maribor, 29. V. 1972_____________________ študentski list______________________številka 11, letnik XII Najsi bodo mnenja o študentskem gibanju utvara ali ne, kakšno je ali ga ni še tako nasprotujoča, je nesporno, da študentski tisk to gibanje predstavlja svetu, da je mogoče celo to bistvena kvaliteta dogajanja s pridevnikom ŠTUDENTSKI. Oblikuje ga študentska miselnost. To ne pomeni, da vsak študent tako razmišlja, niti da se s tem strinja fizična večina študentov (namenoma ne uporabljam uradnega izraza ŠTUDENTSKA POPULACIJA, ker nismo ptiči ali žuželke, temveč ljudje, ki si vsaj domišljamo nek individuum in ne želimo biti samo packa v brezoblični gmoti ali, če hočete, čreda). Toda IDEJNA VEČINA, to je nekaj posameznikov, ■ ki misli, da misli samostojno, ki ima voljo in interes s svojimi razmišljanji seznaniti širšo okolico, naj bi bila oblikovalec glasila sredine, od koder izhaja. Za študentski list torej ni tako pomembno, ali ga berejo vsi študentje ali ne, pač pa, da predstavlja miselnost, ki od tod izhaja, ki se je rodila v teh razmerah, in ki tukaj živi. zase ali celo kot sredstvo izkoriščanja. Ne bomo rušili institucij, ki so nam koristne! Naš boj ne sme biti kot donkihotski z mlini na veter, temveč moramo te mline usmerjati po naši volji. KAKO RAZREDNI SOVRAŽNIK? Najprej moramo razčistiti s pojmom delavskega razreda. In da ne bo dvomov: delavski razred v klasičnem smislu, v odnosu do dela in sredstev za delo, smo mi vsi. V naši družbi vsak živi le od dela, nihče zgolj zaradi lastnine. So sicer drugačni primeri, vendar bi jih označili kot anomalije, ki so prehodnega značaja. Mogoče je plačan zgolj zaradi privilegiranega položaja npr. univerzitetni profesor, za katerega delajo asistenti, sam pa sploh ne dela in lahko to okarakteriziramo kot izkoriščanje, vendar takšen položaj ni pravilo . . . Klasični pojem delavskega razreda pri nas ni več akutalen, ker vsaj formalno vsi spadamo vanj. Dejansko pa so procesi, ki postavljajo ljudi v različne razredne odnose. Sodobni razvoj zmanjšuje pomen kapitala kot faktorja družbene moči. V kapitalističnih državah se kapital na primer odtujuje od lastnikov, upravljajo ga menažerji Kakor si je kapitalist nekoč najel strokovnjaka, da zanj dela in ravna s kapitalom, tako si danes skupina strokovnjakov najame kapital, da z njim upravlja. Ni važen denar, važna je INFORMACIJA, kje denar dobiti in kako ga uporabiti. To je lahko informacija ekspertnega znanja, splošnega znanja ali informacija dejanskega stanja. Če apliciramo na naše razmere glede na MESTO PRI TOKU INFORMACIJ, lahko opazimo razrednemu podobno razslojevanje. Priviligirani so torej tisti, ki si prisvajajo več informacij, ki ustvarjajo MONOPOL nad informacijami, kajti tako razpolagajo tudi s produkti združenega dela. To pa so tehnokratske in birokratske strukture, ki v naši družbi tudi obstajajo. Le dosledno zavzemanje za samoupravne odnose, enakomerna distribucija informacij vključno z „znanostjo ljudem" in z raznimi „kvazi — zaupnimi vestmi med množice", bo pripomoglo k dejanski razporeditvi družbene moči med delovne ljudi. Takšen razredni sovražnik je močan in prav pozicije študentskega tiska so zaradi relativne neodvisnosti primerne za tak boj, še posebej, ker v tem boju ne bomo osamljeni, temveč bomo sodelovali z ZK. Sploh je naše delovanje tesno povezano z načeli ZK, saj naj bi tudi študentsko gibanje zastopalo najnaprednješa stališča. Predvsem pa se ne smemo preusmerjati zaradi trenutnih političnih interesov. O TAKO IMENOVANEM NACIONALNEM VPRAŠANJU To je aktualno in mimo tega ne moremo. Povezano je z našim delom, z našimi čustvi. Zato ga je težko objektivizirati, da bi o njem povsem nepristransko razmišljali. Kategorija naroda se v zgodovini pojavlja šele v dobi kapitalizma. Sklicevanje na narodno zavest je bilo eno izmed sredstev koncentracije kapitala. V kulturnem pomenu pa je to pomenilo mnogo več, rodila se je nacionalna umetnost, do veljave so prišli pripadniki malih narodov, katerih duhovna moč v vsesplošnem kotlu enolične kulture ne bi bila prišla do veljave. Zato, in ker je delavski razred skupaj z majhno buržuazijo zatiranih oz. prebujajočih se narodov imel v prvih fazah skupne interese - osamosvojitev, osvoboditev, razpolaganje s samim seboj, je bilo to gibanje v tistih časih napredno. Toda z razvojem kapitalizma, z zaostritvijo razrednih odnosov je (Nadaljevanje na 2. strani) BOMO REVOLUCIONARNI, RADIKALNI ALI „LE" PROGRESIVNI? Pravijo, da smo študentje revolucionarni. Študentski listi bi morali biti revolucionarni. Toda, kaj je sploh revolucionarnost? Je revolucionarno, če napišemo F UK čez celo stran? Revolucija pomeni spremembo celotne družbe, pomeni ne le rušitev sistema, temveč skupaj z bazičnimi vrednotami tudi poruši tev, graditev novega na čisto novih temeljih. V normalnih razmerah družba ni naklonjena revolucionarnim teorijam. Revolucionar naleti na splošen odpor, v dejansko revolucionarnih spre- membah postane utrjeni položaj slehernika negotov, izgine socialna varnost, najobičajnejše konformne potrebe niso zadovoljene. Obla- stvene strukture, katerih interesi so daleč najbolj prizadeti, imajo moč in najmočnejši interes, že zgolj iz samoo hranit ve ^vsakršne revolucionarne misli in teorije zatreti in diskreditirati. To jim ni posebno težko, saj pomeni revolucionarno mišljenje predvsem mišljenje izven običajnih okvirov, postavljanje na laž najbolj zakoreninjenih dogem. Zatorej revolucionarna teorija naleti na plodna tla le, če so objetkivne družbene okoliščine ekstremne, v bistvu ob nepremostljivem protislovju produkcijskih sil in produkcijskih odnosov, kar se kaže v gospodarskih krizah, poličnih zapletih, drastičnih socialnih razlikah in družbenih katastrofah. Revolucionarnost je zelo relativen pojem. Prav gotovo je npr. revolucionarno v klasičnih kapitalističnih razmerah govoriti o družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Toda prav nič revolucionarnega ni, če o tem*govorimo v socializmu takrat, ko je to že uresničena in priznana družbena vrednota. V spremenjenih razmerah torej nekoč revolucionarna teorija, ki pa uveljavljena v vseh pogledih ni več revolucionarna, ker je le posnetek želene stvarnosti. Lahko je napredna, radikalna, vsekakor pa je njena glavna naloga uveljavitev v praksi. Danes smo priča prostituiranju pojma revolucija. Z njo žonglirajo razni režimi pri uveljavljanju raznih politik, celo vsak južnjaški kaplar, ki mu uspe državni udar tudi, da izvaja „revolucijo". Živimo v družbi, katere sistem VTednot je prešel razvojne faze svetovnih sistemov, torej velja za naprednega. Toda praksa še zdaleč ne dosega teorije. Temu botrujejo objektivni vzroki, prisilno delujoči družbeni zakoni in splošna neizdelanost ter nepreverljivost teoretičnih postavk. Takšni odkloni so nujni, razvoj jih bo nevtraliziral, mi vsi pa si bomo prizadevali za čim popolnejše uveljavljanje proklamiranih načel. Drugi vzrok odklonov, ki ga pa nikakor ne moremo in ne smemo tolerirati je subjektiven. Ko prevladajo trenutni politični interesi, ko prodamo ideologijo čisto kratkoročni politiki, ko pojasnjujemo očitne namerne odklone z iracionalno „dialektično" 1 ogiko, takrat se moramo mi oglasiti. Proklamiramo svobodo tiska, hkrati pa zaplenjujemo študentske časopise, češ dajo zlorabljajo. Mar smo resnično tako naivni, da verjamemo, da lahko en sam članek v kakšnem študentskem časopisu kogarkoli ogroža, še posebej demokratični družbeni sistem, ki uživa zaupanje milijonov? Študent, mlad človek v obdobju iskanja izpove napačno politično prepričanje in namesto ustrezne diskusije, mogoče idejne zmage, se dogaja (čeprav redko), da ga uničimo ne le politično, temveč često tudi fizično, osebno, ko ga tretiramo kot kriminalca. Včasih, ne le v takšnih primerih, je potreben