SREBRNI JUBILEJ DRUŠTVA LJUDSKE TEHNIKE Prvega marca je bila 25. redna skupščina društva Ljudske tehnike EMO, na kateri so prejeli številni člani tega društva priznanja za dolgoletno delo. Društvo LT EMO je bilo ustanovljeno 20. julija, 1948 in je v začetku štelo 24 članov. Predsednik društva tovariš Ludvik Krajec je v kratkih besedah opisal bogato prehojeno pot. Društvo je začelo delovati s tre- stojnih razstav v raznih krajih Slovenije, pri devetindvajsetih razstavah pa je sodelovalo. Na področju fotografske dejavnost so bili doseženi lepi uspehi. Izdelanih je bilo sedem dokumentarnih filmov in trije igrani filmi. Društvo je dajalo izdatno pomoč šolam in raznim organizacijam in prejelo za svojo uspešno dejavnost osem pohval, osem diplom, devet priznanj, dve nagra- Leto XXIII. 'St. 3 15. 3. 1973 Celje - skladišče D-Per 214/1973 1119730705,3 COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Gostje in člani skupščine društva LT mi krožki, danes pa ima devet klubov in preko tisoč članov. V vseh petindvajsetih letih delovanja je bil glavni cilj društva tehnično izobraževanje svojih članov. V času svojega delovanja je društvo organiziralo 295 tečajev, katerih se je udeležilo skoraj pet tisoč tečajnikov. Poleg tega je bilo organiziranih 167 strokovnih predavanj in 290 strokovnih ekskurzij, ki se jih je udeležilo nad sedemnajst tisoč oseb. V društvu je bila zelo razgibana racionalizatorska dejavnost, saj je bilo predlaganih 98 racionalizacij, ki so mnogo doprinesle za večjo storilnost dela v EMO. Kot že rečeno, deluje v društvu nad tisoč članov, ki so organizirani v avtomoto klubu, fotokino klubu, radio klubu, emajlirskemu krožku, gospodinjskemu krožku, strojno orodjarskemu krožku, modelarskemu krožku, krožku za podvodno dejavnost in krožku za predelavo pločevine. V članstvu je 281 žena, 621 moških in 100 pionirjev. Ves čas svojega delovanja si je društvo prizadevalo, da preseže okvir svojega delovanja tudi izven podjetja. To mu je tudi uspelo, saj je priredilo dvanajst samo-di, štiri prehodne zastavice, srebrno in zlato plaketo Borisa Kidriča. Posamezni člani društva pa so poleg številnih priznanj in pohval prejeli dvanajst bronastih, dvanajst srebrnih in tri zlate plakete Borisa Kidriča. Na letni skupščini so sklenili, da bo društvo v svojem jubilejnem letu še bolj popestrilo svojo dejavnost in se tako temeljito pripravilo za naloge v letu 1974, ki bo »Leto inovacije«. Plan dela za leto 1972 je društvo izpolnilo, sprejeti plan dela za letošnje leto pa je še mnogo bolj zahteven in bo mnogo prispeval za strokovno usposabljanje delavstva v EMO, od česar je odvisna izvršitev sanacijskega programa podjetja. Glavni direktor dipl. inž. M. Jančigaj na skupščini LT Razprava na skupščini je zajela številna vprašanja uspešnega delovanja društv in so bili dani mnogi predlogi, ki jih je skupščina sprejela. Tako je bila vnešena v program dela društva vsestranska pomoč tehnične in druge narave ob ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela, poleg tega pa bo društvo pobudnik za priprave na praznovanje osemdesetletnice delovanja tovarne v letu 1974. NARAVNAJMO KRMILO Prav gotovo je, da od letošnjega zaključnega računa za leto 1972 nismo pričakovali mnogo. Tisti, ki so ga sestavljali, so se verjetno pošteno spotili, kajti če staviš en dinar v levi ali desni žep, ti v enem ali drugem žepu manjka in navsezadnje niti ne veš kaj bi s njim, ker