tuđi proti protestautovskemu duhovenstvu. Kekel je namreč da bodo protestantovski duhovniki ostali žolBki nadzorniki, samo katoliški ne. Ako bi pa ti \ takc „konflikte" prišli, kakor katoliški potem, se bode država tuđi proti njim obrnila. In zopei vstane liisinark ter ponavljajo dolži katoličke ncmško duhovniatvo, da ni naroduo. Med Ki s mar kom, kteii /daj v svoji osob predstavlja ćelo novo NemČijo, in med Anglijf žuga nastati razpor. Anglija namreč hoec Helgo land vojuo utvrditi in je že priprave in gradivt Čela se je Ricgru nova parlamentarna delavnost. Po izdelanih osnovnih postavab je odbor Kiogra in dr. ličina izvolil za poročevalca, in ko je llie-ger 10. danjauuarja meseca 1849. leta zagovarjal paragraf 1.: „vsa moc izvira iz naroda", slavil je svojo uajvecjo parlamentarno zuiago. Nad po-ludrugo uro jo govoril, a njegov govor je bil po-polnonia „improvisovau", pa je tuđi njegovih mi-slij dcroči prod bil prcvzcl vs^» skupščino: leviea je srečna tleskala svojemu poprejšnjemu sovraž-niku, desnica je kopala se v razkošji, — da, ćelo zaspano središče je razodevalo svojo pohvalo. V zbornico jo pridihal nov, živ duh, iu ko je bil Riegor koncal svoj govor, nij bilo tleskanja ni kraja no konca. Rieger je razkril niinistcrskc na-meue, ministri — da bi radi poteptali, zabranili svobodo; opomiujal je kraljeve svćtnike, naj ne pusto, da bi sovražnik omadežil ccsarjcvc besede, iu 8 proroškim duhom pristavil : čc miuisterstvo razžcnc ta zbor, podere avstrijskih mirođov zaupuost do vlade — da stopi iz svojih zakladov in da bode tcžko zopet sklicati državui zbor, zvlasti zbor, ki bi tuđi Ogri prišli va-nj. Riegrova beseda ni od-mevala samo po vsej cesarjevini, kder je res raz- plamenila vse koreuitejše in ognjenojšc dubove, tcmu5 tuđi daleč za mejami je njegov govor v tisoč in tisoč srcih ljubczcn do .svobodo razvući v mogočen plamen. lsTatisnili so ga bili v Kimu in priueslc so ga rimske novine pred volitvami v usta-vodujni (coustituirend) zbor rimske republike ; po-leg tega so ga ponatisuili mnogo tisoč ckscnipla-rov, razlepili p<» poslopjih v Kimu iu po drugih , niestih, očito brali in razdajali občinstvu. Ko se je bil Kieger po razpusčeneni kiome-* rižkcm zboru vrnil v Prago, izvolili so ga v odbor „Slovanskc lipe", kder je zopet neuniorcn bil, čc I i)iav ujegove prizadetve nišo vse prodrle do iz-i polnitvc. Ko pa so se bila prikazala znamenja neblagodejnih političkih okolnosti, odšel je Kieger i zopet na pot iu dalje časa bival v Parizu, kder se ; je posebno pečal s6 študijami v narodnom grospo-, darstvu. Iz tega njegovoga učenja in daljnih izku-» šenosti v Augliji nabruuih, je bil izrastcl spis: „Prumvsl a postup vyroby jeho v pusobenl svem 3 k blahobvtu a svobode lidu, zvh'iSte