87. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. aprila 1904. [shaja vsak dan zvečer, iaimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemali za avstro-ogrske dežele za V86 leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vee !eto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj« [delala toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobno vpoSiljatve naročnine 88 ne ozira. — Za oznanila 88 plačuje ođ peterontopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih alicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. — Upravnifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Slovenski Narod" telefon št. 34. Hrvatske stranke. Strankarske razmere na Hrvatskem so postale v zadnjih letih uprav kaotične, tako da dandanes žo nihče ne ve, pri čem da je, zlasti, ker je razloček med posamičnimi strankami tako subtilen, da ga ne mere spoznati, kdor nima natančnega vpogleda v osebna razmerja med mero-dajnimi osebami. Zadnji Čas je strankarsko valovanje postalo posebno živahno in so se nasprotja zelo poostrila, čeprav ni k d c ve kako dolgo tega, kar so se opozicijonalne stranke združevale in sklepale mir. Minoli dnevi so nam prinesli dve vesti, ki kažeta, kako silijo na površje nove struje. Prva vest je, da je ustanovitev klerikalnega dnevnika zagotovljena stvar, druga vest je, da so hrvatski na prednjaki ustanovili svoj tednik »P o-k r e t«, čigar prva številka je že izšla. Napredne stranke na Hrvatskem se ni in tuđi novi list »Pokret« nima namena, jo ustanoviti. »Pokret« ima namen, združevati mlajšo hrvatsko generacijo in jo voditi pri pozitivnem delu na vseh poljih narodnega življenja. Zlasti ima pred očmi izpolnitev in času primerno premembo hrvatskega narodnega programa. Vzpričo obstoječim razmeram je cbsebi umljivo, da imajo hrvatski naprednjaki tudi jasne nazore o stališču^ ki je morajo zavzeti napram rimskemu klerikalizmu, in razložili so te svoje nazore v »Pokretu« tudi popolnoma nedvomno. V tem oziru obetajo, da bodo stali zvesto na sta-1 šČu Račkega, Stroesmavra, Mesića, Žužele, Dobrile in drugih ter odbijali pogubne poizkuse, ki pod raznimi krinkami poizkušajo razdvojiti in zastrupiti narod ter ga pripraviti za službo tujim interesom. Naprednjaki pravijo, da se v verske zadeve niso in ne bedo nikdar vtikali, ker smatrajo verske resnice za vprašanje vesti in prepričanja voakega poedinca, za stvar, v kateri vsak poedinec su-verensko odločuje. Prav za to, ker so verska čuvstva svetinje, katerih se drugi ne smejo dotikati, borili se bodo naprednjaki proti vsakemu poskusu, da bi verska vprašanja postala predmet politični agitaciji ali strankarskih bojev, vsakemu poizkusu, dati narodni borbi značaj te aH one konfesije ali državno oblast postaviti na konfesijonalno stališče. To je program hrvatskih napred-njakov. Lepe in možate so njih besede, ali, dasi je prerokovanje nahvaležno delo, se vendar upamo hrvatskim naprednjakom prerokovati, da s takim programom ne bodo Hrvatske ubranili klerikalne povodnji. Tudi slovenski naprednjaki smo se postavili na velikem shodu zaupnih mož 1. 1894. na enako stališče, ker tedaj še nismo poznali namenov klerikalizma, njegove nizke morale in njegovih grdih sredstev. Sele dolgoletni boj nam je dal popoln vpogled v klerikalni arzenal in nas je pri-moral, da smo nastopili drugi pot. Smisel programa hrvatskih napred-njakov je, da bodo naprednjaki proti klerikalizmu stali v defenzivi. Po našem prepričanju je to napačno, kajti v delenzivi se nikakor ne bodo mogli ubraniti navalov klerikalizma. Hrvatski naprednjaki mislijo, da ostane en del duhovščine zvest narodnemu programu. Tudi mi smo živeli v tej zmoti in doprinesli silne žrtve, da bi se ohranilo soglasje med posvetno inteligenco in med narodno duhovščino, a bilo je zaman. Sicer je na Kranjskem še vedno nekaj narodnih duhovnikov, ki se ne strinjajo s klerikalno politiko, ali ti so se sploh odtegnili vsakemu političnemu dolu. Škof jih je v to prisilil. Spominjamo se, kako je nekemu župniku grozil s suspendiranjem, če bi delal pri volitvah klerikalni stranki kakih težav. Proti škofu se ne more noben duhovnik vpreti in zato je prazna nada, da se bode kak del hrvatskih duhovnikov ločil od svojih klerikalnomadjaronskih škofov. Škofje imajo tisoč sredstev, da duhovnika ukrote in kako brezobzirno se izrabljajo ta sredstva, vidimo na Kranjskem. Čim bo na Hrvatskem ustanovljena klerikalna stranka pod patronanco škofov in vlade, bodo tekom petih let vsi duhovniki v njeni službi, a če se bodo naprednjaki borili samo v defenzivi, ne bodo proti taki sili ničesar opravili. Klerikalizmu se da na Hrvatskem zajeziti razvoj le, če se takoj sedaj, ko se je začel gibati, začne brezobziren ofenzivni boj ; Čim se stranka konsolidira, bo vsak boj vsled zaostalosti kmet. ljudstva in malega meščanstva tako težak, da se morda sploh ne bo dal voditi. Tudi v političnem življenju velja kar, smo mi nekoliko prepozno spoznali, da je namreč najboljše pariranje — udarec. Vojna na Daljnem Vztokn. Kaj sedaj? Novi poveljnik ruskega brodovja v Port Arturju — Skridlov — je že imenovan, vendar bodo še pretekli tedni, predno bo mogel dejansko prevzeti vrhovno poveljstvo portarturške eskadre. Za ta čas bo brez dvoma komando v rokah podadmirala kneza Uhtom-skega. Njegov položaj pa ne bo baš prijeten. Kot začasni poveljnik ne bo mogel nastopati z ono eneržijo in železno voljo, ki bi bila sicer potrebna. Zavest, da bo se skoro moral umakniti novemu vrhovnemu poveljniku, ne bo ugodno vplivala na njegovo delovanje, ampak ga bode še celo ovirala. Dalekosežne načrte delati iz svoje inicijative mu ne bode mogoče, ker mu nedostaja v to potrebnega časa; pri tem bi ga pa tudi zaviral dvom, ali bo admiral Skridlov te načrte kasneje odobril, ali jih ne bo morda zavrgel. Admiral Stark, prvi poveljnik port-arturškega brodovja, ki je vedel, da se ima skoro umakniti s svojega mesta novi moči, se je z ozirom na to držal popolnoma pasivne taktike. Ko je prevzel poveljstvo admiral Makarov, je prešinil rusko mornarico na Daljnem Vztoku docela nov, svež duh, ki se je javljal v krepki aktivnosti. Sedaj po katastrofi dne 13. t. m. se bode rusko brodovje znova moralo povrniti k pasivni obrambi portarturške trdnjave. Knez Uhtomski se bo omejil na previdno defenzivo, da bo brodovje kolikor mogoče, nedotaknjeno ohranil admiralu Skridlovu. Ta taktika pa se strinja tudi s splošnim sedanjim položajem na bojišču. Ni še namreč napočil ugodni trenotek, da bi se izvršile važne operacije na kopnem, pa tudi Japonci še niso pripravljeni v toliki meri na boj, da bi uspehe, ki bi se jim pod drugimi okol-nostmi sedaj nudili, na najralini-ranejši način izkoriščali na škodo Rusije. Položaj v Port Arturju ni bistveno drugačen, kakor je bil pri prvem napadu dne 8. in \). svečana. Potopila se je sicer oklopnica „Petropavlovsk" in neznatno je poškodovana „Pobjeda*', zato pa so „Retvizan", „Cesarevič" in „Palada" že zopet sposobni za boj. Vojna sila portarturške eskadre je torej ista, kakor je bila po prvem japonskem napadu, in je še vedno tolika, da more vsikdar z uspehom motiti japonske operacije, ako bi morda Japonci hoteli izkroevati svoje vojaštvo na polotoku Liaotong. Da je rusko brodovje v Port Arturju kar se tiče številnosti, še vedno toliko, da se se lahko bojuje z admiralom Togo s precejšnjo nado na uspeh, smo že v soboto dokazali s statističnimi podatki. Saj tudi admiral Togo razpolaga k večjemu s 40 do 50 vojnimi ladjami ioklopnioami, kriiarkami in torpedovkami), ako namreč odštejemo one ladje, ki so bile pred Port Ar-turjem in Čemulpom močno poškodovane in sicer oklopnice »Jašima«, »Fudži« in »Šikišima«, oklopni kri-žarki »Tokiva« in »Asama«, kri-žarki »Nitaka« in »Takasage« in končno kriiarko »Takašino«, ki se je pred Čemulpom potopila. Takisto pa imajo tudi Rusi še nad 40 za boj sposobnih vojnih ladij v Port Arturju, kar reprezen-tuje tako vojno silo, kateri se končno ni bati odločilnega boja, ako bi to razmere in okolnosti nujno zahtevale. Kolikor pa se da presoditi, ne bodo nastopile take razmere, zato pa bode sedaj glavna nalega vsakega poveljnika portarturškega brodovja ta, da bo svojo eskadro ohranil, kolikor mogoče nedotaknjeno, dokler ne dospe na bojišče baltiška morna- rica, ki bo njegovo pozieijo tako ukrepila in ojačila, da bo brez bojazni lahko prešel iz defeniive v efenzivo in si v svojih akcijah zastavil končui cilj — popolno uničenje japonskega brodovja. To pa je samo mogoče, ako ima Rusija na Daljnem Vztoku toliko vojnih ladij, da je napram Japoncem v pretežni premoči. Vendar pa se bo dalo to tem ležje izvršiti, čim preje se bo močna baltiška eskadra poslala na Daljni Vztok. Iz vsega tega pa je razvidno, da se z izgubo oklopnice »Petropavlovak« položaj v Port Arturju za Ruse ni tako poslabšal, kakor se splošno misli in kakor bi želeli sovražniki Ru-8'je! Novi boji prod Port Arturjem. Rusko brzojavno agentstvo poroča: V petek zjutraj ob G. uri se je pojavila na obzorju mala sovražna eskadra, ki se je pa skoro zopet oddaljila. Ob 10. uri predpoldne so se japonske ladje, 23 na številu, iznova približale Port Arturju in se delile ▼ dva oddelka. Prvi oddelek se je ustavil pri LaotiŠanu in jel bombardirati obali Tigrskega polotoka, drugi oddelek pa je priplul v obliije rede in streljal na Zlato goro in na baterije. Bombardiranje je trajalo neprenehoma do 1. ure popoldne. Naše ladje so se napadu odzvale in takisto jele streljati na sovraga. Neki dobro namerjeni strel je poškodoval neko japonsko kri« iarko. Po drugih poročilih pa ste bili dve japonski vojni ladji močno poškodovani. Utrdbe in mesto niso prav n;Č trpele. Nekaj Kitajoev je bilo ubitih, ranjena pa sta bila dva Rusa in dva Kitajca. V nasprotju s tem poročilom pa se javlja iz Berolina, da se je pri zopetnem napadu japonskega brodovja na Port Artur pretekli petek potopila ruska oklopnica »Seba-stopol« in da je bila Še neka druga oklopnica poškodovana. Uradno še ta vest ni potrjena. Poročilu o potopljenju oklopnice »Se Ksaver ffleško: Ob tihih večerih. Ljubljana 1904. — Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg-3 I. Kadar vam bo duša sanjava, polna neznane otožoosti in tihega nemira, kadar vam bo srce prekipevalo plahega, nepojmljivega čuvstva, tedaj odprite Meškovo melanholično knjigo *Ob tihih večerih« in tedaj ga boste razumeli popolnoma. V duši vam bodo zvenele enake strune in slast vam bo topiti se ob teh mehkih besedah, naslajali se boste ob teh bolno-čuvstvenih slikah in objemal vas bode lahen, žalen pajčolan turobne poezije. Ni ga v knjigi razposajenega akorda, monotono čuvstvo je razlito po njej, čuli boste same trepetajoče zvoke ranjenega srca. Drhteče srce bo plakalo pred vami, saj ni ga v slovenski literaturi ametnika, ki bi podal javnosti tako odkrito najbolj tajne misli srčnih globin, ki bi se ne bal profaniranja svojega svetišča od strani brezsrčnega sveta, kakor je pokazal to Meško zlasti v tej knjigi. Svoja čuvstva ume izražati z veliko virtuoznostjo, in danes nismo več vajeni slušati tako ostro in naravno izraženih čutil. Krvaveče srce in meflstcfelski r ni.-h modernega sveta se slabo strinjata. Meško ni romancier, vsaj v tej knjigi imamo pred seboj najneirej šega lirika. Subjektivna lirika, rahli in fini odmevi njegovega srca so izraz, glavna oznaka teh novelet, slik in vinjet, zbranih v knjigi »Ob tihih večerih«. Epskega je v njih prav malo, dejanja ni skoro nobenega, in še to, kar ga je, ni epski izraženo! To so poezije v prozi, ali silno razvlečene, skoro razblinjene, kar kvari plastiko, kar vodeni vtis. Dejanje je pri njem velik okvir, nesklenjeno ogrodje, ki obsega misli in čuvstva in filozofijo pisateljevo. Premalo je upošteval ono zlato pravilo, namenjeno v prvi vrsti pro7aikom: »In der Deschrankung zeigt sich erst der Meieter«. To je merodajna in umetniška zahteva od vseh pisateljev, tega pogrešamo v prvi vrsti pri Mešku, in to je vzrok, da ta pisatelj ne more biti popularen pri naših čitateljih, čeprav razpolaga s prekrasnim jezikom in je lahko vzor slovenskega prozaista. V svojem genreu pa Meško ne najde izlepa tekmeca med našimi pisatelji. Svoja čuvstva zna imenitno izražati, svoje misli povedati z izbranimi besedami, da se čuje na mestih kot muzika Meškov jezik. Slike so mu poetične in zagrnjene na mestih z neodoljivim čarom, barve žive in jasne. Najlepše delo v tej zbirki se mi zdi »Legenda o čudežnih očeh«, ki obiluje prelestnih mest velike lepote. Osnovni motiv je znana legenda o menihu, ki je bežal v puščavo, da pozabi dvoje nebeško-divnih oči, ki jih je srečal na potu svojega življenja, a pozabiti jih ni mogel. Meško piše: »Njene oči 80 ostale ob njem in v njem. V dušo je vjel njihov žar in ni ga izpustil več; ob njihovem ognju se mu je vnel v srcu velik plamen in ni ugasnil več . . .« To legendo je vzel za snov svoji romanci in potem pripoveduje, kako je videl nekoč on devo vseh dev s čudežnimi očmi. Tu postaja Meško romantik, ali bolje, neromantik, opisi so mu čarobni, bajni, deva kot zakleta kraljičina: »Sama je hodila, počasi je stopala po beli poti; dolga, bela obleka se je vila za njo po beli poti kakor obleka kraljičin v knjigah nemških pravljic ... Po obleki so se ji valili zlati lasje; segali so do tal in so se blesteli v opoldanskih solnčnih žarkih kakor čudotvorni plašč kartagiške boginje Tanite . . «Tu je opisal Meško germanski tip ženskega ideala, po kateri se ne pretaka Živa, rdeča, temveč modra kri; taksne žene ne žive v današnji moderni dobi, temveč so živele v fantaziji nemških »minne-s&ngerjev« in romantikov, ki so jih postavili v obokane, gotske gradove. Ženo sploh Meško rad opisuje kot napol eterično bitje, pa naj si bo komtesa Neli ali katera druga. Vee imajo zlate lase in modre oči, kakor potočnioe, in vse se nam zde kot zaklete kraljičine. Žene pri Mjšku niso realna bitja, temveč so fikcija njegovih sanj. »Legenda o čudežnih očeh« je harmonično, krasno umetniško delo, enotna je v slikanju čuvstev, v njej so mesta, ki čitatelja kar omamljajo Pisana je subjektivno, in drago mi je bilo, ker Meško ni razgrinjal pred menoj prečrnih slik. V drugih povestih pa je Meško prevelik pesimist, bolne jokavosti in Bvetobolja. Nt se mi zdel več naraven, postaja afektiran, čitanje utrudljivo, in čitatelj se ne more iznebiti čuvstva, da se dela pisatelj samo in-teresantnega. Vendar je to pravzaprav krivično, ker mi niso neznani trenotki, ko napadejo sinu človekovega hude sanje, a to je samo hipno razpoloženje in ne globoko prepričanje. Jako drzen in oster simbolik je Meško na takšnih mestih, nepravična so njegova očitanja napram svetu. »Človek, ki atoji ob grobovih in plaka«, govori: »Neizmeren je ta svet in ves trd in sovražen je, brez ljubezni in brei sočutja ter brez vsega usmiljenja . .. bastopol« se bije na petrogradski borzi splošno verjame. Vsi ruski mornarski rezervisti so poklicani pod zastavo. — Ta veat pa, da so Rusi izgubili zopet eno oklopnico, je silno neverjetna. Ni namreč misliti, da bi se Rusi sedaj ne držali popolnoma rezervirano in da bi ne pazili skrbno na vse, da bi ne izgubili nobene ladje več. Sicer pa, ako bi bilo dotično poročilo resnično, bi se gotovo sporočalo tudi iz uradnega vira iz Petrograda, kjer še doslej niso ničesar prikrili, četudi je bilo nepo voljno za Rusijo. Japonci so se umaknili. Iz Petrograda se javlja »Stan dsrtu« v London, da so hoteli Japonci