LETO 1981 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOW EN ISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • S T E V 1 L K A 2 p. 49-96 Ljubljana, februar 1981 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Martin Cokl 49 Kol i čina in struktu ra sečnih ostan- kov v gozdu Eberhard Nossek in Vojko Hrast 54 Dr. Edvard Rebula 60 Pavle Kumer 69 Marko Kmecl 75 76 77 Ferdo Hernah 79 Marko Kmecl 83 85 89 93 96 Menge und St ruktur der Ho lzabfalle im Wald Amoun t and structure of wood waste in the forests Avstrijska prizadevanja za pridobiva- nje energije iz lesa Efforts for the production of energy from wood in Austria Medsebojno obračunavanje uslug in storitev temeljnih organ izacij in kmetov Settlement of accounts for mutual services between the forestry orga- nizations and farmers Varstvo pri delu v zasebnih gozdovih Work protection in pri vate forests Namesto prispevka, ki je ostal v urednikovem predalu Migracija delavcev in »beg možga- nov« Kako ohranit i »pljuča sveta< Vtisi o madžarskem gozdarstvu Veroval je v drevo, zato je verje l v ljud i Iz domače in tu je prakse Književnost Društvene vesti Zapis na bukvi Naslovna stran fo to Igo r Smolej Tisk CGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Brezn ik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 :Liro račun - Cur. acc. 501 01-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnin a 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 100 din in za inozemstvo 420 din Ustanoviteljic i revi je sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za goz.darstvo Sloven ije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tar iata za prosveto in -kulturo (št. 421-1/74 2. dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.331 KOLIČINA IN STRUKTURA SEčNIH OSTANKOV V GOZDU Martin Co k 1 (Ljubljana)" Co k 1 , M.: Količina in struktura sečnih ostankov v gozdu. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, str. 49-53. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Na osnovi raziskovanj, ki so jih opravili v letih od 1953 do 1956 in predvidenih sečenj, avtor ocenjuje količine in strukture lesnih ostankov v gozdovih na področju SR Slovenije. Co k 1, M.: Amount and structure of wood waste in the forests. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, pag. 49-53. ln Slovene with summary in German. The author gives, using 1he data gained during the investigations in the period 1953-1956, and cuttlngs planned for the inmediate future, the assessment of the amount and structure of wood waste in the forests of Slovenia. Količino sečnih ostankov v gozdu moremo oceniti le približno. Le-ta je namreč poleg količine posekanega lesa kot osnovnega faktorja odvisna še od vrste drugih faktorjev, kot so predvsem drevesna vrsta, gojitveno gospodarska oblika, starost in kvaliteta sestaja, vrsta sečnje, intenziteta izkoriščanja posekanega lesa, delovni način in pogoji dela, gostota, vrsta in stanje gozdnih prometnic, način spravila lesa do prometnih žil, bližina naselij in vrsta drugih faktorjev. Sami sečni ostanki so tudi kaj nepravilne oblike, tako da je njihovo merjenje zahtevno, zamudno ter v primerjavi z morebitnimi dohodki od sečnih ostankov zelo drago. Zaradi tega je tudi le malo podatkov o količ;ni in strukturi sečnih ostankov, ki bi jih bilo mogoče koristno uporabiti ... Dokaj uporabno osnovo za analizo količine in strukture sečnih ostankov v gozdu pri nas pa so nam dala raziskovanja Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo. Le-ta je na pobudo lesne industrije kot interesenta za te ostanke v letih 1953-1956 opravil vrsto meritev lesnih ostankov v enodobnih in prebiralnih smrekovih, jelovih in bukovih sestojih širom Slovenije. Na rezultate teh raziskovanj, ki so bili objavljeni v drugi številki inštitutskega zbornika, smo se pri analizi količine in strukture sečnih ostankov v gozdu tudi oslonili. Podatki omenjenih raziskovanj gozdarskega inštituta datirajo iz dobe, ko so debla še v gozdu razžagovali na gozdne lesne sortimente in so sortimente izde- lovali po tedaj veljavnem standardu za gozdne sortimente. Slonijo tudi na pred- postavki, da se v sortimente izdela ves uporabljivi les drevesa. Zaradi tega so možna v praksi tudi večja odstopanja od rezultatov naše analize v primerih, ko se na centralna lesna skladišča dovažajo cela neobeljena debla in se šele tam obelijo ter razžagajo na sortimente ali ko se v odročnih legah zaradi velikih stroškov izdelave in spravila lesa pušča vnemar les, ki bi ga bilo mogoče še uporabiti. * Prof. M. C., dipl. inž. gozd., 61000 Ljubljana, Majde Vrhovnikove 28, YU 49 Kot količino sečne lesne mase smo pri naši analizi sečnih ostankov upoštevali etat za gospodarske družbene in zasebne gozdove za leto 1980, kakor izhaja iz območnih gozdnogospodarskih načrtov in ki predvideva 885.356 m3 iglavcev ter 524.070 m3 listavcev pri družbenih in 1,011.642 m3 iglavcev ter 838.080 m3 listavcev pri zasebnih gozdovih, skupaj torej 3,259.148 m3 lesa, od tega 1,896,998 m3 iglavcev in 1,362.150 m3 listavcev. Od tega, koliko se bo ta etat tudi stvarno realiziral, je predvsem odvisna tudi resnična količina sečnih ostankov v gozdu. Za zanesljivejša oceno količine sečnih ostankov v gozdu bi morali razpolagati vsaj še s podatki o tem, koliko tega etata odpade na posamezne kategorije gozdov, predvsem na gozdove z zastornim prebiralnim in skupinsko-postopnim gospodarjenjem. Za časa izdelave te analize nam ti podatki žal niso bili znani, pa smo etat na te tri kategorije gozdov orientacijsko razčlenili glede na njihovo površino. Oslanjajoč se na raziskovanja gozdarskega inštituta v letih 1953-1956 smo sečne ostanke razčlenili na odpadke od bruto etata, kot so panjevina, odpadla deblovina, nadmera in skorja, ter na izvenetatni les, to je na vejevino in vrhače · izpod 7 cm premera, in to razčlenjeno na vej evino 7-3 cm ter 3-1 cm premera. Na osnovi tedanjih podatkov smo ocenili tudi količino igličevja, ki bi mogla napasti pri sečnjah lesa v gozdovih iglavcev. Tako opravljena analiza količine in strukture sečnih ostankov v gozdu po etatu za leto 1980 nam je dala tele rezultate. Na panjevino, v katero je štet le nadzemni del panja, brez korenin, odpade 1-2,5 °/o etatne bruto lesne mase, kar pomeni ob izkoriščanju celotnega etata za leto 1980 okoli 44.000 m3 lesa iglavcev in okoli 13.000 m3 lesa listavcev, skupaj torej okoli 57.000 m3 lesa letno. Za toliko bi se mogel povečati izkoristek pose- kanega lesa, če bi bilo tudi praktično mogoče drevje sekati tik pri tleh, česar pa predvsem na kamnitem svetu in na strmih legah ni pričakovati. V panjevini, kot že rečeno, niso upoštevane korenine, ki sicer pomenijo pomembno lesno maso, njihovo pridobivanje pa je ne samo izredno drago, temveč v večini primerov tudi ogroža varnost gozdnih tal. Na odpadlo deblovino, kamor sodijo zlasti gnili deli debla in razni odrezki, ki jih ni mogoče uporabiti niti za drva, kot so to npr. odrezki rakavih delov debla, prelomljenih ali razpokanih delov, nastavki razsoh in podobni kosi debla. odpade prav tako 1-2,5 °/o etatne bruto lesne mase, ob čemer je po opravljeni analizi pri popolnem izkoriščanju etata za leto 1980 pričakovati približno 41.000 m3 lesa iglavcev in okoli 28.000 m3 lesa listavcev, vsega torej približno 69.000 m3 lesa. Stvarna količina tega lesa pa bo verjetno manjša, saj je danes kvaliteta sestojev in tehnika dela vsekakor boljša kot pa je bila za časa, ko so bila opravljena raziskovanja količine in strukture sečn:h ostankov v gozdu. Z večjimi količinami odpadle deblovine pa je seveda računati pri sečnjah v sestojih, poškodovanih od vetra ali snega. Nadmera v bistvu ni sečni ostanek v gozdu, temveč računski odpadek od etatne bruto lesne mase in stvarni ostanek pri predelavi lesa na lesnem obratu, kjer se sortimenti prežagajo na predpisano mero. Ob pogoju, da se debla raz- žagujejo na gozdne lesne sortimente že v gozdu, bi ta odpadek mogel meriti 1-1,5 °/o bruto etata, to pa bi ob popolnem izkoriščanju eta ta za leto 1980 moglo pomeniti okoli 27.000 m3 lesa iglavcev in okoli 16.000 m3 lesa listavcev, vsega torej okoli 43.000 m3 ostankov na lesnih obratih. Glede na to, da se že velik del posekanega lesa ne razžaguje na gozdne lesne sortimente v gozdu, temveč se v obliki celih debel prevaža na centralna skladišča in se debla razžagujejo Jna sortimente brez nadmere, pa je treba računati s precej manjšim odpadkom na račun nadmere. 50 ·s; o 'O N o ·a O> > c .o ID Ili n1 N "č (]) .o >N :;:! {5 «l ~ ~ ~ ~ l'-- C\1 o ...; ...j. a:i (<) ........ E E o o (<),.... 1 1 f'-..(') «l c ·s; (]) "iii' > 51 Največji sečni ostanek v gozdu predočuje skorja~ saj zavzema celih 9 °/o etatne bruto lesne mase pri iglavcih in 215-3 °/o pri listavcih. Ob popolnem izkoriščanju etata za leto 1980 ter ob izdelavi in beljen ju lesa v gozdu bi mogli pričakovati okoli 172.000 m3 skorje iglavcev in okoli 36.000 m3 skorje listavcev, ali skupaj približno 208.000 m3 skorje. S prevažanjem celih, neobelje- nih debel na centralna skla- dišča pa se velik del te skorje pojavlja kot ostanek na teh skladiščih, oz. na lesnih obratih. Spredaj našteti sečni ostan- ki so hkrati odpadek od etat- ne bruto lesne mase in po opravljeni analizi predočuje­ jo okoli 15 °/o bruto etata iglavcev ter okoli 7 °/o bruto etata listavcev. Večji del, pri iglavcih skoraj 213 tega ostan- ka odpade na skorjo, ostali del pa so komaj izkoristljiva panjevina, zelo variabilna ko- ličina odpadle deblovine in nadmera, ki se kot stvarni ostanek ne pojavlja v gozdu, temveč na lesnih obratih. Res pomembno postavko v strukturi sečnih ostankov v gozdu pa predočuje vejevina, predvsem vejevina iglavcev, to je les, ki v lesni zalogi in etatni bruto lesni masi ni za- jet. To vejevino smo razčle­ nili na debelejše, 7-3 cm de- belo, ter na tanjša 3-1 cm debelo vejevino. Pri sečnjah iglavcev naj bi na 1OOm3 bru~ to etata napadlo 8-10m3 , pri sečnjah listavcev pa 6-6,5 m3 vejevine, kar pomeni ob izkori- ščanju celotnega etata za leto 1980 okoli 170.000 m3 vejevine iglavcev in okoli 85.000 m3 ve- jevine listavcev, vsega torej približno 255.000 m3 vejevine. Blizu polovica te količine odpade na debelejše, nekaj nad polovico pa na tanjšo vejevino. Večja polovica te vejevine odpade na zasebne gozdove, kjer se deloma izkorišča za ogrevanje domačinstev, zaradi česar je treba pri teh gozdovih računati tudi z dokaj manjšo količino razpoložljive vejevine. Pri meritvah sečnih ostankov v letih 1953-1956 je bila zaradi takratnega izkoriščanja igličevja za pridobivanje eteričnih olj merjena tudi količina te suro- vine, ki napade pri sečnjah igličastega drevja. Po podatkih, ki so jih te meritve dale, je treba na 100m3 posekane bruto lesne mase računati z 11-13 tonami igličevja, kar bi pri celotnem izkoriščanju za leto 1980 predvidenega etata po- menilo 230.000 ton igličevja. Treba pa je upoštevati, da se v nekaterih področjih Slovenije velik del tega igličevja uporabi za steljo in da je računati z nekaj manjšo razpoložljivo količino, kolikor je z vidika varstva plodnosti gozdnih tal sploh dopustno to igličevje v večji meri izkoriščati. Med lesne ostanke v gozdu moremo