29. NOVEMBER ROJSTNI DAN REPUBLIKE Letos poteka 11 let od tistega nim vodstvom svoje nacionalne dogodka v naši narodnoosvobo- Komunistične partije, svojega dilai vojni in ljudski revoluciji občega političnega vodstva, svo-naaih narodov, ki pomeni izra- j ega osvobodilnega gibanja in zit mejnik v zgodovini Jugosla- seveda pod vodstvom vojaškega vije, tako v njenem notranjem poveljstva organiziral vojsko ln državnem življenju kakor v ljudsko oblast na svojem ozem-med narodnih odnosih. Ta mej- lju. niik jo II. zasedanje AVNOJ, ki Ze v tem kratkem povojnem je biio 29. novembra 1943. leta času so bili zgodovinski sklepi v bosenskem mestecu Jajce. Tl- AVNOJ v Jajcu predmet raz-stega dne se je sredi velikih prav na kongresih ZKJ, Ljud-borb proti okupatorju in doma- ske fronte Jugoslavije itd. Nečim izdajalcem rodila nova Ju- dvomno je to pomembno zgo-goslavija, več kot stoletni sen devinsko obdobje nove Jugosla-svobodoljubnega jugoslovanske- f vije že tako osvetljeno in doga ljudstva. kumentirano, da nihče ne bo Naši narodi, ki so se pod mogel več ponarejati tistih zgo-vodstvom KPJ dvignili 1. 1941 dovlnskih dejanj, ki so bila za k uporu proti vsem, ki so jim bodočnost naših narodov odlo-hcteli z orožjem ali s prevaro čllnega pomena. Vendar je povzeti prostost, niso zaupali svo- men sklepov II. zasedanja je bodočnosti nikomur druge- AVNOJ v Jajcu tolikšen, da mu kot sebi in svojemu parti- postaja važno podrobno ugoto-zanskemu orožju. V preteklosti viti in politično razčleniti prav neštetokrat prevarani tudi od to dobo NOV, ki jo označuje-svojih političnih in vojnih za- mo kot rojstvo nove državne veznikov, so tokrat spoznali skupnosti jugoslovanskih naro-zgodovinsko resnico, ki uči, da dov. svobodo ohraniš, če si jo sam Zbor v Jajcu je izdal dekla-priboreš. Zato naši narodi niso racijo, ki je bila pravna in de-fakali konec vojne in na pra- janska podBaga vsem sklepom vico za zeleno mizo, marveč so, II. zasedanja AVNOJ. V tej slo-zaupajoč v svojo organizirano vesni Izjavi so demokratično vojaško silo In v ljudsko oblast, izvoljeni predstavniki vseh bo Odločili sami o svojem bodočem Političnem in državnem življenju in razglasili vsemu svetu to nepreklicno odločitev. Ob ljudski vstaji, ki je izbruhnila takoj po fašistični zasedbi Jugoslavije, so Imeli naši narodi dva osnovna namena: Pregnati iz svojih krajev okupatorja in prevzeti oblast v svoji rečih se jugoslovanskih narodov ugotovili, da je rodila ljudska vstaja v Jugoslaviji v vojaškem fn političnem pogledu take uspehe, da si nihče drug ne more več lastiti moralne pravice zastopstva jugoslovanskih narodov in obrambe njihovih koristj kot samo naše ljudstvo, organizirano v NOV Jugoslavije rala imeti vrhovni eksekutivnf organ za notranje upravne naloge, prav tako pa tudi za opravljanje tistih političnih nalog v mednarodnih odnosih, ki jih tudi Vrhovni štab, kot vojaško vodstvo NOV, ni mogel več izvrševati. Drugo zasedanje AVNOJ je izdalo tudi odlok o priključitvi Slovenskega in Hrvatskega Primorja, Beneške Slovenije in Istre k Jugoslaviji. V eni sami noči od 29. na 30. nov. 1943. leta so bile storjene odločitve, ki so jasno začrtale pot nadaljnji NOV in ljudski revoluciji — odločitve, ki so dale vsemu borečemu se ljudstvu Jugoslavije nove pobude in vlile partizanom neomajno voljo do zmage — sklepi, ki so že tedaj v mednarodnem svetu utrdili položaj Jugoslavije in ji zagotovili njeno samostojnost. Vsa veličina in daljnoseinost odločitev AVNOJ leta 1943 se je v vsej svoji zgodovinski usodnosti pokazala v nadaljnjem razvoju dogodkov. Od vseh podjarmljenih narodov v Evrppi so se nedvomno v tistih letih jugoslovanski narodi najbolj jasno zavedali svojega položaja in tistega zgodo- vinskega trenutka, ki je odločil ; njihovo usodo ter odprl povsem j novo razdobje v življenju na-! ših narodov. I V velikem številu dogodkov, | ki so spremljali našo NOV in ljudsko revolucijo, dogodkov, : ki je vsak zase predstavljal temeljni kamen za novo, svobodno domovino jugoslovanskih na-rodov, je II. zasedanje AVNOJ 29. novembra 1943. leta v Jaj-| cu_ nedvomno tisti politični In 1 državni dogodek, ki je začrtal j novo pot Jugoslaviji — pot, ki | smo jo v enajstih letih pod vodstvom tovariša Tita in ZKJ prehodili do tiste meje, ko lahko rečemo, da so najtežji časi za nami. Politični in vojaški položaj naše domovine v mednarodnem svetu je danes tak, kakršen še ni bil v naši zgodovini. In kar je najvažnejše: Jugoslavija je na uspešni peti graditve resnične socialistične države naših narodov, ld' se uresničuje kot taka družbena skupnost svobodnih delovnih ljudi, ki so jo imeli v mislih ; tisti nešteti znani in neznani 1 junaki, ki so se zanjo borili in j umirali, za katero je milijon sedem sto tisoč naših ljudi da-. rovalo svoje življenje. | domovini v svoje lastne roke. j in v naših narodnoosvobodilnih Vojna leta sama so nam sproti| odborih kot legalnih predstav-dokazovala, še jasneje se je pa niških organih ljudske oblasti, to pokazalo ob koncu vojne, da j Čeprav je imelo II. zasedanje bi zaigrali morda edinstveno j AVNOJ v Jajcu značaj dejanske priložnost v zgodovini, če se ne 1 ustavodajne skupščine, je ven-bi dosledno borili za oba cilja dar zbor v Jajcu dne 29. no-— za vojaško in politično zma- vembra 1943. leta, upoštevajoč Mi lism primul mene ulit temveč znamo sami presojati, kaj je pravilno in kaj ni Veličastno zborovanje v Kopru — Predsednik Tito časten meščan Kopra — Tito obiskal Portorož, Piran in Bujščino Novopriključeni kraji slovenske Istre' ju, prosla- vili svojo končno priključitev k socialistični Jugoslaviji in v svoji sredini prisrčno pozdravili predsednika republike Josipa Broza-Tita. Tovariš Tito je včeraj govoril na velikem zborovanju v Kopru, kjer so se poleg 30 tisoč ljudi zbrali tudi predsedniki Ljudskih skupščin Srbije, Hrvatske in Slovenije: Petar Stambolič, Vladimir Bakarič in Miha Marinko. I v , Zgodovinsko mesto Jajce Sklepi n. zasedanja AVNOJ J® v celoti potrdili pravilnost ® W>tl, kjer smo sredi vojne ”"re postavili pravne temelje Jugoslavije. Zasedanje AVNOJ v Jajcu je , dobro premišljeno in do-Pripravljeno dejanje. Vsi J»J»ški ln politični «nitelji so naloge izvršili, in to v čar ki »o bili za naše narodno-VobodHno gibanje Izredno tež-Av *n v*čkrat prav kritični. £VNOJ, fcj j« bil ustanovljen v 1942. leta v Bihaču kot _i®*n° politično vodstvo jugo-rr^nsklh narodov in kot pred avnik oblasti borečega se ljud-> 8' Je skupaj z Vrhovnim šta-NOV ln POJ izvršil v letu vse potrebne priprave ft(, »fkanizacljo vrhovne drifav-j,,»“lastl ln porajajoče se nove ^•«•vlje, njene notranje J*nuB’ ln Pripravil pot za ure-Pr„ mednarodnih odnosov. Vansk£,ko Je v“*5 00 fr*0*10" *Ui narodov pod nepoered- mednarodni položaj, zavzel stališče, da o dokončni ureditvi nove Jugoslavije odloča po vojni svobodno Izvoljena ustavodajna skupščina. Vendar se je zbor v Jajcu že tedaj zedinil o vseh osnovnih političnih ln socialnih temeljih, na katerih naj se gradi in Izgradi FLRJ. Prvi odlok, ki je bil izdan na osnovi te deklaracije, je odlok o vrhovnem zakonodajnem in Izvršnem Ljudskem predstavniškem telesu Jugoslavije. AVNOJ postane tedaj vrhovni zakonodajni in izvršni organ jugoslovanskih narodov, predstavnik njihove suverenosti tn vrh vseh NOO kot nosilcev ljudske oblasti. Istočasno s predstavništvom AVNOJ, ki Je prevzelo funkcijo kasnejšega Pre-sldlja Ljudske skupščine FLRJ, je bil ustanovljen Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije — NKOJ kot začasna vlada. Potreba po začasni vladi je bila nujna. Nova Jugoslavija je mo- Najprej je predsednik Tito govoril o pomenu tržaškega sporazuma in poudaril, da je glede na mednarodni položaj z ozirom na perspektivo in potrebo bodočega razvoja odnosov z Italijo ta rešitev, ta izhod, ki je bil najden, pozitiven, ker nudi možnosti za polno sodelovanje s sosedno Italijo, za ekonomsko, kulturno, pa tudi politično sodelovanje. Ta izhod Je pozitiven tudi zaradi tega, ker je bil s tem sporazumom dosežen tudi tako imenovani manjšinski statut za tisti del naših narodov, ki so ostali na oni strani meja pod Italijo, to Je v bivši coni A. Tov. Tito je dalje poudaril, da imamo sedaj s sosedno Italijo boljše sosedne odnose in boljše medsebojno sodelovanje In da je po njegovem prepričanju takšno tudi mnenje italijanske vlade. »Če se bodo na obeh straneh nadaljevale iste težnje, potem je za ljudstvo obeh držav v tem pogledu precej dobra perspektiva,« je dejal predsednik republike. Dalje je govoril o pomoči, ki jo mora naša država nuditi nov opri ključenim krajem. Naše sedanje možnosti niso posebno velike, toda že sedaj bomo storili vse potrebno, da se bo tukaj začelo nekaj graditi, da bo ustvarjena industrija temel za nadaljnji razvoj, za procvil tn boljšo bodočnost ljudstva, ki se je vključilo v novo socialistično Jugoslavijo. Skratka nase prevzemamo to obveznost in jo bomo — prepričan sem, izpolnili! To, kar delamo, to obveznost, ki smo jo prevzeli nase odobravajo vsi naši narodi, ker so oni imeli stalno uprte oči v te kraje ln so vedno težili z a tem. da boste čimprej člani te skupnosti in vsi bodo sedaj -razume se — soglasni/ v tem. da storimo največ kar je možno v tej situaciji. Zatem je predsednik Tito govoril o normalizaciji odnosov z vzhodnimi državami »Na kratko sem vam prika-1 zal, s kom boste odslej skupaj živeli, vendar vam želim povedati še nekaj besed tudi o tem, kaj predstavlja danes Jugoslavija na mednarodnem področju. To m več tista Jugoslavija, ki je bila nekoč. Z enotnostjo svojih narodov, ne glede na to, da živi v njej več narodov, z monolitno enotnostjo, s svojo visoko zavestjo, z žrtvami, ki jih je dala med vojno, in z napori, ki jih doprinaša po vojni, si je Jugoslavija pridobila v svetu velik ugled, zlasti še s svojo vztrajnostjo, da ohrani svojo neodvisnost, in s svojo dosledno miroljubno politiko v borbi za mir. Kot miroljubna država predstavlja Jugoslavija v borbi za mir močan faktor mednarodnega pomena. Naša država si je pridobila mnogo prijateljev širom po svetu. Seveda imamo tudi nasprotnike. Nasprotnike imamo po ideološki plati, ker smo pač socialistična država ln so na svetu ljudje, ki ne marajo socializma. Imamo pa nasprotnike tudi med tisti- mi, ki niso hoteli, da bi bila Jugoslavija neodvisna, temveč so ‘ hoteli, da bi bila odvisna. Tudi o tem bi danes rad govoril. Rad bi, da veste nekaj več o tem, v čem Je bistvo normalizacije odnosov s Sovjetsko zvezo in . ostalimi vzhodnimi državami. Gotovo ste že slišali, da iniciative nismo dali mi, temveč jo jg dala Sovjetska zveza in ds so ja nato dale še druge vzhodne države. Iniciativo so torej dali oni in to je popolnoma pravilno. Mi smo to pozdravili, pravilno pa je zato, ker nismo mi bili krivi prekinitve, ker se je v vseh teh letih izkazalo, da je resnica na naši strani. Končno priznavajo tudi oni, da je resnica na naši strani in da nismo bili mi krivi. Sami so to rekli sami to govorijo, čepray nekoliko nejasno. vendar dovolj jasno, da vidi lahko vsakdo, ki vsaj malo razume stvari, kdo je komu storil krivico. Potemtakem so dosegli naši narodi po dolgih šestih letih še eno veliko zmago, dosegli so, da je to, kar so ti naši narodi stalno trdili, da je to, kar smo mi stalno trdili, končno razčiščeno in jasno pred vsem svetom: da mi nismo bili ne podleži, ne vohuni, ne agenti drugih držav, ne fašisti, ne izdajalci socializma, temveč da je pri tem šlo za prekinitev odnosov po državni liniji da je to bila posledica stalinske politike. Pozdravljamo dejstvo, da so bili novi voditelji Sovjetske zveze dovolj pogumni, da vsaj v tem obsegu prenehajo s to dosedanjo politiko in da nam nanovo ponujajo vzpostavitev normalnih in celo dobrih odnosov. Ali bi bilo prav, če bi bili to odbili? Ne! Vedno smo govorili, da prav to zahtevamo, da zahtevamo, da se z nami razgovarjajo kot z enakopravnimi partnerji, da imamo normalne odnose, kajti prav ničesar nimamo proti narodom Sovjetske zveze ln drugih držav. Čeprav sem o tem že nekajkrat govoril, govorim o istem danes tudi tukaj, in sicer zato, ker je pri nekaterih ljudeh v naši državi, pa tudi v drugih državah, zlasti pa pri tako Imenovanih informbirojevcih oz. pri komunističnih partijah, še vedno opaziti težnjo za drugačnim prikazovanjem te zadeve, ker jim je težko priznati, da so ves ta čas branili nekaj neumnega in bi nam sedaj radi podtaknili, češ, mi smo se pokesali ln se vračamo nazaj. Ne, prav nič se nismo pokesali, ker se sploh nismo imeli česa kesati! Vsem (Nadaljevanje na 2. strani) fakvi tuM Vaj V bridke, siüuuia.ua pououu za Umkhum, v Truovvjau Posamezna Mevtlka M dinarjev PoStnina platana % cotovto* frtkja Okrafw odbor Socialistične nezt delovnih ijutfr f Trbovljah - Urejuje tn odgovarja urednisk-, odbor Odgovorni urednik. Stane Šuštar - Tiska Mariborska 'iskarna » Mariboru Našlo* uredništva in lprave Zasavski vestnik* Trbovlje I. uprava rudnika ~ Telefon št 54 — Račun prt podružnici Narodne bank» • Trbovljah Q14-T-146 — Ust izhaja »sako sredo -Letna naročnina 400 dtn loletna 200 dtn četrtletna iOO din. mesečna 34 din Posomezna številka 10 dir Rofcoris* morajo biti v uredništvu aaikasnete »*ai petek dopoldne tn se ne vračate LETO VIL — STEV. 47-48 TRBOVLJE. 24. NOVEMBRA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA C e pa tega ali onega ne bomo storili mi, bodo storili novi rodovi, h GOVOR PREDSEDNIKA TITA V KOPRU (Nadaljevanje s 1. strani) takim zmedenim glavam bi priporočil, da vsaj zadnji čas malo pridejo k sebi in da ne zapadejo v te neumnejši položaj, v kakršnem so danes, kajti čas bo pokazal, da ne bodo več mogli ■kriti svoje neumnosti, ker bo vse to jasno vsemu sveto. S Sovjetsko zvezo smo danes še vzpostavili precej normalne odnose. Ker je to tudi njihova želja, sem prepričan, da se bodo ti odnosi še popravili in zboljšali, da bo sodelovanje koristno za obe državi. Seveda zavisi to tako od nas kakor od njih, vendar najbolj od njih, kajti mi si tega vedno želimo. Najboljšo perspektivo imamo torej, da pridemo na tej strani do dobrih odnosov in da sodelujemo v vseh vprašanjih na enakopravni podlagi. Saj sami pravijo, da prav nič ne mislijo na to, da bi se vmešavali v naše notranje zadeve, pravijo, da nas imajo za neodvisno in samostojno državo, za kakršno nas Stalin ni hotel imeti. Ne glede na to, da je Stalin mrtev, pa moram reči, da je zapustil sledove in da moram zato danes o tem govoriti. Ti, ki vladajo tam danes, pravijo, da nas obravnavajo kot neodvisno in samostojno državo, in mi to pozdravljamo. Prav zaradi tega nismo niti trenutek omahovali in sprejeli normalizacijo. Ker smo neodvisna država, se nam m bilo treba ozirati na nikogar, češ, kaj bo dejal, če pristanemo na dobre odnose ali ne, kajti to se tiče samo nas in nikogar drugega*' Tako bomo delali tudi še naprej in storili vse, kar je v interesu tako naše države kakor miru v svetu in s tem, se razume, tudi v interesu tistih držav, ki z nami vzpostavljajo dobre odnose, če so to interesi, kj niso navzkriž z interesi miru In z našimi lastnimi interesi. Na drugi strani, na Zahodu, gledajo danes mnogi ljudje na to izboljšanje odnosov kot na našo zmago, ker je naša vztrajnost rodila sadove po tako straš- nem pritisku. Vedeti je treba, da pri tem ni šlo za neki prepir, o čem takem sploh ni mogoče govoriti. Pri tem je šlo za hladno vojno, v kateri so vzdolž naših meja padali ljudje, šlo je za najbolj strašno propagando, šlo je za najmočnejši pritisk z vsemi možnimi sredstvi, razen odkrite vojne Pametni ljudje na Zahodu menijo, da je za nas ogromen plus, da smo to vzdržali. In res bi bilo nespametno, če bi nam sedaj zamerili, ker smo se odločili za izbctjšanje odnosov v Sovjetsko zvezo. Seveda pa imamo na Zahodu tudi zlonamerne ljudi, to pa so večinoma tisti, ki sovražijo socializem, ki sovražijo napredek ljudstev, ki ne marajo, da bi prišlo v svetu do pomiritve in mirnega sožitja Ti danes pravijo: »Ha, k svoji stari druščini se vračajo v kateri so nekoč že bili in zato jim ničesar ne verjemimo, ničesar jim ni treba dati, vse, kar smo doslej dali, pa je bilo zaman.