Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Gena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratorn po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. 1’osamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216 V Ljubljani, 10. julija 1908. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 VeeUlna : Tisoč jugoslovanski!! zadrug. Red v zadrugi. Ali naj člani načelstva in blagajniki prevzemajo poroštvo? O parceliranju kmetijskih posestev. Skrbimo bolj za pridelovanje gnoja! Krvava uš. Kronika Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Računski zaključki. Občni zbori. Inserati. Tisoč jugoslovanskih zadrug! Kakor je razvidno iz statistike, ki jo prinišanio na drugem mestu (Zadružni pregled), je narastro število jugoslovanskih zadrug v Avstriji koncem prvega letošnjega polletja na 1010. To število je v primeri z našimi gospodarskimi razmerami naravnost impozantnoj (Je je resnična trditev, da številke dokazujejo, potem je podan dokaz, da naše zadružništvo vrlo lepo napreduje vkljub vsem notranjim in zunanjim oviram. Načelo samopomoči potom zadružne organizacije se je izkazalo tudi pri nas kot pravo. Zato se je zadružništvo med ljudstvom tako hitro udomačilo, dasi ni naš kmet nič kaj zaupljiv proti raznim novotarijam. Koliko so si nasprotniki skrivaj in javno prizadevali, da bi spravili zadružništvo v slab glas pri ljudstvu! Toda njihovo razdiralno delo ni imelo uspeha. Moč ideje je zmagala. Ukloniti so se ji morali celo tisti, ki so še pred malo leti slikali zadružništvo kot nekako strašilo, in se spoprijazniti s tokom časa .... Toda motil bi se, kdor bi mislil, da je zdaj že vse doseženo, ko imamo toliko zadrug. Glavno delo nas še čaka, delo, ki je mnogo važnejše, pa tudi težavnejše nego samo ustanavljanje, namreč notranja izpopolnitev zadružništva, ki ima še mnogo nedostatkov. Kakor je doslej vse zadružno delo v prvi vrsti merilo na ustanavljanje novih zadrug, zlasti denarnih, tako bo odstej treba posvetiti največjo skrb izpopolnitvi notranje organizacije, da bodo naše zadruge res kos svoji vzvišeni nalogi. Mnogi narodni ekonomi trdijo, da bo v bodoče zadružništvo postajalo vedno bolj važen faktor v na- rodnem gospodarstvu. Vsa znamenja kažejo, da je temu res tako. Da nas prihodnjost ne bo dobila nepripravljenih, treba je že sedaj, da delamo z vsemi silami na to, da dobi naše zadružništvo trdno, varno podlago, na kateri se bo lahko razvijalo. Ta podlaga mora biti le lastna moč in krepka notranja organizacija. V tem smislu naj delujejo vsi prijatelji zadružništva in uspeh ne more izostati. Red v zadrugi. Kakor je pri vsakem gospodarstvu in sploh pri vsakem poslu prvo in poglavitno red, tako je to tudi pri zadrugi. Brez reda ni napredka. Če stopiš v kakšno hišo, takoj boš zaznal, kam si prišel; kajti ako vlada v hiši red, tedaj veš, da sta hišni gospodar in gospodinja marljiva človeka. No, ako je red potreben v lastni hiši, pri lastnih opravilih, tem potreb-nejši je, ako se gre za upravo tujih opravil, zlasti tujega denarja. Zadružno upravo vodijo načelstvo, tajnik (blagajnik) in nadzorstvo Toda ne upravljajo svoje imovine, ampak imovino vseh zadružnikov. Treba je vedno imeti pred očmi, da jamčijo vsi člani zadruge solidarno in bodisi neomejeno z vsem svojim premoženjem bodisi omejeno z določenimi vsotami za vse obveznosti zadruge. Ako je kdo nereden pri svojih opravilih, seveda ni to ne lepo ne hvalevredno; ali na vse zadnje je le njegovo premoženje, ki bo vsled tega trpelo. Bo-vsem neoprostljivo pa je, ako je kdo nereden pri opravilih, ki ne zadevajo le njega samega. Zato si je treba dobro zapomniti, da je prvi pogoj napredka zadruge, da vladaj pri poslovanju red, popolni red. Kako naj se ta red doseže, o tem imajo mnogo določil zadružna pravila, v ostalem pa se vsakdo, kdor le hoče, lahko o tem pouči iz zadružnih listov, okrožnic in navodil, ki jih izdajajo razne zveze, pred vsem pa iz revizijskih poročil. Treba se je le vsega točno držati. Pred v6.em se mora pomisliti, da ni nobena določba zadružnih pravil postavljena kar tje v en dan ; da imajo strokovni listi ne samo namen vzbujati zanimanje za zadružno misel ampak tudi upravnike navajati k rednemu poslovanju. Revizije se niso vpeljale brez tehtnih vzrokov, in strokovne knjige in navodila se ne izdajajo brez pomisleka. Vsak od teh primočkov ima svojo važnost in vse je napisano zato, da se zadruga drži teh naukov, čeprav se morda komu zdi to in ono nevažno. V naslednjem hočemo omeniti nekatera taka določila, na katera žalibog mnoge zadruge ne pazijo. Kjerkoli se gospodari s tujim denarjem, treba je biti posebno opreznim. Povsem naravno je, da mora zadruga pri izberi blagajnika (tajnika) paziti, koga naj si izbere za ta važni posel. Ali to ni zadosti. Ne zadostuje, da so vsi zadružniki skoz in skoz uverjeni, da je njihov blagajnik pošten človek, ker prvič se ne more nikdar človeku videti v dušo, in drugič, najsi je kdo tudi pošten, pa se vendar lahko pripeti kakšna nerednost, ako nima nad seboj budnega nadzorstva. Zato je v zadružnih pravilih odrejeno, da bodi tajnik (blagajnik) pod vednim nadzorstvom. Tako je povsod na svetu, pri vseh opravilih, kjer se gospodari z denarjem, pa mora tako biti tudi pri zadrugi. Zato so tudi blagajne narejene tako, da imajo dva različna ključa. Brez enega izmed njih ne moreš blagajne odpreti, Mislite, da so te blagajne ravno za zadruge tako narejene? Ne, saj se take rabijo po vsem svetu, in kar je drugod potrebno in dobro, umestno je tudi za naše zadruge. Ako ima ena oseba oba ključa, potem bi bila očividno taka uredba odveč. Ravno zato je to tako urejeno, da ima en ključ blagajnik, a drugega načelnik ali njegov namestnik, tako da drug brez drugega ne moreta do denarja. To je tako važna stvar, da jo moramo posebej naglašati, in sicer tembolj, ker je dobiti mnogo zadrug, kjer ima oba ključa ista oseba. To nikakor ne sme biti, in kjer je blagajnik (tajnik) vesten, bode sam terjal in zahteval, da ima en ključ vedno načelnik zadruge. Na ta način se lahko preprečijo mnoge, mnoge nerednosti in zlorabe. Kakor znano, dobi zadruga z vsako železno blagajno poleg dveh ključev, katere smo ravnokar omenili, tudi dvojnike (duplikate) teh dveh ključev. Pri teh blagajnah so ključavnice take, da je ne moreš z drugim ključem odpreti, nego z onim, ki je narejen ravno za to blagajno. Ako bi se kakšen]ključ izgubil, bilo bi sto in sto sitnosti, ker bi ne mogli blagajne odpreti. Zato je tovarna napravila takoj po dva ključa. Ako se eden izgubi ali založi,'moreš blagajno odpreti z drugim, ravno takim ključem. Te dvojnike (duplikate) je treba skrbno čuvati, ker se prvič ne smejo izgubiti, drugič pa ne sme nihče nepoklican priti do njih, ker bi vam lahko blagajno odprl in počistil. Duplikate se ne sme imeti niti v sami blagajni, ker ako se izgubi eden izmed ključev, ki so v rabi, kako boš potem prišel do dvojnika, ki je zaprt v blagajni, katere sedaj ne moreš odpreti. Zato je treba dvojnike poslati Zadružni zvezi, katera jih varno hrani. Če bi se izgubil ključ, piše se Zvezi, in ona dopošlje zadrugi dvojnik. Nikakor ni redu, da bi ključe - duplikate imel shranjene tajnik (blagajnik), ker potem more le-ta vsak čas in brez načelnika odpreti blagajno, kar ne sme biti. To vse je, kakor vidite, zelo važno, in zato naj se zadruge tega drže. Ne manj važno je poslovanje z zadolžnicami, katere je treba varno spraviti in paziti, da so pravilno izpolnjene, kolkovane in podpisane. Treba je nadalje gledati, če sta na vsaki zadolžnici podpisani dve priči in je-li morda dolžnik tekom časa v svojem gospodarstvu tako nazadoval, da ne nudi več zadrugi za podeljeno mu posojilo dovoljne varnosti. Gledati in paziti je treba tudi, če ima vsak dolžnik poroka in kakšen je ta porok. Na vse to je treba paziti že tedaj, kadar se podeljuje posojilo, ali tudi pozneje je treba od časa do časa pregledati vse zadolžnice, ker se morda kasneje najde kakšna pomanjkljivost, katera se je morda prvi pot pregledala, in če se ni morda dolžnikovo stanje, kakor smo omenili prej, poslabšalo tako, da zadruga nima več dovolj varnosti za svojo terjatev. Zato je treba, da večkrat med, letom vse načelstvo pregleda zadolžnice. Pri tem pregledovanju je posebno paziti na to, če se med zadolžnicami ne nahaja kakšna taka, ki se glasi na katerega člana načelstva ali nadzorstva in je načelstvo ni odobrilo. Posebna dolžnost, nadzorovati zadružno poslovanje, pripada nadzorstvu. Pravila mu dajejo oblast, da vsak čas lahko pregleda vse zadružne knjige, spise, blagajno in druge zadeve in se prepriča, če so terjatve dovolj varne, in če ni morda dolžnikov, ki so zaostali z odplačevanjem svojega dolga ali z obrestmi itd. (-lani načelstva in nadzorstva si morajo biti v svesti dolžnosti, katere jim nalagajo pravila in postava. Ni samo čast, da je kdo izbran v načelstvo ali nadzorstvo, ampak je s tem prevzel tudi dolžnosti in sicer velike dolžnosti, katere se morajo izpolnjevati. Ako bodo vsi v to poklicani organi pri zadrugi vršili svoje dolžnosti, pa ne bo nereda, ampak zadruga bo napredovala in bo ljudstvu v korist. Ali naj člani načelstva in blagajniki prevzemajo poroštvo? Večkrat se dogaja, da se obračajo ljudje, ki bi pri posojilnici radi dobili posojilo, do blagajnika ali kakšnega člana načelstva s prošnjo, da bi prevzel za nje poroštvo. Naprošeni odbornik ali blagajnik je seveda v takem slučaju v neprijetnem položaju. Prošnjo mu je odbiti težko, če pa vstreže, tedaj mora poslušati, kako drugi odborniki prerešetavajo njegove premoženjske razmere. Toda ne glede na te okolnosti, ki se več ali manj ponavljajo pri vsakem poroku, je tako prevzemanje poroštva za društvo samo dostikrat prav nevarno. Da dokažemo to trditev, naj navedemo par vzgledov. Recimo, da je nek član načelstva trgovec. Kot trgovcu mu je seveda mar, da si pridobi in ohrani dosti odjemalcev, (-e se pripeti, da bi ga kdo izmed teh njegovih odjemalcev naprosil za poroka, je gotovo, da mu prošnje ne more meni nič tebi nič zavrniti. Dostikrat mora rad ali nerad prevzeti poroštvo, čeprav morda tudi njegovo promoženjsko stanje ni ravno sijajno. Pri dovoljevanju posojila pa pride načelstvo v zadrego, ker mora odločiti o ponudenem poroštvu in soditi o razmerah svojega tovariša v odboru. Marsikateri odbornik ni sicer nič kaj pri volji, da bi glasoval za dovolitev posojila proti takemu poroštvu, omahuje sem in tja in se praska za ušesi — nazadnje pa se vseeno zboji zamere in pravi: „Pa naj se dovoli!