pracujteiho", i — spis, ki je 1800. leta prišcl ua svltlo. (Konec prili.) ta za otok napeljala. Bismark pa proti tema pro-estira, ker Memčija neće pustiti, da se iztok Labe sapre. Na franeoskem otoku Korzika, rojstnem (raji Honapartov, je pri zadujih povolitvah iz-,'oljen v franeosko narodno skupščino Rouhcr, jivši minister "Nap»)leonov, in se zdaj njegov pri-^rženec, za poslanca. Novine menijo, da bode ta iogodjaj imel velik vpliv ya bonapartistično ro-viinjc v Franeoski. In res se telegrafuje, da je ^trah pred Bouapartisti vedno večji. Iz Angleškega in Amerike prihajajo 0 „alabamskem" vpraSanji pomirljiva poroČila. Amerikanski senat se je izkazal znicrnega, ker o stvari ni hotel debatirati. Angleški miniHtcr oba memoranda ni v javnost dal. Časopisi obeh držav naravnost spoznavajo in izrckajo, da bi vojna bila neizmeruo škodljiva za Ameriko in Angleško. Amerika namreč lehko Irce v krvav upor proti Angležom spravi, Anglcska pak more južne amerikanske države zopet v punt proti severatj Ameriko spraviti, tako, da bi obe dve državi imeli poleg medsebojne tuđi kruto (lomačo vojsko. Razne stvari. * (Dežman) je pred zadnjimi volitvami na Kranjskom v zboru konstitucijonalnega društva rekcl, daje statistično dokazano, da v krajih, kjer ima duhovstvo prevagujoč upliv, javna posilnost, roparstvo, uboji itd. najlepše cveto. U5enega pred-sednika konstitucijonalnega društva in župana v Ljubljani bodo meuda poroČila graške „Tages-poste" na drugo mnenje spravila, ker v „najradikalnijem, najliberalnijem mostu Avstr^jc" (kakor se Gradec ne brez ponosa imenuje) je javna var-nost v najžalostnisem stanji, tako da jaVen oklic podpisan od dr. Rauclia, predsednika graškega komunalncga društva, pravi, da je „vsakdo vsled vedno se množečih tožeb zarad kaljenja javnega miru in reda v strabelk" Ako gospod Dežman bere poroČila v „N. Wicner Tagblatt" o neprestano se godečih roparskih umorili na Duuaji, kjcr tndi dubovni in narodnjaki ne gospodujejo, videl bode, da je stanje javne varnosti v „liberalnih" krajili jako neugodno in dalje Studije o isti stvari v zedinjenih državab severne Amerike itd., bodo gospodu Dcžmanu pridolnlc' prepriČanjc, da stati-stično ni dokazano, da bi stanje javne varnosti bilo v zvezi z uplivom duhovstva. "Ni vselej varao, namerc svoje stranke olepsavati z učeno se kaza-jočo nevednostjo. * (Ogenj) je dvema posestnikoma v Ko-čevji ua Kranjskem pokončal pristave iu v encinu v Zvalah pri Novcm mestu žitnico. * (Izprazncnc službe.) Učiteljska sluaba v Hohinjski Bistrici (290 gld.); prošnje do 18. t. ni. okrajnemu šolskemu svetu v lladolici. Učiteljska služba v Št. Vidu pri Zatičini (350 gld., ata-uovaujc iu nekoliko zemljišča); prošnje do konca februarja okrajnemu solskcmu svetu v Litiji. Služba