je tako majhen. Toda čeprav je mikroskopski, se ne razmnožuje sam od sebe temveč mu je treba pomagati. Bodi kakorkoli, dejstvo je, da so naši skladi revni ko »cerkvena miš« in da bodo taki tudi ostali, če ne bomo v letošnjem letu prekinili z našo že dokaj močno ustaljeno tradicijo, po kateri iz različnih opravičenih in neopravičenih vzrokov ne dosegamo mesečnih planov. Res je, da se moramo sestajati po različnih »linijah«, vendar ni prav, če se sestankarstvo tako razmnoži, da ni učinkovito. Dogovor o delu in o organizaciji dela je vedno potreben, vendar tak dogovor mora vidno učinkovati na izboljšanje splošnega gospodarskega stanja v podjetju. Če se torej dogovorimo, da mora biti plan dosežen, se mora tudi to zgoditi in ne sme biti stihije, ki nam prizadene mnogo škode. Že nekaj let nazaj se na vseh sestankih zavzemamo za primerne osebne dohodke. Toda od kod naj ti primerni osebni dohodki pridejo, če ne ustvarimo do- hodka, ki smo ga zavestno planirali. Edino s točno izpolnitvijo sanacijskega programa in gospodarskega plana za leto 1973, bo dohodek in osebni dohodek, če že ne tak kot si ga vsi želimo, pa vsaj mnogo boljši kot je sedaj. Ob ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in v medsebojnem sporazumevanju bi moralo biti vprašanje našega gospodarjenja postavljeno na prvo mesto, kajti z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela lahko dosežemo zaželjeni cilj, če bodo te organizacije postavljene na zdrave gospodarske temelje, tako, da bodo o-bogatile same sebe in podjetje kot celoto. Naše družbeno politične organizacije, zlasti Zveza komunistov in sindikalna organizacija in seveda tudi organizacija Zveze mladine, morajo in morejo zelo pozitivno vplivati na naš samoupravni razvoj v takem smislu, da bodo postavljena v ospredje tista gospodarska vprašanja, katerih rešitev daje najboljši gospodarski rezultat in da bodo tudi taka vprašanja rešena v okviru samouprave v korist celotnega kolektiva. Če bomo v bodoče bolj enotni in bolj organizirani, bomo dosegli naš cilj in vreče naših skladov ne bodo več prazne, pa tudi naši žepi ne. KAR JE BILO SKLENJENO MORA BITI IZVRŠENO Potem, ko je delavski svet pregledal podatke o zaključnem računu (te so prejeli vsi člani DS pred sejo) je na podlagi razprave in predlogov, ki jih je dalo vodstvo podjetja sprejel odgovarjajoče sklepe, ki naj v letošnjem letu izboljšajo naše poslovanje. Te sklepe ali zaključke delavskega sveta objavljamo v celoti zato, da bodo vsi popolnoma izvršeni, da ne bodo ostali samo na papirju, kajti če se bo tudi v letošnjem letu ponavljalo to, da ne dosegamo mesečnih proizvodnih planov, potem ne moremo pričakovati izboljšanja gospodarjenja podjetja, niti ne boljšega osebnega dohodka, o katerem tako radi razpravljamo. Rešitev iz sedanje gospodarske krize podjetja tiči v točnem izpolnjevanju planskih nalog tako kot so postavljene. ZAKLJUČKI delavskega sveta po sprejemu in potrditvi zaključnega računa so naslednji: Sanacija podjetja je sestavni del poslovanja podjetja. Za izvedbo sanacije podjetja skladno s sanacijskim programom in drugimi sklepi samoupravnih organov podjetja, so odgovorni vsi vodilni delavci podjetja. Glavni direktor pa lahko po potrebi določa strokovne skupine za izvedbo posa- meznih nalog za sanacijo podjetja. — 0 — Zaradi omejitev v sredstvih za sanacijo (modernizacijo) osnovnih sredstev v odnosu na celotne potrebe po sredstvih je treba