“ Tako se dostikrat sklene pogodba, ki bi se v drugačnih razmerah morda ne bila sklenila. Hujše in nevarnejše pa je, če se takemu poroštvu pridruži še drugo, tretje itd., tako da trgovec izrablja posojilnico, da si zagotovi večji krog odjemalcev. Kakor je v tem slučaju trgovec-odbornik iz sebičnih namenov vsprejemal poroštvo čez primerno višino, ravno tako je dobiti ljudij, ki v kakšno drugo svrho prevzemajo prav radi jamstvo, samo da spravijo dolžnika v neko odvisnost, ('e bi prišla kedaj porok in dolžnik kaj navskriž, pa se prvi brž zaveda svoje premoči, mu očita nehvaležnost in grozi, da se bo poroštvu odpovedal. Pri takih razmerah ne more posojilnica nikoli doseči svojega socijalnega namena in ljudstvu pomagati, da se osamosvoji. Dolžnik postane zopet odvisen od posameznika, samo da v nekoliko drugačni obliki kakor prej, ko posojilnic še ni bilo. To je en pomislek proti prevzemanju preveč velikih poroštev. Drugi pomislek pa, ki je ravno tako uvaževanja vreden, se tiče varnosti takega jamstva. Ce bi nekega dne tak porok prišel na boben, kakšno škodo bi lahko imela posojilnica! Zato naj se posojilnice kolikor mogoče varujejo takih poroštev. Zlasti naj po možnosti skušajo uveljaviti načelo, da ne bodo dovoljevale posojil, za katere bi bili poroki posamezni člani načelstev. Kajti če bi se res poprijele tega načela, potem bi ne bilo treba imeti načelstvu nobenih ozirov do porokove osebe, ampak bi lahko sklepalo svobodno in neodvisno. Prav priporočljivo bi tudi bilo, da bi se blagajniku (tajniku) ne dovoljevalo sprejemati jamstvo za posojila pri lastnem zavodu. Do tega se ljudje po navadi obrnejo najprej, ker je to najbolj pripravno. Posledica pa je, da ima kmalu lepo število poroštev. Vsled tega je vsem našim zadrugam priporočati, da se po možnosti drže gori povedanega načela in ne dovoljujejo, da bi člani načelstva ali blagajniki prevzemali jamstvo. Nobenega pomisleka pa ni proti poroštvu članov nadzorstva, ker ni načelstvo v nobenem oziru odvisno od nadzorstva, ampak sklepa lahko napram njemu popolnoma po svoji volji. Pri tej priliki bodi dovoljeno omeniti še neke posebne vrste porokov, ki sicer niso ravno pogosto sejani, vendar pa je dobiti tudi take. Menimo namreč tiste, ki so iz neke dobrodušnosti'pripravljeni jamčiti za vsako posojilo. Kak odbornik bi jamčil za vso občino, če bi se ga pustilo. Včasih tiči v prevzemanju preobilih poroštev tudi nekoliko samoljubja. Marsikomu bi se to zdelo malo neverjetno, vendar pa je dobiti ljudij, ki se čutijo zelo počaščene, če jih kdo prosi za prevzetje poroštva. Pameten človek se sicer ne sili za poroka, toda ti ljudje so pa celo razžaljeni, če posojilnica ne bi hotela vsprejeti njihovega jamstva. Toda zamera gori ali doli! Načelstvu mora biti prva stvar varnost posojila! Opozarjamo tudi na potrebo, da naj si vsaj večje in starejše denarne zadruge oskrbe zapisnik porokov, ker se sicer izgubi pregled o vseh prevzetih obveznostih posameznih porokov. O parceliranju kmetijskih posestev. Ako se ozremo po Slovenskem, povsod opazimo popred neznano razkosavanje in razprodavanje zemljišč. S tem obrtom se dandanes pri nas peča že na stotine špekulativnih prekupčevalcev, ki trgujejo deloma s svojimi denarji, dostikrat pa imajo v zaslombo in financiranje kak denarni zavod v pomoč. Ne da se tajiti, da je to prekupovanje zemljišč zelo povzdignilo ceno zemljišč, in da ima v marsičem tudi svojo dobro stran. Okrepilo je marsikaterega prekupca, — tem seveda ta obrt največ koristi — resilo propada mnogega posestnika, mnogim pridnim in varčnim ljudem pa pripomoglo do manjših posestev. Če vso zadevo premotrivamo s tega stališča, pritegniti moramo, da je ta akcija pomagala, da se je povzdignilo narodno-gospodarsko blagostanje. Na drugi strani nastajajo pa pomisleki, ki se javljajo v tem, da teh prekupčij noče biti konec. Danes se proda tu ta domačija, jutri tam; danes razkosajo to posestvo, jutri drugo. To pa se vrši brez konca in kraja po vsem Slovenskem. Kdor ima vpogled v zemljiško knjigo in tam opazuje, kako mnogovrstno se godi to prodajanje in če pri tem jemlje ozir na vse slovensko ozemlje, pride nehote do zaključka, da to predajanje ni več reelna kupčija, ki je potrebna in koristna, ampak da je ista postala pravcata umazana trgovina. Čeravno vse to do sedaj nima slabih posledic za obstoj kmetijstva, vendar začne se javljati nova bolezen v našem kmetijskem stanu, ki se bolj in bolj opaža, katero pa more postati posebno pogubonosna za naš kmetijski naraščaj. Vsled vedno višjih zemljiških cen domišljujejo in cenijo sedanji imetniki svoja posestva vedno višje in višje. Kmetijo, ki jo je cenil nje posestnik pred 10 leti recimo 10.000 kron, ceni jo danes 15—20.000 K in več. Mnogokrat je taka cenitev opravičena, mnogokrat ne. Prav je, da se spoznava ceniti vrednost lastnega doma, saj to povzdigne veselje in ljubezen do lastne domačije. Drugo vprašanje je, če to posestvo donaša tudi toliko dohodkov, kolikor visoko se ga ceni in v katerih razmerah jih donaša. In če jih donaša. ali ni vredno tako posestvo, da se ga varuje in neguje liki zenico v očesu ? Pred vsem je paziti, da se ga ne zadolži čez mero, da se ga z dotami in drugimi bremeni ne preobloži in s tem posestnika ne prisili, da ali sam odproda posamezne dele ali ga pa izroči takim špekulativnim pre-kupcem v parceliranje. Žal, da naši posestniki svoje domove bolj in bolj preobkladajo z dolgovi in drugimi bremeni. Dostikrat to delajo v napačni samozavesti, češ: posestvo je toliko in toliko več vredno; če jaz ne bom mogel vsega poravnati, bo pa moj sin. Tudi če nekaj odproda, bo še zmirom imel dosti vredno domačijo. Prav nevarno bi bilo, če bi ta misel postala splošna. Pri današnjih razmerah, ko kmečki stariši svojim otrokom tako velike dote obljubujejo, se je bati, da se bode ta običaj kmalu vdomačil in potem bode razprodajanje posestev še bolj cvetelo in se razvijalo. Lahko trdimo, da se bodo potem drobile domačija za domačijo. Umevno je, da bodo dobivale potem naše kmetije na deželi vso drugo obliko, drugo velikost, vrednost itd. Pri tem nastane vprašanje, ali bode to v korist našemu kmetijskemu stanu ali v škodo ? Koliko revščine se dandanes na kmetijah zakrije; koliko bolehnih, starih ljudij se navidezno brezplačno preživi; koliko manj izdatkov imajo v tej za- devi naše kmečke občine; koliko zaslombo ima vsaka rodbina v domačiji, ki bode pozneje odpadla, koliko vezi do starišev, do bratov in sestra, do sorodnikov vzdržuje dobra domačija! Potem pa bo vse to zginilo, kakor ne poznamo nikakih ozirov do domačega ognjišča po mestih, po tovarnah, v rudnikih itd. Kakor se tu hitro menjavajo lastniki hiš, tako in še hitreje se bodo menjavali gospodarji zemljišč. V tein oziru se bodo razmere tako predrugačile, kakor to opazujemo po mestih. Posledice ved nega razkosovanja zemljišč bi bile torej gotovo zelo neugodne. Poglejmo še tudi k svojim sosedom, ki so v kmetijstvu bolj napredovali, ali smatraj1) tako parceliranje posestev za koristno ali ne. V tem pogledu se lahko največ poučimo od Nemcev, Švicarjev, zlasti pa od Dancev. Ti narodi vtrjujejo kmetijski stan s tem, da zabranjujejo ne le razkoso-vanje, ampak tudi obremenjevanje s previsokimi dolgovi. Pri njih je kmetijski stan trden, primeroma malo zadolžen, zato napreden in najkrepkejša opora drugim stanovom. Če tedaj razkosavanje zemljišč ne prija tem narodom, težko, da bi nam koristilo. Da ohranimo trden kmetijski stan, moramo delovati na to, da ga varujemo pogubonosnih špekulacij. In ena taka najnevarnejših špekulacij je razprodaja in parceliranje zemljišč. Mnogo je že slučajev, ko je tak posestnik kupil od prekupca zopet del svojega posestva nazaj, ker je sprevidel, da je napačno ravnal. Seveda mu je moral dati lep dobiček. Cernu smo zoper to parceliranje? Pri nas na Slovenskem, kjer so zemljišča zelo zadolžena, kjer se nahajajo v pretežni večini zastopani le manjši posestniki; veleposestev in obsežnejših posestev je primeroma malo — pri nas, kjer odločuje le izredna pridnost v obdelovanju; kjer nimamo velikih kapitalov; kjer se kmetijstvo premalo združuje z obrtnijo, se ta špekulacija na sedanji podlagi in v sedanji obliki ne bi smela nadalje razvijati. Ideja, ozir. določila, da naj se posestva po vsakokratni smrti imetnika razproda, pomeni pri nas ob enem uničenje glavnih stebrov kmetijskega stanu. Posestva, ki so bila stoletja last enega rodu, se bodo razkosala, denar porabil in rodbine bodo prišle na beraško palico. Koliko trudapolnega dela, varčevanja itd. je bilo treba, da so se obdržale oziroma sestavile sedanje kmetije, ki so preživljale naš kmečki rod sicer siromašno, a pošteno. En rod ali dva naj pa vse to pogubita in uničita? Zato je pa postopanje onih gospodarjev, ki preoblagajo svoja posestva s prevelikimi dotami in dolgovi ter upajo svoje domove razbremeniti na tak način, da nasvetujejo svojim otrokom nekoliko posestva odprodati, za nad a 1 j n i obstoj njih rodbin smrten udarec. To sredstvo je 209 — edino tam na pravem mestu, kjer je posestvo tako zelo zadolženo, da ga ni mogoče rešiti iz dolgov in kjer znašajo obresti od dolgov več kakor posestvo donaša. Zal, da je pri nas na Slovenskem taci h posestev prav mnogo. Pomoč, ki jih more rešiti, bi bila le tedaj mogoča, če bi se ustanovila hipotekarna banka, ki bi po prav nizki ceni dajala posojila in jih amortizirala Tak denarni zavod bi pa moral imeti jako ostra določila proti nadaljnemu zadolževanju in novemu obremenjevanju. Je pa edina sedaj znana pomoč, ('e se je kedaj pokazala vsa revščina našega kmetijskega stanu, opazuje se letos pri suši, ki je nam uničila velik del kmetijskih pridelkov. Odkod naj vzame kmetovalec denar, da bode plačal obi jsti od raznih dolgov, denar za vzdrževanje rodbine, za plačo poslov, za davke itd. ? Iz vsega tega, kar smo povedali sledi: Nada-Ij e vanj e sedanjega strastnega parceliranja in razprodajanj posestev je za obstoj našega kmetijskega stanu škodljivo in mu more postati usod e po Ino. Istotako pogubno je mnenje, da naj se nekaj posestva po gospodarjevi smrti odproda v namen, da se plačajo dolgovi. Eno kot drugo se mora zabraniti in sicer še tedaj, ko še ni prepozno. V ta namen potrebujemo dobro podprte hipotečne banke, ki bi imela stroga določila proti nadaljnemu zadolženju. Najbolj pa potrebujemo mlad, strokovno izobražen, priden in varčen kmetijski naraščaj. Ta bi zamogel naravne darove, ki nam jih nudi naša zemlja, bolj gospodarski izkoristiti, kakor se to sedaj godi in s tem bi se povzdignilo in okrepilo blagostanje našega kmetijskega stanu. Zato je pa dolžnost posameznika, dolžnost merodajnih činiteljev in dolžnost vseh, da