ob izlivu reke Jalu izkrcati 12 000 vojakov. Ker ao bili popolnoma prepričani, da nikjer v obližju ni Rusov, so bili toliko neprevidni, da niso opazili močnega ruskega voja, ki je iz zasede prežal nanje. Rusi niso Japoncev prt izkrcanju prav nič motili. Ko je pa bila že cela armada na suhem, so jo obkolili in vnel se je hud boj. Japonci so biti poraženi in so se morali u-^a k niti na ladje. Rusi so vjeli mnogo Japoncev in jim odvzeli tudi več topov in dosti streljiva in provijanta. Ko so se Japonci že umaknili na ladje, so Rusi še neprestano streljali nanje. Japonske izgube eo baje zelo velike. — Ako je ta vest resnična, dokazuje, da Japoncem, dasi imajo pretežno premoč na morju, ne bo tako lahko se izkrcati v južni Mandžurski ali na polotoku Kvsntung, kakor so prorokovali nekateri nemški listi. Prav gotovo pa je, da bo prišlo na vseh mestih, kjer se bo izkroevalo japonsko vojaštvo, do ljutih bojev in da bo samo od teh odvisno, ali se bo poskušano izkrcevanje posrečilo, ali ne. Port Artur padel? »Kreuzzeitung« iz Berolioa javlja: Na dobro poučeno mesto je pravkar došla brzojavka, da so Port Artur že zavzoli Japonci. Imenovani list pa najbrže sam ne verjame tej vesti, ker pravi, da je treba še po čakati, da se poročilo od kompetentne strani potrdi. V Berolinu oa-ffiem prav nič ne verjamejo tej vesti in naglašajo, da je najbržb nastala na pariški borzi. Mi pa pripomnimo, da se je še vsakokrat po vsakem japon siem napadu poročalo, da je Port Artur že pal — a je £e vedno v ruskih rokah. Tudi navedena bero-linska vest b;> taka Časnikarska vest. Pogibelj oklopnice „Petro-pavlovsk". Admiral Togo je uradno poročal svoji vladi, da je 11. t. m. znova na-pal Port Artur. O polnoči je dal v bližini portarturstcga pristanišča položiti mine, nakar se je oddaljil 15 milj daleč na morje. Oilopnica »Petropav-lovskec je naletela, ko je priplula iz pristanišča, na tako japonsko mino Izgnan in zavržen in kakor proklet . . .« Takšna mesta zbude v čitatelju nemir, razočaranje, disonanco, so brez podlage, brez umetnosti. A še hujše sledi: »Ko s^m omagovai pod križem, ste me še sunili s trdo roko, udarili ste me s surovo neusmiljeno pestjo, naravnost v lice in v oči ste me udarili, da so se mi vauie solze in me je polila kri . . . Kaj sem vam storil, bratje, da me sujete in me bijete ter mi režete srce . . .* Meško je svečenik na Koroškem, in kaj čuda, da stoji ob grobu svojega naroda in plaka! Takšna pisava je sicer mehkužna in obsodbe vredna, no, Mešku jo oprostimo. V Korotanu je treba življenja in moči, pesmi polnih sile, ne pa pohujšljivih, obupnih pred-smrtnic. S temi se jemlje narodu zaupanje v svojo bodočnost in brez tega je narod mrtev . . . Lira je glavni Meškov inštrument, lirik je, prenežen, poln hrepenenja, neznane žalosti in tuge. Solze so njegove družice, jok je njegov tovariš. Epska stran njegovih spisov je BKrcmoa in neznatna. in je zletdla v zrak. — Nasproti temu pa zatrjuje »Novoe Vremja«, da so »Petropavlovska« zadeli torpedi japonskih podmorskih ladij, katerega mnenja je tudi veliki knez Vladimir, oče velikih knezov Cirila in Borisa. Zuano je, da imajo Japonci dve taki podmorski ladji in ni dvoma, da je ena od teh potopila »Peterpavlov-ska«, a da je tudi sama bila uničena. Na potopljeni oklopnioi je bilo le 600 mož in od teh se jih je rešilo 75 Japonski oficirji na delu 1; Harbina se poroča, da so v bližini železniške proge vjeli zopet dva japonska generalštabna častnika. Ob* sta bila oblečena kot tibetska Lama in sta sprva poskušala ubežati. V njiju šotoru so našli 30 kil piro-ksilina, več metrov razstrelnih žic, nekaj dinamita in več drugih stvari. Najbrže sta hotela razstreliti most preko rekd Noni. Ob* ujetnika sta popolnoma hladnokrvno priznala, da sta imela namen razdejati železniško progo. Koncentracija Rusov na reki Jalu. Iz Koreje se preko Tokija javlja, da so Rusi na desnem bregu reke Jalu koncentrirali 20 000 mož z na menom, da hi preprečili Japoncem prehod prako reke in n*da!jno prodiranje v Mandžurijo. Drugi takisto japonski viri pa zatrjujejo, da stoji na desnem obrežju že imenovane reke 100000 Ruaov. Iz teh nasprotujočih si poročil se kaže, da Japonci niti približno ne vedo, kako velika je ruska armada, ki se nahaja v južni Mandžurski. Od .jJeniseja" položene mine Londonski listi trde da Rusi ne vedo več na katerih mestih je položil razatreljeni »Jenise;« šest min. Ob eno teh min je zadel tudi »Petrcpav-lovsk«. Nadalje se zatrjuje, da potop ijena oklopnica deloma zapira izhod iE pcrfcaturškega pristanišča. Admiral Skridlov. Admiral Skridlov se bo, kakor se poroča iz Petrograda, predao odide na Diijni Vztok posvetoval z generalom St3rkom, katerega je še te dni car sprejel v avdijenc:, in s prav-Lar iz Port Aiturja došlim polkovnikom Zajačkovskim, da bo natanko poučen o razmerah v Port Arturju in bo po tem uredil sv.je postopanje. V morparskih krogih vlada prepričanje, da se bosta Skridlov in Kuro-pstkin izborno podpirala drug drugega. Parlamentarni poiožaj. Praga, 17. aprila. Poljski klub vztrajno nagovarja Miadočehe za delegacijske volitve, ker so Poljaki že pred Veliko nočjo, ko so se zo-perstavili volitvam v delegacije, stavili pogoj, da pomagajo s svojo o policijo Miadočehom le( ako zadnji donu ste volitve po Veliki noči. Jutri se vrši skupna sej« parlamentarnih komisij mladočeškega kluba, črtnih agrarcav in Jugoslovanov. V tej seji bedo dcgnali o deltgaoijskih volitvah in o taktiki v predstojeČem državnozbersk^m zasedanju. Eien del MJadoč^hov priporoča, naj se volitve v delegacija obstruirajo, večji del pa je za to, da se pripuste volitve, da se postav: na dnevni red tudi p r e-osnova opravilnika in avtonomni carinski tarif, da dobi vlada priliko, naj pokaže, ako res hočd imeti delaven parlament. Dunaj, 17. aprila. Dr. Lue-g e r je izjavil na nekem shodu, da o avstrijskem parlamentu ni vredno govoriti, ker nima nikake veljave. Po njegovem mnenju bi se uvedel v pfc, d! red le tedaj, ako se da predsedniku v roke nov strogi poslovnik. Stfdaj lahko 20 oseb popol-QOfl moti Vi : ko t br*vnai0< Soin ograd, 17. aprila. Posl. d*. Sv 1 v e s t e r je priobčit v »Sdzb. Volksblt « političen pregled, v kate rem pravi, da tudi predstojeće zasedanje ne bo nič spremenilo na po loiaju. Koncem meseca junija začne vladati § 14 Kor-ber,3V absolutizem bo tudi v bodoče Vi I I c->odo tostranske polovice. Kur bei/i priporoča, naj otežuje položaj Slovanom, pred vsem Čehom ter naj začne vladati z nemško pomočjo. Na snovanje večino ui mogoče prej misliti, dokler se obstrukcija ne odpove svojim bojnim sredstvom. Sprememba opravilnika bi v sedanjem trenotku bila brezuspešna. Spravne konference med Čehi in N.*ii»ci bi imele le te-daj kaj uspeha, ako bi se Čehi odpovedali svojim predpogojem. Končno piše, da se je vsled dosedanjih do godkov na rusko - japonskem bojišču polotila avstrijskih Slovanov nekaka malodušaost ( ? ). Skupne ministrske konfence. Budapešta, 17. aprila. V konferenci so se pojavile velike diference. Vkljub temu, da so včeraj trajale konference pet ur, niso mogli sestaviti proračuna. Konference so se prekinile ter se bodo nadaljevale šele prihodnjo nedeljo. Dfarence obstoje namreč v tem, ker zahteva vojni minister v proračunu za leto 1905 celih 30 milijonov za nove topove, dočim zagovarjata oba finančna ministra neugodni blagajniški pelo žajt ki dovoljuje zahtevane milijone le v nianjš h obrokih. Zadeva pride pred kronski avet tor razsodi cesar. Ogrski državni zbor. Budapešta, 17. aprile. V včerajšnji seji je posl. K e 1 e m e n (Kossuthovec) utemeljeval svoj predlog glede revizije volilnega zakona. Njegova zahteva temelji na sledečih šovinističnih pogojih: Volilna pravica je splošna in sicer ima pravico voliti vsakdo, ki plača kak državni davek, ki je izpolnil svojo vojaško dolžnost ter je zmožen m a d j a r -ščine v besediinpisavi. Glasuje se javno po občinah. Volilni okraji se merajo tako razdeliti, da pride na vsak okraj vsaj 25 madjarsko govorečih voli 1 c e v. Ministrski predsednik grof T i s z a je imel vendar toliko diplomatičke sramežljivosti, da je izjavil, da ne gre odločitev kakega zakona prejudicirali s principiainim stališčem. Zf.konodajstvu se morajo pustiti popolnoma proste roke, zato presi zbornico, naj predlcga ne stavi na dnevni red. Po njegovi želji se je tudi igo-diio. — Potem je zbornica n&datje-vala razpravo o regui&ciji plač ko-mitatnim uradnikom. L;udska strsnka se je izrekla proti reguiaoiii. Dogodki na Balkanu, B e \ g r a d , 17 aprila Med Srbijo in Bolgarijo se vrši dogovor zaradi cerkvenih in šoiekih vprašanj v M^cedoniji. Sofija. 