računati tudi material iz čiščenj in prvih redčenj. Za analizo tega materiala nimamo na razpolago uporabnih podatkov. Zelo približne podatke pa dobimo, če računamo s 100-letno obhodnjo, upoštevamo tudi redčenja v skupinsko raznodobnih sestojih in računamo s 3-5m3 drevesnine na 1 ha. Ob teh pogojih bi prišla vsako leto v prva redčenja površina okoli 2000 ha enodobnih in okoli 3000 ha raznodobnih sestojev ali skupaj okoli 5000 ha sestojev, kar bi dalo okoli 2.0.000 m3 drevesnine. Količina je torej dokaj majhna, vendar ni tako nepomembna. da je ne bi bilo vredno upoštevati. še manjšo količino in še manj uporaben les pa seveda lahko pričakujemo od čiščenj sestojev, zlasti če se ta čiščenja, kar bi moralo biti tudi pravilo, dovolj zgodaj pričnejo. Primerjava spredaj uporabljenih odstotkov v oceni količine in strukture sečnih ostankov v gozdu z odstotki, ki jih najdemo v razpoložljivi tuji strokovni literaturi, je težavna, ker le-ti izvirajo iz drugačnih rastiščnih, sestojnih in delovnih razmer, so zelo različni in so podani v zelo širokih mejah; v poprečjih pa med enimi in drugimi odstotki ni bistvenih razlik. Za nas nekoliko nepričakovan je odstotek odpadkov od bruto etata pri listavcih, ki se po raziskovanjih gozdarskega inštituta giblje okoli 7 °/o, v praksi pa se računa z okoli 12 °/o. Večji del te razlike je mogoče pripisati okolnosti, da 7 °/o ni zajeta v sušitev lesa v gozdu, ki pomeni nadaljnji upadek etata lesne mase listavcev za 2-3 °/o, ter kalo pri spravi lu lesa, s katerim je treba v večji ali manjši meri skoraj redno računati. V neki meri izvira razlika tudi s tega, da se odstotek 7 °/o nanaša na bukev, ki v etatni lesni masi sicer absolutno prevladuje, niso pa upoštevani tudi drugi listavci, ki so v etatu sicer malo udeleženi, pričakovati pa je pri njih nekoliko večje sečne ostanke, predvsem zaradi debelejše skorje. Po vsem tem morejo biti stvarni sečni ostanki listavcev le nekoliko večji od uporabljenih 7 °/o. MENGE UND STRUKTUR DER HOLZABFALLE IM WALD Zusammenfassung Auf lnitiative der Holzindustrie fOhrte das Institut fOr Forst-- und Holzwirtschatt Sloweniens wahrend der Jahre 1953-1956 eine Reihe von Messungen an Holzabfallen in gleichaltrigcn und plenterartigen Fichten-, Tannen~ und Buchenwiildern in den ver- schiedensten Gegenden Sloweniens durch. Unter der Bedingung, dass die Stamme schon im Wald zerschnitten und in Sortimente verarbeitet werden, entfallen nach diesen Mes- sungen 1-2,5% der Bruttoholzmasse des Etats auf das Stumpfholz uber der Erdoberflache und ebensoviel auf das Abfall- Rund holz, 1-1,5% aut das Obermass (a:s tatsiichlich~n Rest bei der Holzverarbeitung in Verarbeitungsbetrieb} und 9% (bei Nadelhčlzern) bzw. 2,5-3,0% (!;lei der Laubhčlzern) aut die Baumrinde. Die Menge dieser Abfiille verringert 52 sich jedoch standig mit der Verbesserung der Qualitat der WaldbesHi.nde und der Arbeits- technik im Wa!de, ein immer gr6sserer Anteil von gefalltem Holz wird aber in Form von ganzen Sti:i.mmen transportiert zu den Zentrallagerstatten und wird dort zerschnitten und entrindet. Das Astholz stellt den h6chsten Anteil des Abfallholzes im Walde dar, da nach den Daten gemass den erwahnten Messungen auf 100m3 Etat ganze 8-10m3 Astholz anfallen sowie 11-13 Tonnen Nadeln bei den Nadelholzern und 6-6,5 m3 Astholz bei den Laubh61zern. Aufgrund von diesen Daten und der vorgesehenen Schlagerungen konnte auch eine ungefahre Schatzung der Holzabfalle in den Waldern Sloweniens vorge- stellt werden. ZA PRAVILNEJŠE PISANJE Pisci v naši reVIJI uporabljajo besedici pogost -a, -o in pogostno kot sinonim za nekaj, kar se pojavlja večkrat oziroma često. Pa tudi pri drugem branju, recimo naših dnevnikov in splošnih revij, ste gotovo že opazili takšno dvojno rabo. Naj- večkrat je raba ali enega ali drugega izraza odvisna od p od z ave st n e n a k 1 o- njen o st i pisca temu ali onemu izrazu. Le redko ju pisci uporabljajo slovniško pravilno. Ceprav SP 1961 prislova pogost no ne dopušča (besedica je označena s krožcem) pa novejše jezikovne razlage dovoljujejo rabo izraza pog o st v pridevniški zvezi (kadar lahko odgovorimo na vprašanje ka k šen npr.: pogosto pojavljanje lubadarja ... ) in besedico pog o st no v prislovni stavčni zvezi (kadar lahko odgovorimo na vprašanje ka k o npr.: pogostno smo se pogovarjali ... ). še nasvet: Ne boste zgrešili in tudi za poprečnega Slovenca boste razumlji- vejši, če boste uporabljali kar enostavno pogost, pogostokrat, tako kakor sta vas učila mati in učitelj v osnovni šoli, brez modnih dodatkov. Naše vodilo bo: dnevna jezikovna raba in SP (Slovenski pravopis) 1961. še hipec pozornosti, pisanje osebnih imen. Praviloma je povsod ime na prvem in priimek na drugem mestu. Le kadar naštevamo (zaradi abecedne zaporednosti) stoji priimek na prvem mestu. Seveda vztrajajo pri takšnem pisanju tudi v naših upravnih organizacijah, kjer je priimek vedno prvi (kadar je treba in kadar nel). 53 UDK 634.0.831.1:634.0.839.81 (436) AVSTRIJSKA PRIZADEVANJA ZA PRIDOBIVANJE ENERGIJE IZ LESA Eberhard No s s e k (Schoenborn} in Vojko H ra st (Maribor)* No s se k , E. in Hrast, V.: Avstrijska prizadevanja za pridobivanje energije iz lesa. Gozdarski vestnik, 391 1981, 2, str. ,54-59. V slovenščini. Prizadevanja za večje izkoriščanje biomase za proizvodnjo toplotne energije so se začela v novejši dobi v skandinavskih deželah ter v sosednJI Avstriji. Tudi pri nas bi lahko koristneje izrabili lesne ostanke v gozdu za pridobivanje toplotne energije, saj že obstajajo peči in naprave, ki lahko z zdrobljenimi lesnimi ostanki popolnoma nadomestijo drago uvoženo kurilno olje. O prizadevanjih za takšno porabo biomase v Avstriji, govori naslednji sestavek. N o s s e k 1 E. and H r a s t 1 V.: Efforts for the production of energy from wood in Austria. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, pag. 54-59. ln Slovene. Efforts to increase the ulilization of the biomass for the production of heat energy started recently in Scandinavia, and in Austria. ln Slovenia a better utilization of wood waste in the forests would also be possible to produce heat energy since stoves and establishments already exist to fully replace, by chipped wood waste, the expensive imported heating oil. The endeavours of this kind of evaluation of the biomass are discussed in the paper. Uvod )>V interesu vseh držav je, da nastopi sprememba, in sicer da se s sedanje oskrbe, ki temelji pretežno na tekočem gorivu, preide na oskrbo z alternativnimi obnovljivimi energijskimi viri. Da nastopi sprememba v gospodarjenju, ki bi tekoča in plinska goriva upo- rabljala le tam, kjer teh ni mogoče nadomestiti z drugimi. čas za to spremembo je relativno kratek, vsekakor pa bi ga morali zaključiti prej, preden bomo porabili vse naftne rezerve.« (Citat s konference OECD - Pariz) Uvoz energije v Avstriji dosega vrednost 50 milijard šilingov. Indeks življenjskih stroškov je v Avstriji porastel: od oktobra 1979 do oktobra 1980 za 6,7 °/o, od tega samo energija za 16,6 °/o. V letu 1980 bodo od vsega vključno s turizmom ustvarjenega izvoza, porabili 15 °/o samo za uvoz tekočih goriv. (V SFRJ smo porabili od januarja do avgusta 1980 34,5 °/o ustvarjenega izvoza v te namene). K temu pa Avstrija uvaža še zelo mnogo zemeljskega plina, koksa in premoga. Tako in podobno se glasijo naslovi v dnevnem avstrijskem tisku. Nafta bo kmalu porabljena, pri tem je popolnoma vseeno ali v 28. ali v 42. letih. Vedeti moramo, da proizvodnja tekočih goriv iz skriljavcev že sedaj zahteva zelo velika energetska vlaganja. * E. N., dipl. ing., Schoenborn, 2013 Goellersdorf, A V. H., tJipl. inž. stroj., Marles Maribor, 62000 Maribor, YU 54 Tudi cena vložene energije pri črpanju nafte na Aljaski in v Severnem morju je zelo velika. Enako velja za zemeljski plin. Tudi rezerve premoga ne bodo večne. Ze zaradi tega ne, ker s premogom že danes mnogo kje nadomeščajo nafto kot gorivo, jutri kot pogonsko gorivo in ne nazadnje tudi še v petrokemiji. Zavedati se moramo, da bodo dežele, ki razen nafte ne posedujejo drugega kot puščavo, zmanjševale črpanje nafte, ob stalnem povečanju cene. Zavedajo se, da bodo brez nafte spet zapadle v anonimnost in želijo sedanji čas izkoristiti za to, da s kulturno-tehničnimi ukrepi usposobijo svoje obale in oaze. Kot posledico pogozdovanja, pričakujejo tudi odgovarjajočo spremembo klimatskih razmer. čas, ki bi naj pretekel, dokler se naftni vrelci ne posušijo, naj bi se raztegnil na 80-120 let. V tem času bodo nakupili tehnologijo in investirali v usposobitev zemlje za proizvodnjo hrane s prejetimi naftnimi dolarji na zapadu, v industrijsko razvitih deželah, in se zavarovali za prihodnja obdobja. Z eno besedo: nafta bo za kurjenje predraga, predragocena in tudi premalo je bo. Les kot energijski vir Na energetskem sektorju se moramo vrniti k lesu. Les ni alternativa za nafto, ampak je nafta dolga leta izrivala les. Bila je poceni, udobna in v neomejenih količinah. Les je rabil za proizvodnjo toplotne energije mnogo delovne sile, njegova proizvodnja je postala zelo draga s povišanimi osebnimi dohodki. Posebno v gospodinjstvih manjka moderna tehnologija zgorevanja, zaradi tega je postalo kurjenje z lesom nepriročno, nepraktično, umazano in nemoderno. Ko se sedaj tako skesano zopet vračamo h kurjenju z lesom, ne mislimo na kurjenje z bukovimi cepanicami ali s zdravimi borovimi okroglicami. Teh sorti- mentov se je med tem časom polastila industrija. V prvi vrsti gledamo pri tem na les, ki je danes še neuporabljen v gozdarstvu. To so: 1. ostanki po goloseku, 2. ostanki pri redčenjih, 3. les, ki je ostal pri nepopolnih redčenjih, 4. les, ki napade pri izsekavanjih (prebiralni gozd, srednji gozd, Jogi), 5. parki, zaščitni pasovi, sadovnjaki, drevoredi, 6. ponovna raba že uporabljene lesne mase, 7. ostanki iz lesnopredelovalne industrije. Da bi dobili enako količino toplote, kot je dobimo iz tone nafte, rabimo pri dobri tehnologiji: - dvakratno težo popolnoma suhega lesa, - 2,5 do 3-kratno težo zračno sušenega lesa (20-25 °/o absolutne vlage) 4 do 5-kratno težo svežega lesa {50 °/o absolutne vlage). Les, ki je do sedaj ostal v gozdu, se zdrobi v drobir {sveži drobir) in pokuri v avtomatiziranih kuriščih. Tako dobimo maso gozdnega svežega drobirja. 