"topujmo Z vojne eld .d if t d< se | js BONDE In tNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MOf^NINO DAILY NEWSPAPE* CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 1, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL mi ^AL SE JE PODAL V "" AMERIKANCEM, Kl BODO DALI FRANCIJI ?kf°rt, 31. Jul. _ Pierre ^Premier Francije ob času /Okupacije, ki se je ob Ipemčije podal v zavetje 1iP» Je bil od tam včeraj jz-JVsede] Se je y letalo ter ""j 12 Barcelone v Avstrije je izročil v roke ame-ojaške oblasti so potem "k°J vse potrebno, da ga Franciji, ki ga hoče po- ^ed Sodni stol, da se bo m sodelovanju z L( Iva 2 Lavalom, ki sta ga , nemška pilota, je pri- »lT na letališču v Linzu, ,T kjer so ga takoj vzeli Vo **eriški vojaki. Ame- i t i^'ojaške obloasti so potem — Pri neki hiši v tem mestu potrka dtarinar in vpraša gospodarja, lci je prišel k vratom, če ima kaj starih cunj. Da nič, je rekel možak, ker je žena na počitnicah. Tedaj se pa starinar bližje pomakne in zaupljivo vpraša: "Potem imate pa gotovo kaj praznih steklenic, kaj?" y NOVI GROBOVI Joseph Pečjak | V Glenville bolnišnici je ! umrl po daljši bolezni Joseph Sodelo- Pečjak, star 39 let. Sedaj je val je na celi črti z Nemci in | stanoval na 620 -E. 109. St.,1 zdaj bo dal za to odgovor fran- prej pa na 63. cesti> ko je hiša' njegovega očeta pogorela v plinski nezgodi lanskega okto-ibra. Pogreb bo iz Zakrajškove-' ga pogrebnega zavoda. Čas po-' greba še ni določen. coskemu narodu O Konec konference pričakujejo v četrtek ali petek Postdam, 31. jul. — Danes so bili Truman, Stalin in Attlee zopet na zborovanju, katerega niso imeli zadnja dva dni. Dva dni ni bilo zasedanja velikih treh, ker je bil Stalin prehlajen in mu zdravnik ni dovolil iz hiše. Zdaj je že mnogo boljši. Kakor sodijo časnikarski poročevalci, so v delu priprave za zadnje zasedanje, ki bo v četrtek ali petek ta teden. -o- Chase Brass je odpustila več delavcev te dni Chase Brass & Copper Co. v u "L, ave ne marajo imeti Euclidu je odslovila več kot 2 vsrr^Sa opravka. ale'^ dospel Laval s svojo MaiiS0Pgraaineriškir /WlO(M ' 1 njem So do" , u%rZ v a^eriški valuti, iS r *5o°-pri f, # in t tudl mnogo fran. '»t*, kiSPanskega denarja 300 delavcev, ker je izgubila nekaj naročil za municijo. Delavce so začeli odpuščati že 30. junija, toda največ so jih odslovili zadnjo soboto. Iz bolnišnice Miss Mary Leskovec, 1449 E. 172. St. je zdaj zopet doma, kjer 1'ojen leta'jo prijateljice lahko obiščejo. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Bil je član društva sv. Cirila .in Metoda št. 18 SDZ ter 129 S. N. P. J. Njegov oče je doma iz Vavte vasi pri Novem mestu, mati je pa iz Ambrusa. Poleg žalujočih staršev zapušča sestro Ano in brata Roberta. V soboto 4. avgusta ob devetih bo darovana vojaška maša v cerkvi sv. Kristine za mirni pokoj njegove duše. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Naj blagi mladenič mirno počiva v tuji zemlji, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. 031 pTij lift Za 30 dni je dospel na dopust 1st Lt. Edwin Pakish, sin Mr. in Mrs. Anton Pakish iz 1084 sporo- i. • E' 7L St Služil je pri 9" Zra ca, da jej^ni armadi v Evropi in je dovr star 201 šil 65 poletov nad sovražne tar- illa Lnakratk0 Poročali, $7$ v0LMuskoka Ave. br-nleea oddelka, v ka- iL e PicelJ's nekeln StarŠa dobila Pije ra V0Jasovega tova. ere°geaPadel v vodo z i služil P°Pravljali. V F pri. .^ženirjih 3. juiff ?1Ji se je izkr- C^vS f lansko leto, 10 p)ojev I Udeležil se je NemČiji 111 Av. bn kliean 5. 6. anS , morJ'a je bil df>rda lanske nil" Hirati Nick Wilkelis Včeraj zjutraj je umrl Nick A. Wilkelis, znani litvinski po-' grebnik na 6202 Superior Ave.' Bil je star 43 let. Zapušča že-, no in dve hčeri. Pogreb bo v' petek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Jurija na 67. cesti in potem na Kalvarijo. Korenov pogreb Pogreb za pokojjnim Steve Korenom bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in potem na Kalvarijo. —--o- Samo dvoje lahko pomaga, da ne bomo zmrzovali prihodnjo zimo Washington. — Vladni kuri-vni eksperti so izjavili, da bo delala ameriška jeklarska industrija prihodnjo zimo samo po 4 dni v tednu radi pomanjkanja premoga. Tega nas reši lahko samo dvoje, so izjavili vladni uradniki, in sicer: če armadno poveljstvo odpusti iz vojaške službe takoj 30,000 premogar-jev, ali pa če se vojska z Japonsko nenadoma konča. Notranji tajnik Ickes je izjavil, da bo prihodnja zima za ameriški narod ena najbolj mrzlih, ako se ne dobi pravočasno dovolj premogarjev. Računajo, da bo manjkalo najmanj 37,-000,000 ton premoga pod nor-malo. Burke nominiran za i župana z veliko večino i ________________ Nominirani so za mestni odbor: Prince, Kovači* i in Pucel V 783 precinktih je dobil župan Tom Burke 45,430 glasov, mestni odbornik Ray C. Miller 17,111 in George Harris 7,371 glasov. Župan Burke je dobil 65% vseh glasov, j Tako bosta v novembrskih volitvah kandidata za župana ,Tom Burke in odbornik Miller. Toda sodeč po izidu v primarnih volitvah je Burke že zdaj lahko siguren zmage jeseni. Miller je kandidat uradne republikanske stranke, Harris je pa kandidiral kot neodvisen republikanec. V Clevelandu je volilo včeraj THOMAS A. BURKE Father Baznik zopet poroča mu Alie vtr - *",10«-ega coi?azel Hi' leta. šolo ter višjo šolo. če kot pilot bombnika B-26. Po dopustu bo odšel v Kalifornijo v nadaljno službo. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. m M n Obiskal nas je Pfc. Wenzel Frank, ki je prišel za 67 dni na dopust k svoji soprogi Helen, sinčku Robertu in hčerki Helen na 6322 Carl Ave. Služil je pri Kabd iz domovine Frances Požar, 1062 E. 68. St. je prejela od sestre Karoline Požar, Sodražica 155, odgovor na svoj kabel in sicer poroča sestra: "Vsi z otroci smo zdravi. Brata pa ni doma, je na policijski postaji. Pozdrave!" ' Za karte smo poslali Za nove igralne karte za vojake na Pacifiku smo nabrali v našem' uradu $10.00, kar smo odposlali na blagajnika Dale Browna, National City Bank Bldg. Nq, s tem desetakom se bo kupilo kakih 30 "dekov," kar je že nekaj. Prav lepa hvala vsem, ki so prispevali. Darovi za begunce Iz strabane, Pa. sta poslala Antona Tomšič in Mrs. Ivana žužek vsak po $2.50 za slovenske begunce v Rimu; neimeno-vona iz Clevelanda je darovala v isti namen $3, $2 pa v podporo listu, ki se pošilja brezplačno vojnim ujetnikom. Prav lepa hvala vsem skupaj Tretja obletnica 12. diviziji in je prebil v nem-' V četrtek ob osmih bo daro škem ujetništvu 7 mesecev in vana v cerkvi sv. Kristine maša pol. V civilu je bil odličen ba- za pokojno Gertrude Kapler v sist pri Glasbeni matici. spomin 3. obletnice njene smrti. Italija 22. jul. Danes je nedelja in prav z veseljem vam poročam, da se naši fantje še vedno zavedajo duševnih vrednot. Vsi prostori, kier je bila daritev sv. maše, so bili natlačeno polni; * Udeležba pri spovedi in sv. obhajilu je števil, na. Ljudi doma ni treba skrbeti radi njih sinov v vojni službi. Prilagam nekaj pisem, ki so jih pisali'slovenski begunci tukaj v Italiji. Oddajte jih, prosim, njih sorodnikom, ako vam je to mogoče. Novice iz "stare domovine" so vsak dan bolj obupne. Slovenija, kot sem že zadnjič omenil, gre skozi persekucijo, kakršna nima primere v zgodovini. Ako ne bo kdo tega ustavil, bo slovenski narod popolnoma izginil z zemlje. Na tisoče naših Slovencev je zaprtih v škofji Loki, v Begunjah na Gorenjskem in v Kranju. In ker ječe niso dovolj prostorne, da bi bilo v njih prostora za vse, so komunisti iznašli drugo pot, da se rešijo odvišnih jetnikov. Te nesrečneže vlačijo k jamam v Kočevskem logu in ih tam razstrelijo na drobne kose z dinamitom. Tako izbrši-jo svoje zločinsko delo, ne da bi pustili kako sled za seboj. Tukaj je drug primer sovjetske "pravice." Dve sto ujetnikov ,ki so bili nedavno osvobojeni iz notoričnega Dachau-a na Nemškem in pripeljani v Jugoslavijo, so komunisti takoj ob prihodu zaprli. Pa ti vsaj niso bili fašisti in naciji!? pa zakaj so jih zaprli? Komunisti jih dolže, da so ti ujetniki za Angleže in bi bili tako v veliko nevarnost sovjetizirani Jugoslaviji. Partizani sami so začeli živahno pro tli-zavezniško propagando! Zadnje čase so zaprli v Ljubljani 34 duhovnikov. Večino teh so komunisti obdolžili, da so "anglofili," to je — za Angelže. Ali si morete kaj takega predstavljati? Po jugoslovanskih mestih je ljudstvo zelo nemirno. Komunistični voditelji žive razkošno, dočim žive njih partizanski somišljeniki od tega, kar nakra-dejo in naropajo po hišah. Tam vzamejo vse, kar najdejo živeža ali obleke. To zimo bo v domo. vini, kot videti, strašna lakota I komaj 17 % vseh registriranih i volivcev. Burke je izgubil samo dve za-, morski vardi, 12 in 18, pa še ti-I sti samo za neznatno število j glasov. j Včerajšnje primarne volitve so bile ene najbolj mirnih v zgodovini Clevelanda. Za primarne volitve je bilo v Clevelandu tako ma,lo zanimanja, da mnogi včeraj niti vedeli ne bi, da so volitve, če ne bi našli zaprta vrata v — gostilnah. Kakor kaže izid primarnih vo. litev bo mestna zbornica tudi prihodnji dve leti v demokratskih rokah. 'Demokrati imajo zdaj tam 18 glasov, republikan ci 15 in tako bo tudi'po novembrskih volitvah. Najbolj živahna kampanja je bila še v bližnjem Garfield Heights. Tam sta se potegovala dva demokrata za nominacijo in agitirala od hiše do hiše. Kot kažejo števike je bila dirka zelo enaka. Edward Crudele je dobil 1,125 glasov, Joseph Zelazny pa 1,081, torej je razlika samo 44 glasov. Ker je tako majhna razlika, bodo morda ponovno šteli. Zmagovalec bo jeseni kandidat proti republikanskemu županu Raymondu H. Ring. Kandidati, katere smo mi priporočali1, so sijajino zmagali. Danes zjutraj smo imeli na rokah kompletne številke samo iz 23. in 32. varde. V teh dveh vardah so dobili torej kandida-tje sledeče število glasvo: V 23. vardi so dobili,županski kandidati sledeče število glasov: Eurke 1314, Miller 176, Harris 70. Kandidati za mestno zbornico pa: Kovačič 1296, Louis Novak 294, Anthony Kozan 132. No-minirana sta torej Kovačič in Novak, ki bosta kandidata v novembrskih volitvah. V 32. vardi so dobili županski kandidati sledeče število glasov: Burke 2,984, Miller 546, Harris 349. Kandidati za mestno zbornico pa: Prince 2,184, Vehovec 1,136, De Santis 500, Pucel 1 (ta ni bil tam kandidat). Nominirana sta in pomanjkanje. Vsak moški do 45 leta je bil mobiliziran v komunistično armado. Doma je ostalo samo nekaj starih mož, ki naj pospravijo letino in opravijo druga dela na polju. Snoj in Fajfar sta poskusila resignirati iz nove vlade, pa "predsednik" ni hotel splrejeti njiju odpovedi. Nekega dne v bližnji bodočnosti bomo slišali, da sta bila "spravljena na varno," če veste, kaj mislim s tem reči. Snoju niti ne dovolijo, da b; obiskal celo svojega lastnega sina, ki je v ječi na smrt bolan. (To je' minister Snoj, ki je vstopil v partizansko vlado v Sloveniji; op. red.). Po ukazu 5. armadnega poveljstva odpotujem v par dneh z letalom v Palestino. Velika čast bo zame obiskati Sveto deželo, rojstni kraj Kralja miru. Narodi odklanjajo Krista kot avtorja miru in posledica tega je, da dobivajo zmage, toda ne dobe pa miru. Pozdrav vsem skupaj tam do. ma. Father Baznik." -o- Zanika, da bi plačevali uslužbenci asesment Okrajni inženir John Mc-Williams odločno zanika, da bi morali plačevati njegovi uslužbenci po 2% na mesec od svojih plač v skupno blagajno. Njegov oddelek je najel čez poletje dijake in ti se zdaj pritožujejo, da se jim je toliko odtrgalo z izgovorom, da se nabira za McWilliamsovo rezidenco. Plača njegovega oddelka je na mesec $85,566, torej bi znašal ta asesment mesečno $1,700. Delavca je zabodel V Fairport, O. je nek delavec do smrti zabodel svojega tovariša Gabriela Babiča, doma iz Pittsburgha, Pa. Zaposlena sta bila pri Acme Construction Co. j Guam, 31. jul. — šest ameri-Napad se je izvršil v prepiru v! ških bombnikov je danes trosilo železniški baraki, kjer sta sta-1 Po Japonski letake, novaja. Napadalca iščejo. Kaznovana perutninarja Joseph Musso, ki prodaja perutnino na 6717 St. Clair Ave. je bil obsojen za 5 dni v zapor, ker je prodajal kokoši nad po- torej Prince in Vehovec, ki bosta kandidata v novembru. V 10. vardi je nominiran Edward L. Pucel, v 28. pa Michael Lucak, ki nista imela protikandidatov. -o--- Vile rojenice so pridne Slovenski rod v Clevelandu ne bo še izumrl, kot je videti. Vile rojenice so zelo pridno na delu in sicer se nam poroča o sledečih naraščajih: Družini Mr. in Mrs. Stefan Sika, 9319 Meech Ave. so prinesle vile rojenice v pondeljek večer krepkega sinkota prvorojenca. Mati in dete se dobro počutita v Huron R d. bolnišnici. S tem sta postala poznana Mr. in Mrs. Frank Žagar z istega naslova prvič stari ata in stara mama, Mr. in Mrs. Sika iz Nelson Ave. pa že petič. Družini Mr. in Mrs, Edwrad Zelazny, 12113 Marston Ave. so prinesle vile rojenice v Glenville bolnišnici 17. julija zalega fantka,, ki je že drugi otrok v družini. Dekliško ime mlade mamice je bilo Eleanore Skully, hči Mrs. Frances Skully [i 1105» E. 64. St., ki je prej živela na 61. cesti. Pri družini T/Sgt. Frank in Anne Gačnik, 1393 E. 53. St. se je tudi oglasila teta štorklja in pustila za spomin skoro 10 funtov težkega sinkota prvorojenca. Mlada mati je hči družine Mr. in Mrs. Victor Hočevar iz 1393 E. 53. St. Mati in dete se prav dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Vsem trem dru,žinam čestitamo, vsem trem mladim korenjakom pa želimo dolgo in srečno življenje. -o- Danes bo tiščalo Včeraj je bilo v Clevelandu uprav neznosno vroče vreme. Zvečer je ponekod nekoliko močilo, pa ne dosti. Proti večeru je zlezel toplomer na 92 stopinj. Za danes napoveduje vremenski urad pa še -bolj vroče. Zvečer bomo pa — morda — dobili nekaj dežja. Poveljstvo ameriške zračne armade je dalo na listo 12 japonskih mesl v katerih poveljstvo 20. ameriške zračne armade svari japonski narod, da je zdaj na vrsti nadaljnih 12 japonskih mest, ki bodo porušena, kot so bila druga. Tudi za druga mesta so Amerikanci prej stavno dovoljeno ceno. Drugi je' posvarili Japonce ter potem be. bil obsojen radi istega prestop- sedo tudi držali, ka Thomas Olivo, 11016 Union! Letaki so svarili japonski na-Ave. kot prej, naj takoj zapusti mesta, ki bodo požgana in porušena. Kakršna usoda je zadela ona mesta, o katerih smo vas prej svarili, taka usoda bo zadela teh-12 mest, so svarili letaki, ki so naštevali po imenu vsa mesta, ki so na listi ameriške zračne armade. Teh 12 mest šteje skupno 1,300,500 prebivalcev. Največje je mesto Mikage, ki šteje 300,-000 duš. t 5UIERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO. Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poitl,- celo leto $7.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po Doitl, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $3.35. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6£0. pol leta $3.60. četrt leta $3.00 POMunemm številk* 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per rear. U. S. and Canada. $3.60 for 6 month*. Cleveland, by mall. $4-00 for 6 months. U. S. and Canada. $3.00 for S months. Cleveland, by mall, $3.35 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 far 3 months. Single coplee 3 cents. Entered as second-class matter January 6th. Ii0>. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1871. 88 No. 177 Wed., Aug. 1, 1945 Po vojni pričakujejo celo več stavk Opazovalci delavskega problema v Ameriki sodijo, da je neizogibljivo, da bo po .vojni raje več kot manj stavk. To svoje opazovanje bazirajo na tem, da se delavski nemiri vedno bolj širijo. Vsak dan bolj jasno se kaže, da kadar bo enkrat konec izdelovanja vojnih potrebščin, bo nastala v Zed. državah ekonomska vojna, kot je še nismo videli v tej deželi. Naš kongres, pravijo, ne stori ničesar glede tega. Predsednik je prezaposlen z inozemsko politiko in z vojno. Delavstvo in delodajalci se sicer od časa do časa sestanejo, da napišejo novo pogodbo, toda položaj ni nič boljši. Ameriški ekonomisti trdijo v svojem poročilu, da je temu glavni vzrok to, ker je tako delavstvo kot vodstvo industrij pozabilo na interese publike. Niti prva niti druga srtan ni za to, da bi za stalno ostala vladna agencija, ki bi mirnim potom poravnala sporne zadeve. Malo je delodajalcev, ki bi hoteli, da bi vladni delavski odbor ostal za stalno. Prav tako je tudi malo delavskih skupin, ki bi bile za to. Vsaka stran hoče rešiti sporne probleme po svoje in v svojo korist. To je vzrok, da je v videku več in ne manj stavk. Delavski voditelji so naučili svoje sleditelje, da verjamejo v to, da kadar poteče kaka pogodba z delodajalcem in je treba napraviti novo, je treba zahtevati večje mezde. Ker je ob tem času v veljavi takozvana "jeklarska mezdna lestvica" in da mora vsako zvišanje mezde odobriti vladnih delavskih odbor, so začele nekatere unije z drugim sistemom, da dobe denar od delodajalca. Od njega namreč zahtevajo, da prispeva v njih dobrodelni sklad, kot se je to zgodilo pri uniji godbenikov. Ako se ta denar iz tega sklada razdeli med članstvo unije, potem je to toliko, kot če bi dobili povi-šek v mezdi. Ako pa rabi unija tak denar v kake druge svrhe, potem je pa seveda druga. Delodajalci, ki vedo, da bo vsako zahtevo po višji mezdi ali sploh kako drugo zahtevo končno obravnaval vladni delavski odbor, dostikrat puste, da se to zgodi z mnogimi fanfarami, dočim bi to prav lahko na miren način rešili z delavstvom oziroma njih zastopniki. Na nesrečo nimamo še nobenega vladnega načrta, kako se bo po vojni reševalo delavske probleme ali spore. Danes je glavna jed na naši mizi čarter za svetovno ligo narodov, dočim sd* pusti naše notranje probleme v nemar. Mi imamo sicer postavo, ki legalizira stavke toda glasom te postave lahko vsaka unija napove stavko pod najmanjšo pretvezo. Ako se pozneje dokaže, da stavka ni bila upravičena, se enostavno konča in — mirna Bosna. Nihče m kazrtovan zaradi tega, pa najsi je stavka napravila še tako škodo vi deželi, publiki ali vojnemu naporu. Delavski voditelji lahko pod vsako pretvezo vzamejo delavce od dela, ali preprečijo drugim opravljati to ali ono delo. Tako pravico imajo pod zaščito organiziranega delavstva. Ravno tako si vzamejo delodajalci pravico upreti se zahtevam delavca, nihče se pa ne vpraša, niti se ne zmeni, kje je pri tem publika, ki mora biti grešni kozel med obema in ki mora koncem konca plačati za vse, kar se zgodi med delavcem in delodajalcem. Velika večina naroda v Ameriki ne spada ne v unije, niti ni delodajalec, pa vendar ni nikogar, ki bi varoval njene interese. Vlada, ki bi morala gledati za pravice vseh, drži navadno s tistim, ki da pri volitvah največ glasov kot organizirana skupina. Celo kongres sam se boji prijeti to stvar v roke. Kongresniki gredo namreč tudi za glasovi, kot vemo in organizirane skupine so glasne! Nekateri zidajo veliko upanje na novem delavskem tajniku Schwellenbachu. Morda bo ta našel kako dobro zdravilo, ki ga bo predložil kongresu, po katerem bi se uspe: šno zadovoljilo vse stranke: delavstvo, delodajalce in pa publiko. Ako takega zdravila ne bodo našli naši postavoda-' jalci, bomo doživeli v tej deželi veliko ekonomsko revolucijo, katere si nekateri elementi tudi želijo, da bi dosegli v kalni vodi svoje nakane. Ena in ena ni tri Predsednik Truman je šel na konferenco velikih treh na popolnoma drug način, kot je hodil njegov prednik Roosevelt. Značilno je, da se Mr. Truman ni hotel sestati pred to konferenco na samem s premierjem Churchillom.. Morda so v Missouri, odkoder naš predsednik prihaja, takega mnenja, da kadar hočejo trije nekaj skupnega napraviti, pa hodita dva sama v drugo sobo na šepetanje, to vzbudi sumnjo. To, da sta se Roosevelt in Churchill pogostoma sama shajala, je morda privedlo Stalina do tega, da se je vprašal, če je ena in ena res tri. Ako se je v Stalinu kdaj pojavila sum-rrja, da ga hočeta tovariša izigrati z dvema proti eni, bi bilo to samo človeško. • . Sicer je bilo res dovolj vzroka, da sta se nahajala Roosevelt in Churchill, saj sta imela rešiti mnogo problemov, s katerimi Stalin ni imel nobenega opravka. Tudi ni bilo nič čudnega, če sta se sestajala k dogovorom državnika dveh dežel, ki govorita isti jezik. Vendar se nam zdi pametno, da se je podal naš predsednik na to konferenco naravnost in na svojo roko. Mislimo, da zdaj Stalin nima nobenega Prišel je poziv na tega ko-lonarja, naj se podpiše. Če ste brali, je prav, če niste, je vseeno. Sani je mislil na to. Mislil je na to takoj, ko se je radi okoliščin ta kolona sprevrgla v nekaj drugega kot je bilo sprva v načrtu. In to je bilo kmalu. Da podpis ni prišel, vzrok za to bi vedel navesti u-rednik Amerikanskega Slovenca. Nisem se zmotil, zapisal sem prav: Amerikanskega Slovenca, ne morda Ameriške Domovine. Uganka? Pa naj bo! Toda ko je že šest mesecev ta kolona izhajala brez podpisa, naj pa še zanaprej. Zlasti zato, ker pozivnik itak dobro ve, kdo piše. In končno ni važno, kdo piše, na to se gleda, kaj piše. Če in kadar napačno piše, lahko vseeno ovr^ete, ako mislite, da morete. Kaj imajo pa s to reč j o opraviti Julčkovi štefletni, ta kolonar zastonj u-giba, * * * <£!e Moskva ne bo ostala pri besedi, bom tudi jaz preklinjal." Kje se je to bralo, veste. Torej vendar ni absolutno prepovedano, da bi človek kaj rekel zoper Moskvo in njeno politiko. To