delujemo vsak po svojih močeh na to, da dobimo tak kmetijski naraščaj. V to svrho potrošeni izdatki bi gotovo donašali najlepših sadov. Skrbimo bolj za pridelovanje gnoja! Skušnja uči pri nas vsacega kmetovalca, da dobiva pri oskrbovanju svojega posestva največ dohodkov iz živinoreje. To kmetijsko panogo povzdigniti na tako visoko stopinjo dovršenosti, da bi nam postala glavni steber kmetovanja, to dobi smoter slehernega kmetovalca. ('e hočemo ta cilj doseči, je pač samo ob sebi umevno, da moramo živini tako postreči, kakor zahteva to njih nrav in pri tem ne smemo prezreti prvi pogoj umne živinoreje, da „krava pri gobcu molze11. Zalibog, da pokladamo ravno pri nas na p riđe 1 o v a nj e krme premalo skrbnosti, da puščamo nase njive, travnike in košenice v nemar gledč umnega ob d e 1 o v a n j a in osobito gn oj enja. P ri-delovanje veliko in dobrega gnoja zane-m a rj a pri nas največ kmetovalcev. Na to stran umnega kmetovanja obrača se pri nas premalo pozornosti in akoravno je vsakdo prepričan o potrebi gnojenja, vendar se plaši in straši dela in stroškov, s kojimi bi si pridobil več gnoja. Koliko veliko izgubimo le pri hlevskem gnoju, izračunimo, lahko, a ko pomislimo da imamo na Kranjskem 253"839 glav goveje živine, od katere sleherne odrastle živine dobimo na leto 100—125 q gnoja, 24.821 konj, kjer se računi na leto do 85q gnoja od konja, 107.836 prašičev, od vsake odrastle živali po 20q na leto in 45.013 glav drobnice, ki daje po 6 do 8q gnoja na leto. Od te živine dobili bi na leto 20 do 30 milijonov meterskih centov gnoja, vrednega 5 do 7 milijonov goldinarjev; vsled slabih gnojišč in neracionalnega oskrbovanja se izgubi, povprečno ra-čunjeno, vsaj četrtina gnoja. Pri tem pa nismo še vpoštevali gnojnice, katera gre večinoma po zlu in kojo izgubo se lahhio računi na leto na 1 milijon goldinarjev. Ce obračamo pa že na živinski gnoj tako malo pazljivosti, še manj je pokladamo na pridelovanje, oskrbovanje in izkoriščenje družili gnojil kakor: straniščni gnoj, kompost in na pomožna gnojila (pepel, gips, vapno, lapor in razna umetna gnojila.) Zguba, ki nastaja pri tacem postopanju, je nepre-računljiva, znaša pa vsaj toliko, kolikor pri živinskem gnoju. Pri naših razmerah, kjer moremo le pri skrbnem oskrbovanju in dobrem gnojenju pričakovati dobro vspe-vanje kmetijskih rastlin, je zametavanje in neizko-riščenje toliko gnojil za napredek v kmetijstvu in za povečanje dohodkov iz kmetijstva — neizmerno velika napaka. Dokler obstajajo take razmere, tudi ni misliti na splošno zboljšanje naše živinoreje. Ako se hočemo v bodočnosti obvarovati te škode, ki znaša vsako leto po več milijonov gld , moramo vsi na to delovati, 1.) da si napravimo taka gnojišča, kakor jih zahteva umno kmetovanje ter da pravilno ravnamo z gnojem že na gnojiščih, 2.) da nabiramo vso scalnico in gnojnico v gnojnične jame, 3., da si vsak kmetovalec vsako leto po obsežnosti posestva prideluje primerno veliko mešanega gnoja ali komposta, 4.) da si po mogočnosti pomnožujemo veličino gnoja z nakupovanjem in izkoriščenjem pomožnih gnojil. V dosego tega namena je pač pri premnogih naših posestnikih neobhodno potrebno, da svoja dosedanja zanemarjena gnojišča popravijo in tla kaj o, dasi napravijo gnojnične jame, da začno nabirati odpadke pri gospodarstvu kakor cestno blato, blatov iz jarkov in luž, smeti iz dvorišča, stanovanja in skednjev, pepel, kosti, drob, kri, dlako, parklje, rogove, plevel itd. jih spravijo na primernem tlakanem prostoru najbolje blizu gnojiščne jame. Slednjič, da se z uporabo pomožnih gnojil zlasti na travnikih in pašnikih pospešuje rast in pomnožujejo travniški pridelki. S tem si pridobimo dovoljno množino krme, da zamoremo rediti večje število umno oskrbovane živine. Hrezdvomno je naše dosedanje kmetovanje z ozirom na plodnost zemlje roparsko in opravičene so pritožbe naših kmetovalcev, da zemlja ne rodi več toliko, kolikor je nekdaj. To pa izvira odtod, ker naš kmetovalec niti ne vč, v čem obstoji kmetovanje in torej nima tistega temeljnega znanja, ki je neobhodno potrebno za umno kmetovanje. Kadar pa bo naš kmetovalec razumel, da ima kmetovanje isti temelj kakor vsaka druga obrt, da kmetovanje ni rop ali slučajno izvabljenje zemeljskih zakladov, temveč čisto priprosto pridelovanje redilnih snovij in naravnih sil v nove pridelke potem ga bode že navadna pamet gnala do umnejšega delovanja. Kmetovalec mora priti do spoznanja, daje kos zemlje (njiva, travnik itd ) v njegovi kmetiji tisto, kar je stroj v tvornici; če v stroj ne pridejo surovine, ne pride iz njega izdelek in če v njivo ne pridejo redilne snovi, ki jih rastlina potrebuje, tudi ni primernega pridelka. Plodnost zemlje je poleg drugega vsota redilnih snovij in torej blago, ki se dandanes z njim trži kakor z vsako drugo surovino. Kjer ne poznajo teh zlatih naukov, ki jih je učil naj večji dobrotnik človeštva Just pl. Liebig in ki so se v kmetijstvu spoznali kot edino pravi, tam kmetijstvo propada; kjer jih pa upoštevajo, tamkaj kmetijstvo procvita. V sedanjih poletnih mesecih je čas, da storimo v svrho večjega pridelovanja gnoja prve in prave priprave s tem, da si napravimo uzorna gnojišča in gnojnične jame ter da začnemo nabirati odpadke pri gospodarstvu za kompost ali mešani gnoj. V povzdigo našega kmetijskega stanu je pač želeti, da bi se v tej zadevi mnogo na boljše obrnilo in s tem se tudi naša živinoreja na višjo stopnjo povzdignila in to le v prid našim dohodkom v kmetijstvu! Krvava uš. Vsakdo je pač že opazoval, da se nahajajo na našem sadnem drevju, na listih in na zelenih poganjkih od pomladi do jeseni razne ušice, ki povzročajo dosti-kiat precejšnjo škodo. Najškodljivejša med njimi je tako zvana “krvava uš“ katera je dobila od tod svoje ime, ker stisnena da od sebe kapljico krvavega soka. Krvava uš napada samo jablane, toda visoko-debelnato kakor pritlično drevje vsake starosti in sicer one dele, ki imajo nežno, tanko lubad, tedaj v prvi vrsti mlade poganjke in veje; razim tega se naseli na deblu in vejah ob ranah, ki se ravno celijo, bodisi, da jih je zakrivil sadjarjev nož, ali da so nastale na kak drug način, n. pr., rane povzročene po zajcih, mrazu, obrezovanju, snaženju dreves itd. Celo spodnji kos debla ob tleh, kakor tudi blizu površja ležeče korenine niso varne pred njo. ('asih ugledamo že iz daljine na omenjenih mestih majhne ali večje bele kosmiče in sicer po poganjkih in vejah na spodnji strani. Ako te kosmiče natančneje ogledujemo, spoznamo v njih družbe rudečkasto-rujav i h uši c, ki so kaka 2 mm dolge in ki nosijo na svojem zadku tanko, belo volno; če jih zmas-timo, dado neko umazano-rudečo tekočino od sebe, od koje so dobile svoje ime. Te ušice zabodejo svoje sesalo skozi lubad in se redijo od drevesnega soka. Vsled tega poškodovanja nastanejo grčaste, raku podobne otekline. Narava tukaj, kakor povsod, hoče zaceliti rane, zato dovaža rastlinskim delom, napadenim po ušeh, več soka, staničje pod skorjo ga ne more prebaviti, končno se razpoka in povzroči bolezenske prikazni kakor otekline, izrastke ali grbe. Uši zadržujejo rane, da se ne zacelijo, pospešujejo pa rast izrastkov, ki jim dado pribežališče pred neugodnim vremenom. V teh skrivalščih žive sesajoče v umazanih, sivkastih kupih, pok iite s svojo volnato odejo, skrite našim očem. Ker se krvava uš silno hitro plodi, nam je umevna velika škoda, ki jo dela. Posamezne, v ugodnih skrivališčih prezimele, ali iz jajčic in gnid izlezle samice dado spomladi po 20—30 vedno oplojenih samic, ki v prihodnjih 14 dneh zopet rode samice z enakimi lastnostmi. To se ponovi 8—10 krat na leto in da jih ne ovira včasih n. pr. prehudo in toplo vreme, pomnožile bi se do neverjetnega števila. V avgustu in septembru se rodijo po teh ušnih naselbinah nekatere krilate uši. Veter jih lahko zanese v daljne kraje. In ravno te so, ki okužijo zdravo drevje in cele sadne vrte, kajti tudi te se morejo razmnoževati. Iz njenih sicer maloštevilnih jajčic se porode posebne vrste samci in samice, katere pa ne pijejo soka in nimajo rilčka ter nimajo druzega namena kakor da skrbijo za razplodbo. Samica odloži samo jedno jajčiee, takozvano zimsko jajčice v razpokano skorjo in pogine. Jednaka usoda zadene tudi samce. Iz teh jajčic, katerim zima ne more nahuditi, izvalijo se spomladi navadne ušice, ki takoj ustanovijo nove naselbine. Na starejših ranah pač pobere hud zimski mraz skoro vse ušice; na zavarovanih mestih pa pretrpi zmirom nekoliko živalic zimo in te se združijo z njimi, ki so nastale iz zimskih jajčic, ter se naselijo spomladi ob nastalih ranah. Škodo, ki jo p ov z roč uje krvava uš, je velika. Drevje oslabi vsled nje nenavadno močno, rodovitnost se mu zniža, ali pa prestane popolnoma. Da, marsikatero drevo se celo posuši. 211 — Krvavo us moramo zaradi tega na vse mogoče načine zatirati. V to svrlio se priporoča: 1. ) Najzanesljiveje in najceneje se pokončujejo usi s tem, da jih z m ast i m o povsod, kjer najdemo znane bele kosmiče. Posebno pozornost moramo obračati pri tem delu na starejše rane in nabrekline. Da dosežemo mrčes, ki se skriva po razpokah in špranjah, med žmulami, poslužujemo se s pridom čopiča, ki je narejen od dogih ščetin. Z najboljšim uspehom rabimo pri tem raztopino od mazljivega mila in tobakovega izvlečka, kojemu smo dodali še vinski cvet. 2. ) Velike, stare in zarasle rane naj se namažejo s 5 °/0 razstopino bakrene galice, ki ne zatare samo uši, ampak varuje tudi les pred trohnobo. 3. ) Veje mladike, celo posamezna, zelo okužena drevesa, posebno v drevesnicah, naj se previdno in popolnoma odstranijo, ter naj se sežgo! 