vodjo1 vcmljiških knjig v Krškcin (HOO gld.): prošnje do 20. t. iu. pri predsedništvu okrožue soduije v Novcmmestu. * (Štcvilo ljudi u a zemlji) znaša po zadujih stetvah 12-S8 iniijonov. Od teli nas živi v Evropi 272 inilj., v Aziji 270 iniljv v Ameriki 200 milj., v A trik i 89 milj., v Avstraliji 2 miljona. Evropa jo toraj najbolj ljudnati del zemlje. Vsled primerjajočih štetev utnrjc vsako leto okolo 32 1 I miljo nov ljudi, torej vsak dan «S7,7(il, vsako uro '|2()53, vsako minuto 01; torej vsak trenutek 1 člo-t vek umrje. 1 Ta\ HO Wt Mtai'4'ffH učitelj«, kteri je, oslabljen iu osamljen brez pomoči, po ■ življe c. kr. okrajni šolski nadzornik v Mariboru : g. Jauez Dominkusch, vse prijatelje Šolstva iu uči-! teljstva, naj pošiljajo prineske, za ubogoga starca, ki je 51 let služil pri vzvišeneni pokliču učitelj-' stva, a mora na stara leta revo in nadlago trpeti. Dobrovoljni prineski uaj se pošiljajo na mariborsko učiteljsko društvo (Domplatz, gola za dečke) ali ua administracijo rSlov. Naroda." W Dunajska borsa 14. februarja. ' Enntni dri. »lol^ v bankoveih . (">-» ghl, tiO kr. 18f,O ,lrž, tM»si.iiU...... 1(4 „ - . Akcijo nanulne l>;inko ... rt „ 4*» „ 1.om Ion......... 1UI „ :tf> „ Napol.......... '» „ I- n Srebro........ lili „ — „ C. k. cekini....... 5,4-»,. Prof. Ih*. liappuVro-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi *i v 3 rinrli v*;ik tok iz ju-avnika. kakor tuđi bell tok pri žiMiskah, če ji- tuđi jsastarrl. Otkv /.:i Kti'kli'nic«! s podukoni o rahljonji 1 tolar 20 »rob. gr. Za poslan th'iiar so strofo skrivno ttobi P° A. Witt-u. T.indon-StraKM u IH. Berlin. *) N.i stotino oz«lravljonih. ("»9—20) Kovain1 iir:nliio piviakavatir *#«•€•♦"« t «/*•** rttffe cftirioj^larc oblike: NusitHjti.H mitć: I -J o .'• io 15 cent, l'.-na. jfld.: 18 i i Jt> o.r» 4."> Afi. NositcIJTia innč: 20 25 30 40 f>0 cerit. (Vita. ^!ti.: "u s«T'.hmoo fm i£tilii»tr*r»»t' vaffft N'itaitcljna mue: 1 -J \ 10 'J0 30 fnt. ! (Vna. tfld.:" n t> T.iVO T:J Ji» 1JS. N'i.sitoljna lnoč: 40 50 60 70 80 fnt. (Viin, slil/: '20 22 '27t -JT.fiO 30. l#«0«» *« iirii»*» 7, železmin obrnčji'in in utogi (gcvihti: Nositrljna raoč: 15 -J0 *Jfi .">() 40 .r>0 cent. Ona, <;h\.~: rr><) J70 J00 -J.'iO';)00~3f)0. tltmtnr vttfjc t XoBit.dji.ajno«:___i^i>___*»<» ..!■> ...s0_„I«M»_^i't. jmiju ,.*«. *,„•*<> druge laff« In uteffi C'ona, {jM.: 3:jO 401» 4fiO o(X) .r>(KJ. Nusituljna moč: l'JO laO -2) ¥j. llii|ttiiily & m»h nmgetam o it. em M»wU tor «trrattti<*«i, (otoie lupitiSfcn (Vtfleiifl^Kbtn. »ris tt In fBicn f«iii<: iDiilt oil't. «* ift fl.'H'^t fuv .lun,i unb Vilt. Jebat ntan filreiiie iOajatcU« tiit («ćn.# ;.hm>iK(»**«m c-.I fcipebl futlantci. i-hp retttu aU auitj \iix fllnbcr jtten «IIit9 unb dlanu* m ■ mifcnfrf attcc «u«irr \>oiti>eilb.ait, firt> fin 1ui«ci (SrLiivlac tommen |ii failen, inKai barin \«\v ^ciit cn^i. Qt?