1 m3 (prm) gozdnega drobirja vsebuje 0,30 do 0,40 m3 lesa. Da bi nadomestili 1000 kg nafte, rabimo ca. 10m3 zračno sušenega drobirja (sekancev). Tak, sedaj neuporaben les, naj bi se uporabljal razsekan oz. zdrobljen v drobir v naslednjem vrstnem redu: 55 1. za individualno kurjavo, 2. v obratih in delavnicah, kjer takšna lesna masa napade, 3. za daljinsko ogrevanje iz večjih toplotnih naprav. Na podeželju ima prednost individualna kurjava. Preden se lotimo planiranja večje centralne ogrevalne naprave, je potrebno raziskati, če bomo imeli tudi potem, ko se večina posameznikov odloči za kurjenje z biomaso, še dovolj velik presežek tega goriva. Tako se prepreči napačno planiranje, kot je bil slučaj na južnem švedskem. Za enodružinska kurjenja obstajajo že sedaj izpopolnjene kurilne naprave (glej Les 11/12-1980), ki jih izdelujejo serijsko in delujejo popolnoma avto- matizirano. Pri tehnologiji dobave kuriva v kurišče, je najbolj izpopolnjena dodaja kurivo od spodaj. Zgorevanje je popolnejše in za okolico manj škodljivo. Pri uporabi industrijskih in delavniških odpadkov moramo raziskati, če ne bi postavili naprave za proizvodnjo toplotne ali pa električne energije, nekje v bližini izvora. Takšno pridobivanje energije bi bilo cenejše in racionalnejše. V Skandinaviji je že danes dovolj dobrih konstrukcijskih rešitev, tam so take situacije pogoste in so pogodbeno zavarovane. Vrnitev k lesu, kot nosilcu energije je pozitivna. To je povzročilo, da smo vložili mnogo energije v racionalnejše ekološko boljše izkoriščanje lesa, kot je bil to slučaj v času naftnega veka. Morda se je to zgodilo z občutkom, da bo les spet zelo dragocena surovina. Da se to poudari v svetovnem obsegu, je priredila švedska prireditvena orga- nizacija ELMIA, septembra 1980 izven programa v J6nk6pingu, srečanje pod naslovom: INTERNATIONAL FORESTRY ENERGY MEETING, Mednarodno srečanje gozdarskih energetikov. Obsegalo je predavanja, demonstracijo v gozdu in majhen strokovni sejem. lEA (International Energy Agency) in IUFRO (International Union of Forestry Research Organisation) sta izkoristili priložnost za to, da sta izvedli svoji periodični srečanji. Na srečanju so zaključili: - da je vrednost lesa, kot nosilca energije neoporečna, - da se celo dežela, kot je Norveška, ki naslednjih nekaj desetletij ne bo imela problemov z gorivom, intenzivno ukvarja s problemom lesa kot gorivom. Proizvodnja drobirja Kjerkoli na svetu se povečuje povpraševanje po lesu zaradi njegove energijske vrednosti, mu raste cena. Industrija bo prisiljena plačati višje cene. Dejstvo je, da je cena najboljšega industrijskega lesa, to je celuloznega lesa brez lubja, skoraj v vseh državah celo za 50 °/o izpod njene energijske vrednosti. Kot že mnogokrat, je tudi sedaj industrija tista, ki čaka da bodo gozdna gospodarstva povedala, kaj želijo. Kakšen sekalni proces oziroma kakšen postopek smatra za najboljšega. Ali naj se proizvaja drobir na mestu podiranja, ob cesti ali pa pri samem porabniku? Ali naj se proizvaja drobir v mokrem ali v suhem stanju? Kako veliki naj bodo sekanci, itd.? Manjši problemi so še pri skladiščenju, medtem ko pri nekaterih drevesnih vrstah (bukvi, brezi, leski) drobljenje preprečuje sušenje. Pri slabem skladiščenju vlažnega materiala prihaja do gnitja in s tem zmanj- šanja njeg9ve kurilne vrednosti. Sušenje sicer ne povečuje njegovo kurilno 56 Foto Slavko Smolej vrednost tako, kot je bilo pričakovano, vendar kar je še bolj važno, povečuje njegovo sposobnost skladiščenja. Dolgotrajno skladiščenje sekancev je obremenjeno z obrestmi na prodajno ceno, ali pa vsaj z obrestmi proizvodnih stroškov. Skladiščenje pa zahteva pri- meren prostor oziroma odgovarjajoče skladišče. Iz tega vzroka upošteva tehnika nekaterih kurilnih naprav lesno maso z vseb- nostjo vlage, ki lahko doseže 50 °/o absolutne vlažnosti. Pridobivanje gozdnih sortimentov s procesorjem je bila velika pomanjkljivost. Ob cesti so bile velike veje in kupi vrhačev, ki so bili puščeni ob vsakem delo- višču. čez noč se je z drobljenjem gozdnih ostankov v kuriva ta pomanjkljivost spremenila v prednost. 1. Za kurilni material niso bili potrebni nobeni dodatni zbiralni stroški, 2. sušenje v nedrobljenem stanju je boljše in hitrejše, 3. veliki kupi pogojujejo uporabo velikih sekalnih enot. Pri majhnih sekalnih napravah znašajo stroški drobljenja približno 150-250 ASch/m3 (prm) sekancev. Vsekakor so raziskave zaradi množice razpoložljivega materiala vedno podane v ugodni luči. Vložena energija za proizvodnjo drobirja znaša po mednarodnih raziskavah nekje od 2 do 6 °/o in največ do 8 °/o od pri- dobljene toplotnoenergijske vrednosti. Avstrijska hotenja pri večji porabi lesa za kurjavo Zahteve in želje po večji porabi energije pridobljene iz bio mase, so v Avstriji podobne, kot drugod po svetu. Predlogi: 1. Priprava centralne dokumentacije, ki naj bo vsakomur pristopna. 2. Več denarja za raziskovalna dela in nobenih ponavljanj že v inozemstvu zaključenih raziskav. 3. Pospeševanje novih raziskav ter opustitev tistih, ki so že dale rezultate. Tehnično sodelovanje je cenejše, kot pa lastno razvijanje nekega že izpo- polnjenega proizvoda. če želimo štediti devize, je ceneje kupiti novo licenco, kot pa pričeti z lastnim razvojem. Kako teče in kako bo potekal ta razvoj v Avstriji v bližnji bodočnosti: - Povečano povpraševanje po konvencionalnem lesu za kurjavo. - 2e v zimi 1979/1980 je bilo danih v pogon nekoliko ducatov manjših mobilnih sekalnih strojev. V zimi 1980/'1981 računajo z nabavo preko 100 mobilnih sekalnih strojev. Tako proizvedeni sekanci oz. drobir gredo delno za kurjenje individualnih hiš oziroma manjših centralnih kurjav, delno pa že za moderne avtomatizirane kurilne naprave. Krog uporabnikov sestavljajo: - gozdni posestniki, ki ogrevajo s centralno kurjavo z avtomatiziranim poslu- ževanjem lastne hiše, gozdna gospodarska poslopja, ipd., - kmetje z lastnim gozdom kupijo sekalni stroj v troje ali celo več, v kolikor nima vaško strojno združenje že takšen stroj, - komune, posebno takšne z lastnim gozdom, že uporabljajo drobir za ogre- vanje novih šol, bolnic, domov za stare ljudi, itd., oz. že predvidevajo takšllo kurjenje z lesom, obrtr.1e delavnice, ki imajo same dovolj ostankov, 58 - oskrba manjših mest ali delov mest z daljinskim ogrevanjem, naj bo organizirana samo v področjih z viškom bio goriva. Do sedaj še ni tendenc, da bi postal drobir trgovsko blago v toliki meri, kot so to premog, koks ali briketi. Vplivi povečanega interesa za lesno kurjavo na zaščito in vzgojo gozdov Hitrejša poraba gozdnih ostankov bo poboljšala gozdno higieno. Dober plas- man drobirja bo povzročil, da bodo realizirane planirane pogozditve. To pa bo zopet povečalo talne varnost in varnost pred lavinami, ter tako zmanjšalo stroške entomoloških in fitopatoloških vplivov. Kompletna poraba biomase bo med gozdarji razširila naklonjenost za vzgojo mešanih gozdov, ki so biološko mnogo bolj stabilni. Koriščenje gozdov, ki je bilo v zadnjih 50-100 letih usmerjeno v glavnem na kvaliteto {to je drevesa brez vrhov in vej), je bilo etatu bolj sovražno, kot ne, in je vodilo v slepo ulico. Kajti drevesa brez vej in brez listja in igel ne morejo asimilirati in na tak način tudi ne doprinesti k prirastku. Možnost koriščenja vseh delov drevesa in to celo ob dobrih cenah, bo vse- kakor pozitivno vplivalo na vzgojo gozdov. Vse, v zadnjih desetletjih pojavljajoča se ideje o gnojenju gozdov, kakor tudi o uporabi slabših drevesnih vrst, bodo spet dobile svojo težo. Vse te ideje bo mogoče tudi realizirati. Raziskovalni projekti v Avstriji V Avstriji, kakor tudi drugod po svetu, tečejo raziskave o možnosti vskladišče­ nja sekancev oz. drobirja v zvezi z ugotavljanjem njegove kurilne vrednosti v različnih fazah sušenja. Za manjšo poskusno regijo, bo pri nas pripravljena študija alternativnih energij: vodne sile, sile vetra, lesa, biop!ina in biogoriva. Rezultat bo upoštevan v plan- skem razvoju te regije. V drugi regiji pa bo analiza zajela razpoložljive biomase: les, slama, ostanki iz vinogradov in sadovnjakov. kakor tudi gorljive smeti. To maso bodo primerjali s potrebami. če bo študija pokazala, da bi celo po prehodu in predelavi kurišč v gospodinjstvih na biokurivo, ostal višek tega goriva, je načrtovana izgradnja cen- trale za daljinsko ogrevanje glavnega mesta tega okraja. Na Stajerskem so pričeli s poizkusi, sedaj še na majhni površini, s sajenjem topola in vrbinih podtaknjencev za vzgojo energetskih gozdov. Različne institucije in združenja pospešujejo nabavo mobilnih sekalnikov, avtomatiziranih kurišč in podobnega. Seveda obstajajo pri nas v Avstriji in drugod v svetu za kupce, ki preidejo z naftne kurjave na kurjenje z biomaso, precejšnje davčne olajšave. Uporaba lesa je decentralizirana in na tak način varna pred motnjami, ki jih povzročajo naravne, vojne ali podobne katastrofe. Vsak procent olja, ki ga na tak način prištedimo, napravi naše gospodarstvo in naše dnevno življenje neod- visnejše od uvoza in s tem bolj varno pred krizami. Devizna bilanca je s tem razbremenjena, povečuje pa se tudi obrambna spo- sobnost države. 59 UDK 634.0.923.4:634.0.66 MEDSEBOJNO OBRACUNAVANJE USLUG IN STORITEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN KMETOV Edvard Rebu 1 a (Postojna)* Rebu 1 a, E.: Medsebojno obračunavanje us:ug in storitev temeljnih organizacij in kmetov. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, str. 6o---6B. V slovenščini. Smotrnost del v gozdovih pri sedanji organiziranosti gozdarstva zahteva obsežno medsebojno opravljanje uslug. Obseg uslug in s tem tudi dose- ganje proizvodnih planov, je močno odvisen od cen. S cenami pa lahko upeljemo določeno strategijo za doseganje postavljenih ciljev. V članku so prikazani podatki in osnove ter razni načini kalkuliranja cen dela za najpogostnejša opravila pri pridobivanju gozdnih sortimentov. V tabelah so prikazani obračuni in dane primerjave posameznih vrednosti, izračunane na različne načine. Rebu 1 a, E.: Settlement of accounts for mutual services between the forestry organizalions and farmers. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, pag. 6Q---68. ln Slovene. The purposefulness of works in the forests requires, considering the present state of orge.nization, a vast mutual rendering of services. The amount of services as well as the realization of production plans depends strongly on the prices a certain strategy to reach the objectives may be initiated. The article shows the data and fundamentals together with different methods of price calculation for the most frequent works necessary for the production of forest assortments. The tables present calculation and comparisons of values calculated according to different methods. 