« No, reči moram. da nam niso ničesar dali zastonj, kajti korist so imeli od vsega tega tudi oni, čeprav nismo pristali na nobene pogoje. Z eno besedo, z vsem tem bi nam ti ljudje sedaj radi škodovali. Vendar se mi ne morem< ozirati na takšne ugovore nekih elementov z Zahoda in to na: tudi ne more ovirati pri ustvarjanju takšnih odnosov, kakršne si želimo in glede katerih menimo, da so v skladu z našo zunanjo politiko. Na to se ne moremo ozirati, ne glede na to, kdo govori. Prav tako smo rekli in pravimo še danes, in to povem tudi tukaj oni drugi strani: Sovjetski zvezi in drugim vzhodnim državam, da ne moremo zboljšati odnosov z njimi na škodo poslabšanja naših odnosov z zahodnimi državami Oni morajo biti na čistem s tem, da vodimo svojo lastno politiko, na čistem morajo biti s tem, da se sedaj ne moremo prepirati, ali pa prekinjati te odnose z zahodnimi državami in ne moremo dovoliti, da bi se ustvarjeni odnosi poslabšali samo zaradi tega, da bi se izboljšali odnosi z njimi Mi ne moremo mimo vsega tega, kar smo storili in govorili, saj imamo z zahodnimi državami razne, posebno ekonomske zveze. Leta 1948 smo se morali nasloniti v ekonomskem pogledu na zahodne države. Imamo mnoge trgovinske in druge pogodbe z njimi. Tam imamo mnogo kreditov in drugih obveznosti, ki jih še nismo začeli niti izpolnjevati. Tudi danes še vedno dobivamo pomoč od nekaterih držav, kot so to ZDA Aneliia in Francija Te ' propadla tudi vsaka iluzija, da bi se mi nekega dne mogli odreči socializmu in preiti v neki »kapitalistični tabor«. O tem ni govora Danes mora biti jasno tudi na vzhodni strani, da se mi nikdar več ne nameravamo vrniti v tisti položaj, v katerem smo bili leta 1948, odnosno, v katerem so želeli, da bi bili, pa smo jim rekli ne in ker smo tedaj rekli ne, in prišli v najneugodnejši položaj, v katerem more biti neka država, se razume, da bi bilo neumno sedaj privoliti, da bi se spet vrnili v takšen položaj. O "tem ni go- uutel »Palace« v Portorožu PRIREDITVE OB DNEVU REPUBLIKE V OKRAJU TRBOVLJE Letoiaji Praznik republike, 29. november, bodo v okraju Trbovlje proslavili s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami ter bomo naš veliki narodni praznik poleg delovnih zmag naših kolektivov v industriji in na drugih delovnih področjih res dostojno počas tih. TRBOVLJE Delavsko prosvetno društvo •Svoboda II* v Zg Trbovljah bo ob priložnosti proslave 2. obletnice ustanovitve društva priredilo v petek, 26. novembra, ob 19. uri koncert društvenega tamburaškega zbora pod vodstvom Ivana Gračnerja in mladinskega tamburaškega zbora pod vodstvom Mihe Vrbiča. — V soboto, 27. novembra, ob 19 uri, bo v Domu »Svobode II« otvoritvena predstava letošnje gledališke sezone z uprizoritvijo igre Miška Kranjca »Pot do zločina«, v režiji Rada Cešnovar-ja. — V nedeljo, 28. novembra, na predvečer narodnega praznika bo pa v Domu »Svobode II«, ob 19. uri slovesna akademija v počastitev Dneva republike in razvitje društvene zasta ve. Poleg sekcij domačega društva bo nastopil v soboto zvečer tudi tamburaški zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Mateja Sijakoviča DPD •Svoboda-Center* v Trbovljah bo imelo v nedeljo, 28. novembra, ob 19 uH v dvorani Delavskega doma v Trbovljah na čast Praznika republi ke slavnostno akademijo. DPD »Svoboda-Zasav/e« bo pa proslavilo Dan republike v soboto, 27 novembra, ob 19. uri s slavnostnim govorom ter Ocvirkovim gledališkim delom »Ko bi padli oživeli«. DPD •Svoboda-Dobrna« » Trbovljah bo pa slavila letošnji Dan republike z otvoritvijo trgovskih lokalov na Dobrni prav tako z otvoritvijo nove dvorane in gledališkega odra Dom »Svobode-Dobrna« bo nosil ime narodnega neroja Lojzeta Hohkrauta. — Slovesnosti na Dobrni se bodo začele že v soboto. 27. t. m., glavna proslava pa bo v nedeljo, 28. novembra. ★ Trgovski uslužbenci v Trbovljah bodo ob Prazniku republi ke, dne 29 novembra, ob treh popoldne razvili svojo sindikalno zastavo v dvorani hotela »Turist« na Vodah. * Dne 29. novembra bo na stadionu ŠD »Rudar« nogometni urnir zasavskih klubov za pokal JLA. ★ V Domu »Rudarja« v Trbovljah bo 29. novembra šahovsko tekmovanje v počastitev Dneva republike med šahovskimi moštvi okraja. Prvo- in drugoplasirano šahovsko moštvo bo dobilo nagrado. ZAGORJE Na predvečer Dneva republike bo v Domu TVD »Partizan« slavnostna akademija, na dan narodnega praznika, 29 novembra, bo pa v Zagorju ob devetih dopoldne »Tek republike«. HRASTNIK, V nedeljo, 28 novembra bodo imeli v počastitev narodnega praznika slavnostno akademijo v Sp. Hrastniku, in sicer v dno dvorani Kemične tovarne. — Prav tako bo v nedejo, 18. t. m v Zg. Hrastnku na čast Dneva republike slovesen roncert godbe na pihala »Svobode I« v kino dvorani na rud-liku. V tej dvorani bo nadal je, dne 30 novembra premiera Jušičeve komedije »Dr.« — Na Dolu pri Hrastniku bo proslava )neca republike v soboto 27 t. m. zvečer. RADEČE V Radečah bodo počastili narodni praznik ▼ soboto 27. lovembra s slavnostno otvor itvijo na novourejene dvorane ra-Ješke »Svobode«, pozdravnim' govorom in uprizoritvijo operete »Hmeljska princesa«. države doslej niso pokazale, da so naši sovražniki, marveč so bile v najtežjih časih prijateljice Zato jih kot take smatramo tudi danes in nimamo nobenih razlogov, in ne mislimo na to, da bi te odnose prekinili. Tako oni na Vzhodu kot oni na Zahodu si morajo biti na jasnem, da se mi v svoji zunanji politiki ne umikamo s poti, ki smo si jo napravili od leta 1948, t j., da imamo lastno pot, da vedno drzno govorimo, kar je pravilno, kar pa ni niti na tej niti na oni strani. Vsakomur mora biti jasno, da mi ne moremo biti privesek politike kogar koli, da znamo oceniti, kaj je prav in kaj ni. Potemtakem si morajo tudi tisti ljudje na Zahodu, o katerih sem mfloprej govoril, to je tisti, ki nas ne ljubijo kot socialistično državo, enkrat za vsebej biti na jasnem, da je vora Ko bo to vsakomur jasno, in moralo bi biti jasno, bo jasno tudi to, da se more, da je treba in da se mora z nami delati kot s takšnimi, kakršni smo. M smo država, ki vlaga ogromno truda, ne samo, da bi zgradila svojo boljšo bodočnost, ampak, ki prav tako odvaja ogromna sredstva za obrambne namene, ker je bila nevarnost vojne še do pred nedavnim precej velika. Naša država je vedno pripravljena na največje žrtve, kadar gre za ohranitev miru ■in delala bo to tudi v prihodnje. Predsednik Tito je zatem nadaljeval: »Mi se deloma strinjamo, toda ne popolnoma, v nekaterih vprašanjih s prvimi in drugimi, toda razumljivo, da ni treba pričakovati, da se bomo stoodstotno strinjali z nečim, kar ni v skladu z našim gledanjem na mednarodna vprašanja.« Eno izmed teh je na primer predlog Sovjetske zveze o konferenci 23 evropskih držav, da bi se dogovorili o spornih vprašanjih. Sama ideja je zares dobra, zlasti pa bi moral pozdraviti in poudariti to,« je ddjal tov. Tito, »da je prav Sovjetska zveza prva načela vprašanje sklicanja sestanka 23 držav, ne pa samo štirih, kot se je prej vedno poudarjalo. To je dobra stvar, toda sedaj je vprašanje, kako je to postavljeno Ali je tako, kot je postavljeno, realno, To je tisto, kar je negativno. Ni realno, da se da za tako veliko stvar rok, ki je popolnoma nemogoč za sklicanje takšne konference. Zato je morala ta lepa ideja takoj v začetku pretrpeti neuspeh.« Tov. Tito je dejal, da se ne moremo udeležiti konference, čeprav vendarle pozdravljamo to misel To pa zato, ker v njej ne vidimo nobene koristi ne za mir v Evropi, ne za nas same. Vzrok je v tem, ker bo število držav na konferenci premajhno, ker gre tukaj samo za eno stran in ker bodo na tej konferenci gotovo predloženi določeni ukrepi, da bi se sprejele odločitve, ki bodo morda usodno delovale v smeri nadaljnje zaostritve položaja v Evropi »Morda nas na strani vzhodnih držav ne bodo razumeli,« je nadaljeval tov. Tito, »toda vedeti morajo, da smo mi neodvisna dežela, da sami odločamo in da vemo, kaj je v danem trenutku najpravilnejše.« Zatem je govoril o snovanju vojaških blokov in formacij in dejal, da ne odobravamo takšne politike. »Mi ne odobravamo v Evropi snovanja novih blokov in formacij in mi smo tudi proti temu, ker menimo, da je na svetu ravnotežje vzpostavljeno že tako da lahko govorimo na miren način, čeprav bi trajalo to malo dlje. Mi menimo, da ni treba ustvarjati novih elementov razdora^ marveč jih je treba vztrajno odstranjevati, pa čeprav so potrebne za to žrtve. Tov Tito je zatem odgovoril na trditve nekaterih političnih krogov v inozemstvu, ki pravijo, da je z normalizacijo odnosov z vzhodnim blokom propade’ Balkanski pakt. Dejal je, da Balkanski pakt ni propadel, zato ker ni bil ustanovljen zaradi nekakšnih agresivnih namenov, temveč je to le obrambni pakt. »Balkanski pakt v celoti velja in mi ga bomo še nadalje krepili,« je dejal predsednik Tito. Ob koncu je govoril o nekaterih notranjepolitičnih vprašanjih, predvsem o družbenem standardu in cenah ter poudaril, da bomo bolj delali v tčj smeri, da življenjski standard ne bo padel, marveč da se bo dvigal »V tem oziru s tega mesta apeliram na vse državljane naše dežele, naj nam pomagajo. Ničesar ne bomo izgubili, če bomo graditev kake tovarne ali česa drugega podaljšali za leto 1 dni ali več, če bomo zgradili manj tovarn, kakor smo jih nameravali ali planirali, gradili pa bomo tisto, kar je najbolj bistveno in najvažnejše, da bo začelo zgrajeno obratovati. Mnoge naše tovarne bodo lahko začele prihodnje leto obratovati, ničesar ne bomo izgubili, ker imamo dovolj časa. Če pa tega ali onega ne bomo storili mi, bodo storili novi rodovi, ki prihajajo za nami, saj nismo prisegli, da bomo storili vse in da bomo našo graditev zaključili.« Po manifestativnem zborovanju se je predsednik Tito udeležil slovesne seje mestnega ljudskega odbora, na kateri so mu izročili diplomo častnega meščana Kopra. Opoldne so v čast predsedniku Titu in njegovemu spremstvu priredili slavnostno kosilo v hotelu »Palace« v Portorožu. Popoldne je predsednik republike obiskal Buj-ščino. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM „ZASAVSKEGA VESTNIKA“ Današnja številka „Zasavskega vestnika“ je izšla na 20 straneh in je dvojna. Prihodnja številka bo izšla v sredo, 8. decembra, in to na 8 straneh. Tone Zagorc: V očeh mrak, v srcu pa svetloba Prijetno je sijalo sonce in Milka st je tisto popoldne zelo ie• lela, da bi šla kam na sprehod s svojo kolegico Nušo. Zvezke, ki so se ji bili lnakopičili na mizi, je ie zdavnaj pregledala in ker po kosilu ni imela več dela, sonce pa je nagajivo vabilo v prirodo, si je mlada črnolasa učiteljica Iz navade podprla brado s svojimi nežnimi dlanmi in se vsa zasanjana zagledala skozi okno preko travnikov o gozd. njene oči pa so božale modrikasto črto na obzorju in žarele z lepim vlažnim sijajem, ko da pričakujejo nekaj nedvomljivega, velikega. »Milka, ali greš z menoj o Grapo!« je vprašala Nuša, ko je stopila v Milkino sobo. »V Grapot Po kaj pa tfal Razen slepih ni tam nič posebnega,* le malce z nejevoljo odgovorila Milka svoji kolegici. »C« nimaš boljšega načrta, ostanive raje doma pri radiu.* Milka In Nuša sta se nekaj časa prerekali med seboj, navsezadnje pa je le Nušlna obveljala In odšli sta o Grapo, v Dom slepih, kamor le Nuša hodila obiskovat svojo nekdanjo sošolko, ki le med drugo svetovno vojno Izgubila vid. Na vrtu pred Domom je bilo vse iivp Malo in veliko se le peklo na soncu, vročem In zlatem, znojili so se od tistih vročih pramenov, ki sl /ih marsikdo ne more predstavljati, ker je luč v njegovih očeh ugasnila prav leda/, ko začenja človek dojemati smisel lepote narave in vseh njenih nepojasnjenih skrivnosti. Da, sonce In vodaI Tl reveži o teh dveh stvareh niso videli ničesar drugega kot to, da je eno vroče, drugo pa mokro. Milka In Nuša sta poiskali svo-fo znanko ln sedli vsaka na svoj stol za majhno okroglo Is šibja pleteno mizo Toda nenadoma /« Milko spreletel nek blagodejen srh po telesu in njen ponled le obvisel na visokem, mišičastem fantu, kt le stal na robu plakatnega bazena v samih mln:ma/kah In strmel v neznano Nlegovo športsko raščeno telo je bilo bronaste barve, lase je imel črne kot oglje, na licih sta mu bili mali vdolbinici, oči — da, oči pa so vlažno sijale za vekami in gledale v temo pred seboj. Mlada učiteljica je neprestano gledala v tega zalega lanta, ki ni nikoli poznal ne lepega ne grdega človeškega obraza. Milka ga je vzljubila. Dalje ga je gledala, bolj ji je bil všeč. V oči so se ji kar nehote prikradle solze-, tani se ji je zasmilil Ko je Milka zvečer legla o posteljo. n, mogla zaspati. Neprestano je mislila na slepega mladeniča v Grapi. Trdno je sklenila, da pojde še v Grapo, vsako nedeljo ali celo vsak dan In tudi Nuši je bila hvaležna, ko jo je tisto nedelj o spravila s seboj. Naslednjo nedeljo sta šli Nuša tn Milka spet a Grapo, a tokrat na Milkino pobudo, le od daleč sta videli v bazenu vse polno kopalcev In ker je bil zelo vroč dan, se je tudi Milka odločila, da se pojde kopat. V zeleno-roinati kopalni obleki je bila videti zelo lepa. Kakor riba je skočila v vodo In plavala od enega konca do drugega, njene oči pa so iskale njenega starega znanca Ah, tamle je, In že je splavala proti njemu Lahno se je dotaknila njegovega telesa, enkrat, dvakrat, in to svojo poželjivo igro večkrat ponovila »Kdo me le neprestano ščegeče po hrbtu in nogah,* si je mislil lant, toda tisti trenutek ga le Milka že iznenadlla s svojim vprašanjem: •Kako pa vam je imet* Pant ni vedel, če je bilo to vprašanje namenjeno njemu, zalo ni na Milkine besede ničesar odgovoril. Nato se ga je Milka rahlo dotaknila z roko in Je enkrat dejala; »Ali ml nočete ničesar odgovorim* »Sle meni kaj reklit« le vprašal lant In njegova usta so se mehko raztegnila v otožen nasmeh. , , »Da vami Zanima me, kako vam je Ime.* »Sle (udi v, slepit* Milki je zastala beseda v grlu. Težko II je bilo reči, da ni slepa, lagati pa tudi ni hotela. »Ne, nisem, toda tisti, ki ne vi-I dl/o, so včasih srečnejši od nas, ki gledamo, kako se z nami igra usoda.* I »Tega vam ne morem verjeti. ! Sicer pa — ali me niste vprašali - po imenut* »Da.* •Pavle Vidmar, tako me kličejo že od majhnega. In vit* •Jaz sem učiteljica v tej vasi.* •Kateral Tista s črnimi očmi, ali ona drugal* •Tista s črnimi lasmi. Milka Salamon mi je ime.* •Da, sedaj vem, kdo ste. O vas so mnogo govorili tu v Domu,* je dejal Pavle svoji novi znanki nagajivo. Tisto popoldne sta se Milka tn Pavle še dolgo pogovarjala o vsem mogočem. Kakor prisiljena, tako sta se izpovedovala drug drugemu tn počutila sta se mnogo srečnejša, ko sta si povedala vsak svoje težaVe. Odslej sta se Milka In Pavle vse pogosteje srečavala v Domu in ljudje v Grapi so kmalu začeli šušljati, da se namerava Salamonova Milka poročiti s slepim Pavletom Iz Doma. Toda fo obrekovanje ni Milko prav nič bolelo, ker je Pavleta ljubila, pa čeprav je bil slep od rojstva In ni nikoli videl, kakšni so ljudje, kakšno le sonce, kakšna sta nebo in zvezde, kako lepa j« pomlad kedar ozelene breze, ko se škrjanček podi po grmovju — vse to mu je bilo tu/e, nepoznano, ena sama neskončna temna, neprizanesljiva podoba. Vča»lh le Milka popeljala Pavleta s seboj v nalbllijl gozd na sprehod Ko sta sedla pod kakšno smreko ali bor, Pavle ni upal Milke nikoli poljubiti. Ona sama se ga ie oklenila okrog vratu in ga nežno, vroče poljubila kot mati svojega malega sinčka. In Pavletu se le zdelo, da je srečen, da lepših trenutkov v življenju ne more pričakovati. Cez leto dni sta se učite 1'ica Milka In slepi Pavle poročila. Nekal dni pred poroko le M Uka pripeljala Pavleta v svojo sobo. Ugasnila J» luč In vključila radijski prejemnik. Otožna Schubertova melodija je tudi Pavleta napravila mehkega. Začelo ga je biti strah pred Milko, saj je ni nikoli poznal samo to le vedel, da ga je vedno tako tesno priže-mala k sebi in poljubljala. I »Milka, pa res misliš, da me Imaš radat Me boš lahko ljub.lat Jaz bom vedno slep In se me ne boš nikoli naveličalal Je res kaj lepega na menil Saj se sploh ne poznava. Veano boš morala paziti name Misliš, da bova šrečnal* Milka je slišala samo te poslednje Pavletove besede, vse drugo /e preslišala. Srce je ni varalo Čeprav je bil Pavle slep, I1 pri Milki našel prijeten dom. V dobrem srcu je spoznal vrline človeka, toploto ljubezni in lepoto življenja V njegovi duši se le zjasnila noč, zdelo se mu Je> da vidi s svojimi motnimi očmi vso pisano cvetje, da se m'z‘° topi beli sneg v njegovi d lant, mladi in čvrsti. Vse se je nenadoma zableščalo pred njim jasni nevarljivl podobi. •Pavle, ali sem tl kda> storila kakšno krlvcot* je M'lka čestokrat vprašala svo'ega slepega moža. on pa ji le vedno enako odgovoril: . •Nisi Milka. Ob tebi je svet lep tudi v temi.*____________________j OBVESTILO _ ^ Vrt Interesenti, lcl N najeti dvorano ali kakr*en *** prostor v Domu »Svobode v Trbovljah, naj pravo***"0-■leer najmanj 14 dni pred »P** rabo naslovijo pr0*"^L4nie upravni odbor društva. se lahko oddalo tndl tov. »8u, hišniku Doma. Bre« r**a' hodnih prošenj dvorano tn lih prostorov no t*""0 v najem. TTnravnI odbor DTV ti»;. Z večjo odgovornostjo Mrtvim na čast, živim v opomin! j® tr®fee prlsiopiti k izvedbi občnih zborov organrzacr SZDL V Zagorju, Hrastniku so dobro začeli, slabše pa v Trbovljah in Radečah Po vsem okraju Trbovlje so Mnogo bolje so občni zbor iz-1 Zasavju pa so enostavno dejali: v teh dneh občni zbori organi- vedli v rajonu »Dobrna«, naj- »Saj imamo kino in igre, kaj zaclj SZDL. Na njih polagajo bolje pa na Kleku. j je treba Ljudske univerze!