4. ) Snažnost in previdnost, ki je povsod najboljši pripomoček zoper nadležno golazen, je tudi tukaj najboljša. Kakor je pri ušivi živini snaženje prvo delo, tako je i tukaj. Drevje se mora osnažiti stare skorje, s tem se odstranijo skrivališča, koder se varujejo uši mraza in prezimujejo. Mazanje jeseni z vapnenim be-ležem, ki se rabi proti mahu, lišajem in drugim mrčesom služi tudi tukaj dobro. Drevje naj se gnoji, da dobiva iz zemlje dovolj hrane. — Pri nakupovanju sadnega drevja slednjič pazimo, da ne kupimo od krvave uši že napadena drevesa. Kronika Zadružne zveze. Pododdelek Zadružne Zveze v Ljubljani za spod-nještajeiske zadruge je začel poslovati s 1. julijem t. 1. v Mariboru. S tem je Zadružna Zveza ustregla že večkrat izraženim željam spodnještajerskih zadružnih krogov. Pisarno vodi Zvezin nadrevizor g. VI. Pušenjak. V delokrog tega pododdelka spada pred vsem, delovati za razvoj in razširjanje zadružništva na Spodnjem Štajerskem, dajati ondotnim članicam pismene in ustmene nasvete, prirejati predavanja, gospodarske shode, poučne tečaje, nadzorovati in poučevati že obstoječe zadruge itd. Uradni dnevi pododdelka bodo vsako sredo in četrtek dopoldne in dobijo lahko takrat upravitelji zadrug kakor tudi drugi posamezniki ustmena pojasnila o vseh zadružništva se tičočih stvareh. Pisma je nastavljati : Zadružna Zveza v Ljubljani, oddelek za Štajersko, Maribor, Grajski trg (Burgplatz), 2. Pisarna je v prostorih ljudske posojilnice. S tem, da je Zadružna Zveza otvorila v Mariboru svoj podurad, je zopet storjen važen korak k izpopolnitvi naše zadružne organizacije. Naši prizivi. Kakor smo poročali že v 10. in 11. številki „Narodnega Gospodarja" letošnjega lela, zahtevala so okrajna glavarstva protipostavno, da jim imajo zidruge predložiti računske zaključke za I. 1907 že tekom meseca tajnika. Takrat smo dali zadrugam tudi navodilo, kako naj se branijo proti tem zahtevam. Obenem se je Zadružna zveza v Ljubljani sama bila obrnila do političnih deželnih °blastij in jih opozorila na to neutemeljeno postopanje podrejenih jim političnih uradov. Da je deželna vlada kranjska takoj dotične odloke okrajnih glavarstev zaukazala preklicati, o tem smo že pisali v 11. številki „Narodnega Gospodarja". Dne 4. julija smo prejeli tudi od c. kr. namestništva v Gradcu dopis, da se je podaljšal rok za predložitev računskih zaključkov za 1. 1907 vsem štajerskim posojilnicam - rajfajznovkam in drugim zadrugam, ki pripadajo kakšni zvezi, do 15. decembra t. I. Ta dopis je značilen, ker dokazuje, kako včasih nekateri uradi padajo iz enega ekstrema v drugega. Nove članice. V zadnji svoji seji je načelstvo Zadružne zveze v Ljubljani sprejeta v članstvo sledeče zadruge: Hranilnica in posojilnica v Sodražici. Hranilnica in posojilnica na Dobravi pri Kropi. Hranilnica in posojilnica v Hotedršici, Hranilnica in posojilnica na Raki. Hrvatska seoska zadruga u Boboviščima-Brač. Seoska blagajna za štednje i zajmove u Gdinju. Kmečka gospodarska zadruga v Medoših. Zadružni pregled. Jugoslovansko zadružno gibanje v prvem polletju 1908. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bita v zadružni register na novo vpisanih 132 jugosl. zadrug. To število znači gotovo velik napredek, zlasti če se pomisli, da se je zadružništvo že v prejšnjih letih močno razširita. Po jeziku je od teh 132 zadrug 90 slovenskih, 39 hrvaških in 3 srbske. Po deželah pa se razdele te nove zadruge sledeče: na Kranjsko jih odpade 39. na Štajersko 22, na Koroško 1, na Primorsko 34, na Dalmacijo 36. Z ozirom na njihov delokrog se porazdele nove zadruge sledeče: Kranjsko Štajersko Koroško Primorske Dalmacija Skupaj Hranilnice in posojilnice 24 16 1 22 28 91 Gospodar.-konzumne zadruge 2 — — 10 4 16 Mlekarske 2 1 — — 1 4 Trsničarske — 3 — — — 3 Vinarske 1 — — 1 1 3 Obrtne 2 — — —r 1 3 Živinorejske 2 — — — — 2 Konjerejske 2 — — — — 2 Perutninarske 2 — — — — 2 Tiskovne 1 1 — — — 2 Pašniške — 1 — — — 1 Vodovodne 1 — — — — 1 Mlinarske — — — 1 — 1 Težaške — — — — 1 1 Skupaj 39 22 1 34 36 132 Ker je bita v tem času iz zadružnega registra izbrisanih 5 jugoslovanskih zadrug, znaša čisti prirastek v prvi polovici tega leta prav za prav 127. Koncem 1. 1907 je bita vseh jugoslovanskih zadrug v Avstriji 883*). Ce k temu številu prištejemo čisti prirastek prve polovice letošnjega leta, dobimo za naše razmere naravnost veliko številko: lOlOjugoslovanskih zadrug! Izbrisanih je bilo iz zadružnega registra v prvi polovici letošnjega leta: na Kranjskem 2 zadrugi (ena stav- *) Po Svit. Premrovovi statistiki. Prim. Nar. Gosp., št. 4 z dne 25. febr. 1908. binska in ena mlekarska), 1 na Štajerskem (kmetijsko društvo), 1 na Koroškem (posojilnica), 1 v Dalmaciji (posojilnica). Nove zadruge. Meseca junija t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče slovenske in hrvaške za- druge. Na Kranjskem: Št. Rupert (okrož. sod. Rudolfovo), Mlekarska zadruga v Št. Rupertu, reg. zadr. z om. zavezo. . Ljubljana (dež. sod. Ljubljana), Uradniško stavbno društvo v Ljubljani, reg. zadr. z omejenim poroštvom. Prememba tvrdke v: Ljubljanska obče-koristna zadruga za zgradbo stanovanj v osrednji zvezi avstrijskih državno-uradniškili društev na Dunaju, reg. zadr. z om. zavezo. Raka (okrož. sod. Rudolfovo), Hranilnica in posojilnica na Raki, reg. zadr. z neom. zavezo. Črnomelj (okrož. sod. Rudolfovo), I. belokranjska vinarska zadruga v Črnomlju, reg. zadr. z omejeno zavezo. Duplje (dež. sod. Ljubljana), Mlekarska zadruga v Dupljah, reg. zadr. z om. zavezo. Hotedršica (dež. sod. Ljubljana), Hranilnica in posojilnica v Hotedršici, reg. zadr. z neomejeno zavezo. Na Primorskem: Šmarje (dež. sod. Gorica), Kmečka posojilnica in hranilnica v Šmarju, reg. zadr. z neom. zavezo. Sočrga pri Buzetu (okrož. sod. Rovinj), Kmečka hranilnica in posojilnica v Sočrgi pri Buzetu, reg. zadr. z om. zavezo. Dolina (dež. sod. Trst). Vinarska in poljedelska zadruga v Dolini pri Trstu, reg. zadr. z omejeno zavezo. V Dalmaciji: Bobovišće (okr. sod. Split), Hrvatska seoska zadruga za štednju i zajmove na neograničeno jamčenje. M o k r o p o 1 j e (okrož. sod. Šibenik), Srpska Zemljoradnička zadruga, protokolisano udruženje sa neograničenim jamstvom. P o I a č a (okrož. sod. Šibenik), Srpska Zemljoradnička zadruga, protokolisano udruženje sa neograničenim jamstvom. Kaštel Stari (okrož. sodišče Split), Hrvatska Seoska Blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje. Sinj (okrož. sod. Split), Konsumna zadruga za državne i pokrajinske činovnik, reg. udruženje s ograničenim jamstvom. Pag (dež. sod. Zadar), Težačka zadruga (protokolisano udruženje sa ograničenim jamstvom) u Pagu. Po t o m j e (okrož. sod. Dubrovnik), Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje. Člani štajerskih trsničarskih zadrug so dne 29. junija t I. napravili poučen izlet k Sv. Lovrencu v Slov. goricah, kjer deluje prva štajerska trsničarska zadruga. V novejšem času so bile ustanovljene še trsničarske zadruge v Ljutomeru, Žetalah in pri Sv. Bolfenku pri Središču. Člani teh mlajših zadrug so torej pohiteli k starejši v Sv. Lovrenc, da se seznanijo z njenim delovanjem, stopijo z njo v prijateljsko zvezo in se pogovore, kako bi bilo mogoče skupno delovati. Izleta se je udeležilo 21 zadrugarjev in 5 državnih in deželnih vinarskih strokovnjakov. Vodstvo izleta je prevzel c. kr. vinarski nadzornik g. Fr. Matjašič, ki je govoril o razvoju trsničarstva in o njega pomena za našo vinorejo ter nasvetoval marsikaj koristnega. Potovalni učitelj g. Belle je predaval o pomenu trsničarskih zadrug, o njih skupnem delovanju in o zmanjšanju pridelovalnih stroškov s pomočjo siljenja ali kaljenja cepljenih ključic v rastlinjakih. Blagajnik in poslovodja št. lovrenške trsničarske zadruge g. Ivan Čuš je poročal o delovanju te zadruge in med drugimi zanimivimi podatki tudi povedal, da so tamošnji zadrugai ji letos vložili v trsnice 900.000 komadov cepljenk najboljših vrst. Popoldne istega dne so si udeleženci izleta v spremstvu domačih zadrugarjev in g. učitelja Flere ta ogledali nekaj trsnic, matičnjakov in trsničarskih skladišč. V Juršincih so pri g. A. Slodnjaku imeli priliko videti ne le samo lepe trsnice in skladišča, ampak tudi precej velike, vzorno urejene, bujno rastoče matičnjake z raznimi križankami. Poleg tega so si ogledali nekaj nasadov tudi pri drugih vinogradnikih. Vsi udeležniki so bili zelo zadovoljni z vsem, kar so videli in slišali. Slični izleti bi bili jako priporočljivi tudi drugim kmetovalcem in ne samo trsničarjem. Brezdvomno se da na njih več naučiti nego ob samih predavanjih, ali pa pri prebiranju knjig in gospodarsk h listov. Besede mičejo, zgledi vlečejo! Perutninarstvo Na Vrhniki se je osnovala podružnica osrednje perutninarske zadruge. Pristopilo je veliko število gospodarjev in gospodinj. V tamošnji mlekarni sc že sedaj prodajajo jajca zadružnim potom, za n a prej se bode prodajala tudi perutnina. Napravi se vzorni kurnik, skupen mlin za kosti in še različne druge za povzdigo perutninarstva važne naprave. Na shodu je govoril konzulent Legvart. Take podružnice bi se lahko osnovale po vsej deželi. Goriška eksportna zadruga za zelenjavo nadaljuje tudi letos svoje delovanje s tem, da postavlja krompirju cene, pod katerimi ne smejo zadružniki svojega pridelka prodajati, niti trgovci od zadružnikov kupovati. Žal, da je letos vsled velike suše, ki je stisnila krompir, le malo tega pridelka in zato se je morala postaviti cena visoko. Do sedaj se držijo zadružniki in drugi kmetje natančno določil načelstva. Cena je znašala od 18. do 25. t. m. 12 K za kvintah Sedaj mu je 10 K Cim pride dober dež in sc krompir popravi, se ta seveda zniža. Po večini imajo kmetje pa še vedno izgubo, tudi če prodajajo krompir tako drago. Krompirišče je še lepo, toda gomoljev je komaj polovico od drugih let. Dalmatinski „Zadružni savez“ s sedežem v Splitu ima včlanjene sedaj 104 zadruge. Za gospodarsko povzdigo Istre. Dne 18. t. m. se ima vršiti v Trstu pri namestništvu razgovor, kako povzdigniti gospodersko stanje Istre. Konference, ki se vrši pod predsedstvom namestnika samega, se udeležita obe istrski zadružni zvezi, slovanska in italijanska, ki mislita v nekaterih zadevah postopati skupno, kar bi bilo v veliko korist deželi. .laponske zadruge. Tudi na Japonskem imajo neko vrsto zadrug, ki so že zelo stare in imajo namen, da priskočijo na pomoč z denarjem in drugače vsakemu zadružniku, katerega zadene kakšna nesreča, bodisi vsled slabe letine, suše itd. Iz zadrug so izključeni vsi „brezverci", „neprijatelji cesarske rodovine" in sebični ljudje — 213 - Gospodarske drobtine. Zelena turšica — kot pomožna krma. Med rastline, ki se v letih pomanjkanja močno priporočajo za pridelovanje krme, spada tudi zelena turšica. Ta rastlina ima razne prednosti, zaradi katerih se tudi po naših krbjih rada seje. Zelena turšica daje pred vsem bogato košnjo. Ob ugodnih razmerah jo lahko pridelamo na hektaru (1 3/4 joha) 50 do 80 metr. centov, pa tudi več. Spomladi sajena zelena turšica daje na dobro pognojenih njivah tudi do 120 metr. centov krme, preračunjene na suho. Pa tudi po strnišču so pridelki dobri, če je njiva dosti gnojna in če ni suše. Prav lahko se računa v tem slučaju na 40 do 50 metr. centov in več. Veliko vredno je pri njej pa tudi to, da se da sejati, kadar je, od spomladi do poznega poletja. Ako hočemo od zelene turšice bogate košnje, potem je paziti na sledeče: Zeleni turšici je treba pognojiti. Će ni gnoja, naj se pa seje po dobro gnojenih okopavinah, n. pr. po zgodnjem