1. Uvod Sedanja organiziranost gozdarstva v SRS loči dvoje vrst temeljnih organizacij za gospodarjenje z gozdovi. TOZD gozdarstva gospodarijo z družbenimi, temeljne organizacije kooperantov (TOK) pa z zasebnimi gozdovi. Gozdovi enih in drugih so pogosto pomešani. Enotno lastništvo na večjih površinah je le v večjih enotah družbenih gozdov. Med zasebnimi gozdovi pa so povsod tudi površine družbenih gozdov. Nijhov delež je v okviru gospodarske enote lahko majhen, doseže pa tudi prek 40 °/o. Tako stanje povzroča težave pri vseh vrstah del v gozdu. Smotrnost in gospo- darnost dela zahtevata, da opravi na enem kraju čimveč dela tisti, ki je že tam. Zlasti je to pomembno v gozdarstvu zaradi velikih razdalj in običajno relativno majhnih koncentracij dela. To je nujno pripeljalo do spoznanja, naj opravi po- trebno delo na kateremkoli delovišču tisti, ki to naredi lažje, smotrneje, ceneje ... Tako opravljajo TOZD gozdarstva mnoga dela za TOK in ravno tako TOK mnoga dela za TOZD. Gre za vse vrste del, od najbolj preprostih do zahtevnejših admini- strativnih in strokovno-tehničnih del ter vodstvenih del individualnih izvršilnih organov. TOZD naredijo dosti za TOK, ker TOK sami ne zmorejo vsega. Največkrat so to dela, za katera TOK niso usposobljeni, ker za to nimajo pri- mernih ljudi in strojev ali iz kakega drugega vzroka. Ta dela so običajno opravila pri pridobivanju sortimentov in pri gozdnih gradnjah. * Dr. E. R:, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU 60 Poleg naštetih vrst združevanja in menjave dela med TO se čedalje bolj uveljavlja združevanje dela in sredstev posameznih lastnikov gozdov, bodisi da so to kooperanti ali ne. Gre za zasebnike, ki delajo v gozdovih drugih lastnikov ali celo v družbenih gozdovih in tam občasno opravljajo določeno delo. To delo jim pomeni največkrat dodatno zaposlitev ob »mrtvih sezonah". Je lahko znaten vir dohodka, pomeni pa tudi racionalno zaposlitev strojev in velikokrat, zlasti za majhne količine dela na raztresenih deloviščih, najbolj smotrno izvedbo del. Pri vseh teh združevanjih in menjavah dela gre bolj ali manj za občasno ali trajno opravljanje posameznih uslug ali storitev. Njihovo vrednost je razmeroma težko določiti. Vzrokov za to je veliko. Najvažnejši so naslednji: - enkratnost opravila, - velikost (obseg) dela in opravil, - različno zanimanje za izvedbo del oziroma različna korist, ki jo kdo pričakuje od opravljenega dela, - občasnost del in iz tega izvirajoče konice oziroma razpoložljivost delavcev in delovnih sredstev, - različno, objektivno in subjektivno pojmovanje posameznih vrst stroškov in razhod kov ter njihovo vključevanje v kalkulacije cene (vrednosti) dela, - točnost in razpoložljivost podatkov o raznih posrednih stroških in o njihovih deležih, ki odpadejo na posamezno opravilo, in še drugi bolj ali manj pomembni vzroki. Zato so določene vrednosti opravil (uslug, storitev) čestokrat sporne. Potrebno jih je prilagajati. Vedno pa so kompromis med možnostmi, željami in zahtevami naročnikov dela in izvajalcev. Njihova kakovost (točnost, poštenost, pravičnost) je odvisna od razpoložljivih informacij, podatkov, ki jih imata na razpolago, kot osnovo za določevanje vrednosti oziroma cene. Določevanje cen medsebojnih uslug pa je tudi zadeva »politike(( gospodarjenja. To se odraža v pospeševanju ali zaviranju posameznih stanj ali procesov, ki so ali niso v skladu s smernicami in cilji gospodarjenja. To v veliki meri lahko dosegama s cenami del, ki stimulirajo ali odvračajo izvajalca ali naročnika. Namen tega sestavka je podati nekatere osnove določevanja cen raznim uslugam, prikazati nekaj primerov kalkulacije cene uslug, opredeliti možnosti vgrajevanja politike gospodarjenja v cene in poskusiti določiti osnove za primerno (pravično) ceno dela zasebnikov. Vsi podatki so iz Gozdnega gospodarstva Postojna. 2. Osnove določevanja cen dela Osnova za našo razpravo bo poprečna (skupna) obračunska kalkulacija stroškov del za 6 TO gozdarstev. Najprej bomo ugotovili posredne odhodke in jih porazdelili po nosilcih. To je prikazano v tabeli 1. Osnova za razporejanje posrednih odhodkov so osebni dohodki (OD) proizvodnje in neposredni odhodki proizvodnje. Iz tabele 1 vidimo, da je v prodajni ceni razmeroma majhen delež neposrednih odhodkov dela. Neposredni odhodki pa so tudi edini zagotovljeni odhodki, ki so nastali v zvezi z opravljanjem dela. Vsi drugi, posredni odhodki pa so ali niso v zvezi z delom in se povečujejo ali pa ostajajo enaki ne glede na to, koliko dela je bilo opravljenega (dobesedno velja le za ozek razpon okoli opravljene količine). Zato smo jih razdelili na take, ki so sorazmerni z delom in ki se gibljejo v sorazmerju s količino opravljenega dela, v sorazmerju s številom 61 delavcev, odhodkom in OD, ter na tiste, ki so nesorazmerni. Višina posrednih stroškov je več ali manj stalna in ni v sorazmerju z opravljeno količino dela. Tabela 1. Pregled odhodkov in njihovih razmerij do osnov za razporejanje Osnova za razporeditev je OD proizvodnje Neposredni odhodki Kazalec din v struktura razmerje din v struktura razmerje 000 % na osnovo oo o % na osnovo 0/o % ·c Osnova: "' 0>·- OD proizvodnje ali .... ~ 00"0 neposredni odhodki 32.242 25,45 100,00 102.543 56,86 100,00 oo a..c: Drugi OD in nadomest. ID-o z o proizvodnih delavcev 16.627 13,13 51,57 Prevozi na delo 5.659 4,47 17,55 5.659 3,14 5,52 ·c Stroški organizirane ~ Q)E prehrane 5.688 4,49 17,64 5.688 3,16 5,55 "' Eo Regresi za hrano o N-.c: QQ) in letne dopuste 2.983 2,36 9,25 2.983 1,65 2,91 "' o"' o OON Obveznosti iz ·c dohodka na osnovi "' ~ -- OD in dohodka 11.324 8,94 35,12 11.324 6,28 11,04 (Il 1 o o [l. ~N Splošni stroški TO ef! (obratovna režija) 52.141 41,16 161,72 52.141 28,91 50,85 SKUPAJ 126.664 100,00 392,85 180.338 100,00 175,91 Točneje povedano: ta del odhodkov se ne spremeni, če se obseg dela le malo spreminja. V primerjavi z doseženimi proizvodnimi OD je raznih posrednih odhodkov trikrat več. Celo splošnih stroškov temeljne organizacije je več {41 ,16 °/o), kot je vseh OD v proizvodnih odhod kih (38,58 °/o). Vsi neposredni odhodki predstavljajo komaj dobro polovico (56,86 °/o) vseh odhodkov. Vidimo, da je skoraj še enkrat toliko drugih, posrednih odhodkov, ki jih je treba nekje obračunati in zagotoviti njihovo pokritje. Iz tabele 1 lahko zaključimo: delež posrednih odhodkov je zelo velik. Pred- stavlja skoraj polovico vseh odhodkov in je pomemben činitelj pri oblikovanju cene. Del posrednih odhodkov je v neposredni zvezi s količino opravljenega dela oz. doseženim dohodkom in razdeljenimi OD. Ta del je možno dovolj točno ugotoviti in ločiti od ostalih posrednih odhodkov, ki niso sorazmerni s količino opravljenega dela. V tabelah 2 in 3 so prikazane obračunske kalkulacije odhodkov za nekatera najbolj pogostna opravila pridobivanja sortimentov. V kalkulacijah so prikazani neposredni in posredni odhodki. Ti odhodki so razčlenjeni na posamezne po- stavke kolikor je možno in potrebno za našo obravnavo. V tabeli 2 so posredni stroški razporejeni na posamezne postavke na osnovi OD proizvodnje, v tabeli 3 pa na osnovi neposrednih odhodkov proizvodnje. Na koncu tabel so prikazane 1ri >>cene« dela za različne prilike ali za različne namene in cilje. Prva cena, označena z »vse skupaj«, zajema vse odhodke in je v bistvu lastna cena. >)Cena za ko- 62 Tabela 2. Obračunska kalkulacija odhodkov za nekatera opravila (osnova razporejanja posrednih odhodkov so OD proizvodnje) Opravilo in enota obračuna > > o Sečnja Spravilo z IMT Spravilo z zgibniki Obdelava igl. na ..Y:. Il> -c ..... Kazalec CMS m3 Cl:! O tli) norma ura norma ura norma ura ""'..c: ci.. ~-o ttl din/h 1 struktura din/h 1 struktura din/h 1 struktura din/h 1 struktura >o N stroški Amortizacija 25,86 5,6 114,46 11,6 42,52 31,2 ·c: 2 Drugi stroški 27,55 9,5 119,82 25,9 291,17 29,4 25,79 18,9 -c ~ OD proizvodnje 64,30 22,2 71,24 15,4 133,91 13,5 11,3 (/) 3 15,38 o o. OD Il> 4 Drugi OD in nadomest. proizv. delavc. 42,67 14,7 73,73 15,9 126,33 12,8 15,51 11,4 z m (...) -- 5 Skupaj neposredni odhodki 134,52 46,4 290,65 62,8 665,87 67,3 99,20 72,8 ·c: 6 Prevozi na delo 11,28 3,9 12,50 2,7 23,50 2,4 2,70 2,0 .... E Stroški organizirane prehrane ·c: Il> o 7 11,34 3,9 12,57 2,7 23,62 2,4 2,71 2,0 E- "' Nil> Q) CO"' 8 Regresi .:a hrano in letn~ dopuste 5,95 2,1 6,59 1,4 12,39 1,2 1,42 1,0 Ui oN o It) 9 Obvez. iz doh. na osnovi OD in dohod. 22,58 7,8 25,02 5,5 47,03 4,8 5,40 4,0 0.. 10 Splošni stroški 103,99 35,9 115,21 24,9 216,56 21,9 24,87 18,2 11 Skupaj posredni odhodki 155,14 53,6 171,89 37,2 323,10 32,7 37,10 27,2 12 VSE SKUPAJ (5+11) 289,66 100,0 462,54 100,0 988,97 100,0 136,30 100,0 Cena za kooperanta 5+6+7+8+9 185,67 64,1 347,33 75,1 772,41 78,1 111,43 81,8 Odškodnina za delo kooperanta s strojem 5+8+0.4(6+7) 149,52 51,6 307,27 66,4 697,11 70,5 O> ~ Tabela 3. Obračunska kalkulacija odhodkov za nekatera opravila (osnova razporejanja posrednih odhodkov so neposredni odhodki) > > o ~ 2 "' oti) Kazalec eti O ~:§ ci. eti >o N stroški 1 Amortizacija ·c: 2 Drugi stroški "' Q) -- Ui 3 OD proizvodnje o o. OD Q) 4 Drugi OD in nadomest. proizv. del. z -- 5 Skupaj neposredni odhodki ----- ·c: 6 Prevozi na delo .... E 7 Stroški organizirane prehrane ·c: Q) o E- "'C N Q) Regresi za hrano in letne dopuste Q) eti"' 8 Ui ON o Cl) 9 Obvez. iz doh. na osnovi OD in doh. 0.. -- C:u> 10 Splošni stroški -- 11 Skupaj posredni odhodki 12 VSE SKUPAJ (5+1) Cena za kooperanta 5+6+7+8+9 Odškodnina za delo kooperanta s strojem 5+8+0.4(6+7) Sečnja norma ura din/h 27,55 64,30 42.67 134,52 7,43 7,47 3,91 14,85 68,40 102,06 236,58 168,18 144,39 1 struktura 11,6 27,3 18,0 56,9 3,1 3,2 1,6 6,3 28,9 43,1 100,0 71,1 61,0 Opravilo in enota obračuna Spravilo z IMT Spravilo z zgibniki norma ura norma ura din/h 1 struktura din/h 1 struktura 25,86 5,1 114,46 9,8 119,82 23,4 291,17 24,9 71,24 14,0 133,91 11,4 73,73 14,4 126,33 10,8 290,65 56,9 665,87 56,9 16,04 3,1 36,76 3,1 16,13 3,2 36,96 3,2 8,46 1,6 19,38 1,6 32,09 6,3 73,51 6,3 147,80 28,9 338,59 28,9 220,52 43,1 505,20 43,1 511,17 363,37 311,98 100,0 1171,07 100,0 71,1 61,0 832,48 714,74 71,1 61,0 Obdelava igl. na CMS m3 din/h 42,52 25,79 15,38 15,51 99,20 5,48 5,51 2,89 10,95 50,44 75,27 174,47 124,03 1 struktura 24,4 14,8 8,8 8,9 56,9 3,1 3,2 1,6 6,3 28,9 43,1 100,0 71,1 operanta« zajema vse neposredne odhodke in del posrednih odhodkov, ki so sorazmerni s količino dela. »Odškodnina za delo kooperanta s strojem« zajema vse neposredne odhodke, stroške regresov za letne dopuste in prehrano ter del stroškov prevozov na delo in stroškov organiziranja prehrane. (Pojasnilo teh postavk bomo dali pozneje.) V tabelah je razvidna tudi struktura odhodkov. Vsi podatki so za leto 1979. Iz tabel lahko ugotovimo naslednje: Struktura neposrednih odhodkov se pri posameznih opravilih zelo spreminja. Vzrok teh sprememb je razmerje med vloženim živim in minulim delom pri posa- meznemu opravilu. To razmerje se giblje od 4 : 1 pri sečnji do 1 : 1,5 pri obdelavi na CMS. Delež neposrednih odhodkov v skupnih odhodkih je odvisen od načina raz- porejanja posrednih odhodkov. V primeru razporejanja posrednih odhodkov na osnovi OD (tabela 2) je delež neposrednih odhodkov obratno sorazmeren z dele- žem vloženega živega dela in sorazmeren z deležem minulega dela. Giblje se od 46,4 °/o pri sečnji do 72,8 °/o pri obdelavi na CMS. Obratno sorazmeren je delež posrednih stroškov. V primeru, ko posredne odhodke razporejamo na osnovi neposrednih od- hodkov, pa je delež posrednih in neposrednih odhodkov enak pri vseh opravilih (tabela 3). Vsi odhodki, cene dela, se spreminjajo z načinom razporejanja posrednih odhodkov. Spreminjanje je razvidno iz prikaza v tabeli 4. Tabela 4. Skupni odhodki za posamezna opravila pri različnih načinih razporeditve posrednih odhodkov Opravilo Sečnja Spravilo z IMT Spravilo z zgibniki Obdelava na CMS Enota obračuna Nh Nh Nh ma Osnova za razporeditev posrednih odhodkov je OD proizvodnje din 289,66 462,54 988,97 136,10 1 razmerje 100 100 100 100 Neposredni odhodki din 236,58 511,17 1171,07 174,47 1 razmerje 81,7 110,5 118,4 128,2 Iz tabele 4 vidimo, da je razlika med načinoma izračunov tem vecja c1m večja je razlika med deležem živega in minulega dela v vloženem delu in stroških. lstoznačne, toda za približno polovico manjše kot pri vseh odhodkih, so razlike pri postavki »cene za kooperanta«. Najmanjše razlike, le nekaj 0/o, pa so pri postavki »Odškodnina za delo kooperanta«. 