« — obračune dosedanjega dela, snu-1 V Zagorju in Hrastniku so Na Dobrni zaradi gradnje svo-jejo pa seveda načrte za bodoče občne zbore dobro pripravili in jega Prosvetnega doma v ta na-naloje ter volijo istočasno dele- j so zato povečini dobro uspeli, j men niso razpolagali s primer-gate za mestne konference v Slabo so do sedaj izvedli pri-j nimi prostori imajo pa Ljud-ckviru komun in za okrajno prave nadalje v Radečah; še \ sko univerzo v načrtu. konferenco Socialistične zveze, i v Dolah pri Litiji so se razživeli Dosedanji potek volitev in ce- in se tudi odločili, da bosta ob-lotne priprave so pokazale, da stajala dva odbora SZDL, in se v Trbovljah niso posebno sicer v Dolah pri Litiji in v dobro lotili izvedbe teh občnih j Gradišču. zborov. V primeri s centrom j V pripravah za občne zbore in Izlake. — V Hrastniku bo mesta so vaške organizacije te so organizacije SZDL imele na-, Ljudska univerza na vseh kra-občue zbore dosti bolje opra- logo, da čimbolj požive poli- j jih, in sicer v Zgornjem in vile. — V rajonu »Zasavje« so tično-vzgojno delo, zlasti pa Spodnjem Hrastniku. V Rade-se na občni zbor slabo pripra-1 Ljudske univerze. V Trbovljah, j čah so tudi že razpravljali o V Zagorju so o tem vprašanju že razpravljali in tudi že napravili načrt, vendar bodo delovanje svoje Ljudske univerze razširili tudi na Kisovec Gornji izrek je napisan na spomeniku žrtvam fašizma v znanem nemškem koncentracijskem taborišču Dachau, ki ga je dne 20. oktobra t. 1. obiskala skupina nad 400 Slovencev, bivših internirancev, njih svojcev in svojcev umrlih v tem taborišču. • Posebni vlak je v ta namen organiziral »iPutnik Slovenija« v Ljubljani. vili In je zbor zaradi tega po- j so izdelali lep načrt ter tekal nezadovoljivo. Na zboru ni: imeli doslej v okviru Ljudske bilo diskusije In tudi nobenih. univerze že tretje predavanje, zaključkov — član MO SZDL,1 medtem ko se rajon »Center« ki je bil zadolžen, da se ndeleži priprav in dela za Ljudsko uni-zbora, nanj sploh ni prišel! — verzo sploh še ni lotil — v : «ns*nuaiii#» aH kal? Previsoki dobički gostinstev v Zagorju Na pobudo delavskega eveta rudnika je SZDL v Zagorju sklical pretekli mesec delavske svete vseh podjetij, da se pogovorijo o raznih gospodarskih problemih, zlasti pa o znižanju cen. Na tem zasedanju so izvolili tričlansko komisijo, ki naj čas v vsakem obratu. Tako naj bi podjetje vodilo režijske stroške za vsak obrat ločeno, da bi imelo možnost ugotoviti rentabilnost posameznih obratov. Po mnenju komisije naj bi se pri knjiženju v obratih mesečni zaključki delali tako, da bi se ob ugotovi realnost kalkulacij in koncu meseca napravil popis vzroke visokih cen v gostinskih, trgovskih in drugih obratih Uislužnostnih podjetij. Na podlagi pooblastila, ki ga je dobila od ljudskega odbora mestne občine, je komisija začela s svojim delom najprej v obratih gostinstva Zagorje. To podjetje šteje 14 obratov. Komisija je ta gostišča pregledala v času od 25. oktobra do 18. novembra in ugotovila, da znaša vsota neod-danega denarja za sprejeto blago 991 657 dfn. Od kod ta raz- zalog blaga ter izvršila primerjava med obremenitvijo in oddanim izkupičkom. Eventualni primanjkljaj naj bj se vsak mesec sproti razčistil. Istočasno bi bila potrebna primerjava knjižb na upravi podjetja, če se le-te ujemajo s posameznimi gostišči. Komisija je mnenja, da je podjetje izkoriščalo svoj monopolistični položaj, da bi si na ta način zagotovilo dodatni plačni fond, ki se formira iz dobička. feL» OVl.UOI Ulil» y , . . «ta» V«* „„r., I» d. SS’ÄSar g.k°dS,' za. sprejeto blago odvede ustrezno protivrednost. O tem pa uprava gostinskega podjetia ni vodila v zadostni meri računa. V večini gostišč je slaba evidenca o količini sprejetega in prodanega blaga oziroma odvedenega denarja. Uprava ni izvajala zadostne kontrole o poslovanju obratov in tako so nastale razlike. Kam je šel manjkajoči denar? O tem bo pač ugotavljalo sodišče. Samo šest obratov ni imelo večjega primanjkljaja od 2*/» od kosmatega prometa t. j. kalo, ki ga je komisija upoštevala pri vseh obratih, da bi se le-ti ne mogli Pritoževati, češ, da jim je bil kalo prenizko odmerjen. Kalo pod 2 •/• izkazujejo gostišča »Apnenice«, in «cor 0,56 % obrat »Križišče« in obrat »Pri Frančku« 0 8 »/», gostišče »Ko-tnedež« 1,1 %, gostišče »Pri kna-Pu« pa 18 •/». Zakaj so imeli örugj obrati večji »kalo«? Pri vsem tem, kar smo zgoraj navedli, pa celotno podjetje izkazuje za čws od 1. jan. do 30. sept. t. 1. še 1,700.000 d-'n dobička! Kako je to mogoče? Kp le komisija pregledala kalkulacije pri u-»ravi, je ugotovila, da so te površno izdelane in da Podjetje gleda le na to. k »ko jd ustvarilo čimvečji dobiček. Ue upoštevamo zgoraj navedeni Primanjkljaj Po obratih b1 znašal »drihičak« cca 2 700.000 dinarjev! To je vsekakor previsok ^uevdk! Podjetje je ustvarjalo »dobiček« na račun previsoko ba’kuliranih cen. KonrrtsVj« je napravila kalku-'®cije r, posamezne vrste bla-F* in je med drug m našla, da J® bil« stvarna prodajna cena to vino Brežice, rdeče, 10,3 mangana, 138 66 (Hn, podjetje pa J® kolku! iralo prodajno ceno na din torej okrog 11 din dra-r® Pri vinu »Plaveč«, 13,5 ma-totterv, j« knmtidja izračunala1 PP^lajiv, ceno 145 din, vendar J* Podjetje za te vino knlkuli-j Prodajno ceno po 150 din, "ter Alt je to pošteno? Zakaj bi vina prodal ali ceneje, po ftVarnJh prodajnih cenah? Lah-2? bi m mižala tudi režija, zla-r«, ne bi smelo hiti visokega saj vidimo, da znaSa ta na v^Pcc Prt samostojnem gaottn-rjfrn podjetju »Počitniški dom« r'P'o okrog 1700 din pri pro-3 mšltjone dinarjev, t. J. "•hte 0,06 */»! N do je odgovoren za tako r^nje? Seveda v prvj vrsti Pivnik in glavni knjigovodja, njih pa tudi v»! poelo-ki sr> malomarno oprav-"vrvjo shdbo in intmo gls-nastajale v finarvč-nA?1 Powkwainju podjetia take .JptepUagn* pogreške. Komisija rau?**0 b*dl izdelala upravi priporočila, kako naj °Odoče uredi svoje poslov«-bo ttonhroj« mogoč« vsak plačnega sklada za izplačilo plač neupravičeno in priporoča ljudskemu odboru mestne občine, da da gostinskemu podjetju ustrezna navodila. tem vprašanju. Pri izvedbi občnih zborov SZDL, kj so združeni tudi z volitvami delegatov za konference komun in okraja, bo pa seveda potrebno, da se organizacije S7JDL v večji meri poglobijo v politlčno-gospodarska vprašanja. Tako se naj organizirajo razni izobraževalni tečaji, izdelajo načrti za Ljudsko univerzo; skupno z ženskimi društvi je nadalje organizirati tečaje. kakor so to napravili v Hrastniku, kjer so organizirali kar pet tečajev. — Na za d n.ji seji okrajnega odbora SZDL je bil storjen sklep, da morajo biti občni zbori opravljeni najkasneje do konca tega meseca, medtem ko bodo konference po komunah do 15. dec., okrajna konferenca SZDL pa je v načrtu za nrve dni meseca januarja. — Ob zaključku je bil sprejet še sklep, da naj organizacije SZDI, vodijo več skrbi o akciji za znižanje cen, prav tako naj razvijajo borbo proti gospodarskemu kriminalu Pred spomenikom v Dach uu Kako vse drugačen je bil tokrat odhod iz domovine kot pred | leti, ko so nas fašistični rab'ji močno zastražene odpeljali v to zloglasno taborišče! Pri odhodu iz Ljubljane smo se v vlaku takoj sešld stari znanci iz Dachaua in že se je oglasila naša lepa slovenska pesem. V Kranju se nam je pridružila nova skupina 'z1 etn! kov. Zopet prijateljsko stiskanje rok tovarišev iz težkih dni in naročilo gorenjskega partizana Jožeta, ki nam je pri odhodu iz Kranja dejal: »Mislim, tovariši. Proslava 29. novembra v Radečah Za slovesno proslavo največjega praznika narodov Jugoslavije so na vsem območju občine Radeče že končane vse priprave. Pri organizaciji in izvedbi sodelujejo vse množične organizacije. predvsem pa društva »Svobode«. Proslave bodo. na 27. novembra, ob 20. uri. vseh šolah in po vaseh, tako v| Zidanem mostu, Jagnjenici, Svibnem in Vrhovem. Posebno slavnostna pa bo proslava v Radečah združena s premiero operete »Hmeljska princesa« v prenovljeni dvorani Doma »Svobode« v soboto, dne da se zavedate, na kakšno pot greste, opravite dobro in nesite tudi moj pozdrav!« Ta lepe gesta nas je vse, ki smo slišali to naročilo slovenskega partizana, močno presunila. Ob obujanju spominov iz taboriščnega življenja je zamrla pesem na naših ustih in že so na Jesenicah prisedli zadnji udeleženci tega izleta. Obmejne formalnosti so bile po naših ljubeznivih obmejnih organih opravljene že v vlaku od Ljubljane do Jesenic, naš vlak pa je nato sopihal skozi predor pri Podrožci, kjer smo prešli na avstrijska tla. Tudi tu so obmejni organi svoje dolžnosti hitro opravili. Naš vlak je z nam neobičajno brzino drvel v lepo zvezdnato noč po avstrijskem ozemlju — sto in sto najtežjih doživetij, ki se vrste pred našimi očmi in» mm govore o grozotah zadnje vojne in sramotnih zločinih fašizma nad človeštvom 20. stoletja, pa nam ne dado spati. »Se pomnite tovariši?« — bilo je pretežko, da bi v teh letih po vojni že bilo pozabljeno. In svojci preživelih ter pomrlih prisluhnejo pogovoru. Tu in tam se orosi njihovo oko v skriti befi. Svež je spomin na prestane gorje, še. težji je spomin na drage umrle. Po kratkem postanku v Salzburgu, kjer je avstrijske-nemška meja. nas je po dveinpol-umi vožnji sprejelo deževno in vetrovno mrlco jutro v Dachauu. S postaje smo se takoj napotili v taborišče, ki je precej oddaljeno. Redki prebivalci, ki so ob Grob tisočev nepozabnih v Dachauu- tej zgodnji uri hiteli v službo, 60 začudeno opazovali naš dolgi sprevod, v katerem smo nosili nešteto vencev in šopkov slovenskih cvetic. Prav neprijetno se me je dojmila opazka neke kakih petnajst let stare Nemko, ki je, videč lovorov venec o trobojnico v rokah moje spremljevalke, dejala svoji prijateljici: Peč internirancev ▼ Dachauu Povpraševanje po premoga poslala iz dneva v dan več!e Pred odhodom v jamo ji Z kljukastega MLf križa Lora Russel mxiiüttiiiHMrjmiiiiiiiiiinuiiii (Nadaljevanje in konec) MERE PREVIDNOSTI Sledeče je opis iz istega vir» — z novimi metodami, ker so leta 1042 v Auschwitz« dogradili dva od štirih novih krematorijev. Žrtve »o najprej pripeljali v velike podzemeljske slačilnice poleg plinskih celic. V teh slačilnicah so bile nameščene klopi in obešalniki za obleko. Ujetnikom so po tolmačih sporočili, da «e bodo tukaj skopali. Od tu so ujetniki Sl) v naslednji prostor, v katerem so bile nameščene prhe. Včasih so ujetniki 1« vedeli, kakšna usoda jih čaka, zlasti tisti, ki so prihajali iz Belsena. V Belsenu ni bilo plinskih celic in kadar so se ujetniki iz Belsena (krat v Zahodni Nemčiji) znašli v vlaku na dolgem potovanju proti vzhodu, ao začeli au-miti, za kaj gre» | Iz tega razloga so vsakokrat, kadar je prispel kak transport iz Belsena, mere previdnosti okrepili. Esesovci so napravili močan kordon ter so ujetnike, ki so se upirali, s silo pognali v plinske ; celice. j Zenske so čestokrat znale skriti ; svoje otroke pod obleke, ki so j jih odložile v slačilnici na obešalniki, in Jih tako niso jemale 6 seboj v plinsko celico Zato so morali ljudje, v službi ujetniške i »komande« (ujetniki, ki so jih uporabljali kot delavce v tabori-i šču), pod nadzorstvom esesovcev I preiskati obleke v slačilnici ter i so vsakega otroka, ki so ga tukaj našli, poslal) v plinsko celico ... SEŽIGANJE MRTVIH TRUPFl V novih plinskih celicah so po preteku po) ure začeli delovati električni ventilatorji. Mrtva trupla so z liftom prepeljali v peči. V petih krematorijih je sežiganje 2000 trupel trajalo 12 ur. Transporte ki so jih pripeljali v Auschwitz, je sestavljalo 90 tisoč ujetnikov iz Slovaške, 65 ti soč iz Grčije, 11 tisoč iz Francije, 20 tisoč iz Belgije, 90 tisoč iz Holandije, 400 tisoč iz Madžarske, 250 tisoč iz Poljske in Slezije ter 100 tisoč iz Nemčije. V vseh koncentracijskih taboriščih so manj važne funkcije opravljali običajno profesionalni nemški kriminalni tipi, ki so jih pripeljali iz civilnih zaporov ter jih specialno izšolali za njihov posel. Auschwitz v tem pogledu ni bil izjema. Te ljudi so odbirali iz vrst najslabših kriminalnih tipov, ki so služili dolge kazni za svoja hudodelstva v civilnih zaporih. Dokler je obstajalo to koncentracijsko taborišče so bili v njem ujetniki 26 različnih parodov. Pozneje, ko so taborišče Auschwitz uporabljal; izključno za množična ubijanja, «o bdi Židje velika večina vseh ujetnikov. I Potrebe po premogu, ki Je kruh naše industrije, postajajo vedno večje. Telefona brnijo, naročila premoga so množijo in kopičijo, ki pa Jim vsem ne bo mogoče ustreči. — Akoravno sta rudnik Trbovlje-Hrastnik in zagorski rudnik svoj letošnji družbeni plan v primeri z lanskim letom prekoračita, Je premoga vendar še vodno premalo. Tako so n. pr. zagorski rudarji lansko leto nakopali 492.000 ton premoga, letos pa računajo, da ga bodo dali 505.009 ton. Enako so rudarji v Trbovljah in Hrastniku spravili lani na dan 877.000 ton premoga, medtem ko ga bodo letos nakopali dosti več: dosedanje številke kažejo, da bo letošnja produkcija presegla 900.090 ton. Kakor se zdi, se bo proizvodnja še povečala. Tako Je dnevna proizvodnja trboveljskega in h častniške ga rudnika «nekaki v dneh od 20. do 24. oktobra 2700 ton, proti koncu preteklega meseca Pa se Je dvignila tudi na 2800 in 2900 ton ter celo preko 8000 ton. Ta mesec je znašala povprečna dnevna proizvodnja premoga v Trbovljah in Hrastniku 2725 ton, v pocasneunth dneh pa še nekaj več. Rudarji v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku so prav krepko pljunili v roke. To so storili v zavesti, da Je premog naši industriji in široki potrošnji potreben. Lanska leto Je povprečna rudniška sterilnost znašala 1.04 tene n« moža in dnino, letos pa 1,09 tone. V zvezi z rastočo potrebo in povpraševanjem po premogu se pa seveda poraja vprašanje, kako povečati proizvodnjo. Dvig Produkcije po »— ustrezne investicije, zlasti na rudniku v Zagorju. medtem ko ima rudnik Trbovlie-Hrastnik v načrtu razširitev svojega obratovanja v smeri proti Dri«, kjer lež» no mnenju rudarskih strokovnjakov pod zemljo še nedotaknjeni zakladi črnega diamanta, ki čakajo nridaih rok naših zasavskih rudarjev, na katere se lahko mšmo *>m««e-mo. S to zavestjo pa glejmo mimo vseh težav vedro v prihodnost. Kolektiv rudnika Tr-bovlJe-Hrastnik pošilja vsem delovnim Ijirte.n za nn*»pik »Dneva republik»« borbene pozdrav« in čestitke! »Schau, ein Siegeskranz!« aH po naše: »Poglej, venec zmage!« — »Ne venec zmage, temveč žalni venec v spomin tisočim žrtvam fašistične pošasti!« sem pomislil in tisto dekletce le pomilovalno pogledal, ker ee mi zdi, da bi skrunil spomin teh žrte^, če bi njej pojasnjeval, za kaM-šen venec pravzaprav gre. Ker je v bivših upravnih zgradbah taborišča, kjer so btU prej nastanjeni esesovci, sedaj ameriška vojaška uprava in stanujejo v njih ameriški vojaki s svojimi družinami, nismo smefi v taborišče pri glavnem vhodu, temveč smo morali napraviti velik ovinek okrog taborišča, v katerega smo prišli z zadnje strani. Taborišče nudi še vedno prav žalostno sliko. Bazuke *> sedai sicer obzidane, v njih p» stanujejo begunci iz Vzwodne Nemčije deloma pa so prtu jene v obrtne in trgovske lokale. Edino kraj najveijih Zločinov v zgodovini človeštva — krematorij s plinsko celico to shrambo za mrliče ter s prostori za streljanje in obešanje internirancev. to ostal neokrnjen v vsej svoji pošastni grozi, ki Jte ne spremenijo niti lepo urejeni nasedi ob grobovih tisočev upepeljenih Internirancev niti lep spomenik dachauskega interniranca. V krematoriju samem so levo in desno od peči venci odrom trakovi v barvah vseh narodnosti, katerih sinovi so na tem kraju mučenižko dotrpeli. Ves ta prostor v krematoriju, psi spomeniku in pri skupnih grobovih upepeljenih Internirancev, smo zaštdi z našim «VovundkJm cvetjem in prižgali nešteto «več. Videl sem četo, kako Je itefca hči prinesla rožmarin to P«t slovenske — domače zemlje, da bi jo položila na očetov greto In vanjo zasadil» rožmarin. Vhod v krematorij je zastražen po organih civilne poMcije nemške narodnosti, ki so v službi Amerikaneev. ker daje temu mestu pač svojstven pečat. Ob kratkem spominskem nagovoru enega od udeležencev Meta ni ostalo suho niti eno oko. Bivši interniranci in njihovi svojci smo v srcih prteegU, da se tako načrtno uničevanj« ljudi ne sme ponoviti nikdar več. obljubili smo si na tudi da se na tem svetem kraju snidemo drugo leto ob d>-»efletniai osvoboditve taborišča, -b. Milan Vidks Zagorski rudarji-pri izseljencih v pevci na obisku Severni Franciji Izpred sodišča Steklenico piva je ukradel m d hiio. varoval stonU podobna kazniva » # ^ nekaj časa Itopi, p0 dejanja. | naključju ven, je presenečen _ ,, i -i ji. i j ’ opazil, da njegovega motorja ni Zaradi prostask! M besed nikjer. Najprej je vsa družba ■ — 'mislila, da gre za neumestno šalo in da je kdo tov. Plevčakn pred sodiščem Albin H., posestnik, stanujoč v Brdcah št. 10, in Marica H., gospodinja, stanujoča istotam, sta 9. junija letos na prostaški način iznašala o G. S. neresnične vesti, ki bi utegnile škodovati časti in dobremu imenu prizadete tovarišice. — Oba ob- Nenavadna nesrečo v Trbovltah iz nagajivosti motor skril. Vendar pa ni bilo tako in je šlo za zelo neprijetno resnico. Razumljivo so vsi odšli na iskanje, kjer so naleteli na sled, ki je dria’a preko igrišča do ograje pred mestno hišo. Ocfraja je bila tu razbita ter je skoznjo neznani storilec spravil motorno kolo. Sledeč po mali stranski pešpoti, ki drži za mestno hišo proti Trboveljščici, so v potoku našli motor, na katerem je neznanec spustil bencin ter odtrgal kabel in napravil še druge manjše poškodbe na kolesu. Nekoliko dalje od tu so ’skalci naSli odtrgani kabel, vendar o zlikovcu ni bilo sledu. — Lastnik je sicer dobil nazaj svoje ko’o, pravilno bi pa bilo. da bi tudi dolgoprst-než, ki ie napravil to dejanje, prejel zasluženo plačilo. -ar. ♦»«♦»»♦»«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» I obvfsthx) Vojaški poučni film bo na sporedu 25. novembra t. 1» ob 19-uri v Domu »Svobode II«. Udeležba Je obvezna za v»« rezervne oficirje, podoficirje in obveznike predvojaške vzgoje, ki niso bili pri filmski predstavi 18. t m. Nov politični tečaj Slušateljem bo v času študija zagotovljena štipendija, gojen- cem izven Ljubljane pa tudi bivanje v internatu Politične šole. Podrobnejše informacije se dobijo pri upravi Politične šole in pri Okrajnih komitejih ZKS za- pevci vladalo nekakšno «lav-| m duo v «vtomouu«i MBmi. « j0 priglasitve z vsemi osebnimi , devne9a okraia nostno razpoloženje, ki pa se Je mion pa Je naenkrat sam od podatJti ( podatki o dokončanih ! Sola nudi temeljno znanje iz mešalo z občutkom negotovosti, j sebe začel drseti po strmini ioUh ^ te£ajjb 0 ,tažu in funk- osnov znanstvenega socializma in Vsi pevci so vedeli, da bodo , navzdol ter se je ustavil tik nad T p0!iti£nih organizacijah, politične ekonomije, ki omogoča peli ljudem, ki se dokai dobro 1 potokom Trboveljščice. Po na- j # osnovnem poklicu in zaposlitvi absolventom nadaljnji