«taicfl(r. bai ©iil «■» tr., ft. 1, i *Q. đtinltb«, mit ccrgolrtitm «(«fir.a*leS I ©t. fl. 2, 2.si>, HMT^ tf*u W«erf$aitm« Hflamn.iPfeifftt unb 3H(«*m. h. 3.^o, 3.&0 ^^w f^onflc gaficn unb fcinfte e*ni(;crci i etilđ ■■■*- 9)tu;flc ptattif; uinfte Cortcn i &t. fl v, 8 so, 3, Vicifcn fiir aOctlei . tgamn unt libaf, mit tittrgtu^ ff. 4, 5. Sinti*. ti]orKitii!af eijjaritntafitcn. 1 ©t tt. 40, 60, »o, ft. 1, 15", tt^uifittit, (irt žiiiđ (I. 3, 4, 5, 6, 8. i^^ feinfle Scvtcn fl. a, I. 0, 3, Ji.r.o. IMP" lVla"tif«Oe Ijf*tnffurt:tutir> mit unb cl^nr ?itnl|, M^^> Woiit*fl$er, It. 10, i\ 'ii>, S5; jeinft In ?tfc«r, **^* l ©t. Kl) 30, 40, so, CO tr. ^^^ te. 30,4*i su. BI^^FiirHorrcmttlirliFftiichbftr » €t fl im it IM 3"o 3 80 450 i ©vicgei. mit teai »n&alte: i (tincJ cngtifct«« »iaiKrneflfr, Sili r> «ilbtr, (4on aniaeflafft, tr. iJO, 80, fl. >, 1.0 MB^* Chllllllber ^0 „ 50 w fcin mit ^Ibmlfimfl. tt. 90. fl. l.so, a. ^T.i» wrf« đBiib^ltait^^ Jtetfl uibum fritt beim OeitnrnbcMtlfctiMttt. bti iieiteften i <$$t<. a>tfftrtiiifflK fl. 10—50. :iiib bw,l>b ću ja i iiit- cb« Ofttit, mit taftu.£L-u liifc= i eaijbaltrr. t^enfttr fta<;on, f|. t.W), ti^i'n .«lj.iri!ie.i. 2v.i.i$c 4»''gen«i!me lU.'cri'af^uug bevoitt i '}}ft|fcif!tv.ui:t fl. 1,50, 2. :nan tem :i'eju i £ntrf ■niHctiijbtfer f! 3,3 80. I genftttirb. ! (i ©uBVenfc»b»fct fl. 5.60, 6.B0. I 1 » ilrf ft.nit« Scrmat fl, 0, 10. 1 Stllđ aroP« tatt.ic? i X(jb. ajitfftrrafttr, («onflt Sfrtflen, ff. ». I ,Utm.it fl ti. 1 ©tilit gri'6tcl Ditart,-Vta*tftilift ft. 14, ai^c« (Sbinn .C-er-^cfltnfiantt tu &jfrift»mi[«n. X>irfc» I m^^pv ^« feiufteii cuaftVeu gertnoOrc mit a^vemat^« tfabrtJt ifl in fjavbc unb ftaron fcem c4lcn S»iU'cr w^^m (>t'iu iHJ.iđ utt> At".aucc @ci;traf! ouj i, u t'i« gttuu iiadj^t.iljmt, s^ic.. antfnnnnđ • fl. *. * *o, 5.M. «to, 7 50 MT* B«s» c«B»lrulrteliomprltien, "W Đ^Z DamOn-NBOOBSairei tvet4ie in retnem ^aii«(>alte ftpt-n frUfn. i it Jtintu- flV^ mit Jit^alt jaer ^Id^re^uifitcn, mtt (cinfler aufit « JPriOe h0 tl- "■ 5< ' 8"- l, ^tilđ đr°6c ^pri^e fl. I.4D amftatiiin.) ir. 50. 8 i, fl. i, i so. l.so, 2.3«', i etBđ »hUterf|:riBti>i>it.,fi. l.i*o. I štiiJ Iiitietbtn mit -l:ra>btau*ft.ittuiM II. 8, a.50, 3, 4, 5. EJmib!yrU'f. tJTa« 10 tr.. ^inn 30tr. 3Hp" Xitr hntbr <»>r*i4 dfq«n friihtr. »^»^ li^t« CriUiniia.Vbfitt (iVcjnntlJeiiS-tutfci) 7if <^^F 1 Vaar Si\tn, ncuefl« 3«;on, franj 'l'orvcnan, t ■^^ (e.'-c^nlif^e'Aabrirnt ifl rcinVcn allen i^illftofftit, Tr. 40, «ii. 80, f(. i, 1.50. *f birt taber ui*t. nit ai.Mre 'Jlitlallt, ift febe bJU«Vaft (ctbt imnicv Hfifi imb f)liiii]tiib. UK* l*m prafiifdit« bi a i a«» mtfttotut ift bi« 1'^ ©tiltt »ajftrh'ftcf Kn jr. ■^^ HUK- 'žđ)v«i6,-arnttiir oufl iDronceguu, 6cfte(jtnD:la » ftmteitpjfctfl 1.20. au« 10 2tilđfii, mib j>rat: 1 ll&vb.Jltcr, i ««ieib»tua,'ia « ©^iieU-ffel fl. 1 BO-1 BtfcitltU.