krompirju. V takem slučaju lahko pomagamo tudi z umetnimi gnojili, posebno s superfosfati in kalijevo soljo. V drugo se priporoča, da sejemo turšico ravno prav gosto. Setev na široko se manj priporoča; take setve trpe bolj, če nastopi suša. Priporoča se zaraditega selev v vrste po 25 cm (9 palcev) in več narazen. Tudi v tem slučaju je paziti, da setev ni pregosta. Pregosta setev daje slabotne rastline, ki se v rasti duše. Pri nas kaže zeleno turšico za brazdo sejati, toda gledati je, da ne pride pregloboko. Zato bodi brazda plitva. Za 1 hektar (l3/* orala) je treba pri setvi v vrste 200 litrov semena, pri setvi na široko pa 250 do 300 litrov. Debelozrnata turšica sc lahko seje v široke vrste, po 32 do 45 cm (12 do 17 palcev) narazen. V tem slučaju je treba manj semena in priporoča se, da tako turšico tudi enkrat okopljemo. Zeleno turšico je kositi, predno se pokaže latje. Ako smo jo pa namenili za zimo in jo hočemo sušiti v kozolcu, potem jo kosimo, kakor hitro stopi latje v cvet. Kmetijski poučni tečaji. Deželni odbor kranjski je sklical na posvet o prireditvi učnih kmetijskih tečajev zastopnike raznih organizacij in potovalne učitelje. Predsedoval je deželnokulturni referent grof Barbo. „Zadružno zvezo" je zastopal dr. Pegan, „Gospodarsko zvezo" dr. Lampe, „Mlekarsko zvezo" g. Kump, kmetijsko družbo ravnatelj Pirc, grmsko šolo ravnatelj Rohrmann in adjunkt Zdolšek, dalje so bili navzoči gg. Skalicky, Legvart, Gombač in Pregel. Slednjič se je sklenilo, da deželni odbor pozove vse občine in organizacije, da naznanijo, kdaj in kje si žele kmetijskih učnih tečajev. Vsi navzoči so se v svojem ali v imenu organizacij zavezali, da sodelujejo pri tečajih, ki jih bo organiziral deželni odbor. Osuševanje ljubljanskega barja. Ta mesec se prično dela ze osuševanje ljubljanskega barja. Stavbni urad za osuševanje barja, ki ga vodi stavbni svetnik Pavlin, že nekaj mesecev izdeluje načrte, in zdaj se začno izvršilna dela. Stroški so proračunjeni na več kot 4 milijone kron. V glavnem bo treba poglobiti vodni odtok, in sicer bodo zahtevala ta dela 4 do 5 let. Letos napravijo zatvornico, katere namen bo, da zapre nizki in srednji vodi odtok po Gruberjevem kanalu, ki pa sc bo cb visoki vodi lahko odprlo za odtok vode z barja. Izkopali bodo v Ljubljanici 313.500 kubičnih metrov, v Gruberjevem kanalu pa 181.300 kubičnih metrov. Kmečki dolgovi. Huda rana v kmečkem prebivalstvu so veliki dolgovi, keterih obresti presegajo donesek zem- ljišča. Prijatelji kmečkega stanu se s tem vprašanjem že dolgo bavijo, a do sedaj še ni bilo mogoče, priti do povoljnih uspehov. V gosposki zbornici je zdaj to vprašanje po poslancu dr. Grabmajerju prišlo zopet v razgovor in volilo se je devet članov v poseben odsek, ki se bo pečal s to stvarjo. Dr. Grabrnajer je zbornico opominjal, da je avstrijski kmetijski svet že leta 1903, in da so shod nemških juristov in kmetijski odsek državnega zbora leta 1905 in osmi mednarodni kongres prišli enoglasno do sklepa, da je za kmete edino le tisto posojilo primerno, ki se mu ne odpove in ki se odplačuje v obrokih. Cesar je v prestolnem nagovoru leta 1907 obetal, da bo vlada uredila kmetijski osebni in realni kredit, in sedanji poljedelski minister je v proračunskem odseku naglašal, da se mora la stvar še proučevati naprej. Grabrnajer je zbornico tudi opozarjal, da je samo od sedanjega ministrstva upati v tem oziru odločnega nastopanja, ker je to ministrstvo vseskozi agrarno. Ministrski predsednik je agrarni veščak, on je mnoga leta vodil delovanje poljedelskega ministrstva, ministri rojaki so agrarci, naučni minister je že leta 1879 o kmetijskem kreditu objavil izvrsten spis. Justični minister je leta 1908 objavil mojstrsko spisano študijo o razdolženju posestev in trgovski minister ima v agrarnih krogih največji ugled. Ce torej to ministrstvo v zadevi kmečkega razdolženja ne pride do povoljnoga uspeha, potem se to vprašanje ne bo še hitro rešilo. Avstrijski vcletržci z železom so znižali ceno za železo v palicah in pločevino pri 100 kg za' 1 K. To znižanje cen je posledica znižanja cen, katero so upeljale livarne pred kratkim časom. Žetev v Avstriji 1. 1907. Poljedelsko ministrstvo je izdalo obširno statistiko o žetvi v Avstriji v lanskem letu. Ministrstvo sodi po cenah poljskih pridelkov po horzah dohodke kmetijstva in trdi, da tako velikih dohodkov kmetijstvo dozdaj ni imelo. Pri tem sodi ministrstvo sledeče: denarna vrednost žetve v 1. 1907 je znašala 1.384,700.000 kron, vrednost žita v 1. 1906 pa 1.126,600.000 kron. Da so cene žitu poskočile, je baje posledica višje colnine na tuje žito. Mnogi kmetje so lansko leto pričakovali, da se bodo cene žitu dvignile in imajo še dozdaj žito po shrambah spravljeno. Taka špekulacija se pa ne izplača. Cim dalje namreč leži žito v shrambah, tem več zgubi na svoji teži. Tako nastane znatna škoda. Poleg tega je treba žito pogostokrat prezračiti in sploh paziti, da se ne pokvari. Kdor samo iz špekulativnih namenov pridržuje žito v svojih shrambah, ne misli — trgovsko. Predaleč segajoča špekulacija škoduje. Sardel nalovijo v Dalmaciji čedalje več. — V poletju 1905 so jih nalovili 91,964.200 glav, leta 1906 že 97,874.400, lani pa 136,253.290. Z ribolovslvom raste tudi število tvor-nic za konservc. Leta 1905 jih je bilo 14, leta 1906 že 19, lani pa 20. Žalostno pri tem je to, da so tvornice vse v rokah Nemcev in Italijanov. Pomlajenje travnikov po prvi košnji. Iz raznih vzrokov, največkrat zaradi zanemarjenja ali napačnega gnojenja izgineva boljša trava s travnikov. Namesto nje pa zrastejo razne slabše trave in plevel. Taki travniki se zboljšajo s pomlajenjem, ne da bi jih bilo treba preorati in na novo posejati. Pomladimo travnik lahko spomladi, po prvi, pa tudi po drugi košnji, če vsejemo one trave, ki manjkajo, ki so se tekom časa izgubile. Setev po prvi košnji ima to prednost, da se trava že v istem letu razvije in se seme ne izgubi, kar se lahko zgodi, če se seje po drugi košnji. Vendar pa je letos zaradi prehude vročine mogoče, da bi seme ne kalilo. Zato priporočamo, da se sejejo trave, ki manjkajo, zdaj le na vlažnih travnikih. Pred sestvijo moramo Iravnik prebranati. Z brano odstranimo mah in plevel, z brano zrahljamo zemljo, da vhajata vanjo vlaga in zrak, ki vplivata na last in kaljenje. Potrebno je tudi gnojenje in sicer s Tomaževo žlindro in 40 °/o kalijevo soljo. Tudi gnojenje z dobrim kompostom se izlača. Seme je treba kupiti pri zanesljivih trgovcih in sicer vsako vrsto, ki manjka, posebej. Zmešamo seme lahko sami in sicer težja semena posebej in lažja posebej. Meso v Ameriki sc podraži. Cikaški mesarji in lastniki velikanskih klavnic naznanjajo, da bodo radi pomanjkanja goveje živine prisiljeni goveje meso zopet podražiti, kar velja tudi o govejskih konservah. Meso se sicer mnogo ne podraži, vendar pa bode podražitev trajala toliko časa, da se nabavi potrebno število goveje živine. Meso se draži, ker ga v vedno večjih količinah pošiljajo v Evropo. Prihranki izseljencev v Zjcdlnjenih državah. V poslednjih letih pošiljala je Evropa vsako leto povprečno 1.500.000 delavcev v Zjedinjene države ameriške. Ti izseljenci so pošiljali na leto v Evropo okoli 1200 milijonov frankov (frank = 95 vinarjev). Povprečno se razdeljuje v zadnjih petih letih v Evropo poslani zaslužek sledeče: v Avstrijo in Ogrsko je bilo poslanih 325 milijonov, v Italijo 350 milijonov, na Angleško, Buško in Skandinavijo v vsako po 125 milijonov, na Nemško 75 milijonov, v druge dežele skupno 75 milijonov frankov. Največ pošiljajo denarja v domovino Italijani, ker je v Italiji izselništvo najbolje urejeno in organizirano, Angleži so poslali 35, Nemci pa samo 20 frankov na osebo. Tretjina teh prihrankov je dospela v Evropo po pošti, a dve tretjini s posredovanjem zasebnih bank, ki večinoma pripadajo narodnosti dotičnih pošiljateljev. Najnovejše štetje tujih naseljencev v Zjedinjenih državah severoameriških je pokazalo sledeče stanje: 3,700.000 naseljencev je iz Nemčije, 3,500.000 je Angležev in Ircev, 2.300.000 Italijanov, 2,250.000 je Avstrijcev in 1,700.000 Rusov. Židovska nevarnost v Avstriji. Med avstrijskimi kronovinami je z Židi najbolj oblagodarjena Galicija, kjer posedujejo dandanes Židje okoli 70°/o vsega premoženja. Na njihovih posestvih robuje nad 2 milijona kmetov, ki s svojimi krvavimi žulji polnijo blagajne brezdušnim gospodarjem. Ge bo šlo tako naprej, pa bo v doglednem času postala vsa dežela židovska last. Pri nakupovanju postopajo naravnost mojstrsko. Proti visokim obrestim posojujejo kmetom ob času potrebe denar. Ko dolg že precej narasle, spravijo kmetovo domačijo na boben. Kmetu ne preostane drugega, da se ali izseli v mesto ali da začne obdelavah polje za tujca. V mestih pa je zopet po židovskih tvornicah nizka plača. Siromakom ne preostaje drugega nego da gla-dujejo in trpijo. — Druga dežela v naši monarhiji, ki tudi ječi pod židovskim jarmom, je Ogrska. Tam ni nič manj nego en milijon Židov. Samo v Rudapešti so jih leta 1896 našteli nad 100.000. — Židje imajo v Avstriji 17 največjih bank in do 60 zavarovalnih društev. Toda še vse to jim ne zadostuje; osvojili so si še gledališča. V svojih rokah imajo ogromna skladišča vina, s katerim napravljajo velikansko konkurenco vinskim trgovcem in vinogradnikom samim. Tako obstoji v Pečuhu neka židovska tvrdka, ki izvaža nekatera leta do 70.000 hektolitrov vina. Ta tvrdka je za časa bosanske okupacije pošiljala vino tudi našim vojakom. Ali vino je bilo tako, da sc od njega mnogi vojaki oboleli. Proizvajanje in cena najvažnejših kovin na svetu. Po najnovejši statistiki prinašamo sledeči pregled letošnjega proizvajanja in cene glavnih kovin na svetu: Vrsta kovine: Koliko Ion je proizvedlo Cena po toni železo 40,000.000 ton 100 K svinec 800.000 350 n cinek 500.000 n 500 n med 400.000 n 1.500 n kositer 80.000 n 2.500 n nikelj 7.000 v 5 000 n srebro 6 000 „ 175.000 n živo srebro 4.000 6.500 zlato 500 w 3,450.000 n platina 4 „ 3,630.000 Polomov v Združenih državah je bilo leta 1907 10.286 s skupno vsoto 1800 milijonov kron dolgov. L. 1906 je bilo polomov za 450 mil. kron. Uspeh pri živinoreji. Nekaj let sem se je začela živinoreja v Avstviji lepo razvijati. Snujejo se živino!ejska društva, skrbi se za plemensko živino, skrbi se za pridelovanje krme. Uspeh tega prizadevanja se kaže v živinskem prometu z Ogrsko. Od lela do leta kupuje Avstrija manj živine z Ogrske, četudi se število prebivalstva hitro množi. Uvedlo se je v Avstrijo iz Ogrske leta 1901 279.000 glav živine, leta 1902 307.000 glav živine, leta 1903 328.000 glev, leta 1904 378.400 glav, leta 1905 333.000 glav, leta 1906 370.000 glav, leta 1907 241.000 glav živine. Uvoz se je od leta 1904 do 1907 znižal za 137.000 glav. Leta 1904 bila je vsa kupljena živina vredna 136 milijonov kron, leta 1907 le 98 milijonov kron Enako se je znižal uvoz svinj. Kupilo se jih je leta 1901 609.000, leta 1902 601.000, leta 1903 413.000, leta 1904 370.000, leta 1905 408.000, leta 1906 427.000, leta 1907 390.000. Torej tudi tu se je uvoz znižal za celo tretjino. Avstrija tudi nekaj živine izvaža, in sicer najbolj planinske živali. Prodalo se je živine iz Avstrije na Ogrsko: leta 1901 7000 glav, leta 1901 8000 glav, leta 1003 15.000 glav, leta 1904 12.000 glav, leta 1906 17.000 glav, leta 1907 32.000 glav. Pametno gospodarstvo torej lahko popolnoma oskrbi z mesom avstrijsko prebivalstvo, če se ljudstvo nauči, prav porabiti svoja zem jišča. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza11. Računski zaključki. Hranilnica in posojilnica na Robu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 201, v upravnem letu pristopilo 9, iztopilo 1, koncem leta 1907 212 Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron Deleži — vplačani . . 18 — Deleži — izplačani . . 2-- Hran. vloge s kap. ohr. 75.646-69 Vzdignj. hran vloge . 65.189-69 Vrnjena posojila . . . 11 846-— Dana posojila .... 32 440 — Tekoči račun z zvezo . 41.212 18 Tekoči račun z zvezo 31 000 — Plačane obr. od posojil 7.611-23 Obr. hran. vlog izplač. 405-87 Upravni in urad. prisp. 164-61 Obr hran vlog kapit. 6 617 45 Pristopnine .... 9 — Obresti tekočega računa 429-30 Gotov, začet, leta 1907 11.005-16 Obresti pos. povrnjene 7-21 Uprav, in urad. stroški 227-38 Rent. dav. in neposred. pristojbina . . . . 9316 Nagrade 130 — Gotovina 31. dec. 1907 10.970-81 147 512 87 147 512-87 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 191.262 71 Deleži 424'— Inventar premični . . 107-80 Hran. vloge s kapit. Zaostale obresti posojil 1.595-99 obrestmi 187.330-94 Delež pri „Zadr. zvezi' 1.000-- Tekoči račun z zvezo . 10130- Delež pri „Unionu' 500 — Predplač. obr. posojil 33-— Gotovina 31. dec. 1907 10.970 81 Rezervni zaklad z obr. 6 095 38 Prispevek 243 82 čisti dobiček : . . . 1.180 17 205.437-31 205.437 31 11 raniInica In posojilnica v Vipavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 1.203, v upravnem letu pristopilo 49, izstopilo 23, koncem leta 1907 1.229. Prejemki Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 98 — Deleži — izplačani . . 46 — Hranilne vloge s kap. Vzdignj. hranilne vloge 229 203 90 obrestmi 324.938 92 Obr. hran. vlog izplač. 2.490-18 Vrnjena posojila . . . 181.456-30 Obr. hran. vlog kapit. 31.275-67 Tekoči račun z zvezo . 144 407-81 Dana posojila .... 220.602-— Obresti rezerv, zaklada 2.040-48 Tekoči račun z zvezo . 189.000 — Iventar premični . . 37 50 Obresti tekočega računa 14 188 35 Inventar nepremični . 60- Inventar premični . . 52 40 Plačane obresti od pos. 47 549-36 Inventar nepremični 1 658-22 Uprav, in urad. prisp. 1.005-70 Obresti pos. povrnjene 488 98 Pristopnine . . . . 29 40 Popravila hiše . . . 103-82 Stanarina 1.281 ■— Uprav, in urad. stroški 3 313-66 Zamudne obr. od pos 475 95 Prehodni 327-34 Prehodni 55 89 Rentni davek in nepo- Gotov, začet, leta 1907 5.527 32 sredna pristojbina . 445 13 Davki 348-68 Zavarovalnina . . . 506 Čisti dobiček 1 1906 se naloži kot hr. vloga 7 666-26 Obresti rezerv, zaklada 2.040-48 Gotovina 31. dec. 1907 5.707-50 708.963 63 708.963-63 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 1,033 401 62 Deleži 2.458 — Inventar premični 131 86 Hranilne vloge s kap. Inventar nepremični 23.866 36 obrestmi .... 803.504 27 Zaostale obr. posojil 26.118-15 Tek. račun z zvezo . 275 670"— Delež pri „Zadr. zv.“ 1.000-— Predplač. obresti pos. 2.978-96 „ „ „Unionu" . 1.000 — Rezerv, zaklad z obr. 47.384.75 „ „ „Zadr. tisk ‘ 500'— Cisti dobiček . . . 7.117 66 „ „Ljud. pos.“ 4 — Rez. zaklad (v vlogah) 47.384 75 Gotov. 31. dec. 1907 5.707 50 1,139.113 64 1,139.113-64 Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za Vil. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 143, v upravnem letu pristopilo 25, izstopilo 5, koncem leta 1907 103. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron. Deleži — vplačani . . 125 — Deleži — izplačani . . 25 — Hranilne vloge s kap. Vzdignj. hranilne vloge 77.903 63 obrestmi 93.789-11 Obresti hranilnih vlog Vrnjena posojila . . . 13.076-20 izplačane .... 576 75 Tekoči račun z Zvezo . 50-234 38 Obresti hranilnih vlog Obresti tekoč, računa . 4.475 98 kapitalizovane . . . 8 879-71 Plačane obresti od pos. 7.065 24 Dana posojila .... 51.585-17 Upravni in urad. prisp. 225-79 Tekoči račun z Zvezo 16.925 98 Pristopnine .... 25-— Inventar, premičnine, Izposojila, prehodna 1 90590 tiskovine .... 135-70 Gotov, začet, leta 1907 4 529 10 Obresti pos povrnjene 101-77 Uprav, in urad. stroški 765 38 Rentni davek in nepo- sredna pristojbina . 132-94 Vrnjena prehod, izpos. 3.175-90 Gotovina 31. dec. 1907 15 243-77 175.451 70 175.451 70 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 167.607 22 Deleži 815 — Tekoči račun z zvezo . 75.310 - Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 210-87 obrestmi 253.218-08 Zaostale obresti posojil 1.563-27 Predplač. obresti posojil 581 — Vrednost tiskovin . . 350 — Začasna izposojila . . 260 — Delež pri „Zadr. zv “ . 1.000 — Rezervni zaklad z obr. 6.438 15 Delež pri „Ljud. pos.“ 4 — čisti dobiček .... 976-90 Delnice pri „Unionu' . 1.000-— Gotovina 31. dec. 1907 15.243-77 262 289-13 262.289 13 Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga neomejeno zavezo, za VII upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 226, v upravnem letu pristopilo 32, izstopil 12, koncem leta 1907 246. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 64-— Deleži — izplačani . . 24-— Hran. vloge s kap. obr. 101.050-74 Vzdignjene hran. vloge 39.838 55 Vrnjena posojila . . 14.930 — Obr. hran. vlog izplač. 242 35 Tekoči račun z zvezo . 20.931-04 Obr. hran. vlog kapit. 6.047 13 Obresti tekočega računa 1.614-23 Dana posojila .... 46.038 17 Inventar nepremični . 25- - Obresti tek. računa 48.214-23 Plačane obresti od pos. 4 919 06 Inventar premični . . 53-84 Uprav, in urad. pnsp. 110.47 Inventar nepremični 410-68 Pristopnine 32-— Obresti pos povrnjene 18-96 Gotov, začet, leta 1907 17-58 Uprav, in urad. stroški 534 09 Rent. dav. in nep. prisl. 78-29 Drugi davki .... 37-— Dar 5-— Gotovina 31. dec 1907 2 151 83 • 143.69412 143.694 12 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 133.119-17 Deleži 492-— Tekoči račun z zvezo . 45.990 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 192 75 obrestmi 187.335-51 Inventar nepremični . 7.162-31 Predplač. obr. posojil . 253 76 Zaostale obr. posojil . 2 091-90 Rezervni zaklad . . . 3.056 51 Delež pri „Zadr. zvezi.' 1.000 — Obresti 129-87 Gotovina 31. dec. 1907 2.151-83 Cisti dobiček . . . . 440 31 191.707-96 191.707-96 Okrajna posojilnica v Kanalu, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 485, v upravnem letu pristopilo 29, izstopilo 3, koncem leta 1907 511. Posojilnica na Frankolovem, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 202, v upravnem letu pristopilo 14, izstopilo 1, koncem leta 1907 215 Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 58-— Deleži — izplačani . . 6 — Hranilne vloge s kap. Vzdignjene hran vloge 83.146 36 obrestmi . . . . . 120.859 06 Obresti hranilnih vlog Vrnjena posojila . . . 17.214 73 izplačane . . . . 396-65 lekoči račun z zvezo . 23 085-50 Obresti hranilnih vlog Obresti tekočega računa 7.578-13 kapitalizovane . . . 15.957-90 Plačane obr. od posojil 12.177 42 Dana posojila . . . . 42 710 43 Uprav in uradni prisp. 136-69 Tekoči račun z zvezo Pristopnine . . . . 58-— in obresti tek. rač. 34 578-43 Izposojilo 2.500-10 Tiskovine 85-50 Povrnjeni davevek iz Obresti pos. povrnjene 126-68 leta 1906 . . . . 2 22 Uprav, in urad. stroški 960 45 liskovine —•40 Rentni davek in nepo- Gotov, začet, leta 1907 7 687 37 sredna pristojbina 226-84 Podpore 20 — Vrnjeno izposojilo . . 2 500-10 Obresti izposoji la . . 2 59 Gotovina 31. dec. 1907 10 639-99 191.357 92 191.357-92 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 220.435 13 Deleži 1.022 — Tekoči račun z zvezo . 182 765-— Hranilne vloge s kapit. Inventar premični . . 512 07 obrestmi 403 100 54 Zaostale obresti posojil 5 529 05 Predplač. obresti posojil 623-99 Delež pri „Zadr. zv “ 1.000-— Rezerv, zaklad z obr. . 13.876-42 Delež pri „Ljud. pos." 4 — Čisti dobiček .... 2.262 29 Gotovina 31. dec. 1907 10.639-99 420.885-24 420.885-24 Kron Deleži — vplačani . . 76’— Hranilne vloge s kapit. obrestmi............. 55 004 10 Vrnjena posojila. . . 35 769 49 Tekoči račun z zvezo . 18 585 22 Plačane obresti od pos. 7.655-03 Uprav, in urad prisp. 499 86 Pristopnine .... 14-— Itačun pošte hranilnice 2 064 17 Kačun poštne obresti . 2.24 (lotov začet, leta 1907 1.759 80 121.489-91 Kron Deleži — izplačani . . 2 — Vzdig. hran. vioge . . 35 421'30 Obresti hranilnih vlog izplačane .... 205-57 Obresti hranilnih vlog kapitalizovane . . . 2 213 60 Dana posojila. . . . 50.373 39 Tekoči raun z zvezo . 23 200-— Obresti tekočega računa 2 968-36 Inventar premični . . 25— Obr. posojil povrnjene 85 83 Uprav, in urad. stroški 66949 Rentni davek in neposredna pristojbina 27'18 Račun pošt. hranilnice 1.98024 Račun tiskovin ... 82 45 Darilo za uboge šolarje 20'— (lotovina 31. dec. 1907 4.215'50 121.489-91 Imetje. Biliutcii. Dolgovi. Kron Posojila...............120 009-01 Inventar premični . . 179-66 Zaostale obr. posojil . 919 35 Vrednost tiskovin . . 133-54 Delež pri „Zadr. zvezi" 1.000-— Delež pri „Ljud. pos " 4"— Račun poštne branil. . 129-19 Gotovina 31. dec. 1907 4 215-50 126.590-25 Deleži................. Hranilne vloge s kapit. obrestmi............ Tekoči račun z zvezo . Predplačane obr. pos. Rezervni zaklad z obr. C'sti dobiček . . . . 126.590-25 Kron 996 — 58.398 83 60.435 — 1.138 39 4.989-64 932-29 Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju ob juž. želez., regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za Vil. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 228, v upravnem letu pristopilo 62, izstopilo 12, koncem leta 1907 278. Prejemki. Denarni promet.. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 124-— Deleži — izplačani . . 27-— Hranilne vloge s kap. Vzdignjene hran. vloge 96.680 04 obrestmi 188 149 81 Obresti hraniln h vlog Vrnjena posojila . . 46 855-69 izplačane . . . 