17. aprila. V D.*inopolje je prišlo ii Carigrada več uradnikov ruskega poslaništva, da pospešujejo vrnitev bolgarskih begunov. Ti ur d n^ki morajo nadzorovati, ako izpol-nuje turšta vlada svoje obljube. Po-žgane hiše gradijo na državne siro ške, najemnino mor«jo vračevati in razcJeijevati državno zemljo med obubožane domačine po Macedoniji. Carigrad, 17. aprila. Sultan je sprejel bolgarskega điplcmatičnega ag?nta Načovič* v posebni **vdi-jenci. Turška se zanaš*, da vsi d dogovora z Bolgarijo letos ne bo nove vstaje v Macedoniji ter ji bo mogoče, polagoma razorožti svoja vo j a v Drinopolju in Solunu. Pruska prot! Poljakom. Bero lin, 17 aprila. Včeraj se je razpravljalo v pruski gosposki zbornici o naselbinskem zakonu, ki je naperjen na gospodarsko uničenje Poljakov. Vojvoda Drachenberg je rekel v dtbiti: »Živimo v dobi izrazite narodne zavesti. Tudi Avstrija ni več nekdanji močni jez za odbijanje slovanskih navalov od vzhoda.« Ls grof Prascima je govoril proti zakonu, ki je krivičen in nemoralen. Državni minister grof Posadowski je zagovarjal proilogo. češ, da poljske agitacije ni izval kulturni boj, U-muč je to le narodnostni boj. Zbornici naj vladi dovoli orožje, ki ga rani, da drži kviško neinštvo. Minister pl. 11 a m m o r s t e i n je poudarjal, da je poljska nevarnost zelo narasla. Treba je storiti vse, da se nemštvo ojaČi. K temu je treba ostrega orožja. Zakon je bil seveda sprejet. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 17. aprila. Tukaj krožijo danes neugodne vesti z afriškega bojišča. H-reroji so baje uničili celo kolono majorja G asenappa 350 mož. C-jSerjU prikrivajo nesrečne vesti. Dopisi. Iz Sore pri Medvodah. Naš gospod župan medvodski France Svoljšik, pravzaprav Smolec iz S vetja, ki je nekoč plačal neki ženski za trudapolno delo cela dva peharja krompirja, se pritožuje, da naš čistiti gospod župnik Anton Borce hvali njegovega zeta, celo žuga mu, da ga bode tožil, ker tako se deia razpor in zdražba med zakonskimi; mi pa pravimo, da je zet slavnega Smo'ca več vreden, ket so oča Smole Očetu SmoJcu pa voščimo, da bi mu rodil krompir prav obilno, kajti cene troškov so dandanes višje, kot so bile, torej za d/a peharja krompir|a se tako trudapolno delo e more več opravljati, če bi bila še boljša mera in tudi vrhata, kar pa skoraj gotovo ni bilo; poglejte no oče Smolec kako je dandanes svet »ferder-ban« Ker tako radi govorite, še to nam povejte, zakaj je šla Vaša dekla proč V Ker radi hodite k knezoškcfu v posvete, kakf.r tu ii preškemu žup niku Janezu kar ie tudi trudapolno delo, zato tako široko hodite kot bi bili vojak pri c kr dragonskem polku, ali bedite ntin kaj pojavnih, saj imate mlado ženo —--Z*to pa mi Vam plačamo dvajset poiaih natlačenih vrhanih peharjev krom pirja. Poglejte no, kako srno liberalci dobri ljuje, ki radi dobro plačamo, Vi Slovenčevci pa samo dva peharja. To je pač malo. Toliko za danes Prihodnjič kaj več Na svidenje! Iz Borovnice. Dne 15. t. m. zjutra; je nsgioma, zadet cd kap:, izdihnil svojo blago dušo g. Jos. Ga-briel. Rajni, rodom Č^b, je prišel v Borovnico pred 37 leti in j« ves ta čas službocal tu kot železniški urad nik in bil mnogo let kot vzoren in jako priljubljen načelnik postaje dok se ni pred 7. leti podal v zasluženi pokoj, katere?* je pa, žal, premvo Čaea uživa!. Pokojnik bil je delavtn pri ustanovitvi tukajšnjega Bralnega društva in njegov S ved Član do konca svojega življenja. L njim smo :zgu bili navdušenega Slovana, milega pri jatejja in izbirnega družabnika, ka t«ri nam ostane v trsjntm spominu. Pokojnik zapuiČa vdovo, vrlega sina, katerima izražamo na tej brit&i izgubi tem potom svoje globoko so-lalje. Počivaj v miru! Iz Št« Ruperta. V p-tek i-čer ofcoli poiu 9. ure >aL'fzii v komaj 10 m-nut eddatjeni vasici Vrh nad hišo posestnice RugeJ po domače Tonka cg-enj. Isti itriJ se je t«ko hitre, da preden ja mog'a tu kajšnja požarna bramba priti na kraj požara, bile so že tri hiše z 10—12 gospodarskimi poslopji v piam^nu. Ogenj je zažgala posestmea Rugel a tem, da je Ha pod streho z lučjo, ho-teč odstraniti tam shranjeno neko puško, da jo skrije pred orožniki, a ravnala je tako neprevidno, da je bila hiša v hipu v plamenu, tako da si ni moglo ničesar rešiti. Rugel ja vdova z otroki ia ni bila zavarovana, pač pa sta druga dva seseda zavarovana ia mata svoto. Pri gmienju se je nekaj ljudi poškodovalo in opeklo. Torej: zavaruj si svoj dom! K. Dnevne vesti. V Ljubljani, IS. aprila. — Občinski svet ima jutri izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o neki prošnji za sprejem v občinsko zvezo ; o prizivu Katarine Suheruikove glede njene barake nasproti topničarski vojašnici ob Dunajski cesti; o napravi ograje okoli vrta Klizabetnc otroške bolnice; o prodaji stavbisča št. 14 na bivšem del Cottovkiuem svetu Ivanu Kasteleu; o spremembi parcelaeijc oddelka IV. škotijskega posestva pri Sv. Petru; o prošnji Ivana Bisovičarja za parcelacijo travnika poleg Kolezije ; o prošnji za podparoelacijo Zeschkovih dedičev stavbisča v Sodnijskih ulicah ; o podelitvi cesar Frauc Joxcla usta nove za realce; o oddaji izvršitve cc sarjevega spomenika iu o določitvi prostora za ta spomenik; o di!v> Čitvi prostora za P r e š c r u o v s p o m e-nik; o proračunu za pokladauje cevi po novih ulicah okoli projektovaiuga poslopja za drugo državno gimnazijo ; o samostaluem predlogu obč. svet. I. Velkavrha o izpremembi sedanjega raeuuskega načina za porabo vode: o županovih nasvetih glede nakupa Josip Maverjeve in Viktor Schifferjeve hiše na Marijinem trgu v regulačne namene; o prošnji kovaškega mojstra in posestnika Fr. Verhovca za podelite? meščanstva. — Škofovo pastirsko pismo kranjskim Nemcem jq bilo predmet obširnim razpravam v nemških čsaopisih. Dasi je škof na tanČno naštel, kako znamenito v verskem oziru je preskrbljeno za kranjske Nemce, so mu vendar očitali, da je naroden, celo da je preveč naroden. Kdor hoče spoznati narodnja-štvo našesra škofa, mora primerjati njegovo delovanje v narodnem oziru, z delovanjem raznih nemških škofov. Svoječaeui graški škof Zvvcrger se ni nikdar hvalil, da skrbi tuii za Slovence svoje škofje, nego je krc in brezobzirno odpravil zadnje sin. venske pridige v graški nadšk In kako so postopa v trž&ški školi kako se tam izpodriva slovenski jezik iz cerkve. Očitno je torej, da so nemški listi našemu Škcfj delali veliko krivico, ko so mu cč'.tali, da je preveč naroden, saj jo toliko nem frkib pridig in lit&nij, da bi mora.a Ljubljana popolnoma nerrška biti, če r.aj bi bile te cerkve vedno polne Škof pa M Čuva samo te, »nemške posesti« nego jo še množi. Ta »slovenski« škcf Anton BonaveLtura je sddaj odredil, daboodslej na Jesenicah vsako nedeljo nemška pridiga. Znano je, da sj prav Jesenice tisti kraj, o katerem klenkaic. t,liko