samostojni spoznajo na pevdko umetnost in i ključju je bila prav tedaj ce*ta ter g vigj„i mesečnih prejemkov, študij naših političnih in gosp» Mbodo še bolj pozorno aprem- | prazna, vse kai drugega bi se - -----*—* Novi petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS se bo ponovno pričel I. februarja 1955. Sola Je namenjena predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu. Interesent) naj osebno napiše^ jo priglasitve z vsemi osebnimi v”ko zn neto rx»sem Ni čudo, da je pevovodja uporabil vse svoje znanje in že pn vaji opominjal na naloge slehernega Veliki vaji ki so nam zanjo pa n. pr. lahko zgodilo, če bi ljudje šli tisti čas i* kinematografa ali pa od kod drugod po cesti proti domu. . ... darskih vprašanj, zlasti pa jih Priglasitve bomo prejemal do Qsp0(ablj/za giobije razumeva-31. decembra. Interesenti naj jih aktu;,nlh druibeno-gospodar-polljejo na naslov. Polit čna šola blemov v 2Vezi z na.ta- P" f* KZS. Parmova 37/n trakt, , ^ komune telefon 23-981 Int. 206 ' ‘ Vinko Moiino: Ko m /• poonm tdanilo, It Majda previdno obhodila polota/ svojega voda. Prav na krilu, ki je bilo obenem krilo iete, te /1 je zdel en tam mitraljez premalo. Ozka dolinica in j Iz/eden kolovoz, ki sla pravo- ( kotno sekala rob gozdička, sta se li zazdela na moč pripravna, da se bel/ po n/ih vsujejo v Catei In razdvojijo brigado. Se je pretehtala ose možnosti, nato pa je poiskala Mirka. »Meni se zdi krilo premalo zavarovano, « je plaho, obotavljajoče povedala komandirju. »Pojdi in preglej, jat ne vem, nisem še izkuiena ... « Mirko /e začudeno pogledal, j nofo po brez besede odšel za njo. ' •Bo že dobro,« je rekel, ko si je povrino ogledal položaj. »Meni se pa ne zdi,« je jedko pristavila Majda. Opazila je, kako je priblisnil z očmi, kako se je zadnji hip obvladal, da ni bruhnil iz sebe eno izmed znanih psovk Nekaj trenutkov je ie postal, nato pa je zamahnil t roko In odSel. Majda pa je le ostala. Sedla le na vlažno listje, si položila puško preko kolen in se zagledala v dolenjske griče, ki so se pričeli kopali v jutranjem soncu. Z vsako minuto so griči postajali lepit. Majda le pozabila na borbo, na bele, ni pa pozabila na komandirja Mirka NekaI neznanega, toplega se je vselej zganilo v njej, kadar je stal o njeni bližini. Ni bila zaljubljena — vsaj tako se jf le zdelo — vedela Pa ie, da ji postaja muhasti komandir všeč da v resnici ni tak surovez In robavt, kot je prve dni mislila. (Nadaljevanje in konec) Najbri sploh ni turov, je pomislila Ves la hrup mu je najbrž potreben, ker se čuti mladega, pa bi rad t kričanjem vzbudil v Ut odločnega, preudarnega moža. Da /e hraber, to so vedeli vsi, i toda hrabrost za dobrega koman-dirja ie ni dovolj. Biti mora tudi ' preudaren, njemu morajo borci ; zaupati, da bo v najtežjem tre- , nulku našel najboljšo rešitev In < da jo bo sposoben tudi izvesti. In prav to zaupanje si je najbrž hotel pridobiti Mirko. Zato /e bil i včasih čudaški in je počen/al stvari, ki se niso ujemale z nje- \ govim značajem Da, da V tem je vsa ttvarl Toda čeprav ona vte to ve In tkuia razumeti, ne bo komandir zato do nje nič bolj prijazen, ie vedno ti bo ie- I lel, da bi ila drugam To spoznanje pa jo je znova zaskelelo. V grlu jo je stisnilo in če ne bi btlo v bližini borceo, bi le razjokala. Iz razmišljanja jo je zdramilo strel/anje. Najprvo je zaregljala strojnica nad vasjo, kmalu pa te ji le pridružila njihova * desnega krila. Pomur.nlla te je v bunker, ki ga le kakšnih trideset metrov pod njo uredil Tona. Naqlo ga le bcenila, nato pa rekla Tonu: »Se kamenja, Sel Tukaj bo danes oroiel« Tona se le splazil o hrib ter safej valiti kamenje v bunker. Pri družila tla te mu Se Majda In pomočnik mitraljezca. Kamenja je bilo dovoli In prtobran le naglo rastel. •Zdaj pa lahko streljalo i topov/.• se je zadovoljen zarežal Tonn »ml bomo vzdržali!• Prerivali to te v bunkerju, na- penjali oči in uieta, a sovražnika niso zagledali. Ze to mitlilt, da bo ila bitka mimo njih, kar naenkrat pa to jim nad glavami zažvižgale krogle. Potuhnili to te j na dno in čakali Nekaj hipov je bilo vte tiho, nato pa te je previdno dvignil pomočnik, pogledal čez rob in omahnil. Groza je tpreletela vte tri, a hi/o jih je sram, da bi drug drugemu priznali, da jih je strah. »Streljajmo/« je zavpila Majda in se dvignila. »Streljajmo, drugače nas bodo podaviHl• Mitraljezec je sprožil prvi rafal bolj na slepo, z drugim pa je začel iskati sovražnika. Krogle so žvižgale, a nikomur ni prišlo na um, do bi te prilepil no dno. Streljali to, ker so vedeli, da bt nekaj sekund lišine opogumilo i ovratnika, da M začel z /uriiem. Toda na/ so šf tako strel/ali beli so se pripravljali za napad. i »Tono, po mun/ci/oN le uka- i zala Majda. ... Veseljak jo je žalostno pogle-1 dal fn ker v njenih očeh ni opazil nobenega popuščanja, te fe nerad odplazil. Bil je prepričan, da ga bo na poti zadelo n da to to njegovi radn/i trenutki Sel le, da bi Izpolni/ povelje, čeprav ga je bilo ttrah Ko po te je čez nekaj minut vrnil z municljo. le srečno vzdihnil: »Majda, poslala si me v s mrl, a jaz sem jo prevarll.* »Treba je bf/o« je odtekano odvrnila Majda. »Streljaj!» Tona se je natloml na rob In začel Iskati zelene sence, ki so se prekopicovale po travi Zdaj /e meril boli zbrano in včailh te mu j, zazdelo, da te fe kakina od postav zamajala ah pa obtičala n a metlu Naenkrat pa Je ozračje pretresel silovit krik turišačev, ki to te dvignili in v strelcih tekli proti bunkerju. »Strel/ajl« le kot obseden v pil Tona nad mitraljezcem, tam pa pripravljal bombe, da Jih vrže na najbližje natkakovalc*. Mitraljezec je brez tega streljal In tudi dobro meril. Bell to polegli Kmalu pa le tudi tam dobil kroglo v ramo Izpustil jt mitraljez in dahnil: •Ne morem več Streljajta/« •Jaz ne znam,» je obupano povedal Tona. »Nikdar nitem Imel mitraljeza o rokah.* •Ne pustita me belim,» je zaječal mitraljezec. •Ustrelita meh Majda je razočarana pogledala Tona in zgrabila mitraljez Odkar je prišla v brigado, se je zanimala za orožje in s daj ji /• prišlo to prao. •Zivto hura!» se je drl Tona in odložil bombe poleg sebe. Spet je začel iskati zelene sence. Komandant belih je začel vojake hrabriti za naskok. Vide/o $e je, da se bodo vsak čas zagnali proti bunkerju. »Tona, tdajle bo po najul« je 1 rekla Majda. »Ali te je strah?4 j »Strahi» je priznal veseljak. •Pa bi zbežal?• •Nel Dokler boi ti, bom jazi» Majda ga je z desnico pogladila po vratu In stresla »Dober partizan si. Tona,» /e rekla •RetN »Hura. hura ..« so vpili beli in te pognali v naskok Majda je stitnifa in jim poslala dolgi rafal naproti. Samo nekaj irenui-ikov še potem ne bo ničesar j več, le pomislila Vtem Pa je zaregljala nedaleč ' od nje stro/nica, za njo brzostrelka In spet nova strojnica. •Tona, rešeno svaI» je srečna zavpila tn spet poslala ralal proti belim, ki to te pričeli zdaj umikali. Se nekaj trenutkov in tovraž-nika ni bilo več. Vte naokrog je nattala tišina, da je Majdi kar zvonilo po uiesih. V lem se je bunkerju približal Mirko. Obraz mu je zadrgetal, ko je zagledal M a/do. da drž< v rokah mitraljez. Niti besedice ni spravil Iz sebe. Naglo se je obrni/ In odiel •St videla, kakšen obraz je napravilt* se le zarežal Tona. Nenadoma pa se le zretnll. •Saj krvaviih je rekel Majdi. Majda le pogledala levico In Sele tedaj začutila, kako te ji je kri prilepila na trajco. Polagoma je šla z desnico ob roki. •Tule malo nad komolcem,« je rekla In glas te H le tresel. •Čudno, da nisem že prej opazila.,m Tona fe prijel Majdo, da bt fo podpiral. Iztrgala se mu je H rok in rekla: •Tega odnesi, la f* bolj potreben! * Tona je prijel mitraljezca, si ovil njegovo zdravo levico okrog rame In mu pomagal, da tla ita k četi. Majda pa jt z mitraljezom In t svo/o puiko poč««* stopala za n/ima. Cela je Imela dva mrtva In pet ranjenih. Majda je polrpežlflvo čakala, da je bolničar obvezat ostale IM, nato pa mu je pomolila ran/eno roko. V tem pa fe iz štaba prišel Mirko. •Vrnemo se na star položaj.» le ie od daleč zaklical Nato le stopil k ranjencem. Ko pa je za-j gledal Majdo In videl, da je ra-\ niena In da vdano prenaša bolečino, se mu /e na srečni oöraz : prikradel trpeč Izraz. »Tildi ra-| njen a?« jo fe vpraial s tako mehkim glasom, da fe Majda o trenutku porabila na vte neprijetno»tl ki jih h fe sanalašč 1 povzročil. No, zdaj grem stran, je pomislila. On pa je vseeno, čeprav ne mara žensk, dober, mlad komandir. Tako rada bi mu tudi ona rekla toplo besedo, pa ni vedela, kako bi začela. Zato ga je samo vdano pogledala, da je pobesil oči in te izgubil med borce. Zaman ga le potem Majda iskala. Ni ga bilo. Izgubil te je in nihče ni vedel povedati, kje bi ga lahko naSla. Ko je hotela povprašati ie Tona, je spoznala, da tudi veseljaka ni nikjer. Najbri sla te kam zarila in kol pa navadi premlevata podrobnosti »* bitke — za borce, ki gredo v bolnico, te pa ne zmenifa ... Ko te je pred komando čete, ki le bila v pritlični hiši na robu tw*», uttavil voz, da bi odpeljal dva ranjenca, ki nitta mogla hodi«. t» fe od nekod pojav*! tudi ko. Poslavljal te je od tx>rcev.t* s nfimi prijazno pogovarjal, Maj de pa ni hotel oj»a*lfc. •Kaj pa mu /e?« fe ntaljeno vpraiala Tona, ki je tudi od nekod prikazal. »Vte d obrt,, je z nasmej«’'" odgovoril detelmr. •Jaz pa te bom te danes spoznat z mÄral/«*^ da me ne bodo v bodoče rešet ženske.» Zakrohotat se le na *** ? „ in s tem privabil 1+rLa, da ^ jima je prlbUlo! S*tl f „ roko, /t pogledale o«. ' se je zmede/. Obraz ora ’ J; temnel od rdečice, k» r* fe •Pa kmalu ozdravi in se vrn I »V tvojo fetof* | Zn hip fe odlohd • “*°VOf w Poaledal fe Tona. pomežiknil, JI !• JT tako kot M bila od W ^ odgovoril: I .Dal V mojo Mol» Sirom po našem Zasavju Stran 5 O čem so razpravljali no se;ah LO v okraju Trbovlje v zadnjem času? v CemSeniku N* dnevnem redu je bilo formiranje komune Zagorje, ki se ju bo priključila tudi čemšemška občina. Odboru za gradnjo vodovoda v vasi Brezje so dode-KlS subvencijo 40.000 din iz občinskega proračuna, Prosvetnemu društvu pa 10.000 din za ob. novitvena «Jela na Prosvetnem domu. NA DOLU PRI HRASTNIKU Tudi tukaj so razpravljali o formiranju komune Hrastnik in o priključitvi občine Dol k tej komuni. Treba p« bo urediti izpostavo komune na Dolu za reševanje raznih manjših vprašanj. Sklicali bodo še zbore volivcev, da izrečejo svpjo besedo o priključitvi dolske občine hrastnlškj komuni in o raznih gospodarskih vprašanjih, izvolili bodo pa tudi šolske odbore. NA DOLAH PRI LITIJI Na seji so sprejeli odločbo o pokopališkem redu za vsa pokopališča na področju občine, t. j. na Dolah, Prelesju in v Veliki Gobi. Sprejeli so sklep o imenovanju komisije za popis in kategorizacijo stanovanj ter obravnavali elektrifikacljsko vprašanje. Elektrifikacijski odbor ima težave v svojem delu, zlasti zaradi tega, ker pribajajp vagoni za transport lesa z večdnevno zamudo. Prav zaradi teh težav ima odbor okrog pet in pol milijona dinarjev neporavnanega dolga pri pod j. »Elek-tro-Trbovlje«. Neporavnanih računov za prodani les je še za dva in pol milijona dinarjev. Razliko bi lahko krili, če bi posestniki s področja Dol plačali svoj delež za elekrifikacijo. Ti dolžniki zadržujejo sedaj priključitev na električno omrežje tistim, Id so svoje denarne obveznosti že poravnali. V HRASTNIKU Razpravljali eo o ustanovitvi žagarskega obrata v Bobnu. Predhodno je potrebna še izjava rudnika o zmogljivosti žage. Obravnavali so nadalje projekt za gradnjo nove pekarne s kapaciteto za 6 do 7 tisoč prebivalcev. Ko je LO razpravljal o vprašanju izvajanja letošnjega občanskega proračuna, je Uffotovil, da se le-ta pravilno “Vri uje z izjemo nekaterih Proračunskih postavk, kjer de-n«rja iz upravičenih razlogov n® bo mogoče letos porabiti, Pr. za gradnjo klavnice, na-kuP rentgenskega aparata, regulacijo potoka Boben, pešpoti ®a Log itd. Spričo teh zadržkov Je LO sklenil, da bodo 8 miti fonov dinarjev uporabili, za ßraditev novega stanovanjskega bloka. Iz poročila predsodka mestne občine Je razvid-***> da LO razpolaga še z 42 "'liijoni din za gradnjo raznih komunalnih objektov (po stanju n°v. 1854). Ljudski odbor je da se ta denar poraz-takole: za vodovod 3 milij. za šolo 8 milij. din, za sta-"^vanjski blok 15 milij. d in, za ladjo potoka Boben 3 mi-hjonc dtn, za gradnjo glavne 4,269.109 din to za kreditne sklade 9 milijonov din. V «zpravi o predlogu proračuna, maša 103,815.000 din izdat-Je LO sklenil, da se za 5 a-pan (76 L). Za smeh POLJUB Gospodinja podnajemniku: »Vsakikrat, ko vstopim v sobo, Vas najdem, ko poljubljate mojo hčerko. Kako to?« »Draga gospodinja, to je tako: Vi nikdar ne potrkate...« SKRIVNOST SPALNICE »Ivanček,« pravi mama, »pojdi iz sobe. Majhen deček ne sme 1 videti, kako se ženska slači.« »Koliko pa mora bitj star pravzaprav?« je vprašal Ivanček mamo. Vet Ante Stefančiči Klanje prašičev in nrinravlianie mesnin Ob koncu novembra, ko začne pritiskati mraz, začnejo prašiče-rejci pri nas klati ščetinarje. Klanje prašičev se potem nadaljuje še decembra in januarja Kdaj bo prišel prašič pod nož, z a visi od raznih okoliščin. Pomanjkanje krme je marsikje vzrok, da mora lastnik zaklati prašiča, čeprav še ni izpitan. Drugod koljejo prašiče že v novembru, kjer je zmanjkalo zabele v dežah. Morda bo letos prav to povod, da bodo prašičerejci prej kakor druga dela začeli s klanjem. Zato je prav, da prašičereje« že tedaj opozorimo na napake, ki so pri tem opravilu zelo pogoste in ki so potem kaj lahko vzrok, da se mast in mesnine kvarijo. Pokvarjeni mesni izdelki pa zelo pogosto povzročajo manj ali bolj nevarna zastrupljenja pri ljudeh. Važno je to tem bolj, ker za klanje prašičev, katerih meso ni namenjeno za javno potrošnjo, ne veljajo predpisi o obveznem pregledu živali pred zakolom in mesa po zakolu. Predvsem si je treba zapomniti, da dobre mesnine lahko pripravimo samo od mesa zdravih prašičev. Od bolnih m zaradi tega v sili zaklanih živali pametna gospodinja ne bo nikoli pripravljala mesnin. Zlasti pa ne smemo v ta namen uporabiti mesa prašičev, ki so bili bolni za kakšno nalezljivo boleznijo. V takih primerih so prašičerejci »tak dolžni klicati veterinarja, ki jim bo svetoval, kaj naj storijo z mesom. Parazitarne bolezni Ko že govorimo o boleznih, naj na kratko omenimo nekatere parazitarne bolezni, ki so tudi med našimi prašiči razširjene. Zajedavci, ki povzročajo te bolezni pri prašičih, ogrožajo neposredno ali posredno tudi ljudsko zdravje. Zato je potrebno, zlasti ker jih odkrijemo šele po zakolu, da jih — čeprav samo na kratko — omenimo. Od parazitarnih bolezni Je pri naših prašičih najbolj razširjena tako imenovana ehinokokoza, saj je v posameznih okrajih Slovenije 50 do 70 odstotkov prašičev okuženo ■ povzročitelji te bolezni. Pri zaklanih prašičih, obolelih za ehinokokozo, najdemo na jetrih, včasih tudi na pljučih, manjše in večje mehurje, napolnjene z motno tekočino ln zametki bodoče trakulje. Ti mehurji so ikre ali mehurnjaki pasje trakulje, ki posredno ogroža ljudsko zdravje. Iz teh iker se razvijejo trakulje samo prf pseh. Z njimi okuženi psi pa prenašajo bolezni na prašiče, govedo, ovce in tudi na ljudi. Bolezen je za človeka reana. dolgotrajna in se zelo pogosto konča s smrtjo, zlast; če se mehurnjak usidra v možganih. Da je ehinokokoza med prašiči tako razširjena, so krivi klavci in gospodinje, ki dajejo jetra, okužena z mehurnjaki, psom. Z mehurnjaki okuženi živalski deli sodijo v ogenj. Ce se bodo klavci in gospodinje ravnali po tem navodilu, bo tudi v naših krajih kaj kmalu konec ehinoko-koze pri prašičih. Manj pogosta je v naših krajih ikriiavost prašičev. Pri tej bolezni najdemo v mišičju jezika, trebušne prepone, pa tudi v mišičju drugih organov vodene mehurčke, velikosti glave bucike do graha. V teh mehurčkih se najdejo zametki tako imenovane ozke trakulje. Znan» je. da utegnejo ljudje, ki uživajo ikričavo meso — če ni dovolj prekuhamo — zboleti za trakuljavostjo. Mesnine, zlasti salame ali klobase, pripravljene iz ikričavega mesa, so zdravju še bolj nevarne, ker jih po navadi uživamo presne. Končno naj omenimo še trihl-nozo, ki sodi tudi med parazitarne bolezni, ki se od živali, zlasti od prašičev, lahko prenese na ljudi. Pri naših doma vzrejenih prašičih ta bolezen ni razširjena. Bolj pa moramo biti previdni, če koljemo prašiče, ki so prišli iz drugih republik, ker je ta ljudem zelo nevarna bolezen med prašiči bolj pogosta. V takih primerih vprašajmo veterinarja za svet. Pa tudi od mesa zdravih prašičev ne dobimo dobrih mesnin, če jih koljemo nespočite in neposredno pred zakolom nakrmljene. Take živali ne izkrvavijo dovolj in je njihovo meso neprikladno za pripravo mesnin, ker se navadno kaj hitro začnejo kvariti. Na poti iz hleva do mesta zakola moramo s prašiči ravnati čimbolj obzirno, zlasti jih ne smemo pretepati. Udarci povzročajo poškodbe na koži ln podkožne krvavitve, ki niso v prid slanini in mesu. Zakol prašiča • Trpežnost mesnin zavisl nadalje od načina klanja. Najbolje je, če prašiča zakoljemo v visečem položaju. Na ta način zaklane živali hitro in dobro izkrvavijo, zlasti ker ne pride do notranjih krvavitev v mišičevju plečk in gnjati. Tl za pripravo mesnin najbolj cenjeni deli prašičev se namreč zelo hitro kvarijo, če so v notranjosti podpluti s krvjo. Za higieno in s tem za trpežnost mesnin Je važno, ali prašiče oderemo ali jih po starem običaju oqaramo (mavžamo). V primorskih krajih so nekoč in O OTCK Dobro odrlo svinjsko koie plačuje KOTEKS po din 200 odkupuje (udi kolo domačih zajcev S pravilnim ravnanjem a kotami ob kolinah boste lahko dosegli ceno najboljše kvalitete kož, obenem pa boste pomagali usnjarski industriji do najkvalitetnejših Izdelkov! ponekod še danes prašiče smodili. Posamezni prašičerejci še vedno zagovarjajo garanje in smojenje, češ da je le od takih prašičev možno pripraviti dobre in okusne mesnine, zlasti pa prekajeno mesnino. V prilog »garanju« navajamo, da se koža gara-nih prašičev lahko izkoristi za pripravo tlačenk in žolice. Iz higienskega vidika se ne moremo strinjati s trditvami zagovornikov »garanja«, zlasti kar se tiče tr-pežnosti mesnih izdelkov. »Garanje« je zelo pogosto vzrok okužbam mesa, pa naj še tako pazimo na čistočo pri delu. Iz dlake in kože pridejo v vodo za »garanje« najraznovrstnejši mikrobi. Z onesnaženo vodo dospejo mikrobi skozi sapnik v pljuča. Voda za garanje okuži tudi rano, ki smo jo povzročili ob zakolu z nožem. Od tod se mikrobi kaj lahko razširijo tudi po mesu. Čeprav ti mikrobi po navadi ne sodijo v skupine povzročiteljev bolezni pri ljudeh, so vendar pogosto povzročitelji razkroja mesnih beljakovin, zaradi česar se mesnine začnejo kvariti. Glede na to, da so beljakovine kože po večini neprebavljive, je tudi hranilna vrednost tlačenk in žolice, napravljene iz kož, zelo majhna. Poleg tega govorijo tudi gospodarski razlogi proti »garanju« prašičev. Njihova koža predstavlja danes za našo usnjarsko industrijo zelo dragoceno surovino. Svinjsko usnje, ki Be je že pred drugo svetovno vojno izvažalo, j« danes iskan in dobro plačan izvozen predmet. Potrebuje ga pa tudi domača galanterijska industrija, ki je s svojimi prvovrstnimi izdelki poznana že po vsem svetu. Najboljše galanterijsko usnje v Jugoslaviji pa dajejo ravno slovenski prašiči. Letos je še posebno veliko povpraševanje po svinjskih kožah in jim je zato tudi cena porasla. Spričo tega ofikoduje vsak prašiče-rejec, ki »gara« prašiče, ne samo sebe, temveč tudi ljudsko skupnost za devize, ki bi jih država dobila za svinjsko irenje oz. galanterijsko blago. Kdor želi torej sebi in naši skupnosti dobro, bo odslej prašiče odira» in kože prodal najb’ižji zbiralnici »Koteksa«. Omenimo še. da poškodovane in zarezane kože izgubijo na ceni, zato je treba klanje prašičev zaupati le zanesljivim in te®a posla veščim klavcem. Priprava mesnin Zanesljivi klavci, Id pri klanju pazijo tudi na snago, so pa tudi zaradi trpežnosti mesnin potrebni. Ce sploh kje, je prav pri vseh opravilih, združenih s pripravo mesnih izdelkov, resničen pregovor: »Snaga je pol zdravja!