3. Diskusija Razprava o umestnosti, primernosti, pravilnosti, prednostih in pomanjkljivostih posameznega od obravnavanih načinov (osnov) za razporejanje posrednih stroškov presega okvir naše študije. Taka razprava niti ni potrebna, saj je o tej problematiki že vse znano. Kljub temu pa velja opozoriti, da dasta dva teoretsko enako 65 utemeljena, enako korektna in uporabna načina med seboj do skoraj 30 °/o različne rezultate, kot je razvidno iz tabele 4. Pojasniti pa je treba namen, smisel in upravičenost trajnih cen za isto opravilo. Vsota vseh odhodkov zajema vse stroške in vloženo delo v okviru temeljne organizacije ter odhodke za kritje skupne in splošne porabe, razporejene enako- merno (po enakih ključih, v enakih deležih) na vse proizvodno delo (izdelke, usluge) v temeljni organizaciji. To je računsko in objektivno ugotovljena cena, v kateri ni nobene »politike«, špekulacije ali subjektivnosti, je korektna. Toda že pomislek, ali so posredni stroški res enaki za vse izdelke (dejavnosti) in kako je s posrednimi stroški, če nekoliko povečamo obseg posamezne dejavnosti, nam odpira vrsto vprašanj in daje mnogo odgovorov. Veliko teh vprašanj rešuje teorija mejnih stroškov, ki pa je v bistvu špekulativna, hkrati pa zelo uporabljiva za reševanje vsakovrstnih težav in je dober pripomoček za doseganje posameznih ciljev. Zato jo bomo uporabili tudi tu za pojasnitev naslednjih dveh cen. Temeljna organizacija v gozdarstvu (tako TOK kot TOZD) ima običajno zagotovljeno kritje svojih posrednih ali splošnih stroškov obrata s planom. To je speljana na različne načine, kot so: skozi delež v skupnem prihodku, del skupnih stroškov v prodajnih cenah lesa in dnin pri gojitvenih delih, skozi »režijo« pri odkupnih cenah itd. TO običajno ne delajo uslug drugim, ali vsaj ne v večji meri. Zato običajno nimajo planiranega kritja posrednih stroškov (režije) iz pri- hodkov z opravljanjem uslug. Od tod sledi, da lahko opravljajo določena dela po ceni, ki krije le neposredne in sorazmerne odhodke, ne da bi pri tem utrpeli kakšno izgubo oziroma poslabšali uspeh svojega poslovanja. To velja celo v primeru, ko morajo za opravljanje takih del nabaviti nove stroje jn zaposliti dodatne delavce. Velja vse do tedaj, ko zaradi novega (povečanega} deta začnejo naraščati posredni stroški, ki niso zajeti v kalkulacije. Ko pa TO lahko zaračuna višjo ceno za usluge, kot pa so neposredni in sorazmerni odhodki, si »ustvarja dobiček«, to je izboljšuje uspeh gospodarjenja. To »izboljševanje« je tem večje, kolikor večja je razlika med dejanskimi odhodki in ceno. Vzrokov za opravljanje takih del brez >>profita« je lahko veliko. Taki so npr.: zaposlitev delavcev in strojev, ko ni mogoče delati na lastnih deloviščih (npr. pozimi), zaposlitev odvečnih kapacitet, zagotovitev dela, ko je izpolnjen plan itd. Ti vzroki izhajajo iz narave našega dela in veljajo tako za TOZD kot TOK. Za TOK in s tem za našo skupnost pa je velik dodatni vzrok povečevanje količine pridobljenih sortimentov, povečanje blagovne proizvodnje, realizacija etatov itd. Zadostitev takim >>vzrolpolitike« zelo različne, zlasti tam, kjer predpisi omejujejo ceno. V splošnem lahko trdimo, da nizkim cenam ustrezajo nizke norme in obratno. Tako je cena dejansko opravljenega dela bolj izravnana. Postojnčani smo znani po visokih cenah. Mi pa pravimo, da za te cene tudi veliko naredimo. Da bi to lahko presodili, bom prikazal, kakšne bi bile cene po prejšnjih kalkulacijah za 67 enoto (m3) opravljenega dela za poprečno dosežene učinke pri GG Postojna. Podane so v tabeli 5. Tabela 5. Poprečna cene za 1 m3 pri posameznih opravilih in načinih izračunov cen Q) Vrsta cene >..c: > ..... _o .S :g.§~ Opravilo Polna Za Za delo ·go~ o s svojim z 0.(/l..C: lastna kooperanta Nou strojem «S o. o )..,. din/m3 Q) Sečnja in izdelava 208,39 133,58 107,53 o·c: Spravilo z IMT-558 209,29 157,18 138,97 o"8 o~ Spravilo z zgibnikom 225,66 176,24 159,09 a.. ·o o. Obdelava na CMS 136.30 111,43 - ::: ;:: Q) Sečnja in izdelava 170,20 121,01 103,82 ~~ ·c: l~ -o Spravilo z IMT-558 231,30 164,45 141,09 o > N Spravilo z zgibnikom 267,22 189,99 163,00 ~ ·o o. o Obdelava na CMS 174.47 124,03 -0.. 4. Zaključek Iz razprave lahko zaključimo naslednje: '1. Gozdarstvo dela na velikih površinah, velikih razdaljah in ob majhnih kon- centracijah dela. Zato je smotrno, da čimveč del, najbolje pa kar vsa, opravijo na enem prostoru isti ljudje ali vsaj ista TO. Izvajanje tega načela pri sedanji organiziranosti gozdarstva je možno le z opravljanjem medsebojnih uslug (storitev) med TOZD, TOK in zasebniki, ki s svojim orodjem ali stroji delajo v gozdu. 2. Medsebojne usluge (storitve) obračunavamo po cenikih in merilih, ki so določena v samoupravnih aktih delovnih organizacij. 3. Tehnika kalkuliranja cen v zvezi z načinom razporejanja posrednih stroškov, še bolj pa razmislek o višini posrednih stroškov, ki jih vkalkuliramo v posamezno ceno, nam omogoča, da korektno izračunamo in sprejmemo cene v razmeroma širokih okvirih (30 do 40 °/o od polne lastne cene). 4. Razmeroma širok okvir možnosti pri ceni nam omogoča, da na samoupravni osnovi sprejmemo pravično, za vse sprejemljivo ceno. Pravilna in edina sprejem- ljiva je cena, ki zagotavlja doseganje postavljenih ciljev gospodarjenja. 68 UDK 634.0.923.4:634.0.304 VARSTVO PRI DELU V ZASEBNIH GOZDOVIH Pavle K u me r (Celje)"' Ku mer, P.: Varstvo pri delu v zasebnih gozdovih. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, str. 69-74. V slovenščini. Prispevek obravnava potrebo po zagotavljanju socialne varnosti kmetov~ gozdnih posestnikov in v njenem obsegu tudi uveljavljanje varstva pri delu v gozdni proizvodnji zasebnih gozdov. Pri tem ugotavljamo, da ni nobene formalne ovire, obstajajo pa velike organizacijske težave pri omogočanju varnega dela na osnovi združevanja dela in sredstev v temeljnih organiza~ cijah kooperantov. Kumer, P.: Work protection in private forests. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 2, pag. 69-74. ln Slovene. The article deals with the necessity of social security of the farmers- forest owners as well as, with the included realization of work protection in private fore:!lry. There exists no formal juridical obstacles but essential organization difficulties on the way to the safe work based on the associa- tion of work and financial means in the basic cooperative organizations. Današnja stopnja družbenega razvoja priznava, da mora biti socialna varnost zagotovljena vsem delovnim ljudem v enakem obsegu. Osnova za zagotovitev socialne varnosti je združevanje dela, v primeru zasebne lastnine pa tudi združevanje sredstev in v kmetijstvu še združevanje zemlje. Ta spoznanja ne- dvomno narekujejo tudi oblikovanje odnosa do ureditve vprašanj socialne varnosti kmetov-gozdnih posestnikov, še posebej tistih, ki združujejo svoje delo in sredstva v gozdarskih temeljnih organizacijah kooperantov (TOK). Pri tem je potrebno poudariti, da ni tako pomembna formalna oblika tega združevanja ali statusno opredeljevanje kmetov-gozdnih posestnikov, (član TOK, gozdarski kooperant, proizvodni kooperant), ampak je nedvomno bolj pomembno dejstvo, da se vklju- čujejo v gozdno proizvodnjo, kjer pomagajo pri ustvarjanju dohodka TOK. V obseg zagotavljanja socialne varnosti kmetom-gozdnim posestnikom ne- dvomno sodi tudi zagotavljanje varstva pri delu, kadar se le-ti vključujejo v gozdarsko blagovno proizvodnjo. Varstvo pri delu moramo tudi v takem primeru pojmovati kompleksno, tako kakor ga danes opredeljuje naša zakonodaja in poudarja sodobna strokovna znanost. Zavedati pa se moramo, d~ obstajajo pri uveljavljanju varstva pri delu v proizvodnji v zasebnih gozdovih posebni pogoji in zahteve, ki jih ni mogoče zanikati. Spomnimo se, da obsega kompleksno varstvo pri delu področje tehničnega, zdravstvenega, socialnega, pravnega varstva in še varstveno vzgojo. V gozdni proizvodnji družbenih gozdov so ta spoznanja našla vso veljavo in načela kompleksnega varstva se v celoti priznavajo, če ne že uveljavljajo. V gozdarski proizvodnji v zasebnih gozdovih so nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare podobne, če ne že povsem enake, kakor so v proizvodnji v družbenih gozdovih. Ta spoznanja narekujejo tudi potrebo in zahtevo po ana- lognem varstvu pri delu. Načela in spoznanja, do katerih smo prišli po desetletjih dela v družbeni proizvodnji pri zagotavljanju varstva pri delu, naj bi prišla do polne veljave tudi * P. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska cesta 13, 63000 Celje, YU 69 v zasebni-kooperantski gozdni proizvodnji. Naše reševanje problemov varstva pri delu v gozdarski proizvodnji v zasebnih gozdovih ne sme biti formalističen ali celo špekulativen, ampak ustvarjalen, v določenem smislu tudi racionalen, po- stopen in selektiven. Zakonski predpisi omogočajo zagotavljanje var!:;tva pri delu Danes se pogosto sprašujemo, kako je s formalno-zakonsko opredeljenim varstvom pri delu v gozdni proizvodnji v zasebnem gozdu. Pri tem si lahko pomagamo z navedbo določil zakona o združenem delu. Ta v svojem 43. členu pravi: >•Delavci v organizaciji združenega dela (OZD =TOK) in njeni organi morajo organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu in izvajati potrebne ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo delovnega okolja.« če to določilo povežemo še z določbo člena 31, ki pravi: »Kmetje lahko zdru- žujejo svoje delo, zemljišča in delovna sredstva oz. druga ·sredstva, ki so v njihovi lastnini ... itd. Kmet in člani njegovega gospodinjstva, ki se ukvarjajo s kmetovanjem imajo na podlagi svojega dela v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi«. Potem lahko ugotovimo, da se ta določila nedvomno nanašajo tudi na varstvo pri delu. če omenimo še določbe Zakona o združevanju kmetov, ki posegajo na področje socialne varnosti, potem lahko ugotovimo: >•Kmetje se združujejo prosto- voljno na podlagi svojih lastnih in skupnih gospodarskih ter drugih koristi po načelu enakopravnosti, vzajemnosti in skupne odgovornosti.•< Pri tem je pomembno vedeti, da ni sporno, kakšna je osnova (sporazum, pogodba} za status kmeta-gozdnega kooperanta, temveč ali temeljna organizacija kooperantov posluje; v tem primeru mora imeti evidentno število kooperantov (volilna pravica), ki so definirani. Temeljna organizacija kooperantov ima v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti temeljne organizacije združenega dela. Zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS št. 32/74) je pri tem še bolj določen, ko v 2. členu definira pojem tega varstva pri delu: >•Varno delovno okolje in varne delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki zaradi katerih lahko pride do poškodb ali zdravstvenih okvar delavcev. šteje se, da so varno delovno okolje in varne delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar.« Pomislek, da zgoraj navedeno besedilo velja samo za delavce, negira citirani zakon v 3. členu, kjer pravi: >>Varstvo pri delu uživajo osebe, ki so si pridobile lastnost delavca v združenem delu in osebe, ki so kakorkoli na delu pri pravnih ali fizičnih osebah. Varstvo pri delu uživajo tudi osebe, ki so na šolanju, oziroma strokovnem usposabljanju. dokler so na praktičnem delu v šolskih in drugih delavnicah, osebe, ki delajo v delovnih akcijah organiziranih v splošno korist, osebe, ki prestaj~jo kazen, dokler so zaposlene v delavnicah ali deloviščih ter druge osebe, ki so zavarovane za nesrečo pri delu in za poklicno bolezen.« 70 Bilo bi prav čudno, če bi ne našli tudi možnosti za zagotovitev varstva pri delu vsem zaposlenim v zasebnih gozdovih. v gozdni proizvodnji v zasebnih gozdovih poznamo celo vrsto različnih oblik zaposlovanja. Med njimi so nekatere tudi pollegalne, če ne že povsem v nasprotju z zakonskimi predpisi. Najbolj pogosta oblika zaposlovanja je, da lastnik gozda, bodisi kmet ali nekmet, vsa dela v svojem gozdu opravi sam. Potem pride do veljave, ko pri tem delu lastnik najame v pomoč druge delavce, ki morda že imajo status delovnega razmerja kod drugod. Nadaljnja oblika je, da zaupa lastnik ta dela v opravljanje drugim najetim delavcem, sam pa delo samo nadzira, in končno, da se za ta dela dogovori v celoti ali delno z gozdarskim obratom; opravijo jih redno zaposleni delavci pri tem obratu. Pri vseh teh vrstah delavcev seveda pride do veljave tudi značaj proizvodnje. Proizvodi so lahko namenjeni samo za lastne potrebe ali so delno namenjeni za lastne potrebe, delno pa za prodajo, redkeje pa so proizvodi namenjeni samo za prodajo. Pestrost teh različnih oblik seveda pogojuje tudi pravne odnose v zagotavljanju varstva pri delu odnosno socialne varnosti pri tem delu zaposlenih. V nekaterih oblikah je ta vprašljiva, v nekaterih pa konkretna oblika celo izključuje lastnika gozda. Tako ga odvrača od osnovnega cilja: z združevanjem dela in sredstev zagotoviti kmetu lastniku gozda enako socialno varnost, kakršno imajo delavci v družbeni proizvodnji. Tudi razmeram v drugih dejavnostih je bila namenjena sprememba zakqna o varstvu pri delu (objavljena v Uradnem listu SRS št. 16/80). Vsebina in namen spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pri delu določno posegata na področje kooperantskih odnosov. Predvidena je še izdaja pravilnika in navodil, kar vse bo spremljalo varstvo pri delu s pomočjo vodenja evidence, prijav in poročil. Skladno s tem naj bo urejena tudi evidenca in prijava o sklenjenih kooperantskih pogodbah. Ta naj vsebuje podatke, ki so potrebni za popolno in uspešno inšpek- cijo, nadzorstvo in ul>Se bo že obrast/oc<, mo/čimo, opazujemo in niti ne komentiramo. (Po žepni anketi našega uredništva tričetrt Slovencev o žledu v Brkinih in drugod sploh nič ne ve!). Naša naloga je, da ob takšnih dogodkih s posebno akcijo aktiviramo vse upravne in samoupravne ravni naše skupnosti, kakor tudi vso javnost, saj gre vendar za dosti več kot za običajen pojav v gozdnem gospodarstvu. Naše potrebe, da smo v javnosti prisotni, da z javnostjo sodelujemo in jo v naše delo vk/jučujemo, so več kot na dlani! Marko Kmecl 75 UDK 634.0.961 MIGRACIJA DELAVCEV IN »BEG M02GANOV« Migracija delavcev postaja mednaroden problem, ki ga je vse bolj potrebno reševati skupno. Stališče, da ta problem zadeva tako razvite kot nerazvite države, je še posebej kategorično v primeru, ko gre za tako imenovani beg možganov. Z odhodom svojih strokovnjakov, v katere so vložile veliko sredstev, izgubljajo države v razvoju pogonsko silo, ki bi pospešila njihov razvoj. Na drugi strani pa se s tem povečuje bogastvo razvitih, ki niso za te strokovnjake prispevale ničesar. To je vsekakor eden od absurdov sodobnega sveta. Odgovori na vprašanje, kako ta absurd odpraviti, se šele zdaj oblikujejo. Nekaj jih lahko najdemo v decembrski številki biltena Worldwatch Inštituta v Washingtonu ter biltenih News Release in Feature Centra za gospodarski in družbeni razvoj Združenih narodov. Okoli 20 milijonov delavcev je danes v svetu zaposlenih zunaj svojih držav, kar predstavlja eno glavnih značilnosti globalnega ekonomskega sistema. Dejstvo, da nekatere države v razvoju izvažajo tudi tretjino svoje delovne sile, medtem ko je v drugih razvitih državah, več kot polovica delavcev priseljenih, daje prav tistim, ki menijo, da tega problema ne more reševati vsaka država zase. Odpraviti vzroke Kathleen Newland, ki raziskuje probleme migracije, poudarja, da se nobena od držav ne more obnašati do migracije delavcev le kot do problema nezaposle- nosti ali problema ravnotežja v plačilni bilanci. Problema migracije ni mogoče reševati s pravnimi in fizičnimi preprekami, s katerimi bi preprečili gibanje delavcev iz ene države v drugo. Edini pravilni način je odpravljanje vzrokov za migracije. To pa ni le odpravljanje revščine in odpiranje novih delovnih mest, temveč tudi možnosti za ustvarjalno delo, kadar gre za stro- kovne kadre, ki so tudi edini sposobni, da ,,potegnejo« razvoj kake države. če­ prav se zdi, da gre danes več pozornosti politični emigraciji, so ekonomski razlogi vendarle glavni motiv preseljevanja. četrtina delavcev Venezuele so tujci, veči­ noma iz Kolumbije. Ljudje iz Malija, Gvineje in Zgornje Volte se zaposlujejo v Gani, Senegalu in Slonokoščeni obali. Razvite zahodnoevropske države, države Severne Amerike in Bližnjega vzhoda kot magnet privlačijo delavce ne le sosednjih, temveč tudi oddaljenih držav. Za revne države emigracija ni blagoslov, kot to nekateri mislijo - zaradi zmanjšanja nezaposlenosti in priliva deviz v teh državah. Te države imajo prav tako potrebe po strokovnih kadrih, ki bi pripomogli, da bi dosegle svojo ekonomsko neodvisnost. Kathleen Newland navaja primer Paki- stana, ki je od l. 1973 do 1978 zmanjšal nezaposlenost na zanemarljivo nizko stopnjo, zato pa je izgubil 50 do 75 °/o šolanega medicinskega osebja, tudi naj- boljše strokovnjake. Beg možganov lahko povzroči nazadovanje in celo ohromitev posameznih gospodarskih panog, pa če so še tako napredne. Migracija delavcev na Filipinih je povzročila pravo pomanjkanje kadrov v posameznih panogah, kar je negativno vplivalo na razvoj v tej državi. Dejstvo pa je, da je 8 milijard dolarjev, kolikor so znašale denarne pošiljke delavcev-emigrantov v l. 1975, predstavljalo eno glavnih virov zunanjetrgovinskega uvoza držav v razvoju in da je bila s temi sredstvi izravnana plačilna bilanca v mnogih državah. Nekatere države so postale preveč odvisne od teh dohodkov, kot na primer Turčija, ki je l. 1974 tretjino svojega uvoza .. plačala s temi sredstvi. Ko so 1.1976 in 1977 dohodki padli za 60 °/c, l. 1978 pa na 23 °/o nekdanje vrednosti, je Turčija zašla v ekonomsko krizo. 76 V 70 letih so delavci iz držav v razvoju povečali letno od 25 °/o do 50 °/o število zdravnikov, 15 °/o do 25 °/o inženirjev in 20 °/o znanstvenikov v ZDA V vseh teh primerih so ZDA dobile že izučene strokovnjake, ne da bi kaj plačale za njihovo šolanje. Stroške šolanja so nosile revne države, iz katerih so se odselili. Na drugi strani so delavci emigranti prispevali svoj delež pri ekonomski rasti države, v kateri so se zaposlili. Opazimo pa lahko tudi negativni učinek, ki spremlja migracijske procese, veliko odvisnost posameznih gospodarskih sek- torjev v razvitih državah od tuje delovne sile: v poljedelstvu, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Hkrati so tuji delavci v teh državah vse manj zaželeni, ker jih domači delavci krivijo za vse večjo nezaposlenost. Medsebojna odvisnost Po neki študiji Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNKTAD), bi pri proučevanju problema migracije morali upoštevati dve vrsti faktorjev: tiste, ki povzročajo, da delavci zapuščajo svoje domove in odhajajo na tuje, in druge, ki se nanašajo na privlačnost tuje države za delovno silo. Ob proučevanju obeh vrst vzrokov za migracije se je jasno pokazala velika medsebojna gospodarska odvisnost med državami, pri čemer je neenak razvoj razvitih držav in držav v razvoju osnovni vzrok za različnost interesov. Po mišljenju nekaterih se v razpravi o begu možganov jasno kažeta dve vprašanji: prvo se nanaša na kompenzacije razvitih držav tistim nerazvitim, iz katerih prihajajo strokovnjaki, drugo pa na dobiček, ki ga v razvitih državah ustvarjajo priseljeni strokovnjaki. Razpravlja se o možnosti, da bi del tega dobička dobile države, iz katerih so strokovnjaki prišli. V zvezi s tem je prišlo do zanimivih predlogov, ki pa še niso povsem izoblikovani. Dohodke »direktnega obdavčenja<' najbolj razvitih držav bi uporabili za razvojne programe v revnih državah. To bi lahko dosegli z neposrednimi prispevki razvitil1 držav, ali pa prek posebnega fonda. Glede na številne značilnosti posameznih držav v razvoju bi določali, kolikšna sredstva dobijo s tega fonda. Ameriški sistem taks narekuje druge načine kompenzacije. Globalni davčni sistem bi zajel tudi dodatno takso na strokovne delavce emigrante, sredstva, ki bi jih tako dobili, pa bi uporabili za razvojne programe nerazvitih. S temi in drugimi predlogi bi zmanjšali razlike med revnimi in bogatimi, pri čemer bo OZN imela vsekakor veliko vlogo. Po Raziskovalcu 10, 9--8 UDK 634.0.907.1:634.0.187 KAKO OHRANITI »PLJUČA SVETA«? Plan za zaščito gozdov, predvsem gozdov v tropskih predelih, kjer je pustošenje največje, bi lahko imenovali tudi plan za obstanek človeka. Ta plan je bil izdelan v okviru Programa Združenih narodov za zaščito okolja (UNEP), Svetovnega fonda za zaščito flore in faune (WWF) in Mednarodne zveze za zaščito narave in naravnih bogastev {IUCN). Ceprav ne živimo več v gozdu, brez njega ne moremo živeti, kajti gozd ustvarja nujno potreben kisik, brez katerega ne bi mogli živeti. Strokovnjaki so izračunali, da so največji in najbolj dragoceni gozdovi, tisti v tropskem pasu, takorekoč v zadnjih zdihljajih. Ce se bo pustošenje teh gozdov nadaljevalo v dosedanjem tempu, bodo izdržali kvečjemu do leta 2065. Ce hoče človek ohraniti sebe, bo moral poskrbeti za te gozdove. Ukrepi, ki jih tri zgoraj navedene mednarodne organizacije predlagajo, so odvisni od okolja, ker se tropski gozdovi 77 med seboj zelo razlikujejo in ker stopnja ogroženosti ni povsod enaka. Svetovna strategija za ohranitev gozdov mora biti povezana z nacionalnimi programi, izde- lanimi na osnovi splošnih in posameznih problemov. Tropski gozdovi Tropski gozdovi so pomemben faktor obnavljanja življenja, ker so pravi rezervar genetske različnosti vrst, omogočajo nenehno preskrbo z lesom, regeneracijo tal in zaščito pred erozijo, poplavami in nabiranjem blata v spodnjem toku reke. Ti gozdovi vplivajo na različnost klimatskih razmer, sodobnemu človeku pa so pravo zatočišče za počitek. Za razliko od gozdov v zmernem pasu, kjer se še ohranja nekakšno ravnotežje med rastjo in posekom, so tropski gozdovi izpostavljeni pravemu pustošenju. To je posledica kolonialnega in neokolonialnega izkoriščanja teh gozdov, pri čemer imajo svojo vlogo transnacionalne družbe, neplansko naseljevanje in gradnje, kot tudi sekanje gozdov, da bi pridobili kmetijske površine. Tako izgine letno okoli 110 tisoč km 2 gozdov. če se bo ta tempo nadaljeval, bodo v 85 letih izginili gozdovi Amazonije, pragozdovi tropske Afrike in azijske džungle. Po dosedanjih podatkih so najbolj ogroženi gozdovi v zahodni in vzhodni Afriki, v južni in jugovzhodni Aziji, centralni Ameriki in Mehiki ter v nekaterih predelih Južne Amerike. Da bi te gozdove rešili, predlagajo strokovnjaki, naj bi jih spremenili v narodne parke, če to ni povsod mogoče, pa je treba zaščititi vsaj tiste gozdne predele, kjer živi največ genetskih vrst. Razen tega bi bilo treba ustanoviti plantaže, kjer bi gozdove načrtno izkoriščali. V Afriki bi bilo najbolj potrebno zaščititi gozdove na Madagaskarju, v Etiopiji in v gorah vzhodne Afrike kot tudi v Slonokoščeni obali. Z določitvijo zaščitenih gozdnih predelov bi omogočili ohranjanje gozdnih vrst, kar pomeni tudi preselitev ljudi s teh področij in graditev naselij drugje. Razvoj vasi in gradnja vaških in drugih naselij bi morala biti povezana s programom zaščite teh con. Podobni ukrepi bi bili potrebni tudi v Aziji. V Ameriki bi bilo treba zaščititi najprej amazonske gozdove, gozdove v Kolumbiji in Ekvadorju, kot tudi obalni pas in jugozahodni del Brazilije. Zaščita suhih področij Suha področja, kjer je dež prava redkost, izhlapevanje pa močno, predstavljajo tretjino zemeljske površine. Celo če bi posebej skrbeli za ta področja, obstaja nevarnost, da se spremenijo v puščave, in tako ne bodo več primerna za kmetijstvo in živinorejo. Ta ••puščavska nevarnost(< grozi že 630 milijonom ljudi, ki žive na teh področjih. 