dovoljenje torej zdaj imamo, samo pod pogojem, da spoznamo prelomi-tev moskovske besede. Velika moskovska beseda je bila izrečena in zapisana v Jalti. Dober teden pozneje se je začela lomiti — pri Romuniji! Cela vrsta Amerikancev in drugih ljudi je tedaj reklo: Pri Romuniji se vidi, koliko Moskva ostaja pri svoji besedi. Pa so le kaj malega vedeli, zakaj moskovska beseda ni pustila tiijih poročevalcev v Romunijo. Nedavno je "The Saturday Evening Post," kot že ponovno povedano v tem listu, razložila precej o podrobnostih, kako ostaja Moskva pri besedi. Bilo je iz Romunije in o Romuniji ter Moskvi. Kdor ni klada, je moral uvideti, da ne gre za drugega kot za goli komunizem. Kdor je bral, je tudi vedel, da je čas "preklinjati" ... Namesto tega je isti člankar, ki ZDAJ sam napoveduje malo moskovskega ostajanja pri besedi, poročilo "The Saturday Evening Post" obrnil od znotraj na vzven in pokril vso gr-dobijo komunističnega moskovskega postopanja v Romuniji z angleškimi in ameriškimi "žaklji." Ta kolonar je že povedal, kako misli o tem žakljastem pokrivanju. Zato ga tudi u-vodnik v A. S., ki obeta "preklinjanje" v gotovem slučaju, ni čisto nič prepričal. * * # Imenitna je bila Jakatova kolona ono soboto. Nad vse modra je bila ona žena, ki je položila mačka na tehtnico in dejala: Res, tri funte! Meso ja torej tu, ampak kje je maček? Če je glavni odbor KSKJ te dni dejal na tehtnico "Glasilo" in mu preštudiral težo, je lahko nekaj podobnega vprašal : Da, KSKJ je v Glasilu, ampak kje je v Glasilu njeno ka-toličanstvo? * ♦ # Father Trunk je že ponovno povedal, da ga je ob branju naroda, ki so se radi ali neradi dali zavesti na to pot tuji i-deologiji in tujemu divjaštvu. Če pa vztraja Father Trunk pri svoji logiki, evo mu je, njegovi podobne: Sram me je, da sem katoličan, ko premišljujem, kako čudno so se zadržali neki glavarji in glavarice katoličanov zadnja tri leta. . . . Zdaj me "Sin Notranjske" spet lahko kresne po krempeljcih, ki so to gorostasnost natipkali! * * * Pisano Polje začudeno sprašuje: "Ali res ne vidite znamenj v Rusiji?" Namreč znamenj, da se vrača Sovjetija od brezbožnega komunizma na pravo pot. . . Dragi gospod, res jih ne vidimo! Ne moremo pomagati. Imate namreč v mislih Stalinovo Rusijo ali Sovjetijo, ker na drugem mestu sami pravite, da sta Rusija in komunizem skoraj eno in isto. Mi že kaka tri leta beremo Vaše mnenje, da se Stalinova Rusija "vrača." čakamo in čakamo dokazov za to trditev od Vas in od Stalinove Rusije. Nasprotnih dokazov dobivamo dosti, Vaših in Stalinovih ni. Pa ji'h zelo težko čakamo. Sicer ste pa v naslednji številki A. S. sami podrli svojim bralcem vso vero v tista "znamenja," če so res kaj take vere imeli. Dr. Grampovčan je pisal, da je Stalin napravil Slovencem "slabo uslugo," ko jim je poslal Tita. Vi zdaj celo priznavate, da je s Titom prišel v Slovenijo — pekel! Well! Če bi bila v Stalinovi Rusiji kakšna resnična "znamenja," bi se to pač moralo poznati tudi v deželali, do kamor seže "sfera." Tito in njegovi si ne upajo delati nič drugega, kot kar jim namigne kako "znamenje" iz Moskve. Delajo pa tako, da ste bili celo Vi prisiljeni vzklikniti: PEKEL! Ne zamerite nam, mi RES o-nih "znamenj" ne vidimo. Dajte nam že enkrat vsaj boljša o-čala, morda potem kaj opazimo. * * * A. S. ponatiskuje misli Fath-ra Hlaclnika iz Argentine o Rusiji in Jugoslaviji. Stvar je zdaj že precej stara. Kos'njegovega spisa, ki se tiče razmer v Jugoslaviji, smo že davno brali v Ameriški Domovini. Po naših mislih je to dobro nadel, ampak tisti Zore v Euclidu je Fathru Hladniku nasproti odločno trdil, da .je borba partizanov .čista in »veta. Tako si stojita tu dva svetova nasproti. Zore je povedal po svoje, Rev. Hladnik pa pravi: "Nevarno je torej, da si taki elementi nadene j o krinko reformatorjev človeštva in bodo pod lepo masko patriotizma in borbe' za svobodo klali in pobijali vse tiste, katere sovražijo." (Dalle ti a 3 strani) -—0—-- dotični dan je bilo pravo peklo in strah. . . " Domjov je posllal tudi več spominkov, skoraj cel arzenal. Vsakemu zavitku pa je bil pri-deljen listek "z dovoljenjem." Najbolj pa se je nam domačim čudno videlo, ko smo nekega dne prejeli s pošto precej velik zaboj. Ko ga odpremo, pa izvlečemo ven popolno nemško častniško obleko (kapa, bluza z mnogimi nacijski-mi zvezdami, širok pas, nož s koščenim držalom, sablja, bajonet, puška, pljjnska maska, daljnogled in še več drugih predmetov). Ko sem ga pismeno vprašal, kje je vse to dobil, pravi: "Z mojim prijateljem sva šla v Nemčiji skozi velik gozd, kar zagledava sredi gozda neko kočo in ko se ji približava, se vrata odpro in nemški oficir pomeri na naju s puško. Vprašal sem ga, če ne bi šel raje z nama. Nekaj časa naju je debelo gledal, nato pa je odložil puško in rekel, da gre. In ko ga pripeljeva v taborišče, so ga slekli in meni rekli, da lahko vso njegovo ropotijo vzamem za spomin, .če , hočem. Takrat smo bili še v vojni. Rekel sem, da prav rad vzamem in da tudi poštnino plačam, ako lahko vse tisto pošljem domov. Rekli so mi, da to lahko storim, kar sem tudi z veseljem napravil." Edward je sedaj v Lands-hute, v Nemčiji. Pravi, da je zdrav in obenem pošilja pozdrave vsem domačim in prijateljem v Clevelandu. Frank Hočevar. Vojak piše Pfc. Edwj(rd R. Hočevar, sin Mr. in Mrs. Frank Hočevar na 1441^E. 53 St. Tukaj se je treniral 13 mesecev in preko morja se nahaja sedaj že 17 mesecev. Piše, da se je udeležil petih glavnih bitk. Domov je po- partizansko-komunističnih div- slal tudi tiskana spričevala, jaštev sram, da je Slovenec. A- Bil je tudi že večkrat odliko-li ga je sram radi dejstev sa- van za hrabrost. Zadnje od-mih, ali samo radi objavljanja likovanje "Bronasto zvezdo" teh dejstev? Dejstva so tu, je poslal tudi domov. To je objavi,jenje ali neobjayljenje prejel za hrabrost v bojih — na stvari sami nič ne spremeni. "Battle of the Bulge" od 2. de- Naj ne bo Fathra Trunka nič sram,! Tega ni počel NAROD, ta je le trpel in še trpi. Divjaštva počenjajo izvržki cembra 1944 do 14. januarja 1945. Eddie pravi sam: "16. decembra ne bom nikdar pozabil, bil sem še v Belgiji in vzroka za sumnjo, da sta se angleško govoreča državnika že prej domenila, kako bosta govorila in nastopala pri konferenci. Stalin zdaj ni mogel reči, da ena in ena še ne da tri, ampak da je treba k temu trikrat po eno. Ni vse zlato, kar se sveti Houston, Pa. — ^Pokojni predsednik Zed. držav, Abraham Lincoln je rekel: "You can fool some of the people some of t'he time, but you can't fool all of the people all of the time!" Kar bi se reklo po slovensko: Lahko se vleče za nos nekatere ljudi nekaj časa, nemogoče pa je vleči vse ljudi za nos vselej. Tako večkrat beremo v raznih listih besede "Osvobodilna Fronta." Kaj pa je ta "osvobodilna fronta"? To ni nič drugega kot pesek v oči, ljudska prevara, slepilo. Podobna je lepi škatljici, ki je zavita v srebrn papir, a notri pa je kaka ničvredna gnila stvar. Vse je pač tako olepšano, da je bolje za uho in za vado v gotove propagandne namene. Vsaki dan, šestkrat na teden, nas obiskuje list Ameriška Domovina. Kakor naš želodec