določiti kriterije za določanje prioritetnega vrstnega reda investicijskih naložb. Na osnovi investicijskih elaboratov po posameznih proizvodnih procesih sta ugotovljena rentabilnost in ekonomičnost osnovna kriterija za določanje prioritete investicijskih vlaganj. Pri oceni in izdelavi predloga morajo sodelovati strokovni sodelavci in vodje proizvodnih procesov. S predlogom morajo najprej seznaniti DS proizvodnega procesa, predno bo predlog dan v razpravo in potrditev DS podjetja. — 0 — Ker člani kolektiva niso v dovolim meri seznanjeni s cilji in možnostmi sanacije podjetja po sanacijskem programu, se v kratkem, jedrnatem in razumljivem izvlečku v Emajlircu objavi možnost izvedbe sanacije skladno s programom in zakonitimi predpisi. O izvajanju programa se mo- (Nadaljevanje na 2. strani) 2 CsHMlßllU* KAR JE BILO SKLENJENO MORA BITI IZVRŠENO (Nadaljevanje s 1. strani) ra po vsakem četrletju tekoče obveščati kolektiv. — 0 — Spremembo organizacije podjetja skladno s programom ustanavljanja TOZD v podjetju je treba do 1. 7. 1973 dokončati. — 0 — Za zagotovitev uspešnega finančnega rezultata skladno s sklepom DS, ki se nanaša na delitev dohodka na osebne dohodke in sklade podjetja v odnosu 88,5 odstotkov proti 11,5 odstotkov je treba dosegati predvidene planske naloge tako po obsegu proizvodnje kot realizacije ob upoštevanju asortimana, ki bo zagotovil planirane cilje. V zvezi s tem je treba dokončati sistem planiranja, prilagojen našim specifičnim zahtevam. Za izvršitev naloge so odgovorni vodje poslovnih procesov in direktorji sektorjev. Da bi zagotovili programiran razvoj izdelkov so že imenovane strokovne skupine za izdelavo razvojnih programov po posameznih grupah proizvodov, ki so tudi odgovorne za izvršitev teh programov. — 0 — Zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja je posledica porasta stroškov poslovanja. Ker predstavlja proizvodni material visoko vrednost v strukturi stroškov, se mora izdelati program ugotavljanja normativne in dejanske porabe materiala, da bi lahko ukrepali v cilju večjega izplena materiala. Prav tako je nujno takoj pregledati nabavne pogoje dobave v cilju doseganja najnižjih nabavnih cen. Pri vseh ostalih stroških pa je treba varčevati. — 0 — Ker so spremembe sistema nagrajevanja in analitične ocene na-rušile pravilne medsebojne odnose posameznih obračunskih enot in delovnih mest, je treba vzporedno z ustanavljanjem TOZD izdelati nov sistem nagrajevanja in urediti odnose v analitični oceni med posameznimi delovnimi mesti. — 0 — Podjetje se je z izvajanjem ukrepov po programu za odpravo nelikvidnosti in s pomočjo kredita Ljubljanske banke deblokiralo. Da bi ostali likvidni, je treba še vnaprej dosledno izvajati program ukrepov, na odpravi nelikvidnosti, ki ga je DS sprejel lansko leto. — 0 — Ker še vedno niso usklajene prodajne cene za nekatere izdelke podjetja, ostaja kot stalna naloga tudi vnaprej usklajevanje prodajnih cen skladno z zakonitimi predpisi in stroški proizvodnje. V okviru razpoložljivih sredstev za stanovanjsko izgradnjo mora pripraviti sektor poslovnih odnosov, stanovanjska komisija ob polnem sodelovanju sindikata v cilju reševanja bodoče kadrovske problematike predlog stanovanjske politike za leto 1973 za DS podjetja. — 0 — Varnost pri delu spada med najbolj pomembne probleme podjetja. Na osnovi izdelanega programa morajo odgovorni nosilci posameznih nalog te izvesti v