pišejo, da je v n t varnosti; v v&eh varijacijah pripovedujejo, da odtod preti nemarnost ponemčenja celi Girenjsk: in v tej občini je »sloven&ki« ško Jeglič uvedel nekaj popolocma no vega, namreč nemške pridig. Potrebne niso bile, ker je na Je^e nicah kamaj par tucatov pravih Nemcev, ki lzvzemši nekaj posamič mkov vsi slovenski znajo. In raii n;ih tudi ni treba Naaifcik pr dig km jih bodo tako malo obiskovali, kakor doalej slovenske. Skcf je na Jesenicah uvedel te nemške pridige da bi se Nemcem prikupi), zgolj iz političnih aamanOT »S'jvenec« je dostikrat pisal, da 83 na Gorenjskem in r*tn • na Jesenicah koplje slovenstvu grob; prvi žebelj v krsto gorenj-s k e g a slovenstva je zal)?: škof Anton Bonaventura. — Iz Poljan nad Škofjo Loko se nam pis*j: Pri nas imamo kaplaueta, ki je v vsakem oziru komaj podoben rojenemu talita! Taka reva je, da Vam kar povedati ne moremo! Tudi v cerkvi ni zanič, in če bi smela ra pri I nam krava iz farovškega hleva, bi gotovo bolje pndigovaia, kaker to k^planče. Kadar gre obh^j..: pozabi stola; eni pravijo iz neumnost., drugi pa iz zaljubljenosti. Ker toliko že opazujeTiO, da svoje zaljubljene cči meče po naših dekletih, in prav vidimo, da bi tonzuriranemu fantetu ne škodijo, če bi se mu malo poM Sedaj po vontvi je pa ta vva kar zbeaneia. V »Slovencu* napada našega vrlega župana, nsiega naduč.-t^lja in predvsem »Gospoda z Viao ksga« Prav v vsakega se za »rac j* t^ smrdljiva podrepna muhi! Mi Poijanoi pa pravimo: toliko Časa bj siten, da jo bo skupil! — Iz Trate nad Poljanami se nam piš*-: Pri nas ^ta sedaj dva polomljen* popi. Ker nimata nič opra viti,pisarita v »Slovenca«. Pri tem 84 zaganjata v našega občs spoštovanega žu para ter mu očitata »»modrosti« Tem popom, posebno enemu, ki )♦* že pal Sol na kol obesil, bodi povedano, da :ma naš župan več v peti, nego onadva v žegnanih glavah! Če ^rospodka ne bodeta mirovala, pripetiti Be jima zna tisto, kar se je svojčas pripetilo — Soukupovi kuharici. Molčita tort-j, da se vama, ki sta vendar do kosti obrabljena farja!!, kaj človeškega ne pripeti. — Zopet eden. Neko du ševna sorodstvo med Šmarje t* * in gornještajerskimi gnezdi mora na vsak način obstojati, sicer bi ne bil domaiega vsak slovenski, v Šmarju službujoči davčni uradnik obsojen iz nnšega kraja vandrati v ledeno »Sibirijo«. Pred par leti sta se morala seliti But in Stumberger, sedaj pa je prišel g. R*jko Tobias na vrsto. Visoko finančno deželno ravnateljstvo iibralo mu je idilični fer*) »Obdacb« pod zelenim »Zn 18 julija t. 1. priv*b«. na slovensko z^mijo odlično slovanske goste. Čeh' ees obiščejo v naravnost ogromni množici, takisto Hr valje; videti pa h"»čem^ ob tej priiifci ir?i'i mlaclo, a krepko sokolstvo poljsko. Dolžnost vsega naroda [o venskega te tort j, da odlično tprejme odžene svoje aroste. Pred-?tav:teljem bratskih slovrtn^Mh naro dov pokažimo in predeta^irr.o narod evoj v njegovem napredku v njego-: 1 aHnroem sireml|cnju poi^gtega, da jim demo gledati firasno svejo slovansko zt-m'jo, ki je že *ama na sebi vredna truda, dela in boja. Zato 59 je ljubljanski »S..-kol« obrnil do dične naso »Glasbene Matice«, n se iia'vrfrdcejž^ zastopnice prosvete na giasit'nfm polju. Ia »Glasbena Matica« je zavedajoč se ponesena II Vd^sokois^egri shoda z radostjo in navdušenjem pritrdila vabilu. Potom ko je bil g*avii$ odbor *Giasb^r.e Malice« načelno sklenil sodelovanje, sta pevska zbora na zberovanju dne 11. I. m. SOgla* sklenil«, da se na soboto i"io« 16 julija priredi slavnostni koncert, ki na| bo p) svoji notranji vrednosti ter po številnem nastopu pevce r >n psvk popolnoma enako-vrsten nepozabnim koncerčo Slovenci nismo narod brez j*dra in brez prihod njost); temveč da je tri mah. ta borni rod na slovanskem jugu prav zdrava in krepka mltdika lige slovanske. In spoznavajoč vrednost našo, morajo nsši slovarski bratje priti do prepričanja, da so stremljenja Slovencev za prosveto reelna. Take rtu stremljenju pa je treba najtrdnejše opore in podpore. Spoznavajmo se, — «n bomo se gubili; — ljubimo se, — in pomagali si bomo! Vses o kolska BlavnoBt r^j bo torej tudi vseslovenska Siavnost! — Ja^na telovadba ženskega telovadnega drufttv*?, prirejena v korist skladu za vseso k tiski izlet, je pokazala znaten napredek od zadnjega javnega našteta tega društva. Naatop'.io je 32 telo-vadk. Proste vaje, kakor tudi vaje na orod;u so se dobro isvAJale; posebno ua konju na šir spojenim s kenjem vzdolž brez ročajev so se triavadfce v raznih preskokih in &ko-k?h v težm vsporo in iž nje odlikovale po gotovosti in eleganci. Na bradlji je priznaino poudariti okretnosti v obratih in velike sigurnosti v raznih odskokih. Vaje s palicami v Četvericah so bile malone vzorne. Redovne vaje ob nastopa in premenah so telovadke str.imno in skladno it-vedle. Zlasti težek nastop k vajam s paiicami se je lE^ršsl z izredno točnostjo, zn*k to stroge discipline v društvu. Telovadbo so zakljusilo lepe skupme na bradlji. Vrle telovadke SO žele obilo glasne rohvale. Ob odhodu se jim je priredilo mično presenečenje: vsula s^ ie iz galerije nanje cela pioha cvetic. Nafieimci gdč. Kajzeljevi sta bila poklonjena 2 šopka, eden od telovadk, drugi od ljubljanskega »Sokola«. D. — Pevsko društvo „S!a-vec" priredi v nedeljo, dne 24 t. m.t ob ugodnem vremenu popoldanski izlet v Podutifc k »Mi k lavu«. — Prva letošnja velika veselica se bede vršila — vslad sklepa pevsktga shoda meseca septembra lanskega let* — dne 5 junija 1904 kit praznovanje društvene 2 0 i e t n i c « na ožji. podlagi. Druga v celica pa se vrši dne 3. julija 1904 in se pros», da čast. društva la dva dneva prijazno upoštevajo. — 40!etsilCO obhaja danes Lovro Košir, član I. društva ljub Ijan^kih posireščaov. Dae 18. apriU 1864 30 oe n»nnr?>č uve«iii v Ljubljani prvi podtrešofci, in Košir |« bil prvi, &i je nastopit to službo. Vseh 40 Itt ni bila izrt?Čena ali prijavljena O nirra najmanjša pritožba, kar znači dovolj možaka poštenjaka. — VarsdaBizem v mestnih nasadih* V noči od sobote na ne-deljo so v tivolskih nasadih in v na sadu na Ble>\vsiH*vi c-e>ati nasproti »N^r'd^emu domu« hudjbn^ roke ponočmh potepuhov napravilo veii&o škode. Cvetlične skupiue so bile po-hi;ene in poteptine, rastline na cesto smetane, kamemtni stebri in železne vase okoli tivolskega vodometa do! zmetane, v nasadu nasproti »Narodnemu domu« pa cjrmi, ki so ravno zdaj v najlepšem cvetu, popolnoma uničeni. Zgodil se je vandalizen?, s*-kor še v centralni Atrik* na takih nedoižr.ih stvareh ni mogoč. Oj to na£e dobro verno ljudstvo! Rastline in evetke, katere »e spomlad v novo itvl)enje poklicaib, žai niso v varnosti in zato se obračamo na isobiaieno občinstvo, da b* t^kor^koč vsaki po sameznik b'«l varuh in k^koršnokon poškodovanje naznanil policiji, ali organom mestno vrtnarije. Tisti ba-raoski ljudje, ki so proTsrodili opi aano škodo, so tuli oolne na tivolskem ribniku preobrnili, premetali klopi in jih nekaj vr^li v vodomet, nekaj pa razmetali po tivolskem travniku, š^o.la v nasadih ;e jako velika. Naj t>i si vsak izobraženec štel v tfoltnost, varovati občinsko lastnino, občina pa naj t*£e ijud;, ki iz same hudobije delajo škodo, t»ko BtrofTjO kaznuje, da jim bj za vselej pre&U volja, uganjati take lopovščine. — Pod piranje domače obrti« K*p!tehsfca ctraev v Novem mest dobi nove orgije. Te orgije so jč -r i v--i i:e»"fra.