potrebuje hrane vsaki dan, prav tako tudi mi komaj pričakujemo, kdaj dobimo v roke Ameiriško Domovino z raznimi novicami, ki je primeroma cenejša kot so razni drugi listi. Ko na večer pridem domov z dela in prinesem s seboj pošto, pa me moja "ta sta ra" že od daleč vprašuje, če sem prinesel dve Ameriški Domovini in da naj brž dam njej eno. Zopet in zopet ji moram povedati, da v tiskarni tiskajo samo enkrat na dan in ne dvakrat. moje neprevidne vek mora biti res P1 ^^ | vseh konci'h in kraji; Pozdrav vsem 1 prihodnjič bom pa', ])a ga napisal. L inJj J0h,,ii pros a j naj Kadj I star? f p Udje | Nober k Gašp f osen; Družinski oče je o^V": vanje. V družini J. ®datl otrok, zato je vedel' ^ m ko dobil stanovanj«. ten' Icami, Kdaj bo konec vojne? Ker sem pa že zgoraj omenil, da kličem mojo boljšo polovico "ta stara," naj vam še povem, kako se mi je nekoč, Beech Grove, Ind. — Moji ' ko smo živeli še na farmi, ma-starši se zelo zanimajo za vaš ščevala za to. Torej, ko smo kontest, kdaj bo konec vojne j živeli še na farmi, sem se po-z Japonci, zato so tudi poslali j čutil bolj kot doma in zato svoj odgovor. Upam, da bodo sem tudi mojo boljšo polovico najbližje uganili in dobili prvo nagrado. Naročili so mi, naj pišem v njih imenu, kako zelo so zadovoljni z Ameriško Domovino, ki jo dobivajo vsa ta leta tukaj in prej, ko so bili v Clevelandu. čestitamo vam na spodbudnem delu, ki ga vršite za Slovence in vam kličemo: le tako neustrašeno naprej. Vas - prav lepo pozdravlja vsa naša družina, kakor vse naše znance po Clevelandu. Millie Kebe. klical po lepi starokrajski navadi "Mica." Pa me nekoč okrega: O-o-o-o, tak tako, kravi praviš Mary, a meni pa Mica. To je pa res lepo slišati od tebe. — In ko sem jo nekoč prosil, da naj mi skuha polente, pa se mi odreže: nak, polente pa že ne bom kuhala, sem jo še od doma sita. Že dvajset let je od tega kar sem jo jedla, pa me še danes v že lodcu tišči . . . Torej, ker ona ni marala jesti polente, se je s tem, da jo ni hotela skuhati, maščevala tudi nad menoj za Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobile lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100r $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2. Napišite na papir ure, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne- bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov vsak pravi -damo družini - sta)1; brez Ik ?na. ki or da je bil možak zelo <| in v odprtino mu i1 Slnv o pametna misel. . s'. c Zve za neko s^ gre vprašat. , t "Ali imate kaj bilo vprvo vprašaj . , ' gospodarja. j "Da," -odgovori 4, ? ik so vsi na poK% • "Hudo je to, *ijr 2 gati se ne da," spodar. "Seveda/ Je lahko takoj dobit|^ravi1 Najemnik mu C ' obenem pa zahtej fla darja pismeno P°%,'Se m da stanovanje v K 'j'sper , , pelo, r)-ceno za eno leto. Vu< je videl pred sebf"1.' naJ možaka brez otro*^ 1 Ja' sel jem podpisal P ' 1 Ko se je novi \ dJ Se v stanovanje, je Pf.'. lJOte: njim tudi vseh niso za prvi dan "Ij... gega> kot da so [ '' -spodar j evemu Ps"in ,0s rep, ubili samo df P^dov ti in izpustili s»|^a d, vpije panih!" najemnikom. "Saj ni res," "rekel sem sam^F,, kopališču. Posli ^ndar ] 1 »e bik 'ttemu Je de tflNi krat, naj gredo tlCi"J.1 tak Gospodar ni ^ rsikak nič, vsaj eno leg bi mon pisal pogodbo. par tt Gospa je nek«: i6* je to, čajno pogledala 1 J u videla, kako je 1 n udl " Pravic kako pripeljal mleko. ljubil domačo s'l takega da ne bo v se m0 star ši, je rekla in ^ S 'Jo. kol Za eneg o Z es> kako i svo kinji tudi Ko je bilo delo opravljeno* inkojT' gospa služkinj0 a ter jo ostro j)riJfkih skrb' koč: Jak Vai.,> "Marička, d»40 tluli , videla, kako vasfihe c A i > m j jemal doli pre« krbejj in nite si, da jaz favij0 ^ trpim pri hiši- le je po takega več ne šla odslej jaz marn vratom po mleK^u "Oh, gospa, p' dite," odgovori da SJ kar mi je sveto |o Sem ^ bo nikdar drug6 'Nanj na ne." ^ ^edata p * bi j.r Mornarji s o %ka ko st°1;° ali pa k večerji, poprej ostro pogleda ^J^e otres dilne mize, pa 1Zl*iers naznai^ fem Že gc udarkom spreg0^ aPrav st i Pravi 'lisi. si Ton "Slišim, c zaradi hrane. , pesem. Zato ^ rekel se sam prepri^ 0tn vj vsej stvari. N^f j!^ kaj večerjate, P, Pa pi vorili pa napf^L Kapitan zaja'V ll'kaj 1 : »K?'1 Pl-Sti „ n 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en prav dober čaj- jU.. si in izjavi Po mojem mne^-. ta"ta pj '' zctaj n; vo vs, odgovor. 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno. t VS' Tedaj pa y ,|3e t mornar in rece jj da • korno, gospod Jyg ninu bil čaj, bi nič : kuhar dokazi i ua ha.." ' e ber es P( crajf m ; pa 1 etloba in senea SPISAL DR. FR. DETELA (Nadaljevanje z 2 strani) Glede Rusov je pisal Father [pa Je blagroval na ti-[no in našteješ denar, boš tresel, Hladnik: "Trockija samega so ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . . John 3 m pepeta, ki uživali prostosti svojo mla-naj se pa on ropar-O Kadar bo odrastel, O ' star? Oh, kako zna-► ; |pudje mladini veselje ; Nobena prošnja ni Gašperju. Stric je fosen; pri teti pa fant , je iede ni prišel; toliko je ini J°7edati svarilnih zgle- zastonj pa nič." j že davno pognali, idejo inter- "Torej nima Gašper zdaj res nacionalne komunistične revo- kar ,edel;teh m roparjih, kako •anjc:. eden> k° je stal že staCaim> Poklical svojo jrez da se hoče od nje >lo c: .f0 je pa reva misii-nu I sin Poljubil, ji je 3el. nos> češ, da je ona stc. ^ sin tako zabredel, * strah°vala v mlado-kaj J °rej enkrat morebi-ašaC°V PePe svoji materi •i fojemu očetu no« )rit>; ah naj ga tudi Ga-M^ni? otroci morajo J1 brez strahu še mač- r t : eda,' ki Je uvidel, da se jb;te^Praviti, se je vdal v u C °'' Anki pa je dol- htevf' ga je bila zato- poC m°re na žensko v £®8Per Je bil postavil 1 ;0 J,.0, - da kar se med sebf^1; n«j med učenci o , Pdi * troH-r11 Janez je bil teh al ra.pa ne, ki je rekla vi n( aj se, vedeta, kakor je n • Potem se jima ne h C bati- Tej neizprosen "IS- Se je nioral Ga- Britl- Navadil so i prednosti m se dela 0 (jf^Predoval. Š0le je bil stric a. ^'Prišle llP&lasil so pa druge ve.erL se je Tetrev 1111 Drini m Jeričin sorod-zf^vedoval kaj da 3t K"' ,da drži namreč CSfl Hi-. i 1leP° posestvo 3' kllhn° treba delati mo, ^mu siromaku. 