« Mesnine ee namreč zelo pogosto kvarijo, če ne pazimo dovolj na snago in čistočo, bodisi posode ali orodja, ki ga pri dedu uporabljamo. Največkrat so pa pokvarjenju mesnin krivi ljudje, ki so jih pripravljali Preudaren prašičerej ec naj najame za to delo klavca, ki ljubi snago in ki. pri delu porabi mila in vode raje preveč kot premalo. Obojega mu pa moramo dati dovoli na razpolago. Voda mora biti (Hsta. Ce se nam zdi količkaj sumljiva, jo je treba prekuhati in smemo pri delu uporabljati samo prekuhano vodo, zlrsti pri izdelavi salam, želodca in klobas. Posode, ki jih potrebujemo pri delu, pripravimo že prej na ta način, da jih dobro »ribamo in razkužimo. Kovinasto in emajlirano posodo razkužimo z 2-odstotno raztopino sode, leseno pa prekuhamo Med delom splakujemo in umivamo posodo z vročo vodo. Klavec mora imeti na razpolago dovolj čistih krp, ki naj jih pogosto menja. Krp, ki jih je uporabljal pri drobovini, naj ne uporablja pri mesu. Tako — prašič je zaklan in razkosan. Slanino smo shladili in pripravili za pretopitev. Tudi meso je treba shladiti, in sicer v zraku, kjer se temperatura giblje med 8 in 12 stop. Celzija. Nikdar ne smemo začeti z izdelavo mesnih izdelkov, k» je meso še topio. Bolje je počakati vsaj 24 ur. Trpežnost, okus in prebavljivost mesnine ni odvisna samo od recepta, po katerem jo pripravimo. Važno je konservira-nje, kakor imenujemo delo, ki nas sedal &ika. Pri nas je v navadi, da meso in slanino npjpTej nasolimo in damo potem še v razsol. Za soljenje uporabljamo rudn'nsko sol. Razsol (slanico) pripravimo tako, da v prekuhani vodi raztopimo sol z 2,5 odstotkom solitra, Posestnik Kotar, Ivan, Ceplje, Dole pri Litiji, Je vzredil telico, težko 704 kg, odkupilo Jo je podjetje »Mesopromei« TrbovUo, po tovarišu Holešku K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE ČESTITA KOLEKTIV MLEKARNE PTUJ ki ga lahko nadomestimo z 0,6 odstotnim nitritom. Razsolu dodamo tudi 3 odstotke sladkorja in razne dišave (lovor, poper, četen, brinove jagode). Za 30 kg mesa pripravimo zmes soli in so’.itra, in sicer v sledečem razmerju: 1,5 kg soli in 37 g solitra ali 9 g nitrita. Dodatek solitra (nitrita) d& mesnini lepo rdečo rožnato barvo in prepreči rast določenih vrst mikrobov, sladkor pa zadržuje gnilobni razkroj mesa in daje mesnini slastnejši okus. Prevelike količine solitra (nitrita) povzročajo, da inja mesnina grenkoben in pekoč ukus. Prostor, kjer imamo posode z razsoljenim mesom, mora biti zračen in s stalno temperaturo 4 do 6 stopinj C. V toplejšem prostoru se začne meso kvariti, v hladnejšem neha zoreti, kar gre v škodo slasnosti in prebavljivosti. Razsol mora vedno prekrivati meso. Po treh tednih kose mesa obrnemo in jih pustimo v razsolu še tri tedne. Prekajevanje KoT)serviran]e mesnin končamo s prekajevanjem. Za domače mesne izdelke je najboli ustrezno tako imenovano »hladno prekajevanje«. Mesnina ne sme viseti v vročem dimu, da bi meso bilo ožgano, od znotraj pa ostalo neprekajeno. Za prekajevanje «o najprimernejše dimnice, kjer toploto lahko poljubno uravnavamo. V dimnicah uporabljamo debele bukove cepanice, ki počasi tlijo, žaganje in brinje. Debele kote prekajamo tri tedne, tanjše 10 do 14 dni, klobase pa največ 3 dni. Ce pustimo mesnino dalj časa v dimu, postane trda, neokusna, težko (Nadaljevanje na 7. strani) S Mii m Hmtifi ^ “ /Klari*] lovania) MEDNARODNI MLADINSKI VEČER V ANWALDSEEU V torek je bil v Anwaldseeu mednarodni mladinski večer, ki oe ga je udeležila tudi mladina iz mesta in okolice ter veliko itevilo turistov, ki so po naključju tisti dan taborili na »campingu« ob Anwaldseeu. Nekaj pesmi je zapel tudi naš oktet, ki oo jih navzoči z navdušenjem sprejeli. Se dolgo v noč je okolt tabornega ognja, ki je gorel v taborišču, donela naša slovenska pesem. Obiskovali «o nas tudi napredni nemški mladinci iz »Auto Uniona« z enim famed svojih voditeljev in delavskim zaupnikom Karlom Röllyjem V pogovoru z njim smo izmenjali marsikatero misel. Obiskovali so nas skozi ves teden ln s© bili zelo navdušeni za Jugoslavijo, ko »o izvedeli, v kakšnih pogojih živi Jugoslovanska mladina. Hitro, prehitro oo minili dnevi v Ingolstadtu, tem prelepem mestu ob Donavi, mestu cvetja in parkov. Prebivalci še posebno skrbno čuvajo svoje mesto, saj je eno izmed naj čistejših v Nemčiji. V mestu ln okolici je polno parkov, negovanih od veščih rok, kjer najdeš po trudapolnem delu potreben počitek. Zal le, da je potekel čas na- (Nadaljevanje) šega bivanja v Ingolstadtu in naslednji dan smo zgodaj zjutraj krenili x vlakom proti Nümbergu. In spet »Donau-Kurier«: »Sedaj so mladi ljudje, ki so taborili v mednarodnem mladinskem taboru na Anwaldseeu, že teden dni v našem mestu. Videli oo že velike obrate in dobili že tesne stike z mladino iz Ingolstadta, ki Je za teden dni pustila doma prazno posteljo in odšla «pat v tabor. V teh dneh so vsi Jugoslovani, Italijani in Nemci doživeli vse mogoče stvari. Tukaj so drobci iz njihovega življenja v taboru ob Anwaldseeu. - Naravno Je, da mladinci niso vse dni ostali v taboru. V mestu so odkrilj vse mogoče lokale, Vi jih Je v mestu mogoče odkriti. Ti so jih odkrili. Tudi Italijani! Ko so v nekem lokalu pri tretji rundi piva sedeli nekoliko omamljeni, pride k mizi natakarica in Jim re*e (čeprav je vedela, da je Italijani ne bodo razumeli): »Ne premetavajte mi kozarcev!« Pa pristopi k njej neki nemški mladinec in Ji pove, da so le-ti vedno takšni: po glasu in v gesti Pa se ni mogla temu načuditi. Zato Je bilo lahko najti po vpitju mednarodni tabor ob Anwaldseeu. Italijani «o poskrbeli za to! Jugoslovani so bili precej mirnejši. Ce so peli, so peli prvo pesem o Titu, gotovo njihovo etandardno pesem. Vendar Pa lahko povemo, da so imeli Jugoslovani od vseh najboljšo disciplino, kj so taborili ob Anwaldseeu. Tudi mična majhna rdeča značka, ki so jo nosili na zavihkih svojih moderno krojenih oblek, je bilo presenečenje zase. Italijani kot Jugoslovani so bili dijaki višjih razredov. Poznalo pa se je zelo dobro, da je pri enih višja šola še privilegij, pri drugih pa Jo resnično za vse. Fantje so «l pretegnili noge. Pot od Ingolstadta do tabora ob Anwaldseeu je z motorjem ali « kolesom le mačji skok — če pa pešačiš, ni tako blizu. Ce so že bili enkrat v mestu, «o bili dolge ure na nogah, končno pa so morali še pešačiti do An-waldseea. Tretji dan so imeli nekateri že tako zatekle noge, da ao Jim čevlji postali pretesni. Edina rešitev za te je še bila: kopanje v jezeru. Ti pa so to priložnost tudi izkoristili. Noben problem ni bil, ko «o Jugoslovani kot posebno presenečenje pripeljali ■ «eboj tri mladinke. Ko so te dobile samostojen šotor, so se pokazale zelo iznajdljive. Skrbele »o za red in pomagale pri razdeljevanju hrane. Danes so ostale že prve porcije. Velika »požrežnost« Je minila. Italijani morajo še danes popoldne odpotovati, ker mora njihov vodja, profesor latinščine Blanchi, btti že v ponedeljek popoldne v Rimu... V nedeljo zgodaj zjutraj odpotujejo še Jugoslovani. Končno ostanejo samo še Nemci, ki bodo storili prav to, kar je potrebno, če odidejo številni gostje: pospraviti taborišče!« * Zgodaj zjutraj rano se morali posloviti od Ingolstadta — mesta cvetja in parkov ob prelepi modri Donavi. Ob 3,32 smo odšli ■ postaje z osebnim vlakom do Regensburga, od tam pa «mo nadaljevali pot do Nürnbergs z brzovlakom. V NÜRNBERGU Ob enajstih dopoldne «mo vendarle prispeli v Nürnberg. Mesto šteje danes 400.000 prebivalcev, z okolico pa 450.000. Za časa druge svetovne vojne je bilo mesto zelo porušeno, a je bilo do danes le malo obnovljeno. Porušeno mestno hišo (Rathaus) so začeli obnavljati šele predlanskim in bodo obnovitvena dela trajala predvidoma še pet let. Devetinsedemdeset odstotkov starega mosta je bilo med vojno porušenega, a je danes zelo malo obnovljenega. Vse stavbe v starem delu mesta no grajene iz kamna, ki se nahaja v okolici In ki nanj dež zelo kvarno vpliva. Začetek mesta Je bil po zapiskih okrog leta 1040—1050. Takrat Je kralj zaščitil z zakonom nekaj služinčadi In ji dal svobodo, ki predstavlja prve meščane mesta Nürnberg. V mestu So še vidni štirje mestni stolpi, dva sta bilo med drugo svetovno vojno z ameriško artilerijo porušena. V Nümbergu je Adolf Hitler začel s «voj im delom. V mestu je hiša, v kateri je imela prostore njegova stranka Stavbo so zgradili v letih 1035—1937, težko porušena pa je bila z bombnimi napadi leta 1944, kajti 10 metrov od nje so se nahajale SS-vojašnice, mogočno masivno poslopje, ki je med vojno ob bombardiranju močno trpelo in bi popravilo zgradbe terjalo precejšnjo vsoto denarja. Posebna znamenitost mest* jo cerkev, ki jo je dal sezidati cesar Karl. Ob dvanajstih pride pred prestol cesarja sedem volilnih knezov, Id oe trikrat vrstijo pred njim. — Čudno je, da je cerkev ostala med vojno nepoškodovana, «aj je mestni del okoli cerkve popolnoma porušen, cerkev pa je po naključju ostala cela. V mestu Je tudi rojstna hiša znamenitega nemškega slikarja Albrechta Dürerja, ki Je zidana v starem nemškem «tilu. Osnova hiše ao leseni stebri, ki so vmes pozidani z opeko ln kamnom. Prav gotovo poznate vsi nümberlke svinčnike, ki Jih tu izdelujejo. V Nümbergu je nadalje upravno poslopje tovarne električnih 6trojev ln elektro-materlala Siemens-Schuckert. Popoldne smo si v mestu ogledali nebot!čnlk, ki Ima 14 nadstropij ln je bil »Trojen lansko leto. Z nebotičnika, ki stoji približno sredi novega dela mesta, Je krasen razgled na novi del mesta, ki je bil za časa druge svetovne vojne le malo porušen. V nebotičniku «o pisarne nOmberških tovarn ln podjetij, tako da je to poskrbe izključno poslovna zgradba. Goljuf b{ moral kmalu plačo+l kazen, ker *o se v kletki ltfta. ki je določena za dve osebi, pellall trije. D!dl pa Je iz srednje kletke stopil za eno nadstropje prehitro, zato Je skočil v naslednjo, v kateri sta se peljala Goljuf to Stane. V pritličju sta stopila iz kletke Stane in Didi, Goljufa Pa Je parna «c opoaorfl in mu pokazal tablo, na kateri je bilo napisano: »Tür S Pt«*>-nen«. Goljuf je mislil, d« mor* plačati dva pfenig« h Jfli )* brž potegnil Iz žepa, miAr g® Je v krtttčnem trenutku rešil Jože. Ker so bilo v Nümbergu tar krat ravno velike nvHome dir* ke, smo se odločUi, d» tS ogledamo. Te so bile v NOnv burgringu, kjer se V"*0 zbere elita evropska*! tn svetovnih dirkačev. 2e dopokkte moc imeli priložnost videti nad »J* stom reklamo za NSU in DK* motorje. Za NSU motorje se j* reklama glasila: »Wann Mart«* du auf NSU?«. Vlačil po jo j« nad mestom — kot je *e navada — helikopter. Borbe so büe nadvse ve in zelo napete ter n*m ** bik) žal za zamujeni fcna. Trudni smo oe zvečer vračali domov v tamkajšnji »JugeruSjerberge*-Glavna stavba je bila »ab*0 polna, zato so nas namestili r nekem razredu bittnje zije. Trudni smo takoj po^P8’ vendar smo morali precej časa čakati, preden so nam prtnew| zaželene odeje. Dldt Pa ~~ v»e vidi In odkrije — J« tu oparil pred vrati «W*® leotvo. Tadooj pride v oo**» ** pove. kaj je vtdel. Zraven po pristavi: »Postelje postavimo ^ vrsto in «o pokrijemo z lestvo. Ce pa bo morda kMecmru jr* če. lahko tapult klin ic toot**« Spet je bti Didi »glavni«. * (Nadaljevanj« ošodO PIONIRSKI miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiliiaiiliill^ Pionir Janči Pionirjem ob Dnevu republike Bilo je svetlo poletno popoldne ln vas je skoraj dremala. Nenadoma je pritekel kurir Z an in naznanil, da je prišla v Bukovje nemška kolona. Partizani so skočili pokonci in zgrabili za oroije. Francelj je pobral mitraljez in se napotil na stražo. Sel je skozi vas, kakor da gre na vsakdanje oglede. Ustavil se je za zadnjo hišo. Pred njim se je belila široka cesta. Kraj nje se je dvigal kozolec. Splezal je nanj in se namestil pod streho. Zagledal se je v daljavo. Da, tu se bo dalo opazovati! Potem so prišli iz vasi otroci. Stopali so tiho in previdno Oči so upirali nekam proti Bukovju. Nato so ugledali stražarja na kozolcu. »Ali jih je dosti, Francelj?« »Kdo pa ve,* je dejal nekam jezno. »Gledat bi jih šli1» Spogledali so se. Trije so nosili titovke. Janči — na j mlajši med njimi, jo je potegnil z glave in jo skril za srajco. »Jaz bi le šel,* je dejal, »samo doma ne smete povedati, ker bi me mama nabila*. »Ce greš ti, pojdeva še midva,* sta se oglasila druga dva. »Kaj naj bi pa napravili?* Francelj je nagubal obraz. »Prešteti bi jih morali, pogledati, kaj delajo in kam mislijo iti. To ni tako preprosto. Boljše bt bilo, če bt šel eden sam.* Znova so se spogledali, neto pa sklenili, da bi šel Janči. Teto ima v Bukovju, lahko se opravi' či. Eden od njih je stekel v vas ln se vrnil s košaro. Janči jo je hlastno pograbil in odšel. Brezskrbno je hitel po cesti. levo In desno, zdaj pa zdaj pobral kamen In ga zagnal čez razore. Polje je bilo tiho, mirno, nikjer ni bilo človeka. Tako je prispel do Planinske vasi. Ljudje so pogledovali izza hiš. Zenske so ga radovedno spraševale: »Kam pa, fantek?* •K teti!« je defal zvito in pokazal na košaro. »Aha!* so takoj razumele, da gre na oprezanje. »Ali se nič ne bojiš?* »Uh,* je defal, »saj je I* dani* Vsi so se smejali In Janči fe veselo nadaljeval pot. Pred njim se je odprl svet prav do Bukov-/a. Ko je prišel do prve hiše. so vstali iz trave trije vojaki s Šlemi na glavah Stopili so predenj in ga aledall grozeče, neizprosno. Spraševali so ga nekaj, a ni jih razumel. Eden ga je zgrabil za roko ter ga odoeljal v vas. Koj se jih je nabralo vse polno okrog njega. Grozili so mu, nekateri so ga dregali celo s puško. Janči jih je gledal neustrašeno, skoraj ravnodušno, vendar pa je postajal vedno boli bled Oziral se je po vasi. Pod napušči so stali otroci. Nekatere je dobro poznal. Začudeno so strmeli vanj in sp spoaledovali Od nekod je prišel vojak, ki je znal slo”cnsko. Čemerno ga je pogledal ln se zadrl: »Od kod prlhalaš?* Janči fe požrl zadrego ter dejal: »Iz. Planinske vasll K teti prem. Sai se bom takoj vrnil Košaro nesem.* Vola k se je namrdnil, nato pa zaandel,. »AH sl videl nartlranef* Janč! je pomislil, nato na ravnodušna delal: »*rldell VčerajI Prntl Pnknvlu SO šli.* Vojak se je obrnil proti tova- rišem in neka) pripomnil, da so se vsi zasmejali. Janči si je obrisal oči. Zdelo se je. da bo zdaj zdaj začel jokati. Tedaj pa le prišla od nekod teta. Kdo ve, kdo ji je povedal, da so prijeli Jančija Vsa preplašena je pritekla ter se ga oklenila. Vojaki so se še bolj smejali. Nekdo jo je odrival, naposled so se ujezili in ju zapodili. Povlekla ga je za seboj in odhitela sta po vasi. Ponujal jt je košaro, a je ni mogel potolažiti Ves čas se je hudovala, čemu ga pošilja mati v takem času od doma Držala ga le za roko in se nt hotela ustavljati. Jančlju pa so švigale oči na vse strani. Na drugi strani vasi so brneli trije avtomobili. Nanje so vojaki nekaj nakladali. Pred hišami je cepetala vrsta mul. Naštel jih je dvanajst. Sredi vasi so stali mitraljezi, ob njih pa čepeli vojaki in kadili Več ni razločil, kajti teta ga je potegnila s ceste in zavila sta po vrtu do njene hiše. Sedla sta pred hišo in teta fe še vedno godrnjala Potem je od šla o hišo ter se vrnila z velikim kosom kruha »Nocoj ostaneš prt meni,* je odločita. »Kdo ve, kaj mislijo. Več kot sto jih je in lahko te zgrabijo.