radikalen nastop. To nikakor ne pomeni rušenja temeljnih vrednot, pač pa nastop proti neki zakoreninjeni praksi, delovanju, za katerega sodimo, da ga ne^bi smeli prenašati. Toda ta pojav obstaja, ga sprejemamo, čeprav se zavedamo njegove zgrešenosti. Radikalni nastopi niso revolucionarni, ker priznavajo sistem bazičnih vrednot kot celoto, korenito pa obravnavajo posamezne parcialne probleme. Torej - radikalno bomo morali še marsikdaj poseči v dogajanje. KAJ JE SPLOH NAPREDNO? sistemu kot je družbeni, težko abstrahirati vse pojave na rdečo nit. Toda za naše namere, glede na čas in prostor v katerem ustvarjamo, je treba postaviti kriterij, po katerem bomo presojali progresivnost. In to naj bo DEZALIENAC1JA človeka. Ideologija je napredna, ustvarjanje je napredno, ko pripomore zmanjšati prepad ODTUJENOSTI današnjega človeka. Ce upravljanje prehaja v roke vedno močnejše in manjše grupe, se stopnja odtujenosti v družbi poveča. Ce ljudje nimajo možnosti aktivno posegati v dogodke, postanejo nezainteresirani. Posameznik izgubi svoj družbeni obraz, postane le del množice, kije manipulirana in nezainteresirana. Potrošniška miselnost je značilen pojav, ko vladajoča struktura (naj bo v kateremkoli institucionaliziranem sistemu) ob možnostih, ki jih nudi ekonomska baza, zagotovi ljudem znosne življenjske (materialne) pogoje. Cena, ki jo ljudje plačajo, je visoka. Prodajo svoje mišljenje, postanejo delovni roboti, za poln želodec se odpovejo aktivnosti, napredku družbene nadstavbe in miselno otopijo. Anarhična filozofija, ponekod v obliki undergrounda, se pojavlja kot skrajna reakcija na potrošniško miselnost. Svoj smisel ima v sistemih z zelo visoko stopnjo odtujenosti. Tudi sama propagira odtujitev, nepriznavnih temeljnih vrednot. Njeno delovanje ima objektivno dano vlogo tam in takrat, ko so institucije zaprte človeku, ko je birokratska zgradba tako trdna, da ni mogoče vanjo prodreti z nikakšno idejo, ko k razvoju sploh ni mogoče prispevati v kolikor nisi establishment. Toda takšna miselnost je prisotna tudi ponekod pri nas. Vprašanje je, koliko je objektivno upravičena, in ali ni le posledica efekta demonstracije, ko iščemo analogne prvine kvalitativno povsem drugačnih pojavov. V naši DOGNANO, KRITIČNO IN ODLOČNO družbi z razvojem samoupravljanja naj ne bi prihajalo do takšnih miselnosti. Samoupravljanje je obvladovanje odtujenosti in njeno premagovanje. Ce pa bi sc primerilo, da bi se v naši družbi pojavile birokratske tendence, samoupravljanju nasprotne, in ko bi se pokazala nemoč ncinstitucionaliziranih subjektov, lahko vse vrste anarhizma dobijo svojo veljavo. V družbenem življenju imamo za napredno vse, kar prinaša takšne prvine v sistem, ki v dosedanjem razvoju še niso bile uveljavljene in rezultirajo kot razvojno logično nadaljevanje tega razvoja. Zelo težko je določeno idejo spoznati kot napredno, ker je tudi v tako kompleksnem ALI SE BOMO BORILI PROTI INSTITUCIJAM? Institucije so ustvarili ljudje, da bi služile ljudem. Toda dogaja se, da institucijo izgubimo izpod kontrole. Razbohoti sc in prične živeti sama druga stran Delež združenja (1972) Delež Zdravstvenega doma Maribor (1972) Delež SRS (1973) SKUPAJ 1,049.995 din 1,018.836 din 3,781.169 din 5,850.000 din Kakšen bo odgovor IS lahko samo ugibamo. 10 skupnosti študentov je s to problematiko seznanil tudi Staneta Kavčiča, predsednika IS SRS. Njihovo pismo smo lahko prebrali v Katedri št. 8. IDEJNI PROJEKT NOVEGA PAVILJONA (depandanse) Na skici št. 1 vidimo tlorisno razporeditev objektov: - 3,4, 5 - študentski domovi - 6, 7, 8 - nova depandansa (štud. zajtrkovalnica, zdravstveni dom) - 9 - igrišče za minigolf - 10 - park Ker bi se arhitektura novega objekta odlično ujemala z okoljem, si oglejmo, kakšne prostore bo bodoči objekt obsegal. Projekt so izdelali pri PVG Stavbar (Štraus V., Resinovič N., oba dipl. ing. arh.) JUŽNA FASADA KATEDRA UudtuMu IZDAJA STALNA SKUPŠČINA Študentske skupnosti mvz Katedro ureja uredniški odbor: GLAVNI UREDNIK: DAVORIN KRAČUN ODGOVORNI UREDNIK: JOŽE ZAGOZEN Sekretarka uredništva: Nevenka Vetrih Študentska rubrika: Milan Lampe - urednik, Jure Mikuž Marjan Vraničar, Janko Vitežnik Notranja rubrika: Mirč Pestiček - urednik Slavko Gerič Kulturna rubrika: Vladimir Gajšek - urednik, Marija Frankovič, Edvard Pukšič, Leopold Petrovič - kulturna publicistika Literarna priloga Obrazi: Leon Senger - urednik Lektorica: Sonja Rajzer Likovna ureditev: Oto Forstnerič, Dušan Kirbiš Tehnični urednik: Marjan Žmavc Uredništvo in uprava: Ob parku 7, telefon 22-004, tekoči račun 618-67-584. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena izvoda je 1 dinar (letna naročnina je 15 dinarjev, za ustanove in podjetja 20 dinarjev). Tiska ČP Mariborski tisk, Maribor. Ni dolgo od tega, ko smo v našem listu pisali, da je pri razvitem univerzitetnem mestu nujno potrebno čim krajše komuniciranje. In ker sami že preraščamo v tovrstno središče, so se študentje in ZMVZ odločili, da zgrade študentski paviljon, v katerem bi bili združeni najnujnejši prostori, ki jih potrebuje študent pri svojem delu. Dne 8. 12. 1971 je ZVZ poslalo ponudbo PVG Stavbar za izdelavo idejnega projekta paviljona ter njegove fiksne cene. Odgovor je prišel že 21.2. 1972 s priloženim idejnim projektom in ceno na ključ: 5.850.000 din V tej ceni je vračunana izvedba celotnega objekta vključno z ureditvijo okolja in opremo, razen opreme dela objekta, ki je namenjen za zdravstveno ambulanto. Finalna obdelava in oprema bi bila v taki kvaliteti kot je izvedena v študentskem domu III. Vse lepo in prav, bi rekli. Vendar ni tako. Zataknilo seje pri denaiju. PVG Stavbar je sicer znižal prvotno ceno za 244,000 din, toda s pogojem, da se bodo gradbena dela pričela najpozneje do 1. avgusta 1972, in če mu ob podpisu pogodbe zagotovimo avans v znesku 2,000.000 din. Združenje visokošolskih zavodov Maribor je poslalo IS skupščine SRS predlog za ponovno obravnavo investicijskega programa za zaključno fazo izgradnje študentskega naselja v Mariboru. Finančni viri bi bili naslednji: ZAHODNA FASADA VZHODNA FASADA Ш Beograd - v imenu mariborskih študentov so predsedniku Titu voščili: KUD iitudent, Emil Košar, Gorazd šoster, Dušan Najdič, Jože Zagožen in Milani. Lampe, L.iubl.iana - sekcija za visoko Šolstvo pri RIS je obravnavala problematiko učnega kadra na srednjih šolah in ugotovila porazno stanje kvalifikacij posameznih učiteljev, čeprav se je z osemnajstim majem iztekel rok do katerega, bi bili morali doseči zahtevano izobrazbo, ib.i bomo še odlašali? Maribor - v petek je bil občni zbor Društva prijateljev zamejskih Slovencev, УЕКЦ - študijska komisija je obravnavala problem opravljanja izpita četrtič.Ugotovili so, da je pri sedanjem režimu prišlo do neka/fcerih krivic. Odslej bo mogoče komisijski izpit v primeru negativnega izida zagovarjati tudi ustno, pred tem pa je obvezen razgovor z učiteljem. L.iubl.iana - v prvih dneh junija pripravlja IO SS LVZ drugo konferenco Zveze skupnosti študentov Slovenije, na kateri bomo o-bravnavali nekatera bistvena vprašanja v zvezi z delovnim sta tusom študenta ter o bodoči univerzi v M ariboru. KLET Ker so dimenzije objekta 44.80 m x 10,00 m je v njem predvidenih dovolj prostorov, na katere čakamo študentje že vrsto let. V kletnem delu so predvideni prostori za študentsko administracijo (IO, KUD, ŠS, Katedra), glasbena soba, čitalnica, garderobe in sanitarije, v kletnih prostorih zdravstvene ambulante pa zobni RTG, temnica, administracija itd. Prostori bi bili svetU, saj bo klet do polovice segala nad zemljo. PRITLIČJE Največji prostori bi bili mala dvorana zajtrkovalnica in prostor za zabavo (disco klub). Ostali prostori pa bodo kuhinja, garderobe, shramba, pisarna, sanitarije. V ambulantnem delu pa čakalnica, ordinacija, ginekološka