š i M-\ i v v Feldkirchu na P r e d a ri s n e m. Tr«iio podpira d uho ena gospoda do-ii-. d o obrt! Ogc>>| v Pristati. Iz novomeške okolice se nam piše: Dne 12. aprila okoli \.,4. ure pop., ko so bili skoraj vsi odrastli na polja in v vino gradili, je nastal pri posestnika Franc.i Mer viču h. št. 4 ogenj. Dokazano sic- r še ni, kako je nastal ogenj, a vobče Be sodi, da so zažgali otroci. Ker je pih; veter, se je ogenj razširil neznansko hitro. Pogorele so hiše in gospodarsku poslopja Janeza Bačarja, Franceta. Gazvoda, Ivana Gazvoda, Ivana Jeniča, Jožefa Primea, Franca Lenarčiča, Ivana Gozvoda, Franceta Hačarja, Alojzija (rtaliea, Kocijana Mavzerja. — Uui-cene pa niso samo hiše in gospodarska poslopja, temveč tudi vsa obleka, vsa gospodarska orodja, sploh vse, kar jc bilo pod streho. Zgorela so tri ;oveda in 4 prašiči. (Poročevalec „Laibache-rice" je bil slabo poučen, ko to zanika.) Tudi škoda je cenjena na S0.000 kron, a vsi pogorelci skup so le za 11.820 kron zavarovani. Prvi je bil na pogorišču orožniški postajevodja v Cerovcu. Prihiteli so na pomoč ljudje iz sosednjih vasi. Posebno pohvalo pa zasluži Ivan Kulovec iz Podgrada, ki je z ročno brizgamo rešil, oziromc omejil ogenj, da ni pogorela cela 170 poslopij brojeea vas I lise so krite vse s slamo. Okrajni glavar jc prišel na lice mesta in dal v°cjo svoto, da se razdeli med uboge pogoreice. C. k. žandarmerija novomeška*, ki je vsled iskanja mrtveca v Krki b'la zadržana, je dospela nekoliko pozneje in pomagala miriti ljudi in omejevati požar. Novomeška požarna hramba pa ni prišla, ker se je vedelo, da itak 'ii vode, razen par mlakuž. Omeniti je tudi hrabrosti bivšega pijo-nirja Ivana Jeniča iz Jurne vasi in občinskega svetovalca Franca Strniša iz Vine vasi in posestnikovega sina Franc Jeniča iz Koroške vasi. Ti so delali vso noč; bati se je bilo namreč, da potegne proti jutru veter in vpepeli še ostala poslopja. Beda je velikanska, pomoč potrebna« — Tatvina v cerkvi. V Razdrtem so neznani sločinci v noči od 15. na IG. t m. pokradli iz on dotne cerkve vse dragocenosti. Vred nost ukradenih 'reči znaš* 3810 kron Tatovi so razdrli križe v oknih in splezali v cf,rkev ter nemoteno kradli, daei so vaški psi lajati. Sodi se, da je bil med tatovi dlovek, ki je vede!, kje so Bhrsnjeni kljucki, ker niso rafcili vntribov. — V Podpeci pri Brdu je im t včeraj 17. aprila neki Čebelo-rejec prvi roj. — Roparski umor. V Bregu oboir.a L^ka pn Zidanem mostu so te dni našli v Savi splavača Fr. Fie-reta iz Ročice mrtveca. Na glavi )e im?l težko poškodbo. Denar|a niso pri njem nič našli, dasi je bil mož nekaj dni prei prejel svojo plačo. Sodi s*j da se je zgodit roparsfci umor. — Civilen pogreb v Gorici. V četrtek so v Gornji pokopali po<3-tajnika trgovske in obrtne zbornice Ernest* de Basaa — brez duhovnika in celo brez krrža Stolni Župnik, kanonik rir. S-rJej pj dovolil otrkvenega pogreb*, Ker jt? bil Basaa ločen od evoje žpae in je živel ■ drugo Ta. blazna nestrpnost je b la vzrok, da je ime! dt* B »ssa nad vse sijajen pogreb. Ko j* šđi apravod po Gosposki ulioi, ao stali tam štirje duhovniki in prodajali zijala. Odkril *e ni robeden. Ti popje menda mislijo da se ljudje pri cerkvenih pogrebih odkrivajo duhovnikom, dasi se z odkrivanjem le mrtvecem izkazuje poslednja čast. Ker se torej ti duhovniki niso odkrili, ko so nesli mimo n;>h krsto, so ljudje zsgodrnjaii. Ziaj ata se dva odkrila, dva,pa še ne, dofeier se ni atiŠal kite: »Dol e klobuki!« Zdaj sta se šele odkrila. Sploh pa se je v oVtrtek v Gorici saradi ti»ga pogreba strašno preklinjalo — ko^a al je lahko mi sliti — m v lahkem jeziku se »1a kleti] dPK nloveku kar lasje vgt«jajo. — Pornetanfe v tržaških vođinih listinah. Ne ie, da je naoaestništvo vpisalo v volilni imenik za 3 razred 1173 državnih llo^, ki disedaj niso imeli volilne pravice, črtalo je iz 3. razreda 342. iz 2 razreda pa 75 neopravičenih voblcev. Mestna delegacija je hudo razburjena ter je e&lemla, da se pritoži pr? ministrstvu zoper nameatnistvo. — Q!as iz občinstva. Preje je bila preko jarka v Pruiah majhna brv.'c* ic tren rJesk, da eo mog'i ljudje črez Prule. Nekdo jo aedaj vrgel še ta tri desse v vodo, lako da morajo ijudje, ki tam stanejo jo, skakati Črez jarek. Ker se pa vsakomur ne Jjub: skakati, bi bilo tor* j ži'ltti, da so napravi nova brzica. — Vojaški nabor v Ljub-Ijan*. Danes s-^ jo vrsii voiaški r«y\-t, ..r za fante iz Ljubljane. Na nabor je došlo 205 fantov, a v vojake je bilo potrjenih lw 36. — Zlato ig£o ukradel. Da nps ponoči ]t> pneel v Majcnovo gc-Btilno na Dolenjski cesti zlo^taani tat Jos:p Ctfrne, va'gj Benedik in se prisede! k miai, kjer ie sedet atrofar aki pomoonik Franc Pezdir, stanujoč n« Poljanski cesti šr. 76 Ćr*rr.e je naenkrat objel Pezrfirja rekoč: Ljubi moj Iv; z brilanti. katero je bil Pezoir kupil v Amen ki. T&koj, ki je Posdir ol>azilt da mu manjka igla, so prijeli C^rneta in ga preiskali, pa niso :*p.$li is^la pri njom. I^lo je naila šele flanes n*t«^karica v drjgi sobi, kamor je bil šel Čeme, ko je šel Pezdir iskat stražnika, d* je C<*rneta aretoval Med spremlja njem na ?tr.ižn:co je Černe uš^l stražniku« a je bil ujet in prijet. PoIic»ja je Čvroeta zričiJa riežei.ii Kodniji. — Delavsko gibanje. V Ame riko se je odprlj»lo včeraj ■ južnega kolodvora 35 oseb. — V Ilruštco k zgradbi železnice se je odpeljali včeraj 33 delaveev. — Na Westfal-sko je od»!f» p3f!o«M 46 d»-»ftvcev. — Na Dunaj se je peljalo veeraj mimo Ljubljane 200 laikib delavcev. — Iz Amerike je došio včeraj v Ljubljane 27 os-h. — Izgubljene t«eea. F Ijica P. W ie izgubila, oz roma po zab la včeraj na klopi v Lattermano-vem drevoredu denarn:co, v kateri je itr.ela 19 K do».«ar;». — Služkinja Ju ijAiia Tratnikova, stanujoča na Mostnem trgu št. 27, je izau^iU 16. % m. na Mestnem Ugu 5 K — Hrvatske novice. — Zagrebčan na rusko-japonske m bojišču. Podpolkovnik pl. Čieerie, kije kot avstro odrski vojaški ataše pri deljen štabu generala Kuropatkina, je Hrvat rodom iz Za greha, kjer ima tudi svojo rodbino. Odlikovanje. G. S. B erger, dvorni založnik v Zagrebu, je dobil na dunajski modni razstavi za razstavljeno zbirko predmetov hrvatske domače industrije, zlato kolajno. — Min k a Tr-nina, slavna brvaška pevka, ki gostuje sedaj v Cikagi, se vrne še letos v domovino ter ustanovi fond za hrvaško mladino, ki ima talent za umetnost, toda nima denarja. — Hinko S i rova tka, bivši vodja hrvaških krščanskih socialeev, prevzame v Čikagu uredništvo „Hrvatske Zastave", kateri list začne izdajati Hrvatska novinarska dionička zadruga kot glasilo nap red nega delavstva. * Najnovejše novice. — Brat v Port Arturju ponesrečenega slikarja Verešcagina, polkovnik Aleksej Vereščagin, se je pripeljal v soboto na potu v Sofijo tudi v Budapešto ter šele tam zv**drl od slifcarja Telepva za bratovo smrt. — Francoski klerikalni polkovnik Marchand je dobil za svoje protivladno nastopanje 30 dni zapora, potem pa se odpusti. — Tabačni monopol jo uvedla Japonska. Monopol vstopi v veljavo 1. jubis. — Grofica Lony»y j** baje zopet resno zbolela v Nizzi. Grofic* je vedno otožna m zamišljena, ćemur je baje *zrok huda nervozrio^t. — Vs^cemški potianeodr. Bareuther odloži z*radi bolezni dežeinozburski in državnozborski man dat. — Pretep med nernškona-cionalnimi in židovskimi dijaki je bil pretočeni petek sredi msst* v Crnovc^h. B J je trajal tri ure, preden se je policiji posrečilo napraviti mir. Vse trgovine so med pretepom zaprli. Na obeh straneh mnocfo oseb močno ranjenih ' Rusko vojaštvo v Mandžuriji. Ruikim vojakom je sicer življenje v pustih mandžur«kih .-ar nizijah dolgočasno in zoprno, tod* znajo ni kra;šaii Ca* z raznimi igrami iu zabavami. Ruski vejak najrajši posluša pripovedovanje t«*r se na ta način tudi izcbr*zu;e. Tabak in čaj ata mu iipobhodro potrebni. Žganja ne more hi j tt, ker se jt- v^led monopola vs^m žganim p'jvća*^ osna aelo zvišala. S Kitajci žive ru*ki vijaki v najlepšem razmerju, ker se Kilajoi hitro nauče ruski jezik ter so poiebno napram vojakom seJo ljubeznivi in pnstreiijivi. Vsak ru^ki orožnik :ma prideljenega Kitajca, obkroženega z bsmbiiovo phlieo K»tajc; pa tod: nieo br vojni leia 1807. z^ »Th*? N w-Y ^rli Jjur-nai«t jrična. Benc* C >lby j** šla na ar.