3Stdarji takJ T°ne' "če cev> kakršno mora zdaj od dru-°m#arsikak smal° delali|gih ljudi poslušati. Če ju do-li-«Bbi morsu^0^^' na|bro vzgoji, ne bo zasluga nje- nič besede in ga hočeš ti odriniti?" • "Besede nima zdaj nič; odriniti pa hočem jaz tebe, ne njega. če hočeš ti kaj imeti, obračaj se do mene!" "Prav, Tone; samo da vem. Ali mi verjameš, da nimam zabele nič veš pri hiši? iSaj veš, da nočem zastonj; poleti ti pridem delat, kaj lahkega, kolikor zmore star siromak." "Pojdi k Mani; morebiti ima kaj odveč. Te-le odpadke lesa tudi lehko pobereš. V skladani-co mi pa nikar ne hodi ponoči!" "Tone, to je moral biti kdo drug. Jaz da bi se bil tako izpo-zabil! Ti se motiš! In ponoči! Ponoči jaz spim kakor medved. Nepoštenih ljudi je povsod dosti. Ali hočeš ti, da jaz malo poizvem?" > "Ni treba. Kar pojdi! Tetrev se je nekoliko pomiš-1 j al. Zabele je res potreboval, dobrih naukov tete Mane pa ne; presedalo mu je, da bi taka prismuknjena ženska učila starega siromaka, ki je že toli-i ko izkusil. "No, pa pojdem," je dejal čez nekaj časa. "Ali si ji tisto o skladanici ti povedal ?" "Mislim, da ne." "Prav si storil. Ženske ne znajo presojati takih stvari." Tetrev je šel in prepustil Toneta neprijetnim mislim. Da se bo o njegovem varuštvu vsakovrstno govorilo, na to je bil pripravljen; vendar ga je zabolelo, ko je to slišal. Koliko truda in odgovornosti si je bil naložil! Kako prijetno in brez skrbi bi bil preživel stara leta, če bi ne nosil tega bremena! Koliko lažja je naloga staršev, katerih ne sumniči nihče, katere plačujejo otroci s hvaležno ljubeznijo! Kaj pa bo on dobil za plačilo? Morda pozneje podobno očitanje od varovancev, kakršno mora zdaj od dru lucije so že tudi opustili, ker so celo kominterno razpustili. Sedaj je vera spet dobila svoje pravice, katere ji po pravici gredo. . . " Father Hladnik je pač pisal tako TAKRAT — pod prvim vtisom in iz svojega dobrega srca, ki je iz najglobljega svojega dna želelo, da bi bilo res vse tako. Ni dvoma, da tudi Father Hladnik vse od takrat pa do danes išče "znamenj" v potrditev tega, kar je TAKRAT zapisal, če jih je našel, je pač mnogo bolj srečen kot mi. Zavist ni lepa reč, ampak če je taka "znamenja" • In na mora preži-* f Pdr takih, ki nočejo ektt . E i*1je dejal Te- n Pravi ^ tebe It ' da je in-av 3 €o \r'a Čl0Vek dela starega osla učil? bo v i 4 Ja°'enkolik° da ti fant ed^Uko r+hlapca' pra" kak b° Prislu" 3110'nikoli i6' Ljudemne od I Al"Pak ali naj jriJ'kih slf,VK°Jega varuštva i*4o tin 5bl bil norec- vasfihe Z be Pomožne redlrbeh^ marsikd° si je Ivijo ? ^tnostih opo-Si. fej^f^ m zakaj Mi1'1 gova; če se mu n5 posreči, bo to v očeh vsega sveta njegova krivda. Da bi bil le že konec teh težav! A čakajo ga najtežja, najnevarnejša leta. Prva potrla so bila Toneta dobrohotna poročila strica Tetreva. "Stric, stric," je pritekla v delavnico Jerica, zlezla Tonetu na kolena in ga objela okoli vratu, "pojdite pomagat!" "Kaj pa je, Jerica?" se je nasmehnil Tone in jo pritisnil k sebi. "Teta je huda; in kako je huda! Na Tetrevčka. Ta siromak se že joka. Dvaki-at si je že nos obrisal. Morebiti bo moral še kleati. Meni se tako smili." "No, pa poj diva na pomoč! Naju dveh se teta menda vendar ne bo lotila," je dejal Tone, vzdignil Jerico na roko in jo nesel v drugi konec hiše, odkoder se je že slišal tete Mane glas. Zdaj je bil zopet dobre volje. Svetli žarki otročjih oči. ki so ga tako smešno milo gledale, so bili razpršili težko meglo. Oh, kako je bila podobna Jerica svoji materi! Isti svetli lasje in rdeče žametasto lice in topli pogled srn jih oči. In njemu naj bi bilo žal, da se trudi zanjo! Tertev je stal skrušen pred teto Mano in tužno smrkal. 10m _ -----1JCl, Malo zabele mu le daj, Ma- nim VpraSal še tebe. j na!" je dajal Tone, ki je hotel "ld nobene Pravici? pra- z ' te mami,, «nu da J , J1': ri4 da •to So Tetrev, in si Pravzaprav s Sl nie spomnil, ^lani -i pozabil- Ti- Proti moji hiši, io %a S1nel otresti. Prida' nillemžf Jelske" ZGaš" it LCi dasi ni- la j Pravi no pa saj ■M -p stric> ki še so- ; 4^VekeTi' le otresite •ižf bom sem si pa i bi Pa prte vredno- ustreči Jerici. ■eJ av m ti, kaj ti bom .laz po Pl"Sti men« „ • ■ till fant« e pri miru l6?}i zdaj Pa.Spro§njami! najbrž vSe raz-pe to Svzel- Ampak flda nit r°in Za tebe d T zdaj nič Sf Pon dHdtJe b°m jaZ u.' ; T aiJ ti pravo prišlo. Ali j "Kdor ne dela, naj ne je ' pravi sv. Pavel," se je jezila Mana. "Ta človiek bi samo lenobo pasel." "Krave sem tudi pasel, Mana," se je zagovarjal Tetrev "Kako bom pa delal, če ne jem in nezabeljenih jedi ne preneše moj želodec. Da, ko sem bil mlad; a zdaj sem star siro-ce- mak." Titovcev in Moskve? * * * Da ni dobro biti bolj "pape ški" kot je papež sam, so vča sih opominjali. Ravnotako bilo treba pripomniti, da dobro biti bolj "sovjetski" kot je £ovjetija. Niti ne v zadevi vseslovanstva — kdor/pač ver jame, da gre Sovjetiji za vse slovanstvo Zagovorniki Sovjetije pišejo o slovanskih "plemenih." Namreč tu v Ameriki. Sovjetija govori o slovanskih "narodih. Po njenem mnenju torej izraz "narod" za posamezne slovanske skupine ne nasprotuje vse-slovanstvu. Tu v Ameriki imamo ljudi, ki so jim Rusi in Poljaki in Čehi in Slovenci, samo — plemena. Vsa "plemena" skupaj bi šele naredila narod. V tej reči so celo jugoslovanski komunisti bolj uvidev- našel, mu iz srca zavidamo. ni> zakaj oni g0V0re ce]o Q «ju_ Zakaj tudi mi bi jih zelo radi videli. s!= * SK "Nemško ljudstvo ni krivo, Hitler ga je zapeljal. . . ." "Hitler bi ne mogel biti, kar jc bil, če bi ga nemško ljudstvo samo ne naredilo takega." Ne dvomim, da ste tudi vi slišali v pogovoru z ljudmi prvo in drugo misel. Katera je po vaših sodbah prava? Najbrž boste potegnili z menoj, ki|sprejel nekaj dobrega. stojan v takih slučajih popravim prvi je*vstal in zavpil v zbornico: in drugi stavek. Zatrdim lju- vam piačaj) da ste vsaj dem, da je treba krivdo pošte- sprejeli!" no razdeliti med. nemško ljud- Ta koloaa kHče jugosiovan_ stvo. in Hitlerja, oziroma na- skim komunistom:'"Bog vam cizem- I plača j, da vsaj tega, kakor ka- "Moska je all right, parti-|že> niste naredili) da bi jug0. goslovanskih narodih," kaj šele o splošno slovanskih. Olumuški vladika dr. Ciril Stojan je bil med prvo svetovno vojno član avstrijskega parlamenta. V parlamentu je vladal duh, ki je bil ves drugačen kot ga je imel v sebi Stojan. Mnogo se je boril, pa malo je dosegel. Nekoč se je zgodilo, da je proti Stojanove-mu pričakovanju parlament zanske barabe so napravile v Jugoslaviji, kar se danes tam godi." Tako nekako ugotavlja Father Hladnik. Ali se vam ne zdi, da je tudi današnjo žalostno usodo Jugoslovanov tre slovanske narode spremenili — plemena,!" Podobna reč je v zadevi slovanskih vlad. Vidimo, da se zavrača misel na "slovansko ba pošteno pripisati na rovaš vlado za vsakim grmom." Do- AXY BONDS TODAY? Bj; Boš Barss Illustrated by Eric Ericson "Wnfiord, go out and get your Paw's suit off the scarecronr.! We're going to town to buy War Bonds Today." Samomorilski čolni. — Slika nam pred stavijo, nekaj 'zaplenjenih japonskih samomorilskih čolnov ,katere so zajeli marini 6. divizije na otoku Okinawa. Ti čolni so zgrajeni tako, da se Japonci z njimi zaletijo v v ečje sovražne ladje in jih poškodujejo in pri tem se ne gleda, kaj se zgodi z krmarje m čolna, ki je navadno pri takem zaletu tudi gotovo ubit. Vsak napad s tem čolnom pom eni gotovo smrt zavojaka-krmarja tega čolna. sledno seveda tudi misel na slovansko državo za vsakim grmom. Ampak tudi ta kritika je mnogo bolj "sovjetska" kot Sovjetija! Saj neprestano islijšijmo, da Moskva hoče "veliko, močno in neodvisno Poljsko," pa isto-tako druge slovanske države, ki naj imajo vsaj imena ravno taka kot so jih imele prej. še več! Samostojna država naj bi bila zdaj celo Ukrajina, Bela Rusija, Srbija, ; Hrvatska, Macedonija, Slovenija. . . Tako. se glasi iz sovjetskih krogov. Zopet "Bog plačaj" — da vsaj imena ostanejo. Temelji s tem ostanejo, če se danes ne bo na te temelje postavila pravilna zgradba, se to pozneje kdaj