ordinacija, soba za medicinsko sestro in intervencije. Zdravstvena ambulanta bi bila ločena od depandanse in bi imela tudi svoj vhod. NADSTROPJE I. IN II. Namenjeno poročenim študentom, saj bi obsegalo garsonjere (sedem garsonjer po 16,10 kv. m oz. pet garsonjer in eno komfortno stanovanje z 22.15 kv. m). Predvideva se tudi izgradnja manjše kuhinje in dnevnih prostorov. Vsaka garsonjera bi imela svoje sanitarije. V poletnih mesecih, ko bi bili (eventuelno) stanovanjski prostori nezasedeni, bi jih lahko oddali v turistične namene. ZAKLJUČEK V sestavku je torej jasno prikazana upravičena zahteva po tem objektu, saj bi študentom omogočil kar najhitrejšo komuniciranje in večjo izrabo prostega časa. Upajmo le, da se bodo pristojni republiški organi zavedali tega in nam omogočili izgradnjo zaključne etape študentskega naselja v Mariboru. M. Vraničar DOGNANO, KRITIČNO IN ODLOČNO (Nadaljevanje s 1. strani) buržuazija imela vedno večji interes manipulirati z nacionalnimi čustvi ljudskih množic. S potiskanjem nekih čustveno pogojenih nacionalnih konfliktov v ospredju so želeli kar se da onemogočiti, da bi razredni konflikti dobili svojo pravo težo. In tako se dogaja: nacionalni čut je v nas samih, občutimo ga kot pripadnost (ki je splošna človeška lastnost) ali občudovanje neke kulture (kar ni tako splošna človeška lastnost), je pa le od človeka samega in družbenih okoliščin odvisno, kako bomo takšno opredelitev vrednotili. Na podlagi kateregakoli čustva lahko človeka pridobimo in določene sile ob določenih primerih to izkoriščajo. Od tod tako deljena mnenja pri vrednotenju narodne zavesti. Izkoriščanje te zavesti moramo obsojati. In izhodišče ali cilj pri reševanju nacionalnih vprašanj naj nam bo ZAGOTOVITI takšne družbene pogoje, da bo mogoče vsakomur SVOBODNO aktivizirati svojo osebnost V CELOTI. Del te so tudi nacionalna čustva, ki pa ne smejo zamegliti in razvrednotiti celotnega delovanja. Narodnost ne more biti sama sebi namen. ZUNANJA POLITIKA IN MI Zapletene so poti, po katerih si narodi, ljudstva, države izrekajo prijateljstvo ali zaskrbljenost. Povezano je z gala sprejemi, večerjami, fraki, dragimi avtomobili in smehljaji. To sicer nedvomno pripomore h komunikativnosti in povezovanju v svetovnem merilu, toda često je to odpravljanje ovir , ki so si jo postavili, da bi jo lahko odpravili. Delavec iz fordovih tovarn prav gotovo nima ničesar proti rudarju pod Uralom. Prav gotovo pa ima kdo korist od tega, če ju spravi v medsebojno borbo. Znane so teorije o nujnosti imperializma, da si z agresivno politiko prisvaja tržišča, o režimih, ki z umetnim zunanjim sovražnikom najdejo vzrok za teror pri neurejenih domačih razmerah. Zunanja politika je še najmanj v interesu tistih, v imenu katerih se vodi. Njena aktivnost je v tajnih pogajanjih, tajnih diplomatskih kanalih. Do nas pride le neznaten del informacij. Vsake trditve so lahko le pavšalne, opredelitve na podlagi skopih informacij so pogosto neutemeljena. Prerasimo raven kavarniških diskutantov, ne sme nas zanimati oblika, temveč predvsem vsebina procesov. In ljudje ... TOREJ Opredeljujemo se za človeka. To ni neki abstraktni človek, v imenu katerega je dovoljeno vse. To smo TI, JAZ in vsi ostali, ki dejansko živimo in delamo. Študentje pač nismo obremenjeni z politikanskimi interesi (upam), nihče od nas naj ne bi bil tako življenjsko vezan, da bi bil prisiljen prodati svoje prepričanje. Zato lahko govorimo kritično in odločno, pa tudi dognano o ovirah, ki nam preprečujejo svobodno uveljavljanje vsakomur izmed nas, ljudem v vsem svojem življenju in delu. Davorin Kračun tretja V zadnji št. Katedre smo lahko prebrali na 1. strani članek, v katerem avtor obravnava način dela štud. vodstva na VEKŠ Maribor. Vsebino 1. dela sestavka lahko razumemo na več načinov: kot norčevanje, neokusno šalo ali resno razpravo. Prepričani smo, da avtorju nista v interesu prvi dve, izbiramo 3. možnost in mu v tem smislu tudi odgovarjamo. Če pa se je iz katerihkoli razlogov, vplivov in namenov odločil za neprimerno šalo ali norčevanje, mu svetujem, da v bodoče spremeni taktiko, kajti ta lahko služi le določenim namenom, prej pa je tak način pisanja v nasprotju s principi konstruktivnosti, plodnega in učinkovitega sodelovanja in končno napredka v študentskem gibanju. Najprej bi odgovoril avtorju na nekatere malenkosti, ki izhajajo iz samega pisanja. Mi ločimo razliko med,,sekretarko“ i n „tehnično „sekretarko", še raje pa uporabljamo izraza tajnik oz. tajnica. Če torej poznamo položaj kolegice, ki opravlja administrativne posle, nam mora biti jasno, da ne spada v njeno pristojnost uradno obveščanje. Zato moramo ločiti zasebni pogovor s kolegico in kolegom o posameznih akcijah od uradnega obveščanja, za kar je verjetno najpristojnejši predsednik. Dalje upam, da je vsakemu človeku, ki trezno premisli in NAŠI ODNOSI (ni samo pripis) Predsednik 10 SS na VEKŠ se je zaradi uvodnika v prejšnji številki očitno čutil prizadetega pa seje oglasil. In prav da seje ..... «i__i____ *____-i___ — An K; Kili u .4n»kl l/n. ia ♦ /\ nanmn Acl laceno kot opravičuje dogajanj kasneje lahko označeno kot manifestnega gibanja. Zato tudi ne bomo govorili o gibanju- v stavbi, ker ie to neumnost. Nihče se nikomur ne opravičuje, nihče naj ničesar ne obžaluje. Razumemo delo 10 na VEKS (upam, da tudi sam k temu delu kdaj kaj koristnega prispevam) in vemo, da v okviru možnosti dobro poteka. Poznamo odnose na VEKŠ in vemo, da niso prav nič birokratski - v okvmr možnosti pač ... Vsi pa smo v svojem delovanju determinirani tudi s splošnimi družbenimi okviri. In če ■ i . .______•___! _ —„I L : /xk.nAiir.nl! гш /.I/ in«*i Irm noe omannain hnm a toL a lOničoni mnnnA i or ia nricfAnili in vnlivnli П9 bomo študentje e sami najprej pri sebi obračunali z okviri, ki nas omejujejo, bomo tako olajšani mnogo lažje pristopili in vplivali na družbo v celoti. Za to pa je potrebno razbiti, predvsem nekatere miselne okove, ki se zdijo objektivno dani, so pa le dogme, ki »lužijo interesom nekaterih. Razčiščevanju vprašanj med nami samimi je bil namenjen tudi Jožetov članek. Davorin Kračun oreigovert na vsaj malo pozna delo na naši šoli popolnoma jasno, da se naše gibanje ne more kazati le v treh akcijah. Je pa tudi del akcij, ki so namenjene širšemu krogu študentov in je zašel avtor v pravo nasprotje, ko kritizira „leglo birokratizma" i n ga utemeljuje s proštudentskimi akcijami. Vse, ki imajo podobna ali enaka stališča, prosim, da naše delo spoznajo na primernejši način ali vsaj sledijo našim akcijam. Če bo kdo zagrešil preslabo obveščanje, so naša sredstva občasna obvestila po zvočniku, vsakomur odprti in dostopni sestanki, pogovon, plakati (nekoga od Katedre bomo naprosili, da bo pisal manj grobe črke prijetnejših barv) in programirano glasilo. Katedre se zaenkrat še ne moremo posluževati, ker misli verjetno objaviti naš sestavek o športnem prijateljskem srečanju med študenti VEKŠ in E F iz Ljubljane v trnju ali juniju. Za večjo jasnost naj povem še to, da je srečanje organiziralo študentsko vodstvo VEKŠ v marcu, in takrat je bil oddan tudi članek. Obvestila o zimskih športnih prireditvah pa so za nas nezanimiva. Pri kritiziranju „sestankarstva" odgovarjam čim bolj „kratko" in „jasno": sestanke imamo vsak teden za 1 uro. To je mesečno 4 ure, ki so akcijske in približno tolike, kot ena nekoliko daljša seja uredniškega odbora Katedre. V zvezi z odtujenostjo vodstva od populacije bi bilo zanimivo, če bi primerjali uspehe Katedre in nas. Recimo, koliko študentov prebira Katedro, kaj mislijo o njej in kako potekajo naše akcije (majice in značke VEKŠ, športno udejstvovanje, glasilo, spoznavalni večer v naravi, že izvedena tribuna, ki si jo tudi sam pohvalil ipd.). Pri kritiziranju načina dela povem lahko le to, da