predvidenem roku. - o — Ugotovitev, da informacijski sistemi niso zadovoljivo delovali nam nalaga nalogo, da povečamo obdelavo na mehanografskih strojih, da bi tako zagotovili točne in pravočasne informacije, potrebne za ukrepanje in vodenje poslovanja podjetja. — 0 — EMO se mora preko svojih predstavnikov aktivno vključevati v vse pomembne gospodarske grupacije in institucije v cilju zagotovitve ustreznega položaja v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem prostoru. — 0 — Zaradi slabega finančnega rezultata poslovanja v letu 1972 in potrebe po zagotovitvi ustreznega lastnega deleža sredstev za sanacijo podjetja predlagamo, da bi v letu 1973 prostovoljno delali 4 proste sobote. Na ta način zbrana sredstva bi predstavljala dodatni prispevek kolektiva za stabilizacijo in sanacijo podjetja. — 0 — Pri izvajanju sanacijskega programa kot pri reševanju nalog tekočega poslovanja, izdelavi perspektivnih projektov, uvajanju marketing poslovanja v podjetju in pri reševanju drugih za podjetje pomembnih problemov je treba vključevati in koristiti strokovne službe ZP ISKRA. OSIROMAŠENI SKLADI David Valentin sprejema priznanje na skupščini društva LT Delavski svet je na zadnji seji razpravljal o zaključnem računu za leto 1972. Kot je bilo pričakovati, je lanskoletni zaključni račun bolj »suh« in ostane malo ali skoraj nič za sklade. Količinski plan proizvodnje za leto 1972 je bil dosežen le 89%, vrednostni pa le 87 %. Delavski svet je sprejel gospodarski plan za leto 1972 dne 20. januarja 1972, ki je bil sorazmerno visok in je zaradi nedoseganja plana prišlo do rebalansa, ki ga je sprejel delavski svet dne 9. avgusta 1972. Toda tudi zmanjšanega plana nismo dosegli. Kot vzroki, da nismo dosegli tega plana, so v poročilu navedeni naslednji: V obratu posode je bila kritična oskrba z materialom od februarja do oktobra z najpomembnejšimi surovinami (pločevina do 0,60 mm). Zaradi pomanjkanja materiala so bili izpadi proizvodnje, ki so tudi pogojevali visoko fluktuacijo delovne sile. Fluktua-cija delovne sile je bila visoka tudi zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki rezultirajo iz manjše proizvodnje ter zmanjšane varnosti. Zaradi tega je manjše število zaposlenih oviralo normalen tempo proizvodnje, tudi ko je bila normalna oskrba z materialom. V obratu Bistrica je bil izpad proizvodnje v prvem polletju zaradi zmanjšane proizvodnje oljnih peči (velike zaloge), le-te pa predstavljajo glavno proizvodno grupo tega obrata; na drugi strani pa nismo uspeli pravočasno nadoknaditi ta izpad z novim proizvodnim programom. V drugem polletju se je povečala proizvodnja kaminov, uvedli smo proizvodnjo pomivalnih omaric ter električnih radiatorjev, vendar s tem nismo uspeli nadoknaditi izpada proizvodnje v prvem polletju. V ohratu Kruševac je bil izpad proizvodnje zaradi tega, ker obrat ni proizvajal; ker je izguba manjša, da je obrat stal. Direktni stroški kopalnih kadi so namreč višji od prodajne cene za kopalno kad. S proizvodnjo bi se samo večala izguba tega obrata. Ocena izpada proizvodnje v navedenih obratih znaša 60 milijonov dinarjev. REALIZACIJA IN FINANČNI REZULTAT Realizacija in finančni rezultat ni bil dosežen zaradi nedosežene proizvodnje. Delno je bil finančni rezultat izboljšan s prodajo izdelkov iz zalog (zaloge po DIS). 