«r, 1 Vefijircm, a ed)rtib>Vcuittcr. i XV«mc- » » Dbc«i^L-|jffi' Jn Tr. nultr, I JfanbltiiAter, i fteucticufl, ' Qetmvif4cr, f(Uc« 1 * ©upvcnfrtjćfcftr .">" Ir. ^^ ffbi- (lUbf* uut clt^ant au«3c[il^tt unb tcfttt blc« 3 fl - ^ «r Eobte Alpa«oa-I.«ffBl. -«§ . __ . JL ' ____ lD(>b. «6lof1cl tt 2 40, ^.si>, 3.50, 4.so, 5. B i r,h >• , 'J fl4 ■Jl'1\ŽJ^!1^1' aitrfiiucttc^ittđOA'ifftt, bit tmmer wcf8 6ltifcn: | 16 ' " » oille ©crte fl. .1.50,-t.f'0. ,~ »aitetlofitl •.& fr fi B 1 . I^njt x>-.ti.tnIuumv>ie fl..l.^O, a.M., 3.S0. g^ Tein.te eoglUohe B»be.teoko. -»« t I " rsW,v im/V, n i ™ i .V« te fl' ' ** ' » ^b- '" l-y"ffet'J".t anavi, fl. ■».*•, 4-'.O. C B I „ r.inb.Tliumite fl. 1 50, .-, a.so. 1 ^ feinfle e^ i Itn >l ..f-J. *;. o,7....i. $ 9;^* ^if ariMit« iiu«it)rthl »on i (I Šeiitrt-^e{t«t, in^ulj, aSiin ct« iBilffttbfrn n« j W r^e* Bali-. Thoatcr- u. 1'roinenaJcfftchern. _. lfltit, fi. a, a,'. . ! ■ i rt tinfaib. ob.T bilbi*.!r. 3». 4-, G<> B*^" **'laste AlpftCCU- liCUCllirr. 4ft^ ■ '. 2t mit fAL-itcr Hi^lerct, tr -JO, no, n. 1, l.JO. ^bljc: 4", 1", ti", 7", s", •>■■, io . J Hpi-oit-tveUouiifltiatri, il. i 5u,a, a.5O, 3, *, 5, 6. «Prei!e: l €t. lfT4i), .'.n, ts >, 7T1, ««■, •»., .1, 1." j ■ 3IBV" 4!Ttr rimiiriT imrtlthchrttril ""9^0 aHf^ X>ic f«ćuftai miocen nier «rcit«-1 rtllcuifrft. . ■ -.ine Vnlvemal -Damen-1 Ollette -Ka»«ptti>, jjetarmifl, nak-il v na1 m, 1 '^aat :i, 4,r> fl. ■ 'Jtofi, ffin, 6cl.it, i m 5|);rr;!i, nm mučiti *inb mit rttn l vtAttporei uu» VUaboflev 10 ti-.,mit laf|c i'> Ir. ; ■ .inV'ilU it u 1 eiuct 1 [.rt:t (cifc, 1 aIikuii ^.ujinl, O|^^p" "Jt. |lc lajttieii vatcnien. jt'l,i pr.ilufiti l Ji.tnu' ■ 1 £tiiđ 2Ba(t*iHniiafct, 1 >žtmt Zaic^'-nfpieiicl, I firifir «^^F ititcirt^la«, gibl tiiicu [rbt groben Viilit vei? tr.t;i». j ■ f umi, 1 StiLilf.mim 1 >^I, hh. n(ij.\rt)i' jtuurc fl. i.'jn. < ■ uiL-ift, 1 «nnt ^abnpaiHa, 1 Sla^n .paaiul, 1 4paar* VhB^* Cuttictc .Htnirolac mit flutem CMaf, uclrtjc «»if . ■ tomatc, laidjcnt'iiiiiiii i s2ti«ltanim , 1 JiiiimiK nijj r, *^^ etuer Valljcii Hitile ^iTnfulpt 'UU<» tcntit* arcinuu ■ 1 ^unoinfdittlJtt, 1 'Jtj.v-'i'ti'e unb V4*u(jcr, l J?ieib«baif1«. lajftn. 1 etuet 4", sit fc, fl. 1, i.a«i. \ 1 jfopfHUflt, 1 'JJaaclt'ikfk, 1 HabnUUrflt. H£Te« ceu MHp" Slintlllillitr f'^» bu' »l«u*fl-«n»tur£>i «11-j ciufi« Cualitj: mib foftet ui'ammeit tlu« fl. 4.80. «^^ ojiwnwuiiH SHconceflufi. iSiniifl.Mrfiittn.ir «■»■» ■Stiten^aUHntfn fiir Berrcn, 1 ©titđ frtjrean (31nlitenfprin>, ein7tfit>.nbatta\ em .icucr^tiis unbKin fdji?« j ■^^ oter foiotirt ar>, 36,4.