\eri£ko špansko bojišč« za svoj hrtt »Woman\-» Tr;bune«, dnčim je is.anad] ski 1 i t**. »Th*> Toronto M*il« rdpos!a) tja gd£. \Vi.tkins. O burski vojni je poročala gdi. Sar:*h \ViIson za »Dai«y Ifail« Pre|esdila j^» v n ^katerih dneO 200 mil p» povrftž^ovih pokrajinah ter bo jo končno Buri ujeli. Seveda so jo pozneje izpustili, a kar je po ročevalfco posebmo žal;lo, je bilo Lo, da uo io z«meniali za nav^dneara bur«kesH vojaks, nj>, fei je biia hči vojvoda M irlbDrou^ha * Jubilej kitajsKe česa* rice« Te dni preteče 40 let, odkar vliida Kitajska eesaricii-vdova svojo ogromno državo. Ta dan se bo proslavil po vsej državi. Tesar je izdal za to priliko dekret, ki pravi: „Vse cesarske hčere in hčere visokih prinčev dobe posebna darila. Vsi častniki, višji in nižji, se pomaknejo za eno stopmo višje. Dvorni in pokrajinski maudarini dobe odlikovanja, ki preidejo tudi na pravnuke. Odstavljenim mandarinom se opuste pregrehe. Dovoljeno jim bo, da pridejo v j>restolno mesto ter čestitajo cesarici, nato se zopet namestijo v svoje nekdanje službe. Število kandidatov za izpite doktorata, hakolauieata in zrelosti sc zviša. Osebam iz ljudstva, ki so stare nad 70 let, se dovoli, da si smejo držati sužnje; osebe ki so shirc uad SO let, dobe nekaj kosov sukna, svile, voz riža in 10 funtov mesa Osebe, ki so stare nad 100 let, dobe denarja ter se jim postavi slavolok. Siromašnim ženam iu vojaškim vdovam se podeli milostinja. Mandarini morajo j>reskrbeti z dobro hrano in dobrim stanovanjem bolnike, vdovce, vdove, sirote in reveže. Posebni Častniki poneso darove na grobe cesarjem vseh dinastij, svetim goram iu rekam. Odpuščamo fSSBS, ki so zaprti, razen zarotnikom proti dinastiji in osebam, ki so vzdignile roko proti staršem, soprogu ali soprogi ali proti svojim gospodarjem ter takim, ki so storili zločin ua polju, ker so to res hudobni ljudje ter ne zaslužijo, da bi se jim odpustilo. Vse to se zgodi na čast cesarici-vdovi, kije zeK> krepostna, zelo modra in svetejša kakor cesarice drugih dinastij, razumna kot vladarica in vredna, da dolgo živi.u * hc iolskih zvezkov. Novemu papežu ie padel v roke stol sv. Petr~. — Ko v Harzu rudniki niso več dajali rude, oklenili so se prebivalci kanarčkov. — Prebivalci te {pokrajine se rede od rezbanja lesu; da se cd tega ne odebele, je umevno. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 18. aprila. Rasko telegrafsko agentstvo javlja, da so vse vesti o novih ruskih izgubah in poškodbah na ladjah izmišljene in ravno tako vest, da je zveza med Port Arturjem in Inkavom pretrgana Petrograd 18. aprila Poročilo generalnega štaba pn*vi, da je ob reki Jalu vse mirno in položaj nespremenjen. Port-Artur 18. aprila. Pri boju dne 12. t m. je neka japonska križarka zadela ob plavajoč torpedo in se po-g r e z n i 1 a. Port-Artur 18. aprila. Admiral Aleksejev je prevzel začasno poveljstvo mornarice. Njegova admiralska ladja je „Seba-st o po 1". London 18 aprila. „Daily Chronicle" peroč. , da je neki parnik videl blizu Njučvanga 2 6 japonskih vojnih in 100 transportnih ladij na potu proti južnovzhodni strani Njučvanga. London 18. aprila. Iz Seula se poroča, da je prišlo v Senčen 33 kezakov, katerim sledi 5000 mož. Ta vest je malo verojetna, ker bi Japonci ta oddelek lahko obkolili in uničili. London 18. aprila Iz Tokio se poroča, da so tam ponesre-čenje „Petropavlovska" slovesno pra'znovali. V cesarskem vrtu je bilo občno popivanje na javne troske. Prišel je tudi c?sar in ves diplomatski zbor Cesar je rekel, da upa, da zmagajo Japjnci tudi na kopnem Par-z 18 aprila. Bivši ruski atače v Parizu, baron Frederiks je priš-l sem Sodi s<», da zaradi nakupa vojnega materijala Pariz 18 aprila. „Eclairu prijavlja vsebino pogovora, ki ga je imel z nekim višjim ruskim oficirjem v Mandžuriji. Ta oficir je rekel, da se je mobilizacija redno in dobro izvršila m da je izdatno preskrbljeno za hrano vojakom. Odločilnih bitk ni pričakovati pred avgustom. Trst 18. aprila. Ravnatelj zavoda „Stabilimento tecnice" G. Lembecke je šel v Petrograd posredovat, da se njegovemu zavodu poveri stavba novih ruskih ladij. Dunaj 18. aprila. Pod predsedstvom dr. P a c a k a so imeli danes poslanci dr. Kramar, Si-leny, dr. Ferjančič, dr Ploj, dr. Susteršič, Suklje, Bian-kini in V u kovic p:svetovanje o položaju s posebnim ozirom na vprašanje o volitvi v delegacije. Tudi o dogodkih nadu-najskih visokih šolah se je govorilo in se je sklenilo, storiti energične korake. Dunaj 18 apnla. Cuje se, da se začne zasedanje delegacij že dne 5. maja. Dunaj 18. aprila. Oticijozno se razglaša, da predleži vlada državnemu zboru zakonski načrt glede odškodnine osebam, ki so bile po nedolžnem zaprte Praga 18 aprila. V \ ir.eckem Brodu bo te dni shod zaupnih mož, na katerem bo bivši minister Rezek imel velik, proti Kor berju naperjen gover. Barcelona 18 aprila. Včeraj zvečer je na nekem javnem trgu eksplodirala petarda vsled česar je nastala panika. London 18. aprila. V starosti 89 let je umrl znani pisat lj Samuel Smile s. Vlfdrorc žitne taue 30llna 6 pohfjk* 4 K SO h tranofe '„DOMAĆI PRIJATELJ" niti od|«nwtc«fD uttont ■oMt«>> 19 Zatrte* /.-.->.'tj /r?>r IM *V«y#-t7A» Zahvala. Povodom smrti blagega podpornika prostovoljnega gasilnega društva ViCGlince gospoda Matije Peršina posestnika na Rožniku, spomnila se je njegova gospa vdova imenovanega druStva z znatnim darom sto k r o n, za kar izreka najtoplejšo zahvalo naČelništvo prostovoljnega gasilnega društva Vič-Glince dne 14. aprila 1604. Ivan l-nH|>erlii načelnik Umrli so v Ljubljani: Dne 14. aprila: Fran Knroik, nadarbioar, S6 let, Japljeve ulice št. 2, ostarelost. — Helena Leinfellner, delavčeva hči, 8 mes., Kon jušne ulice št. 2, Broachitis b-isilaris. — Valentin Žagar, posestnik, 82 let, Reber št. 7, kap. — Lucija Odlazek, uršulinka, 24 let. Kongresni trg št. 18, Tubercul. pulm. — Lili-osa Karolina Kante, usmiljenka, 23 let, Radeč-kega cesta št. 11, jetika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 17. aprila 1904. K&loabeni papirji. 4*2° o majeva renta . . . 4"2°/0 srebrna renta . . . 4* o avstr. kronska renta 4° 0 „ zlata 4C o ogrska kronska „ 4% ,. zlata 4° 0 posojilo dežele Kranjske 41'*° o posojilo mesta Spljet i1.,"0 o m ,i Zadei 41 J o bos.-herc žel. pos. 1902 4C j češka dež. banka k. o. . 4°' » r a?* k 41 a° o zst. pisma gal. d. hip. b. 4* ,° kom. k. o. z a peSt. 10° o pr...... 41 s%zast.pisma Innerst. hr. 4V,co „ ogrske cen. % o 4t a ■ z pis. ogr. h»p. ban. obl. ogr. lokalnih že- 41 o obl. češke ind. banke 4° Q prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o prior. dol. žei. . ■ • 3° o n inž. žel. kup. 1 t1 , 4V,° o avst. pos. za žel. p. o. . Srerfee. Srečke od L 1854 . . . . n m n 18601 j . . . .. .. 1864 . . . . zem. kred. I. emisije II ogr. hip. banke . . srbske a frs. 100 — „ turške . .... Basilika srečke . . . Kreditne Inomoške ,, ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa „ ... Ogr. „ ,1 .1 ... Rudolfove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... ]>e!nlce. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ ZivnostenBke „ . • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel indr. dr. . . . Rima-Murinyi.....I 48850 Trbcvljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 tranki ...... Marke....... Laški bankovci .... Rublji....... Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti. Dne 18. aprila 1904. Termin. 1 Denar i Blago 9985 ' 100*05 99 65 9985 99-60 99*80 1 i 9*55 11975 98 05 98 26 118*45 lltf-65 100-— 100-76 100-25 10125 ino-- 100* - 100^5 10175 100-— 100 30 100-— 100-30 101-65 10185 106 65 10765 101 — 102.