utegne popraviti, če bi temelji šli rakom žvižgat, potem je šlo tudi upanje. j3eveda se oglašajo "hudobneži," ki vse te države zmerjajo s — "puppet states" — lut-te v roki Moskve. Ali tudi nasprotniki "slovanskih držav za vsakim grmom" ne verjamejo, da so te države — res države? Ali se pa le nekam nerodno izražajo, da jih ni lahko razumeti? •f 1» m še na konferenci v San Fran-ciscu je bilo, da sta Amerika in Anglija pretrgali razgovore Rusijo radi Poljske.. Vzrok je bil, ker se je zvedelo, da je Moskva aretirala onih 16 pro-minentnih Poljakov. Prišlo je do obravnave in ve-ika večina zaprtih Poljakov je vse obdolžitve priznala. Ta-a> ki jo • da dob rument ' da o: adar gre 1 sapa 7, Pravcati * °rd za ] Je doseg telesu 1 >secev je ;ciii, ki ] kvortc 'tov unčž mleko NAZNANILO iN ZAHVALI1705 - an£leške °rJu nek V globoki bridki srčni žalosti, katero "tie utoni ponepotrebnem prizadela ta neusmiljena frvo na naznanjamo vsem tistim, kateri solustvW so j0 i nami, da je izgubil svoje mlado in nadebudW&s- živ l jen je naš nad vse ljubljeni blagi sin in iwfNke in s JTo Je bil Q°l. Rib Pripeljt lže nikd£ f° Je tu-ampak • se na povoriti 0 Postavi /ali kriv] Rojen je bil v Clevelandu 9. aprila l9'0 ter jo je bil član društva Clairwood, št. 40 SDZ- | * < V petek 13. aprila je zapustil ta mese< notranjih poškodb, katere je dobil 11. aPr\ ^ ]. ši so z letalom nizko nad Okinawo s kenii^ ^ ° '1 škrofili mrčeš na zemlji, ki prinaša mala]|nS(;Vo neprodirno gosti megli je letalo zadelo v ' ski drog in treščilo ob tla. Takrat je i*n pc blagopokojni sin, Mlobil notranje poškoA terim je v nezavesti podlegel. a viti Hq. 9th Troop Sgdn. Chaplain W0 stvar. ' ■ Mansonu se naša družina prav prisrčno *"/roma je za vsa tolažilna pisma ter za vsa pojflQ% oseb njegovem vzornem verskem prepričanju ,|lovitev gj lovanju verskih dolžnosti, ki jih je vršil H^entov kojni sin. * * Družina se prisrčno in iskreno zol^l80 patei preč. gg. dulivonikom fare sv. Vida: ^!''u'fume drew Andregu, Rev. Francis Baragi, ReV- >Mešani Gabrovšku in Rev. Bonaventura Lawrence a Posan ju za veličastne in nepopiso ganljive cefWl Rediti, brede, kateri nam bodo ostali v trajnem * * Prav prisrčno se zahvaljujemo tistia je vojakom iz Crile bolnišnice, kateri so bili /J za častno stražo ob času cerkvenih obredov• 0 1< tako se lepo zahvaljujemo firmi A. ejiutt S' Sinovi za prevoz dotičnih vojakov iz bolnis' Nadalje se družina prav lepo za^a Za Miss Eleanor Karlinger za vso naklonjenim, cjJJ tolžabo ob času naše nepopisno velike žal0*?Uga Sprejmite tisočero zahvalo vsi dotii"1' * * darovali za sv. maše pokojnemu in nan'} opijejo uteho ob tako bridkosti polnem času. $ Po 200 vam povrne na drug način. Jr finem Iskrena zahvala vsem, ki so se udelePnov teh grebne sv. maše in drugih. J * * Predragi sin, mili brat, pregloboko ^ av^j zadeti, da bi mogli najti besede in jih deti \zolin , pir. Le v pokojnem miru snivaj Ti, to Ti ''ica 2raya nega srca družina želi. Dasiravno srce "^"'-strikej' solze teko, nam tako neizrečeno težko po > m živjj Ko sonce za gore gre, njemu izročimo "^eti, Tebi tožeče zdihe in pozdrave, naj Tvojo * hapjS) j s tisočerimi žarki ogreje in sveti ter žis^pioti j" zdrave in poljube Tebi, blagi sin, izroči. jj * * Ko svetlo sonce k nam prihiti, nam Mi lečine blaži, solze suši. To eno in isto /a ra ki tukaj je in tam je,katero okoli sveta ,lJ<) P vidi in vse skupaj nas veže. Naj Ti večfl0 0> 0. sije, nepozabni naš blagi sin in brat ... fei ' 1 r zat( moge KRALJICA DA6MAR ZGODOVINSKI ROMAN "Trda glava . . . Trša kakor sredogorski bazalt! Še jeden-j krat poskusim — ne odjenjam! — Mogoče bi vendar še moglle veje zazeleneti jednotno!—Tuji jarem bi potem lahko vrgli s sebe! — Saj jih je vendar še vedno lepa število.—Danci bi jim takoj podali pomočno roko| ... Ni videti, da bi bil ta sta-j rec običajen žrec. — To kaže vsaka njegova beseda. — Na njegovi strani bi šel takoj . . ." Oče Dobrogost je naenkrat u-molknil; v njegovi duši se je ozvalo vprašanje: "In kaj Dra-guška?" — Kaj tvoja varovanka? — Seveda ima očeta, seveda ima mater . , . Oče je dober mož, hčerka je njegova ljubljenka; mati je dobra mati, hčerka je njeno veselje; toda na knežjih dvorih je vedno koristno, če je detetom, katerim je v bodočem živi jej u odločena krona in od katerih odgojitve zavisi potem sreča ali nesreča celega naroda, v pomoč izkušen razum, modra glava in srce, ki se ne da premotiti nikdar da bi oči zamižale, tu in tamkaj pregledale in da bi ušesa ne slišala, ali da bi oči in posluh odpuščala čeravno vidita in sli-&ita ... Že večkrat je prišla duhovnu odgojitelju v glavo ta misel, toda vselej jo je zamoril. In nejedenkrat, ko je imel vprt pogled v obraz deklice, ki je s svojo brzeskrbnostjo in jasnim izrazom vplivala na Do-brogostovo dušo kakor prvi pomladanski cvet, ki tako prijazno kima pred popotnikom, na-znanjevaje, da majnik ni več daleč, — so se »mu porosile oči, da se je vselej obrnil proč in ni mogel nekaj časa spregovoriti niti besedice. Zdelo se mu je, kakor da mu nekdo šepeta na uho, da bode Draguški, ko zraste, skušene in modre glave zelo — zelo potreba. Oče ;Dobro|gost j«e presedel skoro celo današnjo noč. Starec, ki se je sam imenoval Ni-klota, tudi ni niti zadremal. In sLuga pri stolpu v zakotju je sedel na kamenito klop vselej le za nekoliko trenotkov; do jutranjega svita je hodil okoli stolpa. Jetnik, katerega je klical starec z imenom Pribislav, ni niti glasno dihal. V ječi je bila nepregledna tema; jetniku ni bilo mogoče videti v obraz. Sedel je nalašč pod okno, da bi ga ne moglo morebiti opaziti oko radovedneža. VI. Drugi dan proti poldnevu se je bližala gradu tolpa jezdecev. Zaradi prahu, ki se je v vrtincih dvigal do oblakov, jih ni bilo mogoče razločiti. Posadka na utrdbah je bila pripravljena. Loki so bili napeti, pušice so se blestele v OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vaiega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. Slat St. HE 2730. solnčnih žarkih. Velikanski kameni in nedvigljive klade so bile pripravljene na robu visokih utrd. Nihče ni zinil besedice. Gradnik je stal z golim mečem takoj tik vrat. Jezdeci so hiteli, kakor bi imeli njihovi konji krila. Ušesa so ogluševala, mogoče jih je bilo že dosei s pušicami. Gradnik je dvigal meč, strelci so pri-kladali pušice k licu . . . Spustite most! — Odprite brano! — Hitro! —" Gradnikov meč je omahnil, in v tem trenotku je zadonelo nekaj, kakor bi se rušila'brana. Most je bil spuščen, in težka hrastova vrata so se odprla s tako naglico, da" so težko zastokala. Na dvorišče je pribežalo v hitrem teku nekaj jezdecev". Videti je bilo, da se stoprav zdaj ozirajo drug po drugem. Vsi so bili okrvavljeni, zaprašeni; nemogoče jih je bilo spoznati. Na čeladah so bile posekane prejanice, železne plošče omajane, oblačila raztrgana, ob boku samo nožnice, krasni, dragoceni pasovi pol pretrgani, meči sam Bog ve kje, po kop-jihtudin i duha ne sluha . . . "Moj svak?" "Ni ga, jasni gospod!" "In vendar je zbežal z nami vred!" "Nikakor, jasni gospod!" "Vsaj tako se mi zdelo!" "Pod njim je padel konj!