533 79 lekoči račun z zvezo . 39 239-51 Obresti hranilnih vlog Obresti tekočega računa 7.253-— kapitalizovane . . . 14 250 99 Obresti tek. rač. s člani 314 43 Dana posojila . . . 41.497 65 Plačane obr. od posojil 4.308-43 Tekoči račun z zvezo . 103 353- - Uprav, in urad. prisp. 418-74 Tekoči račun s člani . 28 823 80 Pristopnine . . . . 62-— Inventar premični . . 62 71 Tekoči račun s člani . 1.10008 Inventar nepremični 31-32 Najemnine 145-10 Obr. posojil povrnjene 50 08 Povrnjena zavaroval. . 11 -59 Uprav, in urad. stroški 1.012-32 Obr. deleža zadr. tisk. 41-68 Rentni davek in nepo- Gotov, začel, leta 1907 3.656-70 sredna pristojbina" . 99-96 Zemljiški davek . . 2 76 Najemninski . . . 21 — Zavarovalnine 25.09 Gotovina 31. dec. 1907 10 212-25 296 683-76 296 683-76 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 146.316-21 Deleži .... Tekoči račun s zvezo . 199.170 — Hranilne vloge s kapit. Inventar premični . . 1.419-60 obrestmi . 390.300-02 Inventar nepremični 6 966-50 Predplačane obr. posoj. 363 36 Zaostale obresti posojil 1.281 59 Dolg na rentnini in pri- Vrednost tiskovin . . 80-— stojbini . . 221-92 Vrednost kolekov . . 2'— Dolg na pisarn, potreb. 1018 Delež pri „Zadr. zvezi* 1.000-— Dolg na pajem. davku 7— Delež pri „Zadr. tisk." i.ooo-— Rezervni zaklad z obr. 2 749 60 Obresti od tega . . . 304 28 Čisti dobiček .... 863 14 Tekoči račun s člani . 27.i;i2"30 Zaostala najemnina. . 15250 Gotovina 31. dec. 1907 10.212-25 395 517-23 395 517-23 Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico, regislrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 1.692, v upravnem letu pristopilo 275, izstopilo 183, koncem leta 1907 1774. Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Deleži...............38.316-60 Hranilne vloge . . . 663.272-28 Vrnjena posojila. . . 264 978'41 Tek. račun z zvezo . . 80.607-54 Plačane obresti od pos 61.036 07 C. kr. poštna braninica 6 170"21 Upravni prispevki . . 46087 Pristopnine .... 529-40 Tiskovine............. 493 50 Zamudne takse . . . 337 53 Zamudne obresti . . 43113 Obresti pri drugih denarnih zavodih . . 20 21 Gotovina začetkom leta 22 093-46 1,128.747-21 Kron Deleži................. 35.001 60 Vzdig. hranilne vloge . 400.080-95 Dana posojila. . . . 406 655"— Tekoči račun z zvezo . 206.149 85 Inventar premični . . 891 51 Inventar nepremični 25 824 14 Obr, hran. vtog izplač. 2.97305 Zaklad za obr. razdelj. deležev.............. 4 647'28 Obr. pri drugih denar. zavodih.............. 5.002-51 Upravni stroški . . . 6.255 — Rent. dav. in neposred. pristojbina .... 512.19 Jubilejni zaklad . . . 8.200 — Račun dobička in zgube 495'76 Tiskovine............... 19-20 G kr. poštna kranilnica 5.874'60 Gotovina 31. dec. 1907 20.164-57 1,128 747'21 Imetje. Dilnncii. Dolgovi. Posojila............. Tekoči rač. z zvezo . Inventar premični Inventar nepremični Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . . Delež pri „Zadr. zv." Efekti . ... . C. kr. poštna hran. . Obr. pri drugih denar. zavodih .... Gotov. 31. dec. 1907 1,286.520-32 Kron Deleži............... 77.699 80 Hranilne vloge s kap. obrestmi .... 1,17391898 Predplač obr. posojil 3 858 05 Jubilejni zaklad . . 100 — Zaklad za ohrestovanje razd. del.......... 8 894 82 Davki in doklade . . 714 13 Rezervni zaklad . . 5.0I5-— Zakl. za slučaj zgube 6.928'58 Čisti dobiček . . . 9.390-96 1,286.520-32 kron 1,153 005-84 46.08585 1.297 55 52.385 — 8.684-78 807-79 1 000 — 1.000 — 1.449 82 639 43 20.164 57 Slovenska posojilnica v Št. Jerneju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XIII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom I. 1907 720, v upravnem letu pristopilo 59, izstopilo 9, koncem leta 770. Prejemki. Denarni promet. Izdatki, Kron Kron Deleži — vplačani . . 118 - Deleži — izplačani . . 1 057 80 Hranilne vloge s kap. Vzdignjene hran. vloge 156.066 84 obresti 196.590-25 Obr. hran. vlog izplač 2 224-75 Vrnjena posojila. . . 72.835-46 Obr bran vlog kapital 17 863 55 Tekoči račun z zvezo . 76.178 55 Dana posojila .... 110.523 — Obresti tekočega računa 6.875 30 Tekoči račun z zvezo . 82 675 30 Prejemki za tiskovine . 14510 Delež „Zadružne zvrze“ 200-— Doneski hiše . . . . 223-15 Tiskovine . . 178 55 Plačane obr od posojil 18 509-52 Poprava hiše . 184-47 Upr. in urad. prispevki 1.743-65 Obresti pos. povrnjene 289-02 Pristopnine . . . . 118 — Uprav, in urad. stroški 911-65 Zamudne obresti. . 87-40 Rentni davek in nepo- Povrnjeni tožb. stroški 47-— sredna pristojbina . 265 95 Prehodni 105 — Davki od hiše . . . 84 74 Gotovina začet. 1. 1907 3.01024 Najem, od urad. prosi. 160- Tožbeni stroški . . . 47-37 Nagrada 368-20 Golovina 31. dec. 1907 3.185-43 376.68662 376 586 62 Imetje. Bilancu. Dolgovi. Kron Kron Posojila 340 688-89 Deleži 1.674 77 Tekoči račun z zvezo . 155 225 66 Hranilne vloge s kapita- Inventar premični . . 197-35 lizovanimi obrestmi 481.759-15 „ nepremični 8.981"— Predplačane obr. pos. 4.21506 Zaostale obresti posojil 592 17 Rezervni zaklad . . . 17.977-76 Vrednost tiskovin . . 100 — Čisti dobiček .... 4 487 76 Delež pri Zadruž zvezi 800"— „ „ Ljudski pos. 4*— Prehodni 40 — Gotovina 31. dec. 1907 3 485 43 510.114-50 510.114 50 ljudska hranilnica in posojilnica za tržaško obf-ino pri sv. Ivanu pri Trstu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za II. upravno leto 1907. •'■lani: stanje začetkom leta 1907 189, v upravnem letu pristopilo 82, odpadel 1, koncem leta 1907 270. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 1 640 — Deleži vrnjeni . . . 22 — Hranilne vloge . . . 62 779-39 Hran. vloge dvignjene . 34.839 01 Posojila vrnjena . . 33.619-56 Obr branil, vlog izplač 74-53 Tekoči račun s Zvezo . 126.424-70 Obresti pos povrnjene 81 78 Obresti posojil plačnne 9 360-91 Dana posojila. . . . 181.026-49 Upr. in uradni prispevki 3.156 08 Tek. rač. s Zvezo vi njeno 9.500"— Pristopnine plačane 164 — Obr. tekoč. rač. s Zvezo 5.986 — Zamudne obr plačane 17-82 Inventar premič. nakup. 965 19 Tekoči račun z udi vlož. 4 746-— Rentni davek izplačan 16-11 Gotovina 31. dec. 1906 1.698 31 Tiskovine nakupljene . 216 42 Tekoči račun z udi dvig. 5.909 19 Upr in urad. troški izpl 3.404 46 Gotovina 31. dec. 1907 1 565-59 243 606 77 243.606-77 Imetje, Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila Deleži Tekoči račun z udi s ka- Hranilne vloge s kapi- pilalizovan. obrestmi 1.430 39 talizovanimi obrestmi 63 735-32 Inventar premičnin . . 1.328 66 Tekoči račun s Zvezo . 186.050" — Obresti posojil zaostale 767-60 Predplačane obresti pos. 1 356-40 Vrednost tiskovin . . 254-80 Dolg na stanarini . . 38-— Delež pri Zadruž. zvezi 1.000 — Rezervni zaklad in čisti Gotovina 31. dec. 1907 1.565 59 dobiček 1.459 25 258.002-97 258.002-97 Hranilnica in posojilnica na Dobrni, registrovana zadruga z neomejeno zavezo za IV. upravno leto 1907. Člani : stanje začetkom 1. 1907 80, v upravnem letu pristopilo 28, izstopila 2, koncem 1. 1907 106. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 280-— Deleži — izplačani . 20 — Hranilne vloge s kap. Vzdignjene bran. vloge 26 228-67 obresti . . . . . 51.112 73 Obr. bran. vlog izplač. 119 66 Vrnjena posojila. . . 3 739 — Obr. bran. vlog kapital. 2 214 83 Tekoči račun z zvezo . 6.000-— Dana posojila . . . . 23.606-— Obrestilekočega računa 2 20 Tekoči račun z zvezo . 3 000— Inventar premični . . 7-— Prehodni zneski . . . 984-— Najemnina ...... 592 90 Inventar premični 314 64 Plačane obresti od pos 2 147 20 Inventar nepremični 156 — Upravni in uradni pris. 247-01 Naložen denar 14.040 — Pristopnine . . . . 56- — Upr. in uradni stroški , 185 13 Vzdignen naložen denar 17 554 24 Rentni davek in nepo- Vzdignene obr nal.den. 40 — sredna pristojbina . 27-25 Prejete zamudne obresti 30-63 Zemljiški davek . . . 38-55 Prehodni zneski . . . 984— Za dobre namene . . 100 — Gotovina začet. 1. 1906 1.391 82 Delež pri Zadr. zvezi v Ljubljani 1.000 — Najemnina 350 — Gotovina 31. dec. 1007 11.800 — 84.184 73 84.184-73 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 51.170 — Deleži 1.080 — Inventar premični . . 953-10 Hranilne vloge s kapita- Posestvo 7.130 45 lizovanimi obrestmi . 68.154-36 Zaostale obresti posojil 766-18 Tekoči račun z zvezo . 3.000 — Delež pri Zadr. zvezi . 1.000 — Predplačane obresti pos. 383-29 Prehodni zneski . . . 984'— Prehodni zneski . . . 984 — Naložen denar z obr. . 1.229-82 Rezervni zaklad . . . 943-44 Gotovine 31. dec. 1907 11.800 — Pristopnine 1. 1907 . . 56-— Cisti dobiček .... 432 46 75 033 55 75.033 55 Hranilnica in posojil niča v Cerknici. registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XIII. upravno leto 1907. Člani: stanje začetkom 1. 1907 511, v upravnem letu prislonilo 79. izstopilo 24. koncem 1. 1907 566. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 158 — Deleži — izplačani . . 48 — Hranilne vloge s kap. Vzdignene hran. vloge 202.254 62 obresti 265 978 75 Obresti 1 ran vlog Izpl 1 504-25 Vrnjena posojila . . . 104 315 31 Obr. hran. vlog kapital. 25.287-45 lekoči račun z zvezo . 142 399-27- Dana posojila .... 268.265 98 Obresti tekoč, računa . 5.27808 Tekoči račun z zvezo . 49 283-87 Inventar premični . . 19 — Inventar premični . . 2115 Inventar nepremični lOV— Inventar nepremični . 991.58 Hlačane obresti od pos. 11 785 29 Obresti pos. povrnjene. 326-16 Upr. in urad. prispevki 502-42 Uprav, in urad. stroški 389 17 Pristopnine 158 — Rentni davek in nepo- Najemnina 1 600 — sredna pristojbina" . 360-74 Gotovina začet- 1 1907 18 981-03 Hi.šnonajemninski davek 480 70 Zavarovalnina 33-51) Razni stroški . 22 02 Gotovina 31. dec. 1907 2.006-90 551.27615 551.276 15 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Posojila.............. 521.002 98 Tekoči račun z zvezo . 70 990 — Inventar premični . . 906-62 Inventar nepremični 66 761-34 Zaostale obresti posojil 20 412 11 Delež pri kons društvu 250-— Terjatev na inventarju 3 000 — Delež pri Zadr zvezi . I.OOO1— Prehodni.............. 751— Poštna hranilnica . . 100 96 Delež pri Unionu . . 2 000 — Gotovina 31. dec 1907 2 006 90 688 505 91 Kron Deleži................1.136-_____ Hranilne vloge s kapita-lizovanimi obrestmi . 676.694-77 Predplačane obres pos. 508 44 Rezervni zaklad . . . 8.857-98 Čisti dobiček .... 1 308 72 688.505-91 Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1907. člani: stanje začetkom leta 1907 52, v upravnem letu pristopilo 2, izstopilo 1, koncem leta 1907 53. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 4 — Deleži — izplačani . . 2-— Hranilne vloge s kap. Vzdignjene bran. vloge 21.16453 obrestmi Obr. hran. vlog. izplač 123 72 Vrnjena posojila . . . 