* Janči ni rekel ne bev ne mev. Mirno je drobil svoj kos kruha. Ko pa je legel mrak. se je otepel prahu in drobtinic ter zaklical v vežo svoj zdravo, ne da bi čakal ■ na odgovor. Stekel je po vrtu in njih je ves čas ponavljal, kar je Janči povedal, kakor da bi sl hotel vse posebno dobro zapomniti. Ko je Janči končal, ntu je Francelj pokimal Ih stisnil roko. »Mi Se jih pa ne bojimo, kajt* Janči se je utrujen vračal proti domu. Materi so gotovo že povedali, kod hodi, ker ga je sprejela tiho in pozorno. Nj mogel večerjati, čeprav mu je mati pripravila dobro večerjo, zadremal je za mizo. Sredi noči ga je zbudil topot mnogih korakov. Skočil /e k oknu. Po cesti je prihajalo krdelo partizanov, dolga vrsta, ki se ni hotela pretrgati. Stopali so hlastno, nekako previdno. Za njimi so enolično topotale mule s tovori Človeškega glasu ni bilo slišati Brigada se je pomikala proti Bukovju. IZ HRASTNIKA Smrtna kosa. Pred dnevi je j občine razširiti v smeri proti po kratkj bolezni umrl tovariš Bauerheimu. Ludovik Jenko. 61-letn.i rud- Elektrifikacija niški uslužbenec v pokoju. Pokojni je bil vedno zaveden Slovenec. V tem duhu je vzgojil vasi. Tudi elektrifikacija naselij Kovk, Gore ih sosednjih vasic nad Hrastnikom dobro napreduje. Vsa SSl £2, f t“ DnVva republike Pred petdesetimi leti je pokoj- Xega dn9 ^ Sve- tila električna luč v vseh hi- mik sodeloval pri prvem slovenskem Hohnječevem mladinskem pevskem zboru v Hrastniku. Njegove zemeljske ostan- šah in kolibah hribovskega sveta. S tem bodo dobila zadnja ,________ , v... . naselja v bodoči hrastniški ko- * i muni sodobno razsvetljavo in na trboveljskem pokopališču. Naj mu bo domača zemlja lahka 1 Komunalna dejavnost energijo za razne kmetijske in druge stroje. V Zg. Hrastniku spet nimajo zdravnika. Ali res primanjkuje , . - tako zdravnikov, da ga Zgornji Hrastniku Se kar napreduje Se. Hrastnik ne more do£;ti? gg*. daj razširjajo znana B’.rtičev, vlja zdravnik ^ Toplak cestm most v Zg. Hrastniku,; zdravnižko službo Mm<, /s kar je bilo nujno potrebno Za HrastnikUi M zgornjehrastnl. ta škega zdravnika nadomeščali Tekmovanje s skiri v počastitev Dneva republike vedno večji promet je bil most že preozek. Vozila m razni mlajši zdravniki iz ljub I «o «e tezko izogibali drug ij4niSke bolnišnice. Nedavno je »Zdaj se jih pa res ne bojimo!* drugemu, zlasti še, ker dela tu ( rudnfflt Hrastnik-Trbovlje raz- se je oddahnil Janči in znova cesta oster wmek.No, sedaj ^ mesto obratnega zdrav- zaspal. P. K. ga je dal ljudski odbor mestne nika M 0brat Hrast- nik. Ker ni bilo nobenega ponudnika za to mesto, je sedaj Okrajni zdravstveni dom V Trbovljah ponovn« razpisal mesto zdravnika za sektorsko am-. bulanto v Zg. Hrastniku. Med j tem časom pa je odšel ha študijski dopust zdravnik, ki je nadomestoval zdravnika za zgornji del hrastniške doline. Tako je ta sektor Hrastnika ostal spet brez nujno potrebne- Požvižgaval sl je, se oziral na se spustil v polje. Preudarno se t. . . . . . . * f _ J_»___r____ .‘M osna Khb tor je pzlral na levo in desno Nikjer ni videl stražnikov Zabredel je v visoko travo, nato pa izginil o žito in se moial z njive na niivo. Ko so zatrepetale na nebu prve zvezde, je Janči stopil znova na Cesto pred domačo vasjo ter pozdravil Franceljha na kozolca. Zdaj ni bil več sam, še dva druga partizana sta slonela ob stebrih. »Glej aa no da se fe res vrnil!« so vzkliknili vsi trije in se ga začudeni razveselili Janči je zasopel sedel o travo in začel pripovedovati Partizani so sedeli poleg njega in eden od ga stalnega zdravnika. Sedaj opravlja zdravniške posle za ves Hrastnik dr. Toplak v ambulanti Pri kemični tovarni v Sp. Hrastniku, kamor morajo hoditi Zgomjehrastničarii, zlasti rudarji. Ordinacija je ob delavnikih od 6. do 13. ure. Tisti pa, ki želijo zdravniško pomoč na dom, morajo to sporočiti do 12. Ure. Upokojenci -naj iščejo zdravniško pomoč le v nujnih primerih. Vsekakor bo treba poiskati vzroke, zakaj ne dobj Zgornji Hrastnik stalnega zdravnika. En sam zdravnik težko pomaga vsem bolnikom na prostranem terenu Hrastnik-Dol, kjer živi okrog 10.000 ljudi. Pred vojno so bili na tem območju trije zdravniki. Pomanjkanje stavbtšč. V Sp. Hrastniku namerava zgraditi Steklarna stanovanjsko hišo za svoje ljudi. Ker v bližini tovarne ni za to primernega prostora, nameravajo ta četverček postaviti na hribčku v bližini hrastniškega gradu, ki je last Steklarne. Ta hribček so pa morali najprej izravnati. Buldožer je ril odkopano zemljo po hribu navzdol v urejeni prostor proti gradu. Posekati so morali nekaj dreves in zasuti lepo speljano cesto proti gradu. Vse to sedaj kazi okolico gradu, a ni bdlo mogoče drugače. — Upamo, da bodo p» zgraditvi nove štiristanovanjske hiše uredili tudi okolico te l|.še, in gradu. Smučarski klub „Kum“ se je preimenoval v Smučarsko društvo „Dobovec" Pripravljeni za start Agilno Avtomoto društvo v j množično, kar pričajo že doge-Trbovljah bo skupno S TVD danje priglasitve. Tekmovali »Partizanom« organiziralo v po- C rr Rešitev nagradnega besednega kvadrata iz prejšnje številke Rešitev besednega kvadrata ki srno ga priobčili v »Pionirskem kotičku« v prejšnji številki »Zasavskega vestnika« se glasi: vodoravno: 1. ma’ltna; 2. rvesnik: 3 Hodnik: 4 Rn* * W ^ * PODJETJE ZA PROMET Z GRADBENIM MATERIALOM Beograd, Dunavska ulica br. 15 2&icali$cc FIZK.ULTURA IM SPORT „Proletarcem“ ne gre in ne gre Pred približno dvema mescema sem napisal članek o zagorskem športu in športnikih. Moja pričakovanja pa so po nekaj nedeljah tekmovanja padla v vodo. Zagorski športniki iz razumljivih vzrokov ne dosegajo več takih uspehov kot so jih pred letom. Zato sem spet sklenil napisati nekaj vrstic, da, kolikor se mi bo to posrečilo, prikažem, zakaj ne dosegajo Zagorjani uspehe. Zakaj tako slab uspeh »Proletarec« nastopa v prvenstvenem tekmovanju z zelo oslabljeno postavo. Vratar Ocepek je odšel na odsluženje vojaškega z resnostjo pripravili, kar se jim je v dvoboju z »Branikom« maščevalo. Imeli so premalo kondicije, pa tudi v odloči .nih trenutkih so bili prepozni. Upamo, da bodo to nadomestili» Edino košarka zadovoljila Izmed vseh sekcij lahko Štejemo košarkarje za tiste, ki nas niso razočarali. V letošnjem prvenstvenem tekmovanju so dosegli 10 točk in razliko v koših 467 : 458 v prid Zagorjanov. Ce bo obveljal predlog za 8-člansko silovensko ligo, bodo prišli vanjo tudi Zagorjani, kar iim tudi mi želimo. starejše tovariše v 1. moštvu, ki bodo že kmalu lahko odšli v zaslužen pokoj (čeprav z leti ne bi bilo treba). Kaj pa ostale sekcije? Menda v »Proletarcu« ne delajo le nogometaši, košarkarji in rokometaši. Namiznoteniški igralci so se šele sedal zbudili iz poletnega spanja. Kegljači se ubadajo z gradnjo kegljišča, smučarji pa so se zadnje dni začeli prav resno ukvarjati s perečimi vprašanji, ki so nastopili pred to zimsko sezono. Dela je še do novega leta dovolj, zato se lahko Zagorjani še temeljito izkažejo R- Vedno več novih gradenj ^ 1 1. J _ t ! 1 J K- ■ — 9 X _ 1: m V. a n ■■ n tr prt mr Wi»actmlni rtnrü* V Trbovljah delujejo danes tri gradbena podjetja, in sicer podjetje »Zasavje«,' »Graditelj« in »Beton« iz Celja. Na področju mesta je v tem času preko 30 odprtih gradbišč, vendar se je velika gradbena sezona v kraju razvila pravzaprav šele v zadnjih mesecih. Da so mogla ta podjetja začeti številne gradnje v Trbovljah, ki so se zakasnile, so morala pred tem prevzeti razne gradnje izven Trbovelj, kajti le na ta način jim je uspelo pridržati gradbene delavce, ki jih sedaj v mestu nujno potrebujejo. Pomudimo se za danes v glavnem pri gradbenem podjetju »Zasavje«. To podjetje je bilo letošnjo spomlad primorano, da je pre^ vzelo gradbena dela na novi osnovni šoli v Mlinšah, ki bo ' skončana prihodnje leto, nadalje ; zidanje šole na Polšniku, ki so jo odprl; pred kratkim. Poleg tega je kolektiv tega podjetja prevzel večja gradbena dela v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku, kjer je dozidal nov objekt za izdelavo trinatrijevega sulfata, ki predstavlja sedaj moderno urejen tovarniški oddelek. Večja dela so gradbeni delavci opravili nadalje za hrastniško Steklarno, za katero so sezidali ob Savi novo stanovanjsko kolonijo, kjer je danes sedem dvostanovanjskih hiš za steklarniške delavce in uslužbence (trboveljska industrija in še druga podjetja v tem pogledu ne drže koraka s Steklarno v Hrastniku). ŠPORTNI DAN NA POLSNIKU V soboto, 6. novembra, je imela šolska mladina na Polšniku »Športni dan*. Ker je bilo to za naše prebivalce nekaj novega, nenavadnega, so nekateri starši zadržali svoje otroke doma, češ da sa že dovolj »na telovadijo« pri dnevnih opravkih in na poti v šolo, vendar je večina otrok le prišla v Solo in ni jim bilo žal. Prekrasen jesenski dan je bil kakor nalašč pripraven za naš »Športni dan«. Težko so pričakovali polšenski pionirji snidenja s savskimi pionirji, ki so napovedali športno tekmovanje na Polšniku Okrog devetih se je izluščila iz meglenega morja kolona Savčanov. ki ao pod vodstvom svojih učiteljev počasi napredovali po težavni, Gol — Gol roka, srednji krilec Jere ima nogo v mavcu, srednji napadalec Lebeničnik ima roko v mavcu, leva zveza Praznik že dalj časa ne nastopa, slaba forma igralcev, s-mola pri tekmah in še razne druge nevšečnosti so pomagale NK »Proletarcu«, da se danes nahaja na predzadnjem mestu prvenstvene lestvice Pomaga pa mu tudi neresnost nekaterih domačih igralcev, ki jemljejo prvenstvene nastope za šalo. Moštvo »Proletarca« je v zadnjem času nastopalo v zelo spremenjeni postavi, zato ni čudno, da je »Proletarec« bil kar štirikrat zaporedoma poražen. Nekoliko boljšo igro je moštvo pokazalo v nedeljo proti »Dravi«, vendar še vseeno ni zadovoljilo gledalcev. Moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Cešek, Le- beničnik, Praznik Dornik, Marn, Rupnik, Vipotnik, Pangeršič, Kurent, Ogrinc in Prašnikar. Upam pa le, da bo končno tudi »Proletarec« začel zmagovati in bo zadovoljil vse ljubitelje zagorskega nogometa. Bomo videli, ▼ koliki meri se bo to uresničilo. Zoga je okrogla. Tudi B moštvo nastopa Končno so v Zagorju toliko uspeli, da je začelo z nastopi tudj B moštvo, Moštvo B »Proletarca« igra v tekmovanju, ki sta ga organizirali celjska in mariborska nogometna podzveza za prehodni pokal, v tem tekmovanju sodelujejo z rezervami sledeča moštva: »Branik«, »Železničar« in »Kovinar« iz Maribora, »Kladivar« iz Celja, »Rudar« iz Trbovelj in »Proletarec« iz Zagorja. Do sedaj je moštvo odigralo eno tekmo in to proti »Rudarju« B iz Trbovelj, ki jo je izgubilo s 5:0 (2:0). Tekmo proti »Kladivarju« B v Celju pa je izgubilo 3 : 0 p. f., ker moštvo ni odšlo v Celje. V moštvu nastopajo nekateri igralci, za katere se ne zdi, da imajo nad seboj že precej let. Najboljši je vsekakor Ivan Kokol, ki je pred leti prav tako uspešno zastopal prvo moštvo zagorskega »Proletarca«. Mislim pa. da bi ti igralci lahko z vso resnostjo vzeli tekmovanje, da ne bi bilo treba popuščati tekem s 3:0 p. f. Tudi pionirsko moštvo zagorskega »Proletarca« tekmuje v Zasavski pionirski ligi. Tudi rokometaši niso zadovoljili Zagorski rokometaši ln rokometašice predstavljajo »offsider je« v obeh slovenskih rokomet nih ligah Moški so dali v 4 tekmah 20 golov prejeli pa so jih 60, Moški pa se še povrh vsega odlikujejo po nedisciplini. Saj so na tekmi z »Branikom« zapustili igrišče Naše mnenje je da bi kaj kmalu lahko dosegli tudi v tem moštvu disciplino, če bi glav nega pobudnika ne pustili nekajkrat nastopiti Tudi ženske so igrale v repu bliški ligi Do sedaj so odigrale tri tekme, dosegle so 2 gola in jih prejele 23 brez osvojene točke Odigrati morajo še zaosta lo tekmo z »Rudarjem«, vendar se zdi da ne bodo uspele V vsem času obstoja si rokometašice na bojnih poljanah še niso priborile zmage dve zmagi pa so dosegle za zeleno mizo Boksarji slabi Boksarji so začeli tekmovati v republiški ligi. Pozna se jim da se na to tekmovanje niso Tekmovanje Celjske nogometne podzveze V jesenskem delu tekmovanja nogometne podzveze Celje je po VI. kolu tekmovanja tabe la sledeča: V L SKUPINI: — Gol.., V letošnjem letu so odigrali 35 tekem, od teh so jih 15 odločili v svojo korist. 20 pa izgubili. Od obstoja pa do danes so od avgusta -952 pa do novembra 1954 odigrali 77 tekem in so 3 7-krat zmagali, 40-krat pa so bili premagani. Dosegli so 2559 košev, nasprotnih pa 2568. Lepa bilanca za tako mlado sekcijo. Posebno so se izkazali zagorski košarkarji v tekmi z rezervo prvoligaša »Ljubljane«, ki so jo premagali kar s 17 točkami razlike (47:30) V zadnji tekmi v »Odredom« (poraz 113:73) pa 6e je pokazala že utrujenost igralcev, sa- je KK »Proletarec« igral tekme neprenehoma (razen 19. IX) vsak teden po eno včasih pa tudi po dve tekmi od 16. avgusta dc 17. oktobra. Tudi z mladinci smemo biti zadovoljni. lahko prav ZSD Celje , , Konjice . « . Brežice . . . Svoboda, Trbovlje Usnjar, Šoštanj Svoboda, Kisovec Dobrna, Trbovlje Rogatec . . . Senovo . . i Rudar, Hrastnik Svoboda, Celje Beton, Celje . V H. SKUPINI: . 3 2 0 . 2 1 0 . 2 1 0 i 1 0 0 17:12 12: 6 15: 9 13:12 14:11 9:13 15:11 11:30 6: 6 4: 3 6: 5 2: 4 TABELA PIONIRSKEGA NOGOMETNEGA TEKMOVANJA CENTRA ZASAVJA: 1. Rudar I, Trbovlje 2. Svoboda, Trbovlje 3. Rudar, Hrastnik 4. Rudar II, Trbovlje 5. Svoboda, Kisovec 6. Proletarec, Zagorje 7. Dobrna, Trbovlje 8. Bratstvo, Hrastnik 9. Rudar III, Trbovlje 22: 3 11: 2 12: 9 12:13 6:10 4: 8 5:10 2: 5 6:17 Pionirsko tekmovanje se }.e * VI. kolom zaradi mrzlega ^4** ‘a'Z Ti v ‘ ' JLl :■ T •> jelov rezan in tesan les proti točni dobavi in sklepa pogodbe za vse količine za dobavo v letu 1955 ftcodaia: gradbeni material v kompletnih sortimentih po najnižjih dnevnih cenah strmi cesrti proti Polšniku. Prisrčno je bilo snidenje, medsebojno pozdravljanje in izmenjava šopkov jesenskega cvetja. Po krajšem odmoru in malici so pionirji že nestrpno čakali, kda1 se bodo pomerili med seboi. Prva točka programa je bil tek na 50 metrov za dečke in deklice, v katerem so se izkazali Polšničani in odnesli dvojno zmago. V skokih, štafeti in igri »Med dvema ognjema« pa so pokazali savsk- pionirji večjo spretnost in zanesljivo zmagali. Najprisrčnejša točka je bila »tek po štirih«, ki so jo izvedli cicibančki. Kot zajčki z belimi liscami pod • repki so se v soncu bleščale hlačice deklic, ki so urno brzele na cilj. Tudi v tei točki so slavili zmago cicibani s Save. Ze je sonce prešlo zenit, ko so bila zaključena tekmovanja, učenci obeh šol pa so si imeli mnogo povedati. Sklepali so prijateljstva in nova tekmovanja, govoril o novih žogah in ponovnih srečanjih. Tudi učitelji so se imeli marsikai pogovoriti. Vsi pa smo bidi ene misli, da so obiski in tekmovanja med šolam, lepa vez, ki zbližuje sosednje včasih precej odročne hribovske šole in njih učitelje ter jim daje priložnost, da v plemenitem tekmovanju pokažejo svoje lepo poslanstvo. »Na svidenje na Savi!« je bil pozdrav ob slovesu, ko se je sonce že nagnilo na zahodno stran in so se savski pionirji vračali domov Nekaj lepega je ostalo ta dan v naših srcih in nam prigovarjalo, naj taka prisrčna srečanja še večkrat priredimo. Učitelj Prav tako so v Hrastniku opravili obnovitvena dela na hrast-niškem gradu, ki je last hrastni-ške Steklarne, enako razna gradbena dela v sami tovarni. V Trbovljah so letos med drugim dogradili operacijski trakt pri Splošni bolnišnici, nadaljujejo se tudi dela za izgradnjo Trgovskega doma Podjetje »Elektro-Trbovlje« bo pa dobilo novo upravno poslopje s pripadajočimi delavnicami. Pred nedavnim so v Trbovljah v Bevškem dogradili 16 stano-vanjsko hišo, kjer bodo imeli člani delovnega ko’.ektiva trboveljske Cementarne moderna stanovanja. t Gradbeno podjetje »Zasavje« se lepo razvija. Uredilo si je med drugim »projektivni biro«, s katerim v precejšnji meri pomaga tudi zasebnim graditeljem stanovanjskih hišic. Podjetje ima v načrtu ureditev svoje žage, kjer bo žagalo gradbeni les v lastni režiji in s tem mnogo prihranilo na stroških. Skoda pa je vsekakor, da se je gradbena sezona v Trbovljah začela šele v drugi polovici leta in bo doslej zamujen čas težko dohiteti. -ar Tek Dneva republike Odbor za telesno vzgojo pri OLO Trbovlje je pripravil v počastitev narodnega praznika, 29. novembra t. 1., »Tek repufo’ike«. ki bo v 29. t. m., ob 10. uri Zagorju. Tekmovali bodo v teku členi (telovadnih športnih ali sindikalnih organizacii oz. kolektivi LMS in šol) Vsako društvo lahko postav? neomejeno število tekačev. Vse dkipe se bodo kopale v teku na svoie stroSke. Priglasitve je poslati TVD »Partizanu« v Zagorju do sobote. 