bi bil zelo srečen, če bi se študentski funkcionarji enkrat temeljito pogovorili, kaj je študentska populacija, kakšen položaj ji pripada v okviru družbe in kaj so njene naloge. Tri ali štiri različne teorije o študentskem gibanju v eni sami številki Katedre nam dovolj zgovorno povedo, kje smo. Prav bi bilo, če bi vedeli, kaj je naloga štud. org. na šoli. Upam, da smo si enotni v tem, da mora biti naša dejavnost konstruktivna, mora težiti k uveljavljanju in angažiranju čimveč študentov, ki bodo postajali subjekt študijskega procesa in bodo na tak način uporabljali neizkoriščeno orožje - uveljavljali študentsko samoupravljanje in vplivali na kvantiteto in kvaliteto... Po mojem globokem prepričanju je to prvi in najpravilnejši način. Takrat, ko naših stvari ne bomo mogli urejati po tej poti, pa lahko verjamemo, da bo štud. org. VEKŠ verjetno prva, ki bo izbrala tudi druge metode. Vse dotlej, dokler nas bosta uprava in pedagoški kader še vzpodbujala k atraktivnosti in udejstvovanju, ne vidim nobene potrebe po „hoji na cesto". Ali bomo tudi kot bodoči vodilni uslužbenci in ekonomisti reševali probleme tako, da bomo šli na ceste in kričali? Verjetno ne. V zvezi s sodelovanjem na študentskem področju £i omenil le-to, da vedno pozivamo k sodelovanju in sodelujemo z 10 SŠ MVZ in vsemi 10 SŠ mariborskih višjih šol Stud. org. VEKŠ je tudi koordinator v združenju študentov EF Jugoslavije, njen predstavnik pa podpredsednik tega združenja. Njegovo delo kot koordinatorja je organiziranje delovanja polovice jugoslov. fakultet. (ODLOMEK IZ RAZPRAVE O STAROSTNI MEJI ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE - ZAKONSKI ZRELOSTI - ZA BODOCl ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI) Zakonska zveza kot večstranska življenjska skupnost moža in žene je predmet proučevanja medicine, psihologije, sociologije, zgodovine, morale, prava in drugih ved. Glede sposobnosti za sklenitev zakonske zveze teorija loči: biološko (spolno), psihološko, socialno (ekonomsko) in pravno (zakonsko) sposobnost za sklenitev zakonske zveze (zrelost). Ekonomska zrelost pomeni sposobnost zakoncev, da vzdržujejo in vzgajajo družino, zakonska zrelost pa je tista starostna meja, katero določi zakon kot pogoj za sklenitev veljavne zakonske zveze (npr. 18 let). Na starost zakoncev pri sklepanju zakonske zveze vplivajo razni dejavniki, tako kulturni, sociološki, ekonomski, pravni in drugi. Starost mladoporočencev je važen faktor demografske politike, ker se otroci rodijo zlasti v mlajših zakonih. Bodoča zakonodaja bo morala upoštevati vse te in še mnoge druge dejavnike. V tem nepopolnem prikazu se bpmo omejili na vprašanje, kako vpliva podaljšan študij na starost mladoporočencev in to primerjalno v SRS in poprečjem v SFRJ. Najprej kratek statistični pregled: Tabela I študentov v SFRJ povečalo za 200 %, v SRS pa za 85 %'. Zato je podaljšan študij v vsej Jugoslaviji močneje vplival na zvišanje starosti mladoporočencev, ker se je z povečanjem števila študentov povečalo število socialno nezrelih za sklenitev zakonske zveze. Zniževanje poprečne starosti mladoporočencev v Sloveniji v primerjavi z ostalimi republikami v SFRJ lahko pojasnimo glede na to, da v SRS število študirajoče mladine relativno zaostaja za jugoslovanskim poprečjem, medtem ko se standard relativno dviga. Proučevanje' dejavnikov, ki vplivajo na starost pri sklenitvi zakonske zveze je predmet sociologije in demografske statistike. Podaljšani študij oz. porast števila študentov je važen dejavnik v bodoče, ko znanost postaja „osnovna proizvajalna sila" bo pa to še važnejše. Za ilustracijo navajamo število študirajoče mladine med 20 in 24 letom v posameznih industrijsko razvitih deželah, (po Servan -Schreibcr: Ameriško izivanje) V Jugoslaviji se giblje med 8 in 10%. Število diplomantov pa je mnogo nižje. Poprečna starost moških v šolski izobrazbi za leto 1957 in 1965 v času sklepanja zakonske zveze po SFRJ: Konflikt med biološkim in socialnim zorenjem Izobrazba: brez osnovne osnovna srednja visoka Starost moža 1957 25.8 26,2 27,5 31.8 1965 25.7 26.7 27.7 30,0 lz gornje tabele vidimo, da podaljšano šolanje oz. študij dviga starost zakoncev pri sklepanju zakonske zveze zaradi socialne odvisnosti (tudi od staršev) oziroma zaradi ekonomske nezmožnosti ustvarjanja lastne družine (socialna nezrelost). Sklepamo, da je starost mladoporočencev z visoko šolo 4 do 5 let višja od tistih z osnovno šolo. Za razumevanje izjemnega trenda v Sloveniji, kjer se starost zakoncev znižuje, podajamo še naslednji statistični prikaz o povečanju števila študentov v SRS in SFRJ. Tabela 3 država ZDA SSR Kanada Francija Japonska Italija ■ mladine med 20 in 24 letom, ki študira 43 24 22 16 13 6,9 Tabela II Povečanje štev. študentov v SRS in SFRJ Šolsko leto Število študentov SFRJ SRS 1948/49 1958/59 1963/64 1968/69 59.127 96.890 160.585 171.500 (231.333 izrednih) 5.450 \ 7.568 8.824 9.618 Iz tabele številka 2 vidimo, da sc število študentov v Jugoslaviji kot celoti hitreje veča kot v SRS. V letih 1948-1968 se je število Biološka (fizična, spolna) zrelost, ki se ravna po prvi menstruaciji pri dekletih, je 13 do 16 let na severu - zapadu in z 12 leti na orientu. Ta se z zboljšanjem življenjskih pogojev zmanjšuje. Tako sc je spolna zrelost npr. pri ljubljanskih srednješolkah v zadnjih 20 letih pomaknila za 2 leti navzdol (po ugotovitvah antropologov). Če se skladno s tem spreminjajo tudi leta psihološkega zorenja je sporno. Dokazano pa je, da se leta socialne zrelosti (ekonomske) zaradi podaljšanega študija dvigajo. Imamo torej dva nasprotujoča procesa: bolj zgodno biološko zorenje mladih ljudi (zaradi boljših pogojev življenja) m kasnejše socialno zorenje (zaradi podaljšanega šolanja in nezmožnosti skrbeti za lastno družino). V tem protislovju vidijo mnogi sociologi in psihologi enega od vzrokov za „nemir mlade generacije". Zakonodajalec, ki z zakonom določa pravno (zakonsko) zrelost mora vse to upoštevati. S tem odlokom prikazujemo samo nekaj kamenčkov v mozaiku, ki mu pravimo: kriza družine, kriza mladega rodu, kriza sodobne družbe ... LUDVIK TOPLAK Je ekonomska cena v študentskem domu res ekonomska? KRITIČNI POGLED NA ŽIVLJENJE V ŠTUbENTSKIH DOMOVIH IVAN TROP Prav vesel sem bil tvojega jasnega ter odločnega odgovora, v katerem poskušaš osvetliti situacijo v vekšovskih študentskih vrstah tudi z vašega zornega kota. , Pripominjam pa, da vsi očitki le niso leteli na tvojo orgunizacijo, zakaj p mislih sem imel stanje, ki vlada tako v republiškem kot v zveznem merilu. Vse kaže, da sc nisva razumela: vedno sem bil namreč prepričan, da je vaš 10 Počasi se izteka študijsko leto in kot bi mignil bo pred nami novo. Za študenta pomeni to v neki meri tudi novo poslovno leto, saj tudi on gospodari z določeno količino denarja, katerega mora na čim racionalnejši način razporediti. Razpoložljiva vsota mu omogoča tudi t. i. „enostavno reprodukcijo", to je zadovoljitev osnovnih življenjskih dobrin: hrano in stanovanje. Toda študent ne gleda le na današnji dan, na stanje, ki vlada danes, zanima ga predvsem ali bo s sredstvi s katerimi trenutno razpolaga, lahko v enaki meri zadovoljil svoje potrebe jutri. Verjetno nam je vsem znano, da se cene stanovanj v študentskih domovih ne smejo spremeniti tja do 1. 10. 1972. Nespremenjena mora ostati tudi cena prehrane. Toda danes nam je že povsem jasno, da sc s prihodnjim študijskim letom pripravljajo določene podražitve stanovanja |l prehrane. KJE SO VZROKI? Л To je vprašanje slehernega Jtudenta, ki je v večji ali manjši meri Odvisen od štipendije ali posojila, kajti upravičeno se lahko po vzrokih sprašuje. Toda o tem kasneje. Zanimajo me predvsem nekateri subjektivni vzroki povišanja cen in pa problemi, ki se noiavliaio pristojnosti niso deležni. Prav zategadelj:-pozdravljam tvoj prispevek in vabim tako tebe kot ostale člane odbora k čim tesnejšemu in trajnemu sodelovanju. JOŽE ZAGOŽEN —ц —,--------, ..i je neopravičen. Gotovo je vsakomur, ki stanuje v ŠD znano, da je študentski dom v prvih treh mesecih izposloval z negativnim saldom v višini 1,053.100 starih din, da bi sc morala cena stanarini s 1. 