-.. eo fr ncB tSM-ureito'ciftbfn auđ feinftfm 3)ttcr(4aum. flUt« \.i OTorftnfte eeitcit^dartcfl » K(> fr., fl J, 1.50. famnifn blc« it. 1.5». nua Su9teid)juft4ri*bi«brrtifl«t)vtfn Urovnit^trtr&tttraiifincineGomniilfUn^.Jlbt^iliing.Hifriinfiomst* ift ti;« taP:irtji-,c j (»a^oftbttiec »rt, In tem lc»obl fctr tleiufte olđ điirb ter flroi;!« Vlujtrafl, in ittt !e;an^t riiij^lagenb, ji^ntu um billtflitfprit »rirb. Cc fmpiifbji fi* bnt-eriu ialitrttrtirn flit'trHgcn SaSctfkofcrr.CS'ominiffiona ©ffdrafttro A. Friedmannin2^icn, Stacunarski pomočnik (Coinmis) tuđi pri posti izurjen (P«stcxpcclitur) želi premeniti svojo sedanjo službo do 25. Busca t. 1. Pisma naj se posiljajo pod naslovom: L. 8. v Novo ves pri Kakcku. (31—3) Klic iz Dunaja! Slovenci! Bratje! Pod varrtvom -rofa Hobenwarta se je laui Vfliko ^loiilll^ko poflvz^fje na Dunaji ntemelUo. Slovm ni več- prisiljen, kupovati i.utrebDO bla-o pri kakem ncniškutarsKem .indovskem kupcu, kteri ga ne samo goljufava, temvec ga se zarad njegove narodnosti zasmenuje. To se je sedaj nehalo in vsakdo pc lahko na nas obrne iu za mah. denarja najboljše, najsohdnejse blago dobi. KR7|ioštljamo «nak dan za p«vzetebt , i , r rnrfno „nnnm „a ■•» 4t: v. it\\ M kr. i.rotlninmo nailopio ]uli- po 4. -., K 10 uli 15 kr. iiiyl<>iiii ametni oBenj, po 9 Ur. ena »katlj«, v kteri je h ko^ov n«jfini- vrefl. vetjn vKta jio i."*', iip kt Mjg... po J1^. ii* !•■•> s. -.n. duha in »cvarnosti. Večji jako hpi veljajo p0 25 kr. pravo oaehovo olje, > kterim 8e lahko L\.;>. J.25; na-'^''-Illw \V{* '.,'ii' Tpziiši, v rlr- i«o 3'Vr. futi.pr.itiOin album, l.'P i>o M, «" kr.. i'... :i.i. :;.. 40, 50. Ćele k.iH.to z vsemi sor- Vsi lasj.M«mno pobarvajo; velika steklcniia p., A'J'v-uS ko<.v «.«,-.. fmv«. «11- r» Ki'i dv.™., ilir«, jo.l. i-k.« ».- brni. in «h.., v »ktf: mUtai«,™ ...t ^."^SfSSi.* "ta"te.ST ». «" borto bi. i*, .". Kl. kazaim'i " ali --w lz anRleikppa blap.i nare- " , "' t!>,tn, „.nrav-i n dobfr ^^.^ .^ ^ ^ ^ bgun uhko naprav,, so kr. po 4.1 kr.-Srrebbo i« oMeko z n.guii " P"«" « , „, ali , V, "*lik »lat i".r.t«n s p.Catom z za M. «s. !•« ali l.S« t.ro.lajamo jak« elegantne li t 1 st.'klcnic-a c. kr. priv. slonove zob ne paste, ktera v petih ininutah najbolj črnc zobe blisćeće bele ston, velja glrt. 1.48 m se ^HJEIlftlUlO • $amo in edino pri nas i. !morilll^ki Iltirodlli Bazar in razpošijjavili pOSel na Lhmaji, Mm-iahilferstrasse, Kr. 11 A. * Slovanski brat je! pridite osebno ali pilite,-kadar gori omenjenib reci potrebujete. Razpošiljamo vse za povzetek. Trgovcem dajemo kljuhu tako nizkim cenam še odpustek. Vt^-a, m» **+***>** (21—5 ' ^ visokim spoštovaujem %^rCH w **^«'' Izdatcij in odgovorili urednik Martin Jclnvšc I'.. 'j'iskur: t1'. S k a •/. :i iu drugi.