— Nekdo mu je ponudil svojega!" "Torej je ubit?" "Ne pravim ravno tega, jasni gospod; hotel sem le pove dati, da ni bežal z nami." Premisla, svaka mišenskega mejnega grofa Albrehta, res ni bilo. Bitva je divjala od včeraj od poludneva. Češka vojska se je vrgla na vrste mejnega grofa z neodoljivim navalom. Premislu je za trenotek potemnelo oko. Začul je znane glasove: Gospodi pomiluj . . . Čudno, da mu ni padlo orožje iz roke. Toda za pomišljanje ni bilo časa. Ravno v to stran, kjer je stal on, je namerilo kakih dvesto jezdecev. Otokar je spoznal med njimi nejedno obličje; nejedna barva mu je razodevala, katerega rodu je kdo. Premisl se je vspel na svojem konju kar najbolj je mogel, in obrnil meč z'ostjo proti zemlji. Poleg njega je zatrobil bojni rog — znamenje, da tu žele razgovora. Toda jezdeci so bili kakor bi ne slišali. Rog je zadonel drugič, toda močneje. Trobec je zatrobil iz polnih pljuč. Češka konjiča vendar še ni slišala, — ni hotela slišati. Premislovo čelo je potemnelo, in njegove oči so se zaleske-tale s čudnim leskom. Vsi so si že videli natančno v obličje. Takoj v prvi vrsti jih je bilo nekaj, ki so ga pri Zdicah popolno zapustili. Zvečer so mu obljubljali udanost in zvestobo do groba in drugi dan so z istim jezikom prisegali zvestobo njegovemu nasprotniku. Premisl je trdno stisnil ustnice in še trdneje prijel ročaj dolgega vitežkega meča. Jezdeci so istotako spozali svojega nekdanjega gospoda. V trenotku pa se je jeklo prekrižalo, zazvonilo, znova in znova se je razlegalo pretresljivo žvenketanje; videti je bilo, kakor da sta se srečala dva oblaka in se zlila v jednega samega . . . Čete mejnega grofa so se u- mikale bolj in bolj; prišle so že v nered . . . Toda na tej strani je nepre-| nehoma žvenketalo jeklo; vsled prahu, ki se je vzdigil v obrov-' skih oblakih, ni bilo ničesar videti, le zdaj pa zdaj je prosvit-j nil leskokrvavljeni h mečev, tu i in tam zarezgetal konj, oglasil! se krik ranjenca . . . Siv q^lak' je bil neprenehoma na istem mestu. Včasih je bilo videti, da je to smrt, kateri pravijo črtova svatba. Bitka je bila odločena na: vseh straneh; le tu je še divja-1 la z vso svojo strastjo. Ce se' v gozdu spoprimeta dva jelena, mora in mora jeden podleči. In če bi ju hotel kdo ločiti, se spustita nanj oba ter ga raztrgata s svojimi rogovi, na to pa se zo-1 pet vržeta drug na drugega. In razjarjena rujeta celo debla s koreninami vred. Že je zašlo solnce. Sivi oblak je bil še vedno na istem mestu; toda bil je kakor bi se manjšal. Tudi žvenketanje jekla je slabelo; zato pa so rezgetali konji, da bi človek oglušil, in stokanje ranjencev je pretresalo vse ozračje . . . Take bitke niso pomnili niti stari, osiveli bojevniki. In bilo jih je tu nekaj, ki so se udeležili laških vojen. "Klanje je vedno naj grozne j še, če se srečajo rojaki," je spregovoril star oproda, zagle-davši se z nagubanim čelom proti vzhodu, kjer se je še vedno dvigal sivi steber prahu, kakor ko je potovalo izvoljeno ljudstvo iz Egipta proti Rude-čemu morju. "Ne edenkrat se je prigodi-lo, da ni odšel z bojišča živ niti jeden,—pravim: nejedenkrat!" Oproda je umolknil, in v spomin so mu stopila pretekla leta, ko so bile njegove besede dejanje in ko je videl na svoje oči, kako se je rodnim bratom skoro raztopilo jeklo v roki, ko so se bili med1 seboj. In ko je tudi na ti strani vse utihnilo, se je napotilo sem kakih sto vojakov. Vendar se ni ganila nikjer niti živa duša. Zemlja je bila pokrita z mrtveci kakor s prezrelim sadjem, katero so pozabili otresti in je je veter zmetal na tla. Vojaki so se sklanjali nad njimi od jednega do drugega, toda niti v jednem ni bilo življenja. Roke so bile še gorke, obleka raz-sekana, razbodena, vsak je krvavel iz neštevilnih ran, in le iz daljave se je čulo semkaj rez-getanje konja, ki je plakal za svojim gospodom . . . Premisl se je poravnal z izdajalskimi gospodi na tuji zemlji in poravnal se je grozno. Tu so ležali vsi, s katerimi se je danes sešel prvič zopet o-sebno. Oprode so iskali z bak-ljami v rokah njega samega; vsakemu posebej so pogledali v obličje; toda vsakokrat so za-nikaje odmajali z glavo. Premisla ni bilo med mrtvimi. In pričeli so lahkeje dihati. In ne-jeden je privoščil nezvestim gospodom to današnje plačilo. A vendar ne bo v domovini nič boljše, dokler se ne vrne Premisl in ne zasede vojvodskega prestola. Pod praporom kne-zoškofa so se bojevali skoro proti svoji volji. On je ozna-novatelj vere, ki uči, da ni mogoče služiti dvema gospodoma, in vendar služi celi vrsti gospodov . . . Bogu seveda naposled, v prvi vrsti pa nemškemu cesarju. Češka vojska se je zdaj razpršila po vsi mišenski zemlji. Ni mogoče povedati, koliko je koristilo tujcem že to in kolikokrat se je prelivala češka kri za glavnega sovražnika, ka-koršen je bil cesar Rudečebra-dec. Tolikokrat je prelomil svoje obljube, tolikokrat preva-ril zaveznike, in vendar, če je le mignil, so bili češki sluge pripravljeni na boj s poveljnikom iz Premislovega rodu. Žalostni, toda resnični pojavi. In v zgodovini se prikažejo vedno na nekaj listih, toda po- gled na nje je vsakokrat strašne jši . . . Mejnemu grofu je prihitela naproti soproga, sestra z Dra-guško in oče Dobrogost . . . "Za Boga usmiljenega, kje je moj soprog?" "Stric, kje je naš atej ?" Ti dve vprašanji ste prišli preko ustnic matere in hčere kakor iz jednega grla. "Ne vem; toda vrne se . . . Pričakujeta ga vsak trenutek!" "In bitka?" S temi besedami se je vrgla mejna grofica svojemu možu okoli vratu. "Izgubljena . . ." "Naj bo! — Da imam le tele!" Oče Dobrogost se je obrnil v stran. V njegovi domovini žene niso tako sebične. "Kaj si ga videl naposled brat moj?" "V pričetku bitke je stal nedaleč od mene . . . Potem se mi je zdelo, da se je pridružil nam. — Na povraitku nismo drug z drugim niti pregovorili . . Do nedavna so nam bili za petami še češki jezdeci . . . Niti nazaj se nismo upali ozreti . . . Naj vse te zveze vzame sam hudič! — Kaj imam od tega? Nič, razun da sem se vsem zameril . . . Bavarci so proti meni, cesar proti meni . . . Sam lu-cifer mi je napravil to!" "Brat — brat! — Tudi ti bi mogel očitati svoji sestri, da se je zatekla z detetom in možem k tebi, ker ni imela nikogar drugega na svetu? — In še v trenotku, ko je to dete morebiti že sirota in tvoja sestra vdova Ko so Japonci zapuščali Taralcan, Borneo, so se prej uničili oljne naprave. Slika nam predstavlja razdejane Oljne tanke in razbita poslopja. Iz Tarakan oljnih vrelcev, v severnem delu otoka, so Japonci dobivali glavne zaolge š vsega olja. Sedaj so vse naprave popravljene in služijo zaveznikom. CONLON— G. E. ROTAREX— FAULTLESS-A.B.C.— NA VSEH modelih pralnikov, sweeperjev, radijev in pripomočkih. EN 48G8—Pokličite nas 11. d'op. do 11. zvečer UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: UEK" $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1, 1945 AUGUST STREINER, oče; ROSE STREINER, mati; VICTORIA in CHRISTINE, sestri!n°Vll R.M. 2/C RAYMOND in F l/C STANLEf' *gton K ka1 Cleveland, Ohio. 1. avgusta 1945. F Taft; Pom teaditi ,Jni> da 0202020201020101025302010202010002020101010201010001000100020102