5. povišati na 22 oz. 20,5 starih tisočakov, v kolikor’ nas ne bi vezal dogovor. Izguba je nastala zaradi nepredvidenih podražitev, vendar kljub temu pripisujejo del vzrokov tudi samim študentom, da neracionalno izkoriščajo družbeno imovino, kradejo, lomijo, skratka s svojim ravnanjem povzročajo večanje stroškov študentskemu domu. Študentje pa dobro vemo, da to ni le naša krivda, vemo, da je za razne lome in okvare kriva nefunkcionalna izgradnja študentskih domov (pravkar izgrajeni ŠD III je kot preluknjan dežnik), vemo da se določeni člani delovne skupnosti okoriščajo s sredstvi, ki so namenjena študentom. Lahko bi še našteval nepravilnosti, ki se dogajajo v študentskem domu, a ne le po krivdi študentov. KJE SO REŠITVE? Uvoden grob prikaz trenutnega stanja nam jasno pokaže problem, ki je pred nami. Združenji VZM in RIS vztrajata, da pokrivanje izgub v ŠD ne sme postati praksa. Res je, nikakor ne smemo dovoljevati, da se podobne situacije ponavljajo, dovolim si pa pripomniti, da bo s takim načinom poslovanja še vedno prihajalo do situacijsko bo ekonomično poslovanje ŠD ogroženo. ZAKAJ? Odgovor bi bil zelo kratek, toda skušal ga bom razširiti in dati določene predloge. S sprejetjem družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju smo pričeli študentje plačevati ekonomsko ceno. S tem so določeni faktorji prevzeli nase obveze, da bodo študentu omogočali res ekonomska sredstva, drugi pa, da bodo za svoje usluge zahtevali ekonomske cene. Torej, študentski dom ni in ne sme postati ustanova, kjer bi bil prisoten profitni motiv gospodarjenja. Kljub temu mora delovna skupnost skrbeti za čim ekonomičneiši in strokovnejši način poslovanja. Strokovnost pri delu bi omogočala jasen pregled nad nastajajočimi stroški in v kolikor bi imeli tudi pregled, kje ti stroški točno nastajajo, bi lahko študenta neposredno bremenili, če je povzročil povišanje le-teh z malomarnim ravnanjem oz. z lomom in krajo. Študentje točno vemo, da obstoječa delovna skupnost v študentskem domu to zmore oz. mora izpeljati brez dodatnih zaposlitev. Sedanja praksa le globalnega zajemanja stroškov poslovanja pa ne omogoča kalkulacije realne cene. Še enkrat si upam trditi, da dokler ne bomo dosegli večje strokovnosti na tem področju, bomo študentje še vedno center napadov. Kljub temu se mi zdi, da tiči zajec tudi v našem grmu, med študenti. Domska skupnost je predstavnik' študentov, in kot taka odgovorna pred študenti, da zastopa njihove interese. V svojem delu ne sem biti orientirana na reševanje drobnih vsakdanjih problemov, ampak je njena bistvena naloga skrb za materialni položaj študentov v štud. domu. Imeti mora popolen pregled nad poslovanjem doma. Lc-ta mora (Nadaljevanje na 7. strani) RfiOl o ■ UlllMll anju. Družba je, ki se omejuj gemo na povezavi družben naših pogledov, se pravi, st o vodenju smS3l?^»e5fr obstoječega t vhappSp /pripri TnVrrr/fff/ univerz//^id^itsyW^Cp53;^^ ^unAnre- politike. hoče џл, je dolgočasen. Prihaja uredniit snMpšjjot,. Koliko/totiH, ki hitro g о$6/ШЖ%\%Џ\г\ neštudentskost, ne ttSra^kigtehtovci рфЈрриб^гајо ШМ^влаа. ocertjevanm )ш^^г1л^\лЉЛ1^ ш^шп 2^a>r ttaja že tri uri S8a\studenal3) urja. Zeham. 1 «wJidkos situ ramMRazpravd ima Srbija! Kr metode dela i iranost Študent s i predlaga, da č ike. Vse je mirt ir. Enotni smo. amoupravnih organih šol. Venda lajprej izkoristiti te možnostr-ki zpodouditi ne le predstavnike, kupnost, df~b7r~žačutj|ff p^trAka ЈТ1јјГТ[Јј1 n liiliii, Irijo mnrnnm čko. Uspešnost tega ;ilja. Seveda tega ni ustaljena jugoslov« ušan Zbašnik četrta stran у Jutranja soparica je napovedovala nevihto; Ramizova konkretna vprašanja prav tako. Ramiz je postal elektrikar pred 6 meseci. Dela na Dunaju ali kot on reče „u Vienu“. Šiptar je. Dobil je 5 dni dopusta in gre obiskat starše. Ni pričakoval vsemogočega, ko je končal v Skopju učiteljišče, venar ni mogel vse dneve preživeti v ubijanju z otroki - za 900 dinarjev mesečno. To, pa želja po izobrazbi, ga je nagnalo na pravno fakulteto v Novem Sadu. Drugič se je pokazala družba kot slab družbenik. Ker ni imel denarja, sam pa pravi, da zaradi tega, ker je ,,zaluftal“, je odšel veni Njegovi načrti so preprosti. Trdo dela, ustvariti si hoče bazo - vsaj 10 milijonov. Potem se bo vrnil in mogoče delal kot učitelj. Brat, ki je tudi učitelj, mu piše, da so plače dvignili na 105 tisočakov .. . Po takšnem prihodu v Beograd bi se prilegla šljiva, ki seje res. Ne samo ena. Čudno. Vedno kadar pridem v kakšno glavno mesto, se mi zdi vse poceni. Začetno navdušenje med Cenenimi knjigami (prosveta prodaja žepne izdaje, v karton vezane slovarje in strokovno literaturo po 10, 20, 30 dinarjev), čevlji, blagom, paradižniki je splahnelo, ko sem v izložbi zagledal športni suknjič, prav takšen, kakršnega je kupil kolega v Trstu. Le cena v Beogradu je bila štirikrat večja. Je to še en dokaz, da je povpraševanje pri nas večje od ponudbe? Najbrž pa to velja za delčvno silo. Nikjer še nisem videl posedati po klopeh tako velikih skupin zdravih, močnih, lepih, sposobnih moških. Hudiča, saj je četrtek in četrtek je delovni dan! Prav gotovo se Beograd ustrezno predstavlja kot glavno mesto Jugoslavije. Šajkača na pločniku, mercedes s televizorjem na cesti. Semaforji pa kot da jih ni. Piščalka in modra kapa na najprometnejših delih uredita stvari, sicer se gredo pešci in šoferji samoupravljanje. Pa kolikokrat smo rekli, da samoupravna odločitev ni tista, ki je najpametnejša. No, zdaj me je iz majhnega bifeja na Knez-Mihajlovi ulici pregnala strahovita vročina. Rošilj ali Grili posluje. Nekaterim je to vseeno. Jugoslovanski banki za zunanjo trgovino pa ne. Na svoji „targeti“ ima zapisano svoje ime — tudi v angleščini. Pa v slovenščini? / Turisti zgodaj vstajajo. Kako jih spoznam? Fotoreporterja z njimi ni moč zamenjati, čeprav oboji nosijo fotoaparate. Fotoreporterji niso tako hitri, pa se tudi ne ustavijo, da bi posneli stara cigana ali najbolj zanemarjene ulice. Očitno je majhnih, v rdeče suknjiče oblečenih smetarjev premalo. Grem na ekonomsko fakulteto. Ni daleč, spotoma razmišljam o „vročem juniju". Včeraj sem poslušal Milko Planinc, danes bom spoznal bodoče beograjske inteligente. Kako bom lahko povezal včeraj z danes? Milka in Tito in vsi so rekli, da je prihodnost republik v Jugoslaviji, prihodnost Jugoslavije pa v republikah. In junij? In gibanja? Kako sedaj? Nekateri so zavzeti: ali Miloš ali kdo drugi — volijo novega prodekana. Predsedujoči miri — ne razburkanih duhov, ampak dvorano, ki se noče utišati.! f Struktura skupnosti študentov MVZ Skupnost tvorijo: PA, VAŠ, VEKŠ, VTŠ in VŠOD (Kranj). Skupnost študentov voli svoje delovno telo - stalno skupščino. Ker stalna skupščina ne-more biti tekoče aktivna, izvoli iz vrst svojih članov Izvršni odbor, v okviru katerega se formirajo številne komisije. V njej so študentje, ki opravljajo isto tematsko delo že v IO na šoli, lahko pa se v delo take komisije vključi katerikoli študent na lastno pobudo. Komisijo vodi predsednik, ki je član centralnega odbora zaradi tega, ker je vsak član odbora -po statutu dolžan tesno sodelovati z izvršnim odborom in lahko ob posebnih trenutkih zaradi hitre obveščenosti skliče komisijo. Ker so na ta način pravzaprav vsi člani IO šol hkrati člani centralnega IO in so v njegovo delo aktivno vključeni, nastopi bistveni problem integralne informiranosti na relaciji skupnosti študentov šole - IO šole. Čeprav je videti organizacijski ustroj učinkovit, se čestokrat posamezni člen verige le pokvari. Študentsko gibanje, ki se v Mariboru šele poraja, je pravzaprav samo drug izraz za samoosveščanje študentov in njihovo aktivno sodelovanje v samoupravljanju v šolah ter zunaj njih. Da bi svoje kvantitativne in kvalitativne moči strnili, moramo biti enotni. Za to pa so potrebne pravočasne in točne informacije - za učinkovito izmenjavo mnenj in konstruktivnih izdelav akcijskih programov. 