27. novembra, v kaiterih je navesti. ali se nairoča kosilo za priglašene tekmovalne in spremljevalce in koliko. Kosilo bo v Domu TVD »Partizana« po znižani ceni. Ektana zmagovalca v skupini moških in ženskih oddelkov prejmeta v trajno last pokaj in diplomo, drugi in tretji zmagovalci dobijo v skupini moških !m ženskih oddeCIkov dip’ome. Spominsko listino dobi nadalje prvi, drugi in tretji prvak v vsaki posamezni stteuipini (člani, mladinci, pionirji, članice, mladinke in pionirke), prav tako prvi, druei in tretji posameznik v vseh oddelkih. Vsi tekmovalci in njihovi vodje naj se takoj T» prihodu v Zagone zglasijo v Domu TVD »Partizana«. Žičnica na Kumu je dograjena Letošnjo zimo bo podzvezno smučarsko prvenstveno tekmovanje na terenu dolenjskega »Triglava« — očaka Kuma. Štajerski smučarska podzveza se je odločila za prvenstveno tekmovanje na tej planinski postojanki, ker hoče dati priznanje smučarjem v revirjih za njihovo vnemo In agilnost, saj poteka ob progi za slalom, njena dolžina pa znaša 280 metrov. Konstruiral jp je tehnik j Goričan, Trboveljčan, zaposlen v Strojni tovarni v Trbovljah. I Žičnica je izdelana po principu j vlečnice in je podobna patentu ! žičnice na Golteh. Vsako uno se lahko na njej prepelje sto smučarjev. \ so le-ti Izbojevali spet novo de- | lovno zmago z izgradnjo žičnice na Kum, kar pomeni za smučarje znatno olajšavo. Na Kumu so zgradili ljubitelji belega športa zelo čedno 40-me-trsko skakalnico, nadalje so tamkaj napravili lepe izseke za moderno progo za smučarske in slalomne tekme. Prav tako lepa je nadalje na Kumu planinska koča, ki more dati prenočišče 90—100 gostom. — Seveda je bila zamisel na tej postojanki, kjer je izvrsten teren za gojitev smučarskega športa, zgraditi žičnico, Izvrstna ideja Žičnica Tudi v Polšniku ne spijo Članek, ki smo ga priobčili pod zgornjim naslovom na strani 6 v 45. številki našega lista z dne 10. t m. izpopo’mjujemo po dopisu, ki smo ga prejeli pred dnevi iz Polžnika, toliko, da «i je za graditev visečega mostu čez Savo v Remknh doslej največ prizadeval tov. Franc Šuštar, železniški vlakovodja v» pokoju, ki je vložil ves wo] trud za izvedbo tega načrta. Ta modema transportna naprava je vsekakor pomembna pridobitev zasavskih smučarjev ter bo lahko v veliki meri pri" pomogla h gpjitvi in širjenju belega športa v naših revirjih in- Zasavju. — Organizatorjem in izvršiteljem tega pomembne' ga dela na našem Kumu pri" srčno čestitamo ob Prazn’ku republike! "ar V RESTAVRACIJI Stalni gosj zabavlja čez Jed, ki mu Jo je prinesel natakar na mizo. , »In prav za vas, gospod doktor, je kuharica napravila jed z na)-večjo ljubeznijo,« mu je pojas-nil natakar. »Čemu jo dela * ljubezni]»' recite ji, naj jo raje napravi s čebulo!« 2RTEV SVOJEGA POKLICA »Kje ste se spoznali s svojo gospb. gospod doktor?« »V moji ordinaciji. Moja žena je bila moj prvi pacient « • Potem ste postni' tako rekoč žrtev svojega poklica?« Štev. 47-48 — . IM-.'l Ai Anton Lebar: Rudar in njegova soeti fia Rudarska lul, moten tvoj sijaj spremljaj moj korak povsod! Ko nadomeščaš sonca ml smehljaj, si varuh moj, moj kažipot. Tam, kjer mi vlada tema dan In noč, jamska luč, edina moja si vodnica, tam, kjer vlada sil prirodnih moč, si zvesta mi vodnica. Ko trgam iz prirode njen zaklad le varstvu tvojemu zaupam delovišče, le ti pokgžeš mnogokrat m/ varno bivališče. Kadar pa roka moja bo ovela in ko zaprl trudne svoje bom oči, boš drugim še naprej gorela, jim pot kazala v lepše dni. Z Amt Atomsko konserviranje l ortomsAim/ bombami, temveč ve~ I liki raziskovalni laboratoriji po Po-zkusa^ v nekern laborato-! vsem svetu. •Naši inštituti za riju ameriške komisije za prak- j preiskavo atomske energije spu-tično uporabo atomske energije j ščajo vsak dan na kilograme raso pokazali, da krompir, k j ga dioaktivnih snovi o zrak. Atmo- izpostavio atomskemu izžarevanju, ne vzklije celih 18 mesecev. Pr; poizkusih so uporabili stera je iopizirana, in to mora vplivati na vreme!* je dejal učenjak. »Večina naših atomskih radioaktivni kobalt. Radioaktiv- ^ strokovnjakov so danes inženirji no obsevanje krompirja bo ta- | in matematiki, ki se ne razumejo ko omogočilo vskladiščevanje j na kemijo. V ozračje spuščajo krompirja za daljšo dobo, pri čemer radioaktivni krompir ni škodljiv kot hrana za ljudi, saj kljub atomskemu obsevanju ohrani svojo hranilno vrednost. * / Vodilni angleški strokovnjak v atomski fizikj proI Frederic Soddy je izjavil, da motenj v atmosferi niso krivi poizkusi z Poslovni ljudje V zadnjem času so se pri nas prodajalne tako razmnožile, da je vsepovsod polno naslovov trgovin nad vhodi v trgovino. Tudi vrst pred prodajalnami ni več in ne več drenjanja ip izgubljanja časa. Kar pa je paj-več vredno’ — prodajalca niso več zadirčni, temveč kupce vljudno sprejmejo — kar je pač kupcem zelo všeč! »Klanjam se, gospa!«, »Najlepša hvala, gospodična«, »Zdravo, tovariš«. Prav z veseljem stopi človek v prodajalno. Samo enkrat poveš svojemu prodajalcu kar želiš, pa si bo to zapomnil, dokler se ne bo poslovil od pulta in odšel v pokoj. In tako stranke vstopajo in odhajajo, kupujejo do petega in od petnajstega do dvajsetega v mesecu celo kavo, kasneje pa se že bolj redko oglašajo — prodajalci pa se zaradi tega niti najmanj ne vznemirjajo. Saj prav- sladkor zaprav niti ne marajo dosti1 tretje mežiknil in šele, če sta ostala sama v prodajalni, je povedal: »Pojdi no, kakšna plača! To je meni za »tašengeld«. Te sploh ne računam. Zvečer, kadar zaprem prodajalno, grem mimo domov, vedoč, da sem zaslužil vsaj »jurja«, če ne več«. Pa če si ga nato vprašal, če ti morda blago draže zaračuna, je odgovoril: »Ne, prijatelj. Nekaj jih je med nami, ki počno kaj takega: zvečer odvežejo vrečo s kavo, vtaknejo vanjo en konec vrvice, drugi pa v poln lonec vode. Do jutra se vsa voda pretoči v kavo in tako dobijo najmanj 10 kg viška. Gotovo ste o tem že brali v časopisih. Jaz kaj takega ne počenjam. Neprijetnosti, ki sem jih imel po vojni, so me izmodrile. Kavo na-tehtam v vrečke, kakor to delajo vsi dobri trgovci. Veste, koliko to nanese? Kje pa je še in riž, in drugo in In zraven tega — je- etrank hkrati, strank, namreč, j ziček jig naših tehtnicah vibri ki nakupujejo vse naenkrat,; ra kakor travica v vetru. Me kar jim je potrebno za štiri-j torej razumete?« najst ali mesec dni. Ljubši so »O nikar no. Kolikor vem, je moj sosed revež. Majhno plačo ima. Vsaj tako se je nekoč pritoževal na zboru volivcev.« Striček je udaril v smeh. Ko se je malce pomiril, je izpraznil kozarec vina, nato pa me je potrepljal po ramenu: »Res, prav v dobro voljo si me spravil nocoj. Nikar se, no, ne oziraj na take govorance. On zahaja tja in govoriči po svoje kar tako. Bolje je, če pogledaš sebe. Mi mesarji ne bi zamenjali ne z inženirji, ne z zdravniki, ne z rudarji. Le o kaki revščini govoriš. Gotovo ne zahajaš v mesnice, če tako govoriš.« »Kako«? sem neverno vprašal. Opit mi je možiček povedal. nove in neznane snovi, za katere ne vedo, kako bi jih kontrolirali.* Redka vrsta oslov Zelo redko vrsto oslov, ki jih imenujejo »onager«, je odkril' pri poletu preko iranske puščave pilot nekega transportnega letala in o tem obvestil iranske zoologe. Ti so' takoj poslali na lov za redkimi osli skupino lovcev, ki je več mesecev zasledovala preplašeno skupino živali po pustinji, a je nikakor ni mogla ujeti. Sele ko se je lovska skupina motorizirala, ji je uspelo /Z džipom tako upehati uboge živali, da so jih končno lahko ujeli. Osem primerkov te redke vrste oslov sp poslali v znanj zoološki vrt Ha-genbeck v Hamburgu. Republikanci in demokrati Republikanec Theodor Roosevelt, ki je bil pred petdesetimi leti predsednik ZDA, je nekoč pri volitvah nastopil kot govornik. Neki poslušalec, ki se je po obrazu zdel da je običajni nergač, je Roosevelta med govorom večkrat prekinil s stereotipnim medklicem: »Jaz sem demokrat!« Ko je ta poslušalec že šestič ustavil govornika s tem medklicem, ga je Roosevelt (s katerim, pravijo, ni bilo dobro zobati če- Glas gre po deželi V Valparaisu (čile) so stali otroci okrog možakarja, ki je z buldožerjem prevračal zemljo. Vprašali so ga, čemu to dela. Mož je rekel, da išče zlato. Otroci so povedali svojim mamicam, te svojim prijateljicam. Ni trajalo dolgo in vsi obrati v tem kraju so zaznamovali znaten porast prometa, botrzijanci in policija pa sta dobila vrsto prijav. Ko se je policija končno zanimala za stvar, je bilo po vsem mestu znano, da še je že našlo zlato, da je lastnik zemljišča dobil petino najdene količine, da so ustanovljene posebne družbe za začetek eksploatacije zlate rude, ki izdajajo delnice. Ko je policija vprašala moža z buldožerjem, kaj je s stvarjo, je ta odgovoril: »Pošalil sem se. V resnici samo planiram teren.« Smrčanje je lahko glasnejše kakor cestni ropot Nemški učenjaki so ugotovili, da lahko človek smrči bolj glasno, kakor je glasen cestni ropot. Pri močnem smrčanju je zabeležil aparat za ugotavljanje ropota 69 enot, kar odgovarja približno moči glasov vojaške godbe, ko igra vojaško koračnico. Dalje so ugotovili, da vdiha človek, ki močno smrči, 1150 ccm zraka ob enem vdihu, torej približno sedemkrat več kakor človek, ki ne smrči. ' i- v „ . J. \ jim tista, kj kupujejo sproti tedensko vse, povrhu pa še 50 gramov kave in pol kg sladkorja. To je dejal neki prodajalec, ki je skubil denar ljudem še pred vojno in med njo. Resnici na ljubo povem — med vojno se je pečal s trgovino pod roko. Vse blago je skrival pred sovražnikom kot pravi domoljub. In menda zato, ker je neprestano trepetal, da bi ga Neme; ne izropali, ni bil takrat ravno ljubezniv do svojih Ko ti vse to pove, ti je gotovo žal, da si toliko let izgubljal po šolah. Bolje bi bilo, pomisliš, da bi bil šel za trgovskega vajenca. A kar je, je! Zadnjič me je moj najbližji sosed, kd je mesar, povabil na godovanje. Je mlajših let in je takoj po vojni prišel v mesto. Tako je ostal in zdaj neprestano išče večje stanovanje. 2e precej časa je v neki mesnici sredi mesta obenem blagajnik in tisti, ki seka in tehta meso. Tega godu dolgo ne bom po- 6trank, kolikor se ljudje še spo- zabil. Gostitelj je spekel dve minjajo. To zlasti takrat kadar 1 svinji in dva jagnjeta, odprl sod so ljudje slučajna potožili, da belega in črnega vina. navlekel prodaja mast in moko predrago. Takrat bi jim znal tudi vrata pokazati, pa tudi k vragu poslati. Po vojni je imel zaradi medvojnega poslovanja neke neprijetnosti. Kakor je povedal, so se našlj nehvaležneži, ki so ga »oklevetali«, češ, da je vojni dobičkar. Potem ga dolgo ni bilo videti. Po nekaj letih se je zopet pojavil v trgovini. Sam je tehtal blago, sam računal, sam je spremljal kupce do vrat. In da samo vidite, kako dobro je izglodal. Trebuh se mu je £aoblil kakor pred vojno, ko je bila prodajalna še njegova, in bil je razpoložen, nasmejan in zgovoren. V hipu ti je nameril v polkilsko vrečko sto gramov kave, jo zaračunal in te spre-Jriil k vratom z namenom, da ‘i jih bo odprl, če sj ga vpra-koliko plače ima, se ti ni Pritožil. slaščic iz bližnje slaščdščame ter se ves cedil od gostiteljske ljubeznivosti. Na večerji so se zbrali mnogi njegovi tovariši-mesarji. In tu med njimi sem slišaj mnoge lepe stvari, o katerih mi nikoli ni govoril, še takrat ne. kadar sva 6e oba — dolgočasila na zborih volivcev. On se zborov volivcev namreč redno udeležuje in sodeluje tudi v razpravi. Tako sem nagovoril debelega, rdečeličnega možička, ki je sedel poleg mene: »No, lepo je pripravil god. Čeprav je revež, ga Je hotel dostojno poslaviti.« Možiček me je prepadeno pogledal: »Kajpak,« je dejal. »Kajpak revež! Pol milijona v gotovini ima.« Zdaj sem bil jaz začuden, človek je 'gotovo pijan, sem po- kar trezen še svoji lastni ženi šenj) z zelo ljubeznivim obrazom menda ne pove. Predvsem teht- vprašal: nice v mesnicah »kradejo« vsaj »Ali bi smel gentlemana vpra-Po petdeset gramov pri vsakem šati, zakaj je demokrat?« kilogramu, mesarji pa dajejo »Moj stari oče je bil demokrat, kupcu za nameček še kost, moj oče prav tako in jaz seveda večjo, kot je potrebno. Na ta tudi,« je utemeljeval poslušalec način ostane zvečer vsakemu svoje politično stališče protj go-mesarju po nekaj kilogramov vorniku. viška mesa. Meso pa je drago, Da bi Roosevelt končal neljub predrago! razgovor s tem poslušalcem, ki »Kje pa je še vse tisto, kar j« šel na živce, ga je vpra-zaračunamo dražje, kje je dro- ®aI: biž dveh, treh dinarjev, ki ga *N°. prav, da ste demokrat, skoraj noben kupec ne zahteva toda vzemimo na primer, da bi Kulturni dom na Dobrni je pod streho Naš obveščevalec in kje druge podobne stvari,« je šepetal možiček. »Mar se trgovinska inšpekcija na te stvari nikoli ne spomni?« »Trgovinska inšpekcija dam je toliko mar, kakor lanski sneg. Mi smo poslovni in vešči ljudje. Že pred ‘ vojno smo vsi končali take šole. Le kako nam bi prišla do živega?« Z godovanja sem odšel o polnoči. Imel sem polna ušesa vseh teh pripovedovanj in sit sem bil vseh teh ljudi, ki jim ni treba misliti, kako bodo prišli s svojo plačo do konca meseca. Do jutra nisem zaspal. Razmišljal sem o tem, kako bi bilo, če bi te predvojne mesarje pognali iz mesnic, na njihova mesta pa bi prišel pošten mlad naraščaj, ki takih predvojnih »poštenosti« ne pozna. Prepričan sem bil. da bi tržne cene naenkrat padle. A kaj, kaj vse lahko pade na pamet človeku v noči brez spanja! P. s.: Ta zgodba se ni zgodila v nobenem kraju, ker bi sicer pisca držalo več prizadetih oseb. Vendar pa se je zgodila! Napisal France Kopač Oglašujte v „ZASAVSKI VESTNIK“! bil vaš star, oče osel in vaš oče tudi — kaj bi bili potem vi po vaši logiki?« »Republikanec!« Je hitro zavrnil ta poslušalec Teodora Roosevelta. Zopet ena Nezaupljivo ti je po- mislil. Rekel sem: * *■; OBJAVA Gospodarska podjetja — pozor! Novost za Trbovlje! Uprava kina »Svobode - Zasavje« si je preskrbela aparat za predvajanje svetlobnih reklam. Vsa podjetja, ki žele, da zanje predvajamo svetlobne reklame, naj se zaradi potrebnih informacij obmeio na upravo kina »Svoboda - Zasavje« (tov. Praunzajs, tel. šjev. 32). Obvestilo Obveščamo rezervne oficirje mesta Trbovlje, da bo v četrtek, 25. t. m., ob 17. uri zvečer v klubskih prostorih predavanje »Moderno orožje JLA«, Predavatelj pride zanesljivo, predavanje bo zanimivo in klubski prostori zakurjeni Pridite vsi! Odbor UROJ Tečaj esperanta Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanta. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije v Ljubljani. Miklošičeva c. 7. IZGUBLJENO Izgubil sem torbico z orodjem ! za motorno kolo. — Pošteni naj-| ditelj dobi nagrado. — Maks Kos, Podkum 31. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem vsem sorodnikom, zlasti bratu umrlega, nadalje sosedom in delovnemu kolektivu za številne vence ter za veliko udeležbo pri pogrebu mojega moža. Justi Urban!?«, Zagorje Kopališka C. ZAHVALA Zahvaljujem se sindikatu rudarjev za izp'afano pomoč iz fonda »Samopomoč«. Justi Urbanija Kino »Svoboda - Center« Trbovlje I bo imel na sporedu od danes do petka mehiški film »LA RED« od sobote do torka pa avstrijski zabavni film »STARI GREŠNIK« Kino »Svoboda« — Trbovlje n bo predvajal francoski film »UMOR« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Kino »Svoboda - Zasavje« Trbovlje bo predvajal v sredo in četrtek ameriški zabavni film »VESELI NORMAN« Razpored predstav bo razviden z lepakov. V nedeljo, ponedeljek, in torek, 28., 29. in 30. novembra, bo na sporedu mehiški film »VEDNO TVOJA« V nedeljo dopoldne: matineja »DOLINA ORLOV« Cenjene obiskovalce opozarjamo, da v soboto, 27. novembra, kino predstave zaradi zasedbe dvorane odpadejo. Potujoči kino LP Trbovlje predvaja od 26. do 30. novembra ameriški zabavni film »HREPENEČA VDOVA«. V petek, 26. novembra, ob 18. uri na Dolu pri Hrastniku; v soboto, 27. novembra, ob 17. url na Vačah pri Litiji, ob 19,30 pa v Mlinšah; v nedeljo, 28. novembra, ob 10. uri na Dolah pri litij!, ob 15. uri v Podkumu in ob 17. uri v Vrhovem; v torek, 30. novembra, ob 17. uri na Dobovcu. ISCEM STAREJŠO UPOKOJENKO K OTROKOM. Za plačilo dobi vso oskrbo. - Naslov v upravi lista. Kolektiv ASTRA“ veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom LJUBLJANA - Bežigrad 6 ff čestita vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije k DNEVU REPUBLIKE, 29. novembru * Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna podjetja, mlinska podjetja in gradbišča, prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah v prodajalnah veletrgovine KLJUČAVNIČARSTVO državni obrtni mojster Cini Podriaj L) U B LJ A N A, Trubirj«»» ulica 65 (pr.