16 389-15 Obr. hran. vlog kapit. 3.538 62 Tekoči račun z zvezo . 13.79504 Dana posojila. . . . 11.460- — Obresti tekočega računa 1.863 02 Tekoči račun z zvezo . 27.163-02 Plačane obresti od pos. 2.317-45 Obresti pos. povrnjene 4-18 Uprav, in urad. prisp. 38-93 Uprav, in urad. stroški 117-37 Pristopnine 2-— Rent dav. in neposred. Razni 4-40 pristojbina |. . . . 47-64 Gotov, začet, leta 1907 32-30 Tiskovine (knjige) . . 66-40 / Gotovina 31. dec. 1907 3.596 70 67.284-18 67.284-18 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 50.286-96 Deleži 106"— Tekoči račun z Zvezo 46.400 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 297-47 obrestmi 98.364 25 Zaostale obr. posojil . 1.105 83 Rezervni zaklad . . . 3.923 79 Vrednost tiskovin . . 66-40 Cisti dobiček . . . . 863 32 Delež pri „Zadr. zvezi' 1.000 — Delež pri „Ljud. pos.“ 4 — Delež pri „Unionu' 500-— Gotovina 31. dec. 1907 3.596 70 103.257-3U 103 257-36 Hranilnica in posojilnica na Trebelnem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno eto 1907. Člani: stanje začetkom leta 1907 244, v upravnem letu pristopilo 31, izstopilo 7, koncem leta 1907 268. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron Deleži — vplačani . . 62- — Deleži — izplačani . . 14 — Hranilne vloge s kap. Vzdiguj, hranilne vloge 40.410-82 obrestmi 70.436-47 Obr. hran. vlog izplač. 630-17 Vrnjena posojila . . . 25.62119 Obr. bran. vlog kapit 5.232-68 Tekoči račun z zvezo . 11 029-43 Dana posojila . . 29 123 85 Obresti tekoč, računa . 1 907 37 Tekoči račun z zvezo . 36.817 37 Plačane obr. od posojil 4.368-56 Inventar premični • 192 50 Upravni in urad. prisp. 37 58 Tiskovine 90-40 Pristopnine .... 31 — Obresti pos. povrnjene 1-80 Koleki 25 30 Uprav, in urad. stroški 137 39 Prebodnji 1.301 60 Rentni dav. neposredna Gotov, začet, teta 1907 2.399 08 pristojbina .... 75-18 Darila 300-— Dopolnilo deleža 1000 K 400 — Prebodnji 1 050 — Koleki 23-— Gotovina 31. dec. 1907 2.720-42 117.21958 117-21958 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 91 359-31 Deleži Tekoči račun z zvezo . 59 775 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 547-25 obrestmi 154.911 82 Zaostale obresti posojil 2 732-52 Prebodnji nevzdignjeni 251-60 Vrednost tiskovin . . 90 40 Rezervni zaklad z obr. 2.306-63 Vrednost kolekov . . 29-66 čisti dobiček .... 252-51 Delež pri „Zadr. zvezi.' 1.000 — Delež pri „Ljud. pos.“ 4- Gotovina 31. dec. 1907 2.720 42 158 258-56 158.258 56 Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII upravno leto 1907. člani : stanje začetkom leta 1907 153, v upravnem letu pristopilo 7, izstopilo 2, koncem leta 1907 158. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Kron Kron. Deleži, 7 vplačanih . . 14- Deleži, 2 izplačana . . 4— Hran. vloge s kap. obr. 95.540-25 Vzdignj. hranilne vloge 53.293 06 Vrnjena posojila . . . 18.827-03 Dana posojila . . . . 21.178-75 Tekoči račun z zvezo . 20.178-— Tekoči račun z zvezo . 53.400 — Obresti tekočega računa 8 709 48 Obr hran. vlog izplač. 377-61 Plačane obr od posojil 4 196 31 Obr. hran. vlog kapit. 9.728 30 Uprav, in urad. prisp 87-36 Obr. tekočega računa . 8 709 48 Gotovina 31. dec. 1907 2.741-82 Obr. posojil povrnjene 1 43 Uprav, in urad. streški 9210 Rent. davek in neposr. pristojbina . . . . 120 74 Nagrada tajniku . . . 40— Mlekar, zadrugi v Polh. Gradcu 164-70 Občini črni Vrb . . 100— Gotovina 31. dec. 1907 3 084 08 150 294-25 150 294-25 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Posojila 67.523-72 Deleži 316 — Tekoči račun z zvezo . 217.620 — Hranilne vloge s kap. Inventar premični . . 35316 obrestmi 283.550 85 Zaostale obresti posojil 532-51 Rezervni zaklad . . . 6.264-70 Delež pri »Zadr. zvezi' 1.000 — čisti dobiček .... 1.485 92 Delež pri „Unionu' 1.000 — Delež pri „Zadr. tisk.' 500 — Delež pri „Ljud. pos “ 4 — Gotov. 31. dec. 1907 . 3 084-08 291.617 47 291.617-47 Kousumno društvo v Starem trgu pri Ložu, vpisana zadruga z omejeno zavezo, za XII. upravno 1< le 1907. Člani: stanje začetkom eta 1907 500, v upravnem letu pristopilo 18, izstopilo 4, koncem leta 1907 514. Prejemki. Denarni promet. Izdatki Kron Kron Blagajniški preostanek Izplačani deleži . , . 166 — leta 1906 .... 1.305-46 Vrnjena izposojila . . 4 800— Vplačani deleži . . . 72 — Izdatki za blago . . . 102.359 93 Pristopnine .... 36 - Voznina 5 777 05 Izposoj ila 2.000 — Užitnina 1.001 98 Prejemki za blago . . 117 089 19 Inventar piemični . . 61 62 Davki 460-20 Neposredne pristojbine - 80 Upravni stroški . . . 3.845-81 Gotovina konec 1 1907 2.029 26 r \ 120 502-65 120.502-65 Imetje. Bilanca. Dolgovi. Kron Kron Vrednost blaga . . . 14.381.91 Deleži . . . 9.638— Terjatve na blagu pri Neizplač. obr. deležev 516— zadružnikih .... 10.254-81 Izposojila . . . 12.080 — Vred. neprem. invent. 5 122 95 Dolg na blagu nezadr. 7.495 37 Vred. prem. inventarja 5.777 66 Dolg na obr. od izpos. 873-16 Delež pri Gospodarski Najemnina . . 120 — in Zadružni zvezi 202— Rezervni zaklad z obr. 6.683 06 Naložen denar . . . 147— Čisti dobiček . . 510— Gotovina konec 1 1907 2.029 26 37 915-59 37.915-59 VABILO Vabilo na OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Dragi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 2. avgusta ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Volitev načelstva. 4 Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.1 VABI LO na redni občni zbor Konsumnega društva v Ricmanjih, registr. zadruge z omej. zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 26. julija 1908 ob 9. uri predpo-ludne v dvorani Narodnega doma v Ricmanjih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1907. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge na Vrhniki, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki sc bo vršil dne 2. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne v mlekarni na Vrhniki. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za I. 1907. 3- Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na Ml. redni občni zbor Mlekarske zadruge v Komendi, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 2. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne na prostoru pri mlekarni. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanji zadruge. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. na OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2. avgusta 1908 po krščanskem nauku v kaplaniji. Dnevni r ed : . 1. Prememba pravil. 2. Volitev dveh odbornikov. 3. Volitev enega člana nadzorstva. 4. Predavanje. Tropinovec in droževec oddaja večje množine po K I SO liter „Kmetijsko društvo v Vipavi". Priporoča se: J“l'1r;.rao,r.,“.pr"" p0“r"'” Edini domači zavod te stroke: Izubijana, Med j atova hiša. NEsnE-j' m moka za otroke Priznano redilno sredstvo Za zdrave in bolne ofroke kakorludi za bolne na želodcu Obvarujem odstranjuje otročjo drisko in bluvaje,črevesni katar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrassell. Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo Stsirl trg' Este^r. ±o priporoča koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po . najnižji ceni. 1 Vnanja naročila 50 točno izur|ajcjc. Dr. Ed, Volčič, v Novem mestu (Kranjsko), je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigotržcih naslednje pravne knjige: 1. Civllnopravdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo- venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 901) strani. 190(i. V platno vezana knjiga..................................K 8 — 2. Odvetniška tarifa- določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 190l> Broširano........................................................K P80 3. Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup (518 strani. Mehko vezana knjiga................K 5'60 popolno v platno vezana........................................K 61— 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K P— 5. Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem papirju, obesek za na steno.................................. 60 h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice11, ki jo izdaja društvo „Pravnik". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano.................................K —'40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici..................................K —'80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave oh konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh Mehko vezana knjiga ........................................K —'80 Zvezek VI,—X. Predpisi o razdelki in uredbi ter o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano.......................................K 2'— Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano................................................K —'80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Superfosfati rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste. Množina fosforove kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, največji pridelek, neobhodno potrebno za spomladno setev! Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih. k;—9 C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne ww blagajne -»n prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerslliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Oiiai št. 27, 247 24-13 'S ti IV a, j t> o 1 j š a in n a j s i g u r* n e j š a pr*ilika za štedenje! Stanje vlog 31. decembra 1907: čez 13 milijonoi kron Denarni promet 31. decemb. 1907: čez 64 milijonov kron Ljud^a posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- ij n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1907: K I3,365.88l'08 — Denarni promet v letu 1907: 64,8I2.603,92 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi sc obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 31. decembra 1907. 249, x—12 Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, kanonik, predsednik, F Od.looxM.ilcl: Fran Povše, vodja, graščak, deželni odbornik, drž in dež. poslanec itd. Anton Kohl, Karol Kauscbegg, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v \Vildonu Frančišek Leskovic, Karol Pollak, podpredsednik. Anton Belec, posestnik podjetnik in trgovec v Št. Vidu ad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Ivan Pollak, Gregor Šlibar, zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos v Ljubljani župnik na Hudniku. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorel urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze". — Tlsek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zar. v Ljubljani.