10 skuša to nalogo opravljati s pomočjo Katedre in Študentskega poročevalca. Pričakujemo, da bo stekel primarni tok vesti v smeri študentska skupnost — 10 šole — centralni IO. Ce se to ne bo zgodilo, bo spet borih 20 ljudi prisiljenih delati za 3.000 študentov in to v njihovem imenu. Zato nam pišite, drezajte v IO na vaši šoli in zelo vas bomo veseli, če nas boste obiskali v kleti v Tyrševi 23, vsak dan od 11. do 13. ure. Čakamo! * IO SŠVZM SKUPNOST ŠTUDENTOV VZM 10 - SS VEKS 10 10 SS VTS - STALNA SKUPSCINA SS VZM SPECIALNE DEJAVNOSTI KATEDRA SERVIS za aktualna družbenopolitična vpr. KULTURNA ŠTUDIJSKA MATERIALNA ŠPORTNA za STIKE M K P Kako spremeniti visoko šolstvo Že nekaj let aktualna tema „reforma Univerze" daje neizčrpne možnosti priložnostnim in tudi vztrajnejšim razpravljalcem. Dosedanje dogajanje opravičuje skeptičnost, ki se me loteva zaradi neurejenih teoretskih spoznanj. Zanimivo je, da se različni avtorji omejujejo na metodološke raziskave,"ki v najboljšem primeru prinesejo odlične napotke za delo, ki pa mora potekati neurejeno, brezciljno, ker jasne vsebine sprememb ne spoznamo. Zeio pomembno vprašanje je avtoritativnost študentske organizacije. Neprecenljivo bi se zmotili, če procesa visokega šolstva ne poverimo študentski — seveda tudi pedagoškim in celo administrativ-n. Mislim, da je izhodišče za nadaljnjo razpravo 1 morajo upravljati in odločati na visokih šolah i delajo: študentje, pedagoški delavci in i osebje. Na tej osnovi je možno doseči ne takšne avtonomnosti, ki bi izključevala .......j na šolstvo, ampak avtonomnost, ki , j možnost samostojnega odločanja. zdi zelo pomembna, ker nobena družba tudi, če to hoče) avtonomije kakršnikoli ‘ i, ki se omejuje. Jasno je, da družbenih potreb po ", stališč delavcev Vprašanju upravljanja lahko postavim ob stran še eno zelo važno informacijo. Pri naporih za dosego nečesa ostajamo študentje zelo omejeni, uokvirjeni. Hočem reči, da nimamo domišljije, da več ali manj ne razvijamo dosedanje oblike dela in dopolnjujemo problematiko, ki smo jo reševali pred 10 leti. Premagam nekaj področij, ki naj bi jih študentje na skupščinah, zborih, izvršnih odborih, uredništvih glasil, komiteju ZKS obdelovali. To delam zato, ker ni invencije in kreativnosti, če pa se pojavi, je zadušena z neiniciativnimi, zgolj izvrševalskimi akcijami odborov, komisij, komitejev. Ker se poraja v Mariboru nova slovenska univerza in lahko opazimo, da so študentje, ki bi morali biti pri tem najbolj delavni zelo malo aktivira (mislim na 90-odstotno večino), se lahko zavedamo nečesa: da ne bomo hkrati z univerzitetnimi projekti pokopali nujno potrebnih infrastrukturtiih objektov. Prav gotovo potrebujemo: — lastno tiskarno, kjer bi izdelovali skripta, tiskali knjige, lastna glasila (Katedra, interna šolska glasila, obvestila šol, strokovne revije, izpitne pole, plakate za plesne prireditve, vabila itd). založbo oziroma strokovni kolegij, ki bi iz sredstev tis do Jovoli dipic zbornikov, profesorskih, asistentskih, študentskih del. kvalitetnih Pri ____________________. delavci mora nastopiti ravno pri odločanja, dasiravno ne svoje predstavnike v _r moramo doseči dvoje: so že dane, angažirati in pač pa širšo študentsko po soodločanju. Danes je i odpraviti. Drugič, in to mesto, doseči moramo 'i o vseh vprašanjih h, dohodkovnih itd), ne izkoriščamo pozicij, i. Zategadelj . dela i stimuliran usmerjenost na študijsko Eden izmed številnih dokazov udeležba na Tribuni, ki so jo na da bi skupaj s profesorji razjasnili л. Delo v študijskih komisijah pa . nekaj doseže, tribuna pa Morda' bi v začetni fazi kazalo nekoliko okrepiti sklad Kidričevih nagrad, vendar ne tako, da bi malenkostno povečali sredstva, ampak z ustanovitvijo posebnega strokovnega kolegija, ki oi odločal o kvaliteti in objavi del. Jasno, da bi se tudi sredstva morala precej povečati. Obe obliki dela naj bi potekali v okviru Združenja (Univerze), v njih pa bi delali in delo vodili na visokih šolah (fakultetah) delujoči posamezniki. Mislim, da je v Mariboru že čas za to. Pri tem nisem omenil študentskih rekreativnih prostorov, delavnic, laboratorijev, študentske menze, telovadnice, športnega parka in galerije, ker menim, da so te ideje že precej prisotne v mislih ljudi, ki o novi Univerzi samo razmišljajo in tistih, ki jo projektirajo. Pri vsakem načrtu se pojavi tudi vprašanje realizacije. Vem, da lahko ustvarimo še mnogo več kot sem zapisal, vendar le, če združimo napore študentov združenja in litičnih forumov na različnih nivojih. V tem primeru orno kreativni, ne pa samozadovoljni individuumi, ki so veseli, da so prišli na Pohorje, čeprav se jim nudi Olimp. Potrebujemo kronični entuziazem, trdno voljo in mnogo moči. Samo združenje ne more uspeti, študentje sami še manj. Vsi skupaj pa lahko mnogo naredimo. Nekateri so se poslovili od optimizma že ob prvi gospodarski reformi pred sedmimi leti. Tisti, ki ga še imamo, si prizadevamo na svojem področju dela. Sam ne morem realizirati nalog, ki so skupnega pomena. Tudi politika jih ne more. Zatorej: кје smo, kod gremo? D. Z. peta s '/ človeštv v pravici in n Kvi R NJIH IŠIJ OČESTIT ROJST n samoupra tr%.n Delavsko samoupravljanje pomeni začetek novega procesa demokratizacije temeljnih odnosov v naši družbi in proizvodnji. Že od leta 1950 naprej smo priče pomembnim družbeno-poli-tičnim spremembam, več kot dvajset let se odvija pred nami proces, katerega začetke je treba iskati že v prvih revolucionarnih ukrepih med NOB in neposredno po njej. Formalni začetek novega gospodarskega ter s tem tudi družbenega sistema v naši državi predstavlja temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetj in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih, ki uvaja delavsko samoupravljanje. Ob njegovem sprejemu dne 27. julija 1950 v ljudski skupščini FLRJ je tovariš Tito poudaril, daje ta zakon, čeprav še govori o državnih podjetjih, odpravil državno Ustavo delavskega razreda _ nos >j£tbv „ artiVPosti pojavile __________________ ikifftko nflgjiemsKe in bi»kratsko centralistične težnje, ponekod pa tudi primitivna in demagoška pojmovanja razvoja samoupravljanja. Obe skrajnosti sta pomenili resno nevarnost za normalen razvoj samoupravnih odnosov v naši družbi. Proti takšnim težnjam je tedaj odločno nastopil svet Zveze sindikatov Jugoslavije, svoja stališča pa je pojasnila tudi zvezna skupščina v resoluciji o uresničevanju ustavnega amandmaja XV, kjer poudarja, da so bili doseženi najpomembnejši uspehi v razvoju samoupravljanja v tistih sredinah, kjer sta bili zagotovljeni in uresničeni demokratična opredelitev delovnih ljudi pri urejanju notranjih odnosov in organizacije samoupravljanja. Vse te spremembe so bile le vmesni korak k obsežnejši ustavni reformi in k doslednejši uvel pvitvi ustavnih načel, ki pa sta jih zaradi družbenega procesa čas in naš razvoj že v mnogočem prerasla. Ustavni amandma XV sta nasledila nova amandmaja XXI in XXII. Delavsko samoupravljanje, pa čeprav smo ga v besedah povzdigovali na najvišja mesta, je bilo v praksi še nedodelano ali vsaj premalo izvajano. Da je v tem nekaj resnice, je pokazala tudi javna razprava v preteklem letu, kjer je bila postavljena zahteva, da mora postati ustava SFRJ obnovljena s predlaganimi ustavnimi dopolnili, USTAVA JUGOSLOVANSKEGA DELAVSKEGA RAZREDA. Na šestnajsti