Marija Kmetova                                              
Zima
1 ako zelo se je poleti utrudilo Sonee, da je oslabelo m je tsijulo manj iii mani in so bili dnevi krajši in krajŠi. Prav tetlaj pa se je dodobra od-J počila Burja, ogroniiia žena, vstala je in se razgledala krog sebe.             ^J
r-.Vlia.«  se je zadovoljno narargodila, »tak je vendarlc opesal ta gifij slavni vitcz in sovražnik Sonce! Prav. prav, zdaj   boš videlo, revsc, kolirafl ±i bo zaleglo tvoje bouastvo in zlato 111 tista tvnja sijajna ]uc!« Pretegnila se je Burja podolgem in  pofez. zaploskala in že je stalo uebroj služabnikos; pred 11 jo.                                                                                                          „
sŽelite, vasa lnilosl^                                                                                    .
»Metle! \sak ua svoj opravek! Kukor zjueraj! Naglo! Urno! Brž! TakojJ* |
Ubogo Sonce! Kar hipno je zlezlo za goro in krvavo pomežiknilo. Takd ga je zal>olelo srce, da se je kaplja krvi razlila po oblakili iu so bili vfl okrvavljeni in ljudje na zemlji so rekli:
¦ Burja bo.r
Tedaj je stopila Burja na velikanski oblak, z rokajna v bokih jir arepo motrila   nedogledno   prostorje  Vrog   sebe.   Njcjii   služabuiki   so   iekali   aem, iii tja. poinetali po nebesu, valili gruče oblakov, jih tlačili, stiskali in raz-J prezali po vseh straneh neba. Pri delu so piskali, žvizgali, cvilili, zakaj, ^J|U je bi! kdo le malo neokreteu, žc ga je Burja oplazila z bicem in rikajjM
jianj, da je vzdrhtelo ozračje. Sileu Piš je vstal izza gora. |*rifcrzel fc Burji, ohlajal ozračje, da je bilo vsepovsod ledeno iji so zmrza^ale vodice in kapljice in so se celo reke pokrile z ledeniuii ploščami.
»SnegU je vikniki iz dalje. Že so odhiteli služubuiki Burjift j>o ojfronme vrete, jib na mig odvezali, lekuli gor in dol po oblakih in tvouili snežinke ua zeinljo. Ko beli cvetovi, ko beli metulji so padale snezinJvfc,, se vrtinčile, krotovičile ia legale po cestah, potih, njivah, gozdovih in trov»nikili. Burja je žvižgala svojo najbolj divjo pesem, da so drgctali služalHuiilci in je zdaj pa zdaj kdo obstal iu od strahu ni vedel, kako bi delal dalje. A rezka bo-lečina. ki ga je zaskelela oil biča. pa je naglo predramila, du je j>ohitel in stresal snežinke Šc urneje izpt>d neba. Vso noč je ukazovalla Burja, vso iioc so padale snežinke, se zaganjale v brda. p»kriv<ule drevjc. hiše in plan. Ob svitu je zaploskala Burja, ko blisk so prenehali .služabtuki.
>Spat!« je bil ukaz i« kot bi trenil je bilo mirno aa nebtwu.
Tedaj je Sonce ualahno pokukaio ixza jncgla. Burjti ga je ošiuila s strupenim iK>gIedom, zažvižgala in zapcla in Soncc se jc skrilb za oblak in zaiuižalo.
Oolge nieseee je vladala Burja |X) svetu. Dražila je Sojue, preganjala ljudi in ptičke in se radovala svoje obiasti. Z Mrazom je olnbajala ledenc gostije. AH časih se je utrujena zleknila na počivališČt:. lu teJeij je nalahno posvetilo Sonce. se dvigaln bolj in bolj. razsvetlilo snežene daljave, prižgalo lučke ua snežiiikah, se zaiskrilo, cla je bilo vse okrog ko z dragculji posejano, In otroci so pohiteli s sunkami in smučmi in z drsalkami \f. hiiš iii se igrali. Dokler sc  ni   vzdramilu Burja,  doklcr ni  iznova prcgnalu Sonce.
Ko se je pa začel oglašati zv-onček in je tudi trobeiitica ncžno pozvala zeuiljo. tedaj je opešala še Burja in šla na pofitnice. Sonce j& zakraljevalo, ziine ni bilo več.