|in|a Sv. Baba casta) čestita k 29. NOVEMBRU vsemu delovnemu ljudstvu! Hoteli, restavracije, internati — za vas izdelujemo vse vrste ŠTEDILNIKOV najnovejših konstrukcij — ogrevalne mize — bojlerje, vseh velikosti, razne toplotne naprave in razne kotle za kuho • A A • Kolektiv trgovskega podetja „Mercator" LJUBLJANA Titova 31 želi vsem delovnim Hudem zasavskega bazena prijetno praznot an,e Dneva republike, tega veukega dne. ^»^wv»^v^ww«^wv^www^v»^www OB PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU čestitajo vsem svojim odjemalcem in vsemu ostalemu ljudstvu socialistične Jugoslavije Komunalna podjetja Mestne občine Radeče Izvršujemo vsa slikarska, pleskarska, zidarska, mizarska in ostala dela. Cene konkurenčne. Obiščite nas in zadovoljni boste! DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA GRADITELJ Trbovlje (PREJ »MEGRAD«) čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku 29. NOVEMBRU Naj živi 29. november, praznik socialistične Jugoslavije! KOLEKTIV KOLODVORSKE RESTAVRACIJE • čestita k prazniku socialistične Jugoslavije 29. novembru Vsem našim cenjenim gostom - nudimo v naši restavraciji v Zidanem mostu topla in mrzla jedila ter vsakovrstne pijače po najnižjih cenah. PRIPOROČA SE KOLEKTIV KOLODVORSKE RESTAVRACIJE N HH O > z o cn H Knjiga je zmeraj pripravljena, da nas uči, plemeniti, tolaži in vzgaja — kdor je ne ceni In jo zanemarja, ni upravičen tožiti nad življenjem. K PRAZNIKU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, 29. NOVEMBRU se pridružuje čestitkam ostalih kolektivov tudi Kolektiv knjigarne Trbovlje Vse, kar želite, to dobite: v pekarni dober kruh, žemljice — pecivo, vse to lahko zalijete z dobro kapljico, če pa želite še kaj drugega, se oglasite v trgovini * SP tSP V* „ Kolektivi ;ostilne, pekarne in trgovine »POTROŠNIKe - Hrastnik čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu Hrastnika ter ostalemu prebivalstvu k prazniku Dneva republike 29. novembru KLAVNICA IN PREKAJEVALNICA RACEGE čestitata vsem svojim odjemalcem k Prazniku republike 29. NOVEMBRU Za obisk se priporočata kolektiv in uprava Klavnice in prekajevalnice ▼ Radečah DELOVNI KOLEKTIV Papirnice Količevo — Domžale * čestita vsem delovnim kolektivom oh našem prazniku 29. novembru flößtet" Tovarna barv in lakov Medvode pošilja ob državnem prazniku, 29. f*cu vsemu delovnemu ljudstvu borbene pozdrave in čestitke! DELOVNI KOLEKTIV CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 16, čes/fta fr prazniku toneva tepublike vsem delovnim ljudem, ki čvrsto grade temelje socializma v revolucionarnem boju za lepšo bodočnost vseh delovnih ljudi. Izvršuje vsa dela na visokih in nizkih gradnjah po konkurenčnih cenah. Zadovoljstvo investitorjev je porok naše kvalitete! KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA £čtSčl0jč Trboulje Ut. SAVINJSKA CESTA 9 čestita vsem svojim naročnikom in vsemu delovnemu ljudstvu k 11. OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE Izvršujemo vsa gradbena dela ter se priporočamo ta naročila/ 'Kolektiv iF^ LJUBLJANA šmartinska cesta 50 o< C/5 k prazniku Dneva republike m dememii uuismi mmi jikosumje! m&t LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE RADEČE, MESTNI KOMITE ZKS RADEČE IN SZDL RADEČE Čestitajo VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU RADEČ IN OKOLICE ob tl - letnici socialistične Jugoslavije v Mi ZA NASO GOSPODARSKO NEODVISNOST IN IZGRADNJO SOCIALIZMA Splošno trgovsko podjetje - RADEČE S POSLOVALNICAMI V RADEČAH ZIDANEM MOSTU IN PAPIRNICI k Dnevu republike BorBeni pozdrav vsemu delovnemu ljudstvu ob prazniku - 29. novembra pošilja delovni kolektiv TOVARNE DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA RAPIRJA V RADEČAH m VSEM NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE 29.novembru KOLEKTIV INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA RADEČE - ZIDANI MOST ELEETBOTEHNIQQ PODJETJE LJUBLJANA PARMOVA ULICA 33 h VSEM SVOJIM KUPCEM IN DOBAVITELJEM o H n 8 z IH A,0“ -C \° o ' • s čestita S Praznik» republike — 29. novembru * vsem svojim dragim gostom Obiščite nas, postreženi boste z izvrstno pijačo in raznimi jedili po zmernih cenah. — Našli boste prijetni odmor in razvedrilo v vseh prostorih naše restavracije Kolektiv trgovskega podjetja MESTNA KLAVNICA ZAGORJE Kolektiv mestne k 1 a v n i c e v Zagorju pošilja vsem iskrene pozdrave k 29. novembru in se priporoča Dober radijski sprejemnik dobii pri v Zagorfn Kolektiv Radio-Centra Zagorje čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku republike —* 29, novembru Kolektiv KROJAŠKO-ŠIVILJSKE DELA V NICE v ZAGORJU čestita vsem delovnim kolektivom ob dnevu obletnice nove Jugoslavije, želeč jim pri nadaljnji graditvi naše socialistične domovine mnogo uspehov Kolektiv / Strojnega pletilstva - Zagorje pošilja vsem svojim odjemalcem in ostalemu prebivalstvu ob PRAZNIKU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU borbene pozdrave Delovni kolektiv i GOSTINSTVA ZAGORJE čestita delovnemu ljudstvu k DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU in se priporoča za nadaljnji obisk v svojih lokalih! „Potrošnja" v Zagor’u ob Savi O s poslovalnicami: Zagorje (Miler), Toplice (Mrnuh), Loke (Zadružni dom), Izlake (Bleiweis) SZ * maanmiafpo ma«A «insao NOVFMRRT7 »n «<“ nrlimro*»! K Prazniku repu&like borbene pozdrave vsem občanom in volivcem zagorske komune Ljudski odbor mestne občine Zagorje Eleklrodelovnicn Zagorje čestita k Prazniku republike — 29. novembru Izvršujemo vsa elektrotehniška dela, popravljamo vse električne naprave in previjamo elektromotorje po dnevnih cenah Naj Živi praznik socialistične Jugoslavije O * Čestita k Prazniku republike vsemu delovnemu ljudstvu! Občinski l udski odbor Trojane s svojimi podjetji (mesarija, gostilna), občinski odbor ZKS, SZDL, ZB, KDZ, KZ ter Turistična gostilna (pri Konjšku) čestitajo k Prazniku republike vsem' delovnim kolektivom širom po socialistični Jugoslaviji STRAN 13 POTROŠNIKI TEKSTILNO BLAGO VSEH VRST, RAZNOVRSTNA KONFEKCIJA, TRIKOTAŽA, VELIKA IZBIRA NOGAVIC, ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA, POHIŠTVA, RADIJSKIH APARATOV IN ŽIMNIC PO NAROČILU, NADALJE ŠPECERIJSKO, KOLONIALNO IN DELIKATESNO BLAGO DOBITE V POSLOVALNICAH Trgovskega podjetja „POTROŠNJA“ POSLOVALNICE: I. PODLESNIK TRBOVLJE II, 2. RUDNIŠKI MAGAZIN — ŠPECERIJA, 3. RUDNIŠKI MAGAZIN — MANUFAKTURA, 4. »MAHKOVEC«, 5. »ZA SAVO«, 6. »POSETJE« IN 7. »ŠTIH« Ö* o < o Vsemu delovnemu ljudstvu pošilja tople čestitke k Dnevu republike 29. novembru Kolektiv trgovskega podjetja »POTROŠNJA« Trbovlje VELETRGOVINA »VINO-SADJE« MARIBOR nudi odprta In buteljčna sortna vina, rdeča ta črna vina, kakor tudi žgane pijače vseh vrst Odkupuje in prodaja na veliko sadje, krompir in ostale poljske pridelke Istočasno čestitamo delovnemu ljudstvu k 29. nov.-dnevu ustanovitve JUGOSLAVIJE 55 LJUBLJANA H! m H VSEM NEOMAJNIM BORCEM ZA IZGRADNJO SOCIALISTIČNE DOMOVINE ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA SS l T E S a"r7 S £ H fežS s s RESTAVRACIJE »STROJNE TOVARNE TRBOVLJE« čestita vsem delovnim ljudem k prazniku narodov Jugoslavije 29. novembru Za cenjeni obisk se priporoča kolektiv Bes ta vi arije STT Trbovlje K NAJVECJEMU PBÄZN1KU OB 11. OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE ČESTITA VSEMU SVOJEMU ČLANSTVU IN VSEMU OSTALEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA NJEGOVE USPEHE PRI IZGRADNJI NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE I OKRAJNI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE IN IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE OKRAJA TRBOVLJE DO <0 ■ O S C3 DELOVNI KOLEKTIV PREDILNICE« LITIJA v Litiji LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE TRBOVLJE MESTNI KOMITE ZKS IN MESTNI ODBOR SZDL TRBOVLJE TER OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE * ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU KOMUNE TRBOVLJE IN VSE NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE OB DNEVU ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE Strnjen! z našim vodstvom bomo skupno premagali vse težave pri izgradnji nase sociolisticne domovine! AYTOPREVOZNISKO PODJETJE POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM GOREČE POZDRAVE VrSimo vse vrste avtomobilskega prevoza ter se priporočamo KOLEKTIV AVTO-PREVOZNISKEGA PODJETJA mmmmmm KOLEKTIV PODJETJA ZA IZDELOVANJE UMETNEGA KAMNA IN BETONSKIH IZDELKOV KOLEKTIV vsem delovnim kolektivom širom po Jugoslaviji in vsem svojim odjemalcem ZA DRŽAVNI PRAZNIK 29. NOVEMBER ZELI ZA NAS PRAZNIK REPUBLIKE PRI GRADITVI SOCIALIZMA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OBILO USPEHA! pošilja občanom in vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike svoje borbene pozdrave! ' GOSTINSKO PODJETJE TURIST TRBOVLJE z vsemi gostinskimi obrati čestita K PzazniKu zepubliKef Prvovrstna hrana in pijača — Postrežba solidna in poceni. — Obiščite nas, ne bo vam žal! NAJ 21VI PRAZNIK LJUDSKE REVOLUCIJE! Okrajna zadružna zveza Trbovlje i vsemi kmetijskimi zadrugam! KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA KZ TRBOVLJE, KZ DOBOVEC, KZ DOL PRI HRASTNIKU, KZ LOKA, KZ RADEČE, KZ DOLE PRI LITIJI, KZ PODKUM, KZ POLSNIK, KZ ZAGORJE, KZ SENOŽETI, KZ MLINŠE, KZ TROJANE, KZ CEM5ENIK IN KZ IZLAKE, Dol pri Hr trgovina, gostilna, klavnica in mesnica Čestitajo vsem svojim članom zadružnikom in vsemu delovnem« ljudstvu k pomembnemu državnemu prazniku. ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU REPUBLIKE -t 2 0. NOVEMBRU IN SE VSEM PRIPOROČA! KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA »REMONT« ptuj čestita vsema delovnemu ljudstva k PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE Naj živi 29. november! j ■ - ■■■.............................. poši,ia vsem de,ovnim kolektivom širom po Jugo- fl p'nvni frllVrtllF |J4l<l«iV siaviji in vsem našim odjemalcem ob Dnevu republike UOiUVIIl CmeaiotM IMwlk Cementarna Trbovlje proizvaja svetovno znane znamke visokovrednega PORTLAND-CEMENTA ter ga nudi potrošnikom po nižji ceni kot uvoženi inozemski cement Tudi po kvaliteti prekaša trboveljski cement inozemskega v. sem potrošnikom in delovnim ljudem pošiljajo iskrene čestitke in borbene pozdrave ob letošnjem prazniku KEFOBUIE - 29. KOVEMBKU delovni kolektivi trgovskega podjetja Postrežbo" - Hrastnik in sicer trgovine „Postrežba“, Gostinstvo „Jelka“, klavnica, mesarije in pekarna Hrastnik V vseh naših poslovalnicah boste postreženi dobro, poceni in hitro. Sami se prepričajte! Priporočajo se in vabijo kolektivi podjetja »Postrežba«, gostinstva »Jelka«, klavnice in pekarije 2 EEEK.IR1IFIIKAOJO V SOC1IAEI12EM! PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! Kolektiv , „Elektrarne" Trbovlje „Preskrba" - Hrastnik t vsemi poslovalnicami čestita vsem sorodnim podjetjem in vsemu delovnemu ljudstvu vso srečo in veselje ob proslavi 29. NOVEMBRA ter ob proslavi novih delovnih zmag v tem letul Naš kolektiv bo tudi v prihodnje stal zvesto ob strani graditeljev socializma v Jugoslaviji! ‘ ■ ’ •' ■* ' 'v" ■.*^1 ■ • ■ Wß%',[K' pip* tl& Okrajni ljudski odbor Trbovlje l!llllinilllllllll!llllllllllllllllillIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIj||||||llllllllllllllllll!llllj|IIIllllllIlllllllllllllllllllllll!lllllllll[llllllllllllllllllllllSII!llll Okrajni komite ZKS Trbovlje i Okrajni odbor SZDL Trbovlje / Okrajni odbor ZB NOV / Združenje rezervnih oficirjev okraja Tr ovije i Okra>ni kom:te L vi S Trbovlje # Okrajni odbor RK čestitajo vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije ob prazniku OMEVU REPUBLIKE . NOVEMBRU hkrati pa želijo vsem delovnim kolektivom ter naprednim ljudem pri graditvi socializma nove delovne zmage! Okrajni ljudski odbor je v letošnjem letu posvetil mnogo skrbi za napredek kmetijske proizvodnje, pomagal je elektrifi-kacijskim odborom. Naši rudarji so napeli vse sile za čimvečjo proizvodnjo, prav tako vsi ostali. Nova operacijska dvorana v trboveljski bolnišnici dokazuje prav tako velik napredek na zdravstvenem podroCju, enako gradnja novih kulturno-prosvetnih domov (na sliki del Delavskega doma v Trbovljah). Ob vseh teh uspehih se spominjamo naših padlih in še živečih prvoborcev (Vrhe 22. julija 1954). V prosti naravi se sprostimo in pozabimo na skrbi, naša mladina pa rase v socialistični Jugoslaviji v novega človeka, nam vliva upe, da bo za nami lahko prevzela vse naloge za dokončno izgradnjo socializma. STRAN * \ } ) BORBENE POZDRAVE IN ČESTITKE OB PRAZNIKU Dneva republike - 29* pošilja vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine delovni kolektiv Trgovskega podjetja ŽELEZNINA NUDIMO VAM VSE, KAR POTREBUJETE ZA GRADNJO, ZA UREDITEV STANOVANJA ZA GOSPODINJSTVO, PRAV TAKO POTREBŠČINE ZA RAZNA OBRTNA PODJETJA. V ZALOGI IMAMO BARVE, LAKE, TERPENTIN, FIRNE2, RAZNE ČOPIČE, KLEJ, RAZNA OLJA, ŠIPE, STEKLO, PORCELAN, KERAMIKO, EMAJLIRANO POSODO, POCINKANO POSODO, ŠTEDILNIKE, UVOŽENE PLOŠČE, GLINASTE PECI (KMEČKE IN SALONSKE), KOMPLETNE KOPALNICE, RAZNE VRSTE ŠTEDILNIKOV, DVOKOLESA, VSE VRSTE ŽELEZNINE TER VES GRADBENI MATERIAL, OPEKO, TRSTIKO IN PRIZNANI TRBOVELJSKI IN ZIDANMOŠKI CEMENT, BENCIN, RAZNA OLJA, AVTOMOBILSKE DELE, GUME — SKRATKA: PRI »ŽELEZNINI« V TRBOVLJAH DOBIŠ VSE. OGLASITE SE PRI NAS IN ZADOVOLJNI BOSTE! PRIPOROČATA SE VAM KOLEKTIV IN UPRAVA »ŽELEZNINE«, TRBOVLJE O TOVARNA KONFEKCIJSKIH IZDELKOV »SAVA« - Zagozje ob Savi SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV OB PRAZNIKU Dneva republike - 29. novembru Vsemu prebivalstvu čestita k prazniku republike - 29. novembru I AVTOPREVOZ - ZAGORJE Izvršujemo vse vrste prevozov za osebni in tovorni promet RUDNIŠKI KOMITE ZKS V ZAGORJU ČESTITA VSEM ČLANOM IN DELOVNEMU KOLEKTIVU RUDNIKA ZAGORJE K Dnevu rep m JIM ZELI MNOGO USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA NAJBOLJE SE POČUTIŠ, " ko prideš v kino Delavski dom h gledališki igri ali na koncert. Se se oglasiš v gostilni w De|avskem domu kjer tl bodo prav dobro postregli z izbranimi pijačami In hladnimi Jedili. Vsem gostom iskrene čestitke ob prazniku ONEVA REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO „KRKA" - BREŽICE čestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije k prašniku - 29. novembru KRAJEVNI SINDIKALNI SVET v Zagorju ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IN PO NJIH VSEMU ČLANSTVU, KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V ZAGORJU IN OKOLICI KOLEKTIV GOSTINSTVA RADEČE Z GOSTIŠČI »JADRAN« — »PRI SAVI« — »PRI MOSTU« »HOTEME2« — čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku republike 29. novembru OBIŠČITE NAŠA GOSTIŠČA IN ZADOVOLJNI BOSTE! KOLEKTIV Kina „Svobode - Center“ in „Svobode“ v Trbovljah II čestitata vsem svojim obiskovalcem k prazniku dneva ccpu&Ulct 29 wH/ttnfcu Tudi ▼ bodoče bo naša največja skrb, da zagotovimo obiskovalcem najboljše filme <%^wwv»w^vw TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM Tekslll obuiev LJUBLJANA Nazorjeva ulica 4 Stalna in največja zaloga tekstilnega blaga, konfekcije, trikotaže in pletenin. V zalogi vedno tekstilne potrebščine za opremo gospodinjstev, domov, gostinskih obratov itd. tfbspodofisUo- MuzdavLscc J^uMianslU veteseiem m Uprava: Titova cesta 48 Telefon: 22-317, 20-125, 23-392 Organizira poleg stalnih razstav slovenskega gospodarstva specialne razstave in sejme za posamezne stroke gospodarstva republiškega, zveznega ali mednarodnega značaja. Vse zadevne večje prireditve so vnesene v mednarodni koledar razstav. V času, ko ni razstav, so razstavni objekti na razpolago tudi za razne družabne, kulturne in športne prireditve, kongrese itd. Mestni občinski komite ZKS Zagorje čestita svojemu članstvu k Dnevu republike in mu želi obilo nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma! ih mmm nu - mmi čestita vsem k Prazniku republike —■ 29 novembrul O • <—> Nudimo vam prvovrstno živo apno in cementne Izdelke po najniijih dnevnih cenah J w KOLEKTIV TOVARNE Keramičnih izdelkov-Izlake pri Zagorju pošilja borbene pozdrave vsem delovnim kolekti l v o m ob Dnevu republike! Lesno predelovalno podjetje v Zagorju ČESTITA K Prazniku republike 29. novembru Izdelujemo vse vrste pohištva po želji naročnikov po zmernih cenah. Izvršujemo tudi stavbno pohištvo za vse vrste graden; 1* )/ \ Sl & 7 DELOVN KOLEKTIV iEHNIKA LJUBLJANA VOŠNJAKOVA 8a čestita vsem delovnim ljudem k velikemu praznika Dneva repuSlike MEHANIZACIJA KMETIJSTVA IN SMOTRNA UPORABA AGROKEMIJSKIH SREDSTEV — UMETNIH GNOJIL IN ZAŠČITNIH SREDSTEV VAM OMOGOČAJO IN ZAGOTOVIJO OBILEN IN KVALITETEN PRIDELEK. * VSE KMETIJSKE STROJE, NAPRAVE, SREDSTVA, GUME IN NADOMESTNE DELE TER VSE OSTALO, KAR POTREBUJETE V KMETIJSTVU, VAM PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH DOBAVI IN SE PRIPOROČA PODJETJE AGROTEHNIKA cxport • import LJUBLJANA Titova c. 29, telefon 21 - 306 Trgovina z rezervnimi deli in tehničnim materialom: LJUBLJANA GOSPOSVETSKA C 3. TELEFON 21 - 658 * KOLEKTIV PODJETJA AGROTEHNIKE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU, 29. novembru DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA P9IE§KiBA Iskreno Čestita vsem svojim odjemalcem k DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU IZBIRA“ IRBGVLJE pošilja ob Dnevu republike svoje borbene pozdrave in čestitke vsem kolektivom in ljudstvu naše socialistične domovine! Sindikalna podružnica radarjev Trbovlje pošilja borbene pozdrave in čestitke vsem delovnim kolektivom k prazniku 29. NOVEMBRU, z željo, da dosežejo še več zmag v svojem delu in pri delavskem samoupravljanju podjetjal Obiščite naše poslovalnice in prepričali se boste, da Je ▼ poslovalnicah trgovskega podjetja »IZBIRA« res najboljša postrežba. DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA Majolika Z VSEM SVOJIM ČLANSTVOM ISKRENO ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K Trbovlje Dnevu republike 29. novembru s svojimi poslovalnicami in okrepčevalnico, čestita vsem cenjenim gostom k našemu državnemu prazniku — 29. NOVEMBRU in se priporočal VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN OSTALIM ZA 29. NOVEMBER NASE ISKRENE ČESTITKE Kolektiv Mesoprometa Trbovlje Kovinsko električna inštalaterska delavnica TRBOVLJE ULICA i. JUNIJA 28 STROJNEGA MIZARSTVA Izvršujemo vsa popravila radioaparatov, električne in vodovodne instalacije, previjanje elektromotorjev ter opravljamo stavbno in galanterijsko kleparstvo in vsa ključavničarska dela. CENE KONKURENČNE! IZDELAVA SOLIDNA! Ob Dnevu republike čestita vsem kolektiv tega podjetjal ČESTITA OB 1L OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM! VSE ZA BLAGINJO NASE DOMOVINE! SE PRIPOROČA ZA OBISK IN ČESTITA VSEM OBISKOVALCEM KINA »SVOBODE« ZASAVJE OB DNEVU ROJSTVA REPUBLIKE JUGOSLAVIJE GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE DELOVNI KOLEKTIV s svojim članstvom čestita vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije k PRAZNIKU REPUBLIKE VITAMIMKA TRBOVLJE ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN USTANOVAM TER VSEM OSTALIM K NAŠEMU NAJ VEČJEMU PRAZNIKU — 28. NOVEMBRU SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM VSEH DELOVNIH KOLEKTIVOV OB DNEVU REPUBLIKE IN SE PRIPOROČA J