seji predsedstva ZKJ pa je tovariš Tito še posebej poudaril, da morajo delovni ljudje v tej ustavi v resnici najti sebe in jamstvo, da njihovih pravic v bodoče ne bodo okrnjevali tako grobo, kot se je dogajalo doslej. Ali potemtakem dosedanje ustave niso bile ustave delovnih ljudi in delavskega razreda? Bile so sprejete v imenu delovnega ljudstva, vsebovale so vzvišena načela o pravicah delovnega človeka, v resnici pa smo omejevali vlogo delavskega razreda v našem gospodarskem in družbenem razredu. Razumljivo je, da je za dosledno uveljavitev samoupravljanja potreben določen čas, in da je samoupravljanje proces, ki še traja in se izpopolnjuje. Ves čas so bile prisotne tudi močne protisamoupravne težnje, ki so imele zaslombo v raznih birokratično-etatističnih in drugih nesocialističnih elementih. To so bili in so še tisti elementi, ki se boje kakršnihkoli sprememb, ki bi omajale njihove malomeščanske pozicije, in ki bi pomenile hkrati nevarnost, da jim onemogočijo bogatenje mimo njihovega dela. So pa tudi primeri, ki zahtevajo v imenu samoupravljanja take odnose, v katerih ne bi bilo nujne delovne discipline in reda. Za gesli o razširjanju samoupravnih pravic se skrivajo nosilci nereda, egoizma in slabega gospodarjenja. S takšnimi i» podobnimi nesocialističnimi pojavi morajo obračunati najnoflfjše ustavne spremembe, če hočemo, da bo delavski razred začel gospodariti * z vsemi sadovi svbjega dela, in če hočemo imeti resnično ustavo delavskega razreda. Gre torej za odločilno bitko v razvoju samoupravljanja. Gre za biti ali ne biti proti samoupravnih struktur ali delavskega razreda, ki mora razširiti svoje pristojnosti iz enostavne tudi na razširjeno produkcijo. „Sedanje ustavne spremembe pa morajo biti predvsem spodbuda za široko ustvarjalno akcijo samoupravnih in demokratičnih socialističnih sil v naši družbi, ne pa argument, s katerim bi druge ali sami sebe prepričali, da smo napravili vse, kar je danes potrebno v naši družbi." (E. K., na 16. seji predsedstva ZKJ). Vendar moramo danes žal ugotoviti, da se ustavna dopolnila premalo učinkovito in prepočasi uresničujejo. Pojavljajo se celo poizkusi, ki želijo krivdo za sedanje neugodno stanje v gospodarstvu naprtiti samoupravnemu sistemu in kot alternativo predlagajo v bistvu etatistične, birokratske in tehnokratske rešitve. Jasno je, da še Ji nismo dovolj odločno obračunali s temi protisamoupravnimi £ * stremljenji. Prepočasi pa se rešuje tudi cel kup gospodarskih in političnih problemov, ki povzročajo resno nevarnost za krepitev administrativne intervencije v gospodarstvu in s tem tudi v družbenem življenju sploh. Sicer pa je v samih delovnih organizacijah iniciativa neposrednih proizvajalcev še vedno premalo upoštevana. Samoupravljanje je pogosto omejeno le na sestajanje delavcev, !^cjer se od njih le formalno zahteva mnenje. Delavci so slabo — informirani, interna glasila je uvedlo malo delovnih organizacij. Tako so informacije še vedno monopol ozkega kroga vodilnih in strokovnih kadrov, kar zožuje možnosti delavcev, da bi stvarno in učinkovito sodelovali in vplivali na proces odločanja. Za kvalitetno in enakopravno odločanje je bistvenega pomena tudi izobrazbena raven najširšega kroga ljudi. Njena podpoprečnost je glavna rana našega samoupravljanja. Mnoge delovne organizacije sploh ne kažejo interesa in ne stimulirajo izobrazbe svojih delavcev. Verjetno je tudi, da težnje po izobrazbi niso v interesu še vedno prisotnih birokratsko-tehnokratskim vodstvenim strukturam v naših podjetjih. Vprašanje je samo, ir.aa«k л, ,dolgo bodo пЈЉоу1 interesi še pomembni. Ali pa bomo iTriL* na nove ustavne spremembe, ko bomo zopet vpili da rito’ali ustvarJamo ustavo delavskega razreda, (viri: S. P. Gospodarsko pravo SFRJ, Ustava 1963. Uresničevanje ustavnega amandmaja XV; Zakaj in kakšne ustavne spremembe? ; S D Delo 12. V. 1972) ’ M . P. in ustvaril družbeno lastnino kot višjo obliko socialistične lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Ta zakon je vnesel kvalitetne in revolucionarne spremembe v temelje družbene in politične ureditve. V duhu teh revolucionarnih sprememb so bili sprejeti tudi zvezni in republiški ustavni zakoni iz leta 1953. Po novi ustavi sprejeti 7. aprila 1963 pa postane samoupravljanje splošen družbeni odnos ne le v delovni organizaciji, marveč na vseh toriščih. V ospredje je postavljen človek, ki se mu naj omogoči ekonomska in politična osvoboditev. Delovni človek postane nosilec vseh družbenih zadev, o katerih naj kar najbolj neposredno odloča v svojem in skupnem interesu. Naslednji pomemben korak v poglabljanju delavskega samoupravljanja pomenijo ustavni amandmaji iz leta 1968. Amandma XV je omogočal delovnim ljudem, da v delovni organizaciji kot celoti, in v organizaciji združenega dela samostojno določajo organizacijo samoupravljanja in urejajo notranje odnose, s čemer je zagotovljena tudi nadal jia krepitev njihovih samoupravnih pravic in odgovornosti ter njihovo neposredno odločanje o temeljnih delovnih pogojih. Na podlagi teh ustavnih načel so bili doseženi pomembni uspehi pri SAMOPRISPEVEK Bliža se dan, ko bomo vsi odločali na referendumu o samoprispevku za otroško varstvo in osnovno šolstvo Menimo da ni razlogov, ki bi preprečevali študentom z vso odločnostjo nastopiti v prid samoprispevku. Kdo sploh ima razlog nasprotovati? Mogoče le kakšni s potrošništvom okuženi filistri, ki žele denar potrošiti po svoje. Glede študentov vemo koliko ie naša prihodnost odvisna od izida referenduma. Dejstvo je, kar nam tudi ilustrira stanje v mariborski občini, da bi z dosedanjim načinom finansiranja otroškega varstva in osnovnega šolstva uspeli zadovoljiti DANAŠNJE POTREBE šele ČEZ 25 LET, da ne upoštevamo razvoja... , ’ Ne želimo vzganjati nikakršne propagande. Toda ena izmed dimenzij razvoja mariborske univerze so tudi discipline ki omogočajo realizacijo obveznega osemletnega šolanja. La bi osemletno šolanje ustrezno realizirali, potrebujemo sredstva Sredstva lahko zagotovi edinole samoprispevek. Le tako bo moral denar ostati tam, kjer je bil nabran za točno določen namen Koleri s pedagoške gimnazije pa bodo imeli zagotovljene delovne pogoje, ko se bodo pojavili na svojih delovnih mestih ' Zavzemamo se za dejanske samoupravne odnose tudi v delovnih kolektivih. Pri tem je glavna ovira, 'hkrati pa tudi glavni argument tehnokratskim strukturam pri svojevoljnemu odločanju neznanje, nerazgledanost delovnih ljudi torej nezmožnost enakopravno odločati in zastopati svoje interese. Podatki nam kažejo, da kar 40 % zaposlenih nima niti osnovnošolske izobrazbe' Osip na osnovnih šolah je še vedno 34 % in to predvsem zaradi neurejenih razmer. Ko bomo mi v praksi, bo naš položaj mnogo ugodnejši, če bomo delali s sposobnimi sodelavci To pa je odvisno predvsem od šolskega sistema ris Pa kaj bi teoretizirali Iz vsakdanjega življenja vemo, da pomeni otrok v študentski družini tudi konec študija za marsikoga. Eden izmed vzrokov ? ^Г0 otroško usoda naših otrok v bodočnosti je odvisna od izida referenduma. Pa tudi študentske zahteve mve zgra^!