— 100*50 10130 ; 10025 10125 100*10 101 — 100-51 101-— 98-BCj i 99-50 100 — i 299 40 301 40 1 101-— 101 70 191 — 195 — 1 182- 184 50 *S0 — 263 — 162 75 164 75 2?6 — 307 — 294-— 298'— 271-— 275 50 89- 93 — 132 50 133 60 21-10 22-10 464'— 475 — 81- 85 — 78 — 82 - 68— 72-— 53'- 55- 29- 30- 67 — 75 — : 77-— 80-50 505-M 514-50 i 80 75 81-75 644 25 645*26 1604 - 1614 — 64375 644 75 i 760*- 762- • ! 250-50 252 50 627*- 629 — 1 412-75 413 76 1940 — 1950 — i 48850 489 50 ! 338- 342'— ; 45850 460 — 1 lb2~ 155-— 1134 11-38 i 1906 1908 ; 2344' 23.52 i! 23-961 2404 11715| 11735 95 50 95-45 253 -! 253 50 * 484 6 — m Pšenica za april 1904 . maj 1934 . . „ 50 oktober 1904. „ 50 april ... „ 50 maj 1904 . . .,60 maj .... „60 Efektiv* Nespremenjeno. za 60 kg K 7*82 Rž Koruza Oves 7-81 513 523 6 20 646 Meteorologično poročilo. 'lilna u*d morjem S06-S. Srednji icrsčni Viti 736-0 um. April 1 Čas j opazovanja Stanjd barometra v mm. Vetrovi Kočo 16 9. zv. 734 9 161 brezvetr. jasno 17. ■ 7. zj. 2. pop 7.^6 0 732 6 96 24 0 brezvetr. sr. jzahod jasno oblačno 9.zv. 732 6 165 si. jzahod del. jasno 18. 7. 5j. 2. pop. 7321 7316 104 252 sr. svzh. bi jzahod jasno del. oblač. Srednja temperatura sobote in nedelje 16 6J in 16 7°, — normale: 9 8° in 10 9°. — M o kri na v 24 urah: 00 mm in 0 0 mm. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, odnosno tast in stari oče, gospod Jakob Kavčič c. kr. vodja zemljiških knjig v pok. in posestnik danes, dne 18. aprila, ob 7. uri zjutraj previden s sv. zakramei.ti za umirajoče, v i'4. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. 1096 Pogreb nepozabnega pokojniku bo v torek, dne 19. aprila, ob pol 6. uri popoldne iz hiše žnlosti, Pod turnom št. 3, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Device Marije Oznauenja. Ljubljana, 18. aprila 1904. Fridotin Kavčič, c. in kr. stotnik, sin. — Irma Brunet roj. Kavčič, hči. — Marija Kavčič roj Teller, sinaha. — Franc Brunet, c. kr. profesor, zet. — Vida Kavčič, Miroslava Brunet, vnukinji. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni in edini sic ček Kristijan Puncah danes ob pol 9. uri, star 16 mesecev, umrl. Pogreb bo jatri ob 5. uri popoldne. I Šm arija, 18. aprila 1904. Simon Puncah, nadučitelj, oče; Ivana Puncah roj. Matek, mati; Fani Udouč roj. Puncah, sestra; Josip 1097 Udouč, zet. V vili „Danica" na Bledu 1070—2 se odda Potrti uajglobokejše žalosti javljamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je Bog Vsemogočni v svoji nedoumni volji našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda Andreja Zajca gostilničarja danes, dne 17. aprila t. 1., ob polu šestih popoludne, po dolgi mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 59 letu njegove starosti poklic*! v boljše življenje. Pogreb dragega ranjkega bode v torek, dne 19. aprila t. L, ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 11, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. Predragega ranjkega pripore čamo v molitev in blag spomin. 1093 Ljubljana, 17. aprila 1904. Žalujoči ostali. stanovanj s kuhinjo. — Vila se tudi proda. Več v opravništvu nSlov. Naroda". Uradnik v pokoju i&če za maj veliko, zračno^ meblovano mesečno sobo v najraje v novi stavbi. Ce mogoče tudi s hrano. Ponudbe pod „maj" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 1060—3 ca i t> o o s se sprejmejo takoj za stalno. Pred igriščem št. 3 gg. Kompanjona ki bi imel nekaj kapitala za dodelanje malega umetnega mlina na Štajerskem se išče. Kje V pove upravništvo -Slovenskega Naroda". 1093—1 es. Kr. avstrijske ^ državne železmee C. kr. ravnateljstvo dr2. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. P KOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoCi osobni v.ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reifline v Steyr, v Line na Dunai via Amstetten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbi5, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno **ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlaK v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo {direktni vozovi 1. in H. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m ponoldne*- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO jiiž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, i lomost. Franzensfeste, Solnograd, Lmc, St«yr, IS1, Aossee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prage; lirektni vozovi I in H. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, ;udejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastem, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. I Jakob Zalaznik pekarija in slaščičarna Stari trg št. 21. Vsak dan svež H 95-1 Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom (pričet-nice so izključene), se sprejme takoj. — Ponudbe pod: ,,B 170" na upravništvo „Slov. Naroda". 1050-3 Poskusite Dvoje dobro ohranjenih l damskih koles se proda v VVolfovih ulicah št. 10, il.nadst. Ogleda se lahko samo popoludne. I co O iz dobre hiše in kateri bi imel veselje _dojtrgovine, setakoj sprejme. Več se poizve v manufakturni trgovini J. Keber v Ljubljani. Varstvena znamka Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: 5-87 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Z^=Z sprejme takoj ■ Franc Vičič 106!!-4 sedlar v Zagorju pri št. Petru. finimi vozni sil še dobro ohranjen se poceni proda. Kjey pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 1092-1 Zgodovinska povest las fVancosklli |skem Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljnbljan: P ii (ponatis iz „Slov. Naroda-) MT je izšla! ~m Ta povest je, izhajaj e v „Slov. Narodua, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. SchvvsRtnerju v Ljubljani. Iztis po K I-60, po pošti K l*80. preskrbuje dobre harmonije domačega in amenkanskega sestava, kakor tudi ffanoilrje, planine in plitaliir m c roj r. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 50 brezplačno. 12JM lesna z žago in stroji na vodno silo se pod ugodnimi pogoji takoj iz proste roke proda, eventuelno s kakim posestvom zamenja. Ponudbe se sprejemajo pod našlo vom : Lepa industrija, poste restante i Ljubljana, glavna po^ta. 1079-i: St 785. 1090-1 Izredni občni zbor Prve dolenjske posojilnice, registrirane zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki, skliče se s tem na 25- aprila 1904 ob 9. uri dopoldne v pisarno mestne občine metliške. Ako bi pa k temu občnemu zboru v zmislu 3^. zadružnih pravil ne prišlo dovolj povabljenih, bo drugo občno zborovanje dne 16. maja 1904 ob istej uri iu na istem kraju z dostavkom, da se bo ta dan o na dnevni red stavljenih predmetih sklepalo brez ozira na število navzočih drnštveniki»v. Dnevni red k občnemu zboru je sledeči: I. Dopolnilna volitev; po naročilu c. kr. okrožnega sodišča i Kudol-tovem z due 8. aprila 1904. V) 57 4: a enega odbornika v ravnateljstvo, ker pri zadnji volitvi eu odbornik ni dobil nadpolovične veČine glasov; b enega nadzornika, ker je eden zadnjikrat voljen nadzornik umrl. c dveh namestrikov, ker pri zadnji volitvi voljena namestnika nista dobila nadpolovične večine glasov : II. Določba stalnih letnih plač članom ravnateljstva ia opravljanje poslov posojilnice, vsled predloga, stavljenega pri zadnjem občnem zborovanju Metlika, dne 14. aprila 1^04. Načelstvo: Leopold Gangl I ^ia1^^*- ----~~ '' Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIC Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. D21_ 17 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj6uJQčimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajem na zavarovalna "betziica. tt !3Pra