78 milijonov ljudi že neposredno trpi zaradi suš, ker ne morejo več pridelati hrane. Področja, ki se že zdaj spreminjajo v puščavo, obsegajo 20 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je na primer dvakratna površina Kanade. človek s svojim brezskrbnim obnašanjem prav sili v ekološko krizo, kar se vidi tudi z odnosa do plodne zemlje. Vsako leto izgine zaradi poplav in vetrov okoli 6 milijonov ton tankega sloja humusa, ki ostane po izsekavanju gozdov, pri tem pa je bilo potrebno tri tisoč let, da je nastal sloj, toliko debel, da lahko vanj zasadimo lopato. Z uničevanjem pragozdov, zastrupljanjem vode in zraka je človek iztrebil okoli tisoč živalskih in okoli 25 tisoč rastlinskih vrst. Nekatere od teh vrst so življenj- skega pomena za človeka, kar priča o posredni in neposredni nevarnosti, ki gro~i človeku zaradi njegovega brezskrbnega, pogosto pa celo zločinskega obnašanja do narave, ~~ga obdaja. Po Raziskovalcu 10, 8-9 78 UDK 634.0.904(439.1) VTISI O MADŽARSKEM GOZDARSTVU Ferdo Hernah V mesecu maju 1980 je bilo v županiji Vas na Madžarskem srečanje gozdarjev iz SR Slovenije, pokrajine Burgerland v Avstriji in Madžarske. Letos so bili gostitelji madžarski gozdarji. Srečanje imenovano Panonija 80, je že 8. takšno srečanje, ki se ga udeležujejo gozdarski strokovnjaki treh sosednjih dežel. Postalo je že tradicionalno in prispeva k izmenjavi delovnih izkušenj in spoznavanju gozdarske dejavnosti sosedov, ter h krepitvi dobrih sosedskih odnosov. županija Vas V županiji Vas z upravnim središčem Szombathely je 87.000 ha gozdov, kar daje 26 °/o gozdnatost, ki je precej nad madžarskim poprečjem. Večji del teh gozdov, 60 °/o, je državnih, 30 °/o je v lasti zadrug, 6 °/o je privatnih, 4 °/o gozdov pa je v lasti drugih lastnikov. Od leta 1974 so gozdarji in lesna industrija združeni v Lesnoindustrijski kom- binat zahodne Madžarske, katerega osnovne dejavnosti so: gospodarjenje z gozdovi in lovno gospodarstvo, primarna predelava lesa, proizvodnja ivernih plošč, proizvodnja pohištva, proizvodnja elementov za montažne zgradbe. Kombinat deluje kot organizacija sestavljena iz proizvodnih enot in njihova vertikalna povezava prispeva k boljšemu ovrednotenju lesne surovine. Iz lastnih gozdov predelajo 73 °/o lesa, iz zadružnih gozdov pa pridobijo z odkupom ca 40 °/o lesa. 2upanija Vas je gozdarsko ena najbolj zanimivih področij države. Za ma~ džarske razmere ima visoko gozdnatost s skupno lesno zalogo 12 milijonov m3 in s poprečno zalogo 136 m3/ha. Velika pestrost drevesnih vrst je pogojena z ugodnimi klimatskimi razmerami. Poprečno letno pade ca 800 mm/m2 padavin, od tega jih pade polovica v vegetacijskem obdobju. Precejšen je delež iglav- cev 32 °/o, hrasta doba in gradna 18 °/o, akacije 16 °/o, cera, gabra, bukve, ostalih listavcev pa 34 °/o. Tekoči prirastek znaša poprečno 5,4 m3 po ha. Prizadevanja gozdarjev so usmerjena v povečanje deleža iglavcev na 37 °/o in deleža hrasta prek 20 °/o. Gospodarjenje z naravnim gozdom Na desni obali reke Rabe blizu mesta Sarvar se razprostira ca 6.000 ha strnjenega kompleksa gozda na rastišču hrasta in belega gabra. Tla so sivo rjava, vrednost ph je 5,1-5,3. Raven podtalne vode je na globini 2m. Poprečno letno pade 730 mm padavin, od tega 450 mm v vegetacijskem obdobju. V 16. in 17. stoletju je tukaj prevladoval hrast dob in graden z gabrom. Tedanji lastniki, 79 družina Nadasdy, so varovali te gozdove, ki so bili pozneje z velikimi goloseč· njami močno opustošeni. Dominantna drevesna vrsta je postala breza, hrast pa so močno izsekali. V takšnem stanju je te gozdove leta 1884 prevzel gozdni upravitelj gozdar Scherg L6rinc, ki mu je postala Madžarska druga domovina, saj je bil doma na Bavarskem. Kmalu je spoznal priroden gozdni tip teh gozdov in v pol stoletja mu je uspelo z intenzivnim delom, z vzgojo in nego teh gozdov oblikovati in vzgojiti sestoje na katere so upravičeno ponosni sedanji upravljalci, gozdarji gozdnega obrata Sarvar. Izpolnili so mu tudi njegovo veliko željo in ga pokopali skupaj z njegovo ženo sredi teh gozdov, ki jim je posvetil svoje življenje. Danes to površino pokrivajo kvalitetni hrastovo-gabrovi gozdovi. Hrast dob je zastopan z 19 °/o, graden 8 °/o, cer 19 °/o, gaber 22 °/o, akacija 13 °/o, rdeči bor 10 °/o, bukev in ostali listavci pa z 9 °/o. Na 54 °/o površine so sestoji mlajši od 40 let. Lesna zaloga znaša 203m3 po ha, tekoči prirastek po ha pa 5,1 m3. Cilj gospodarjenja je vzgoja in nega kvali- tetnega hrasta z načrtovano obhodnjo 120 let. Dolgoročen cilj je vzgojiti vse sestoje v visoko vreden gospodarski gozd. Zato vse sestoje, kjer ni minimalno 1 OO kvalitetnih dreves hrasta doba ali gradna po ha, spreminjajo. Ko je sestoj star 40 let mora že biti izoblikovana mreža hrastovih dreves nositeljev proiz- vodnih funkcij (furnirske hlodovina). V tej starosti je v sestoju okoli 400 naj- vrednejših dreves hrasta po ha. Do te dobe je bilo izločanje najintenzivnejše in nega najvažnejši gozdnogojitveni ukrep. Pri tako intenzivnem delu v gozdu se srečujejo s problemi pomanjkanja delovne sile. Sekače še uspejo dobiti iz okoliških vasi, pri negi pa zaposlujejo predvsem žensko delovno silo. Skupina udeležencev srečanja na enem od počivališč v gozdu ob avtocesti. Foto F. Hernah 80 Pomnik Ambrozi Migazzi-ju v botaničnem vrtu »Jelk Foto F. Hernah Zadružni gozdovi Na področju županije Vas pripada precejšen del gozdov, 30 °/o, zadrugam, ki pa imajo manj strokovnega gozdarskega kadra. Gospodarijo na osnovi gozdno- gospodarskih načrtov, ki so sestavljeni za dobo 10 let. Gozdovi so slabši, lesna zaloga se giblje v višini 100m3/ha. So pa ugodni pogoji za pospeševanje iglavcev. V gozdove intenzivno vnašajo rdeči bor, smreko, macesen, duglazijo in tudi cipreso. Obsežna so tudi pogozdovanja na negozdnih tleh. Za ta dela uporabljajo razpoložljivo kmetijsko mehanizacijo vključno letala za tretiranje nasadov iglavcev s herbicidi. Z operativo tesno sodeluje gozdarski inštitut, ki ima mrežo poskusnih ploskev. Pridobivanje semena in sadilnega materiala Velik poudarek je na pridobivanju kvalitetnega semena. V ta namen je bilo že pred leti osnovanih več semenskih plantaž. 81 Od skupne površine 63 ha na plantaži Ci kota, je 49 ha zasajenih z rdečim borom, 5 ha z masecnom, 9 ha pa z drugimi vrstami iglavcev. V letu 1979 so pridelali 550 kg čistega borovega semena. Po drevesu, ki so sedaj stara 10-15 let pridobijo v plantaži okoli 5,5 kg češarkov rdečega bora. Nega krajine Zelo pomembno je delo gozdarjev tudi na področju nege krajine in pri zaščiti posameznih sestojev, dreves in redkih rastlin. Aktivno se vključujejo pri delih ob urejanju zelenih površin v naseljih, ob avtocestah in pri urejanju parkov za oddih ljudi. V ta namen je izločenih samo na področju županije Vas 1 b kom- pleksov imenovanih gozd-park s 1400 ha skupne površine. Zelo pomembni so tudi botanični vrtovi. Eden od njih je na področju gozdnega obrata Vasvar, obsega 75 ha skupne površine. Leta 1920 ga je osnoval Ambrozi Migazzi, ki je znan tudi kot oče arboretuma Malonya v čSSR. Značilnost tega botaničnega vrta je številna zbirka rododendrumov in azalej v naravnem okolju. Migazzi je pričel tudi s proučevanjem aklimatizacije tujih vrst iglavcev. Tako je nastala lepa zbirka iglavcev iz planin Kavkaza, Himalaje, Kitajske, Japonske, iz Skalnega gorovja Severne Amerike in iz Appalachev. Botanični vrt je najbolj obiskan v mesecu maju ko cvetijo rododendrumi in azaleje. Srečanje gozdarjev treh sosednih dežel je bilo uspešno in je prispevalo k spoznavanju gozdarske dejavnosti in k izmenjavi delovnih izkušenj. 82 VEROVAL JE V DREVO, ZATO JE VERJEL V LJUDI ln memoriam Heinrichu Andenmattnu Eden številnih otrok kmeta izpod Zermatta, otrok hudournikov, livad in gozdov, dijak gimnazije v Brigu, tam, kjer se neukrotljiva sila alpskega sveta spokoji, študent ETH v Zurichu, distriktni gozdar v Sustnu (Walis) in kantonski gozdar, »prvo drevo v Walisu«, kakor so ga imenovali prijatelji, to je življenjska pot Heinricha Andenmattna, gozdarja in človekoljuba, strokovnjaka in tenkočutnega humanista, ki je s svojo srčno širino in strokovno doslednostjo navduševal sošolce, kolege in tiste, ki so ga poznali le bežno. S preprostostjo pravega gorjana, ki je ni izgubil tudi na svojem ministrskem položaju, je sprejemal in poslušal sleher- nega, zlasti pa verjel tistim, ki so zrastli in živeli s trdo naravo alpskega gorstva. Odtod je črpal moč svoji trdni odločenosti, da ohrani wališkim otrokom naravni in gozdni prostor neokrnjen in zdrav. Kar je spoznal za pravilno je zagovarjal ognjevito, strastno, s starorimsko dostojanstvenostjo in vztrajnostjo. Odklanjal je negativne težnje gospodarstva in družbe, ki sta v lovu za dobičkom zasvajala in uničevala najdragocenejše orale wališke zemlje. Ničkolikokrat se je pritoževal nad špekulanti in drugimi brez- dušneži, ki so pritiskali nanj z gradbenimi projekti sredi najlepših gozdov. Kot mogočno drevo, »prvo drevo Walisa«, se je upiral temu najhujšemu in sebičnemu nasilstvu moderne dobe. Upiral se je in tudi vzdržal. Njegovo strokovno kariero je spremljal njegov osebnostni razvoj. Brez jasnih nazorskih in strokovnih načel ne bi vzdržal. Njegovim utemeljitvam in razlagam so pritrjevali vsi: politiki, kmetje, intelektualci pa tudi nasprotniki. Andenmatten Levo H. Andenmatten na letni gozdarski skupščini v Brigu (1980}. 