>fJ^akuj.t1e \ $tude"tsk' domovi, študentski paviljoni bodo lahko realizirani, če bodo urejene osnovne razmere, naša baza Še več! Na podlagi tega bomo imeli večjo pravico zahtevati in uveljavljati tudi naše interese Zato si želimo napredka m prosvetljevanja in lahko enotno izjavimo: ŠTUDENTJE SMO ZA! Milka Planinc je rekla: ZAPIS S SESTANKA S PREDSEDNICO HRVAŠKEGA CENTRALNEGA KOMITEJA ZK Pred kratkim je bila v Mariboru predsednica CK ZKH Milka Planinc. V zanimivem razgovoru z mariborskimi komunisti smo si zapomnili nekatere njene misli. To ni sicer bistvo njenega izvajanja, vendar menimo, da nam lahko služi kot izhodišče pri razmišljanju o aktualnih problemih našega življenja in delovanja. O NACIONALIZMU Hrvaški nacionalizem je vzel naše parole. Manipulirali so z nacionalnimi čustvi ljudi pod parolami ZK. O BIROKRATIZMU Človek ni birokrat, ker je pač takšen, temveč se znajde v položaju, ko ravna birokratsko. Tako se obnašamo bolj kot predsednik, direktor, sekretar, obratovodja, nikakor pa ne kot komunist. O HRVAŠKIH ŠTUDENTIH Ne moremo ^ vseh naših študentov označiti za nacionaliste, ker to niso. Študentje morajo biti, celo dobro je, da so radikalni'. Vprašanje jesenskih dogodkov niso študentje nasploh, nr študentska množica, temveč neka grupacija, ki sojo nacionalisti tam formirali. O IZKLJUČITVAH Niso bili vsi, ki so izključeni ali zamenjani skrajni nacionalisti, Čeprav je bilo mogoče med njimi tudi nekaj takih. Treba je bilo pač zamenjati tudi tiste, za katere nismo mogli biti trdno prepričani, da bodo sodelovali v Titovem kurzu. O SAMOUPRAVLJANJU Samoupravljanja ni mogoče graditi z diktatom od zgoraj, temveč le s politično akcijo vseh delovnih ljudi. Kasnejša razprava se je omejila le na odgovore na nekatera manj pomembna vprašanja. m X ■ t. šesta Teorija in praksa Že večkrat je bilo slišati, no, v septembrski številki Problemov je celo neki članek pisal o tem, da so Problemi sicer kar zanimiva revija, da pišejo vanjo mnogi obetajoči ljudje . .. da pa ji je mogoče očitati pomanjkanje kriterijev in umetniške hotenosti, uredniške politike ipd. Očitajo jim predvsem to, da je na njihovih straneh resno izenačeno z neresnim, globoko s plitvim, delo z igro in v tem smislu naprej. Na prvi pogled temu ni oporeči. Šele prodornejši pogled v inventar očitkov nas prepriča, da le ni vse čisto tako. Najprej o kriterijih. Kriteriji so meje, preko katerih ne smeš. Vsakdo, ki nekaj dela, si za to delo izoblikuje kriterije, pa naj bo to zavedno ali pa nezavedno. Pisanja brez kriterijev torej ni, ker so pričujoči že pred rojstvom nekega pismenega izdelka. Toda, kakor velja pri verovanjih, da so verovanja drugih izmislek ljudi, lastno verovanje pa božje razodetje, tako je tudi pri kriterijih; tuji so razkroj duha, naši pa so objektivna mera, po kateri lahko umerimo ves svet. Kaj naj torej pomeni, da včasih prevladujejo takšni ali drugačni kriteriji? Tisti čas in tisti prostor si je vzela v zakup skupina ljudi ali pa posameznik in ta vladajoči subjekt vsiljuje svoje predstave in sodbe kot objektivna spoznanja. Če bi bili vsi subjekti enako nasilni, bi se zdelo, da je zelo težko najti kriterije, ki bi nas prepričali. Če pa vidno nadvlada eden, se zdi resnica blizu in jasna kot zvezda stalnica, po kateri se vselej lahko orientiramo. Navadno nam šele časovna odmaknjenost približa resnico — čeprav še vedno obarvano z ideološkimi filtri svoje dobe. Čas naredi, da so vse melodije enako tihe in jih lahko presojamo zgolj po njihovi prvotni naravi. Danes, ko je mišljenje predvsem sredstvo za uveljavljanje moči, nas bolj prepriča glasnost in vsiljivost. Zgodovina mi dovolj jasno govori, da se priznanost kriterijev v posameznih dobah ne pokriva z njihovo resnično pomembnostjo in pravilnostjo. Najnovejša zgodovina mi govori, da ideje, ki si jih danes nihče ne upa zavračati, ob svojem nastanku niso izzvale niti resnejše kritike, kaj šele odobravanja. Seveda bi imeli mi do te misli v tisti dobi enak odnos, četudi s celicami današnjih možgan. Da je komunizem pri nas splošno priznana ideologija ni zasluga opametitve ljudi niti resnice, ki jo ta ideologija izpričuje -zakaj resnica večini še danes ni razkrita. Priznavanje je zgolj posledica sile, ki je to ideologijo uzakonila. Sila je edini argument, ki ga množice dobro razumejo - in se zavoljo oportunosti po njem tudi ravnajo. Kako naj to ne bi veljalo za nekritične ljudi, če pa je še dobri in učeni Sovre klonil s svojo katoliško glavo in se deklarativno opredelil za sistem, ki je v jedru nasproten njegovi siceršnji ideologiji? Vse to mi pove, da zadeva s kriteriji ni tako enostavna in da tam, kjer vladajo enotni kriteriji, vladajo v resnici le določeni ljudje, ki so uspeli svoja merila uzakoniti in jim tako nadeti videz splošne veljavnosti. V resnici ne gre toliko za vprašanje - kakšen bodi kriterij in kaj naj uokvirja, pač pa bolj - čigav je in kakšne koristi naj komu prinaša . .. Z vsem tem nočem reči, da bi se morale vse revije odreči kriterijem. Sam sodelujem pri oblikovanju nove slovenske revije (Odsevi), ki naj bi imela (vsaj po moji želji) zelo izrazite kriterije, vendar, ti bodo naši, ne splošno veljavni, pod njimi bo samo naš, podpis in ničesar več. Možni sta dve vrsti revij, ki ne lazeta in ena, Ki laze. Zadnja uveljavlja Kriterije, ne pove pa, da so Petrovi, Cirilovi, Jožetovi in Štefkini, temveč jih razglaša za splošne, objektivne kot po nekakšnem navdihnjenju, videnju, višjem spoznanju. Revija pa, ki ne laže, je lahko taka, da za svoje kriterije natanko pove čigavi so in kaj hočejo - ali pa taka, da prepusti kriterije sodelujočim avtorjem, sama pa se vanje ne vpleta in zgolj beleži, kar se pismenega dogaja, je le prostor na voljo, najbolj odprta možnost za vsakršen oseben kriterij. Taki, so morda Problemi. Zdaj, ko sem na kratko zapisal, kaj mislim o kriterijih, me vznemirja še ena misel. Čemu neki gre ljudem - in zakaj ravno nekaterim ljudem - v nos odprtost, ki je značilna za Probleme? Zanimivo je, da se mnogo manj razburjajo zaradi očitne plaže, ki udarja v oči na vsakem koraku, kakor pa zaradi Problemov, v katerih je mogoče najti poleg plaže tudi mnogo poglobljenosti. Menim, da gre ravno za pomanjkanje kriterijev - pa ne pri reviji, ta se jim sama odpoveduje in prepušča sodbo V eksploziji pozabljaš... ... na okna polna rož in ljubezni." Obiskovalca popelje Hochstaetterjeva razstava (Rotovž, Mali salon 12. do 23. maja) v izpoved ujetih trenutkov življenja, v vsej njegovi problematiki in niansah. Triindvajset fotografij odseva minulost nekega časa, dobe s spoznanjem, da ni vračanja v preteklost, z druge strani pa. ujetništvo in brezizhodnost sedanjosti v betonu in jeklu, zastrupljanje sodobnega sveta. V tem iskanju poti, rešitve, bega iz sveta, v katerem človek sam postaja ujetnik svojega dela, so fotografije kot „Dekle s cvetjem v laseh", „Na robu vodometa", lahko samo simbolični „obupni", a vendar le poslednji, poskusi zadržati „romantiko" ozkih ulic s slabo glasbo. Ura, ki jo ima Dekle sedeče na robu vodometa, in ki je tudi poudarjena, nas opominja skupaj z Ženskim aktom z lobanjo, da se vse bliža h koncu. Stvarnost sedanjosti, ki jo človek prostovoljno ali s silo le sprejme (fotografija Dekle s svetilko, Otroci pred vrati idr.) pa je simbol nezadržanega spreminjanja in prilagajanja, hkrati pa napoved, da se človek in njegovo bivanje morata sprijazniti temu. Motiviko fotografij združujeta torej minulost in sedanjost. Akt z lobanjo pa je morda vsakemu obiskovalcu nepotrebni opomin o njegovi ničnosti in nehanju. OPOMBA: fotografije niso poimenovane. Kar je v članku poimenovanega, je storil pisec, v soglasju z avtorjem fotografij. LEON SENGER m Da in ne času - zato pa pri njenih kritikih, ki jih postane strah, ko bi se morali sami odločati o tem, kaj je vredno, kaj je slabo. Navajeni so, da jim je vedno nekdo drug odbiral zrnje od plevela in so sedaj kot nebogljeni otročički, ko se znajdejo v zadregi - kako vedeti, kaj je zares, kaj pa je za šalo. Ti ljudje, s katerimi je vedno nekdo manipulirat, jim prirejal resnice v poljudni obliki, jih varoval pred zablodo in stranpotjo, so resnično v nerodnem položaju, ko morajo kar naenkrat sami odbrati, kaj ustreza „kriterijem", kaj pa ne. Tu šele opazijo, da kriterijev nimajo, da so jih vse doslej namesto njih imeli drugi, tisti, ki so jih z nitjo in prstom obračali in jim usmerjali pot. V svoji zadregi postanejo jezni in s hudim pogledom ošvrknejo tist 5 L S;p§Kae»Ai?ew©/v^M z@^ п»муаД©(М?а||