83 je bil poštenjak, njegov nazor je bil nadstrankarski, pravičen, brez socialnih, verskih ali kakršnih drugih predsodkov. Svet človeka in gozdarstva je obravnaval dialektično; v vsakem pojavu, naravnem ali združenem, v kmetu ali pianistu je iskal tezo in antitezo, ki ju je harmonično vstavljal v naravne in družbene procese. V študentskih letih je prvič obiskal Slovenijo. Profesor Leibundgut ga je izbral in ga skupaj z nekaj študenti poslal kot prve švicarske študente gozdarstva v Jugoslavijo {1957). Ni se zmotil. Odslej so imeli naša dežela in naši gozdovi novega prijatelja, včasih je izgledalo, slepo zvestega. Tudi za napake, ki smo jih delali, je poskušal analitično ugotoviti opravičljiva vzroke. Vendar ne za vsako ceno, njegov analitični duh za logiko dialektike sta prepričevala, če ideje ni mogel obzidati s čvrstino nazorske poštenosti in pravičnosti, je ni osvojil in zagovarjal. Delal je skupaj z borovnišl>les kot energija« in katerega je spremljalo obveš- čanje, komentiranje in analiziranje v časopisju, radiu in televiziii. Ker že govorimo o: najpomembnejši akciji Zveze v lanskem letu (posvetovanju) moram opozoriti še na eno pomembno novost, ki v pristopu bistveno spreminja naše navade. Posvetovanje je bilo izpeljano z interdisciplinarno širino. Sodelovali so tudi strokovnjaki s področja energetike, strojništva in drugi. Mislim, da je tak pristop pogum, ki kaže proklamacijam o inter- disciplinarni vsebini gozdarstva tudi pota v interdisciplinarne praktične oblike dela in podira cehovske plotove, ki so :zagotovo preprečevali globljo uveljavitev gozdarstva v družbi kakor tudi v gospodarskem prostoru. Tako bi morali nadaljevati! Zveza je v lanskem letu razpravljala tudi o organizaciji terminološke službe za lesarje (gozdarji imamo strokovno terminologijo organizirano na Inštitutu) in pripravljala je nekaj akcij, ki so zaradi stabilizacijskih prizadevanj odpadle, ali pa so bile preložene. Nadvse uspešen je bil strokovni izlet za upokojene kolege, ki se ga udeležuje iz leta v leto več upokojenih tovarišev. Stiki s sorodnimi zvezami v drugih republikah kakor tudi s sosednjo Madžarsko in Avstrijo so bili tradicionalno živi in uspešni. Hitra akciJa Zveze ob spreminjanju zakona o gozdovih je pokazala našo mobilnost in hotenje, da bi sodelovali pri oblikovanju gozdnogospodarske politike, vendar učinek ni bil takšen, kakršnega smo pričakovali. Financiranje in prostori Poseben problem, ki se vleče že nekaj let, je nadomestitev naših poslovnih prostorov (Zveze ter uredništev obeh revij) na Erjavčevi ul. 15, ki bodo kot kaže, v kratkem po- rušeni zaradi dograditve Doma Ivana Cankarja. Medtem, ko je bilo za nekatere v redu poskrbljeno pa bodo drugi (med temi najbrž tudi mi) kmalu brez strehe. Negotovost vpliva tudi na delovno vnemo. Podoben problem, ki delo Zveze ne vzpodbuja, je tudi nenehno otepanje s finančnimi težavami. Ni prav, da mora takšna organizacija tričetrt svojega dela posvečati neposrednim ali posrednim aktivnostim za pridobivanje denarja za svoje delo. Gozdarski vestnik in Les Nove naročnine Posebej veliko časa so delegati namenili obema svojima revijama Gozdarskemu vestniku in Lesu. Najpomembnejši sklep je vsekakor bil, da se obema revijama ukineta žiro računa in da se njuno poslovanje vključi v poslovanje Zveze. Ukinitev je zahtevala SDK, ki se sklicuje na zakon o SDK. Zakaj takšna zahteva - tudi odgovorni tovariši na SDK niso dali zadovoljivega odgovora. Takšna sprememba prinaša poleg sprememb v organi- zaciji poslovanja, še spremembe v upravnem in samoupravnem vodenju, ki je bilo doslej usklajeno z določili zakona o založništvu in tisku ter z ustreznimi odloki in prakso re- publiških organov za informiranje, prosveto in kulturo. Plenum je sprejel tudi nove cene za obe reviji v letu 1981. Delegati so menili, da podražitev ne sme v korak s podražitvijo tiska in ostalih stroškov izdajanja. Odločili so se za približno 18% zvišanje naročnine. Tako bo le-ta znašala za posameznike 210.- din, podjetja 700.- din, za inozemstvo 420.- din in za študente 120.- din. Revija Les bo nekoliko cenejša (200.-, 600.- in za študente 50.- din). Kažejo se spet znaki o resni materialni zagati obeh revij. Zato so nekateri na plenumu v Brežicah predlagali, da bi obe reviji združili, kar pa je plenum zaradi številnih tehtnih razlogov zavrnil. Marca letos bo skupščina Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slo- venije. Ob tej priliki bo posvetovanje o računalništvu v gozdarstvu. Marko Kmecl 94 BODOel GOZDARJI NA TRIGLAVU Septembra lani smo imeli dijaki 3. letnika Gozdarske tehniške šole 3-dnevno planinsko turo. Namen te ture je bil mnogostranski: preizkus telesne sposobnosti, zbližanje z naravo pa tudi strokovno usposabljanje (ogled gospodarjenja z gozdovi na Gorenjskem). Prvi dan smo začeli bolj neptaninsko, saj smo morali z avtobusom najprej iz Postojne do Ljubljane in nato dalje do naše prve postojanke v Doslovče, kjer smo pripravili tudi kratek kulturni program, posvečen F. S. Finžgarju, ki se je tu rodil. Odtod smo odšli v Belec. Ta kraj je za nas, bodoče gozdarske tehnike že tradicionalno zanimiv. Tu smo se srečali s hudourniki in z bojem gorenjskih gozdarjev proti njihovemu uničevalnemu delovanju. Hudourniki odnašajo vse, kar je na njihovi poti. Odnašajo prstenino pa tudi grobe kamenine. Skoraj petina Slovenije je hudourniško področje. Zdrav gozd sam je najboljši bojevnik proti eroziji. Kjer je porušeno naravno ravnotežje, so posledice straho- vite. človek se proti hudournikom bojuje na razne načine. Tu je pomembno predvsem delo gozdarjev. Kjer ne gre drugače, postavljajo hudourniške pregrade. V Belci smo videli tipične hudourniške pregrade. Te so seveda zahtevale ogromno denarja, saj smo izraču­ nali, da bi beton za njih zadostoval za celo naselje. Danes so že v dobri meri zapolnjena, s čimer se jim funkcionalnost zmanjšuje. Druga zanimivost za nas bodoče operativce je bila stara gozdarska žičnica, kakršne drugod v Sloveniji najbrž ne bi več našli. Ker drugačno spravilo ni možno, še vedno uporabljajo ta stara sredstva, ki pa so bila nekdaj zelo razširjena in tudi cenjena. Ima nekaj dobrih strani (na primer tista, da deluje po principu samotežnosti in zato ne rabi goriva, kar je v današnji energijski stiski nedvomno velika prednost). Na žalost ima tudi slabosti (pobira lahko le z enega mesta, naenkrat le dva do tri hlede). Takšno spravilo je kljub določenim prednostim izredno drago, tako da delajo izgubo, kot so nam raz- ložili naši gostitelji. Po ogledu žičnic je sledila prava gozdarska malica, kruh z zaseko in steklenica piva, kar se nam je pošteno prileglo, saj smo imeli že pajčevino v želodcih. To je bit strokoven del poti. ~ele pri Aljaževem domu smo postali pravi planinci. Obloženi s težkimi nahrbtniki smo jo mahnili na Triglav. Prvi dan smo se povzpeli na Kredarico, tu prespali, zgodaj zjutraj pa smo nadaljevali pot na vrh. Vreme je bilo čudovito in naši vodniki, ki so bili že ničkolikokrat na »strehi~< Slovenije, so nam zatrdili, da ima planinec takšno srečo le poredkoma. Sonce je sijalo z največjo močjo, nebo jasno kot ribje oko, okoli nas pa morje oblakov, iz katerega so štrleli posamezni vrhovi, med njimi še posebno lepi ledeniki v Avstriji. Prelepo je bilo, da bi lahko opisaL Na žalost smo se morali hitro ločiti od najvišjega, mogočnega vrha. ~e zadnji pogled na vse strani. Ustavili smo se pri koči Planiki, nato pa smo jo. mahnili na Dolič in dalje na Triglavska jezera, kjer smo tudi prespali. Tretji dan smo bili vsi nekoliko žalostni, saj je bil to zadnji dan te naše zanimive in lepe ture. Po lagodni hoji smo po petih urah prispeli na naš cilj, do slapa Savice. Med potjo smo poslušali strokovno predavanje prof. Mlakarja in inž. Krasnova o vegetacijskih pasovih, o planinskem rastju in o Triglavskem narodnem parku. Nedvomno je bila tura več kot prijeten izlet, saj smo močno obogatili svoje znanje in tisto kar smo se naučili iz knjig prenesli v naravo. Poleg tega smo okrepili prijateljske vezi v naši razredni skupnosti pa tudi s profesorji smo vzpostavili drugačen, bolj prisrčen odnos. Mislim, da je tura v vseh pogledih uspela in upam, da bo Gozdarska tehniška šola s takšno prakso nadaljevala tudi v prihodnje. Milan Poročnik 95 Visoko priznane GG Maribor Konec lanskega leta so delavcem Gozdne- ga gospodarstva Maribor v Domu jugoslo- vanske armade v Mariboru slovesno podelili priznanje Sekretariata za ljudsko obrambo SR Slovenije za uspešno prizadevanje in uspehe, ki so jih dosegli pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite kakor tudi v obrambni pripravljeno- sti kolektiva. Ob tem uspehu je bilo povdarjeno, da ima takšno priznanje še posebno ceno zato, ker je na tako širokem območju zgraditi obrambno pripravljenost še posebno zahtev- no delo, hkrati pa zelo pomembno, saj pokrivajo gozdna gospodarstva z narodno- obrambnega vidika izredno pomembno področje. Novosti z Brkinov Gozdna gospodarstva Slovenije (SGG Tol- min, GG Novo mesto, GG Kočevje, GG Slo- venj Gradec, GG Kranj, GG Maribor in Na- zarje, GG Ljubljana, GG Celje, GG Postojna, Zavod za melioracijo Krasa Sežana in GG Bled) so si celotno območje Brkinov, ki ga je prizadel lanski jesenski žled, razdelila na bazene, v katerih bodo opravila vsa naj- nujnejša sanacijska dela. 96 ZA1PUS NA IB tLr U( VU Foto: prof. Franjo Rainer Koordinator del je dipl. inž. gozd. Silvij Blaj {TOZD Idrija), ki ima s podobnimi deli naj- več izkušenj. Zadnji podatki o škodi v Brkinih (žled je bil namreč tudi drugod po Sloveniji, kjer škode tudi niso zanemarljivo nizke) govore, da je poškodovanih 13.000 ha gozdov, kar je ena tretjina vseh gozdov s katerimi go- spodari Zavod za melioracijo Krasa v Se- žani. Tako bo treba izdelati 350.000 m3 lesne mase (pretežno listavcev), postopoma pa še 700.000 m3; umetno bo treba obnoviti 2250 ha gozdov, postopoma (naravno) pa še 6000 ha. Med prizadetimi je 10% družbenih in 90 % zasebnih gozdov. Uničenih je tudi 1500 ha nasadov iglavcev v starosti od '10 do '15 let. Dogovor gozdnih gospodarstev Slovenije imamo. Brez dvoma je to največ, kar ti kolektivi lahko nudijo. Vendar lahko vsak poznavalec gozdnogospodarskih razmer brez obotavljanja ugotovi, da to za odstranitev škode (o sanaciji niti ne govorimo) ne bo dovolj. Učbenik po gozdarsko V pripravi je nov učbenik za 4. razred osnovne šole in sicer za predmet spozna- vanje narave. Medtem ko je bilo v starem učbeniku nekaj nerodnosti, strokovnih nam- reč, pa so pcglavja o gozdarstvu v novem pregledali strokovnjaki Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Glavni recenzent mag. Igor Smolej pa je dodobra obdelal in tudi spremenil vsebino in sicer tako, da je dosedanje faktografsko našteva- nje in opisovanje gozda zamenjal z ekolo- škim pristopom, ki naj mladega bralca že v prvem ,,knjižnem« srečanju z gozdom navaja na kvalitetnejše opazovanje in odnos do gozda. Učbenik bodo natisnili že v letošnjem letu. PRILOžNOST ZA IZVIRNEŽE Gotovo ste že opazili, da je naša vin jeta (fotog rafija} v rubriki ZAPIS NA BUKVI zelo izrabljena. Kako tudi ne, saj jo uspešno uporab lj amo že vrsto let. čeprav je izredno nazorna in posrečena pa jo bomo morali spravit i v arh iv. Toda nimamo nove! Zato naše uredništvo razpisuje n atečaj za fotografski posnetek ali risbo, ki bi čim bol j popolno ponazarjala vsebino rubrike ali njenega naslova. Pogoj i natečaja : Izdelek je lahko risba v tušu ali črno-bela fotografija ali dia posnetek. Rok natečaja je 10. 4. 1981 . Najbol jšo rešitev bo uredniški odbor nagradil s 1.500,00 din. Najbo ljše štiri rešitve bomo objavili v naši reviji. Prispevek za natečaj pošljite na naše uredništvo ljubljana, Erjavčeva ul. 15.