60 milijonov izpada realizacije predstavlja 15 milijonov dobička oziroma skladov, kar je pa bistveno drug finančni rezultat. OBRATNA SREDSTVA V letu 1972 je podjetju primanjkovalo obratnih sredstev. Blokada žiro računa je znašala 31. 12. 1971 50 milijonov, s programom kratkoročnih ukrepov za ublažitev nelikvidnosti podjetja je znižana na 29 milijonov, s krediti LB je bilo podjetje deblokirano 6. 12. 1972. Na predlog Skupščine občine Celje, DS podjetja ter Upravnega odbora sklada skupnih rezerv SR Slovenije je bil konec meseca maja postavljen sanacijski odbor z nalogo, da izdela sanacijski program, ki mora vsebovati kad- rovsko, organizacijsko ter proizvodno sanacijo podjetja. Sanacijski program je izdelal Biro za operacijske in tržne raziskave, ter je bil predložen DS, skupščini občine Celje, Skladom skupnih rezerv SRS občine Celje, občine Maribor, Ljubljanski banki, konec meseca novembra. INTEGRACIJA V drugi polovici leta so se pričeli razgovori ter priprave o priključitvi podjetja EMO z ZP Iskra. V zvezi s tem je bil 24. 11. 1972 izveden referendum, na katerem se je delovna skupnost EMO Celje odločila za priključitev k ZP Iskra. V letu 1972 je bila zamenjava v vodstvu podjetja, za glavnega direktorja je bil postavljen ing. Miro Jančigaj. Prodajne cene v letu 1972 so bile povišane le emajlirani posodi za 13 %. Zveznemu zavodu za cene je bil predložen tudi sporazum za grupo radiatorjev tar sanitarne opreme, vendar povišanje cen ni bilo odobreno. Zveznemu zavodu za cene so bili prijavljeni za potrditev cen novi izdelki kot: Trikaterm kotli, nove frite, ideal extra posoda ter električni radiator. V letu 1972 je bilo bistveno povišanje cen določenih materialov kot: pločevina za 26 %, litina za 28 %, kemikalije za 28 % ter še drugih. Cene materialu so v primeri z letom 1971 porasle za ca. 20 » o. Spremembe zakonskih predpisov, ki so vplivali na poslovanje podjetja se nanašajo na: — odpisovanje starih terjatev nad 90 dni; — obvezno izločanje sredstev za rezervni sklad; — omejene investicijske možnosti zaradi obveznega pokrivanja poprečne vrednosti zalog s trajnimi viri obratnih sredstev; — znižan OD, če je žiro račun delovne organizacije blokiran; — obveznosti upnikov pri sanaciji njihovih poslovnih partnerjev; — obvezna 20 % udeležba pri investicijskih naložbah v osnovna sredstva. Vsi navedeni zakonski ukrepi so še otežkočali poslovanje podjetja oziroma ga bodo tudi letos. Člani DS ZP Iskra Na 3. izredni seji, ki je bila dne 8. februarja 1973 je delavski svet izvolil v DS ZP ISKRA naslednje člane kolektiva: Ervin Belak, Ivan čater, Stanko Korp-nik, Janez Špes, Emil Žlender, Gusti Kovačič, Anton Matko, Ljubo Pavlovič, Franc Strašek, Anton Rojec in Amalija Lipovšek. 3 ŽAHCiijliheG KAKO JE S CENAMI KOPALNIH KADI To vprašanje so nam postavili številni člani kolektiva, zato bomo skušali pojasniti v tem sestavku, kaj vse je že vodstvo podjetja storilo za odobritev primerne cene za kopalne kadi. Domačih kopalnih kadi, izdelanih iz pločevine, ni na domačem tržišču. Potrošniki, ki so bili navajeni na izredno dobro kvaliteto tega domačega izdelka, plačujejo drage kopalfie kadi, ki jih uvažamo iz Italije, Avstrije in Čehoslo-vaške. Zaradi uvoza v našo državo ni na Čehoslovaškem tržišču njihovih domačih kopalnih kadi. Potrošniki se sprašujejo, zakaj ni na našem tržišču domače kopalne kadi, ki jih izdeluje EMO Celje, pa tudi nekatera naša ostala podjetja. Poleg EMO Celje proizvajajo ali so proizvajali kopalne kadi iz pločevine še »Energoinvest« oziroma »Metal-Emajl« v Bosanskem Brodu, »Deligrad« v Nišu-in »Meting« v Gospiču. Nikomur ni danes všeč, če se zvišajo cene artiklom široke potrošnje, najmanj pa tistemu, ki malo zasluži in mu tako zvišanje cen prazni žep več kot je potrebno. No, proizvajalci pločevinastih kopalnih kadi so proizvajali doslej ta izdelek z veliko izgubo. Cene so ostale nespremenjene že od leta 1966, čeprav je bila od takrat trikratna devalvacija dinarja. Naša kopalna kad iz pločevine stane od petindvajset do trideset starih tisočakov po prodajni ceni, ki pa je znatno nižja od cene, po kateri mora podjetje nabavljati material za izdelavo. Nasprotno pa stane uvožena italijanska kopalna kad, slabše kvalitete, okrog sto starih tisočakov. Tako stanje glede proizvodnje je tudi v ostalih domačih podjetjih, ki proizvajajo ta izdelek. Čeprav si proizvajalci že dve leti prizadevajo, da bi se cene pločevinastim kopalnim kadem primerno uredile, da jih ne bi proizvajali z izgubo, jim to doslej ni uspelo. Proizvajalci pločevinastih sanitarnih proizvodov EMO, METAL-EMAJL in DELINGRAD so sklenili sporazum za povišanje cen sanitarnim proizvodom v skladu z Zakonom o formiranju in družbeni kontroli cen in ga predložili Fi proizvodi niso v našem programu. Našla jih je varnostna služba v obratu. Menda se »lastnik« noče javiti. Zveznemu zavodu za cene že v mesecu juniju leta 1971. Zvezni zavod za cene je na ta sporazum dal pismeni odgovor preko Zvezne gospodarske zbornice, v katerem je navedeno, da ni bila dostavljena vsa potrebna dokumentacija, ki bi lahko opravičila zahtevo za povišanje cen, pa tudi sicer da predlagani odstotek povišanja ni v skladu z zakonom o formiranju in družbeni kontroli cen. Proizvajalci so že v avgustu leta 1971 poslali Zveznemu zavodu za cene zahtevano dokumentacijo, nakar je bil Zvezni zavod za cene pripravljen na linearno povišanje cen za sanitarne proizvode, vendar največ za sedemnajst odstotkov. Obenem je ta zavod zahteval soglasje za tako povišanje od proizvajalcev. To soglasje je bilo preskrbljeno. Kmalu zatem je Zvezni zavod za cene zahteval cenike sanitarnih proizvodov, ki so bili prav tako poslani. Toda Zvezni zavod za cene je ponovno zahteval dopolnitev k sporazumu, v smislu odstotka udeležbe kupcev-potrošnikov in proizvajalcev tega sporazuma. Podatek, iz katerega je jasno razvidno, da vsi v sporazumu podpisani kupci predstavljajo več kot 70 % skupne potrošnje pločevinastih sanitarnih proizvodov EMO in METAL-EMAJL pa skupno preko 90 % skupne proizvodnje, je bil dostavljen Zveznemu zavodu za cene v novembru 1971. Temu je sledila zamrznitev cen 26. 11. 1971 in proizvajalci so ostali na istem kot prej, devalvacija dinarja v začetku leta 1972 pa je nerentabilnost proizvodnje sanitarnih izdelkov občutno poslabšala. Zaradi tega so proizvajalci zahtevali povišanje cen kopalnih kadi na 30,5 % ter utemeljili to zahtevo s primerjavo domačih cen in cen za kopalne kadi, ki jih uvažamo. Cena domače kopalne kadi bi bila kljub tej podražitvi še vedno znatno nižja od uvožene. Sledil je sestanek predstavnikov Zveznega zavoda za cene in prizadetih podjetij marca 1972 v Beogradu. Na tem sestanku je bilo ugotovljeno, da je treba cene kopalnim kadem iz pločevine dejansko povišati. Zvezni zavod za cene pa je v zvezi s tem zahteval še dodatne podatke, ki se nanašajo na devalvacijo in v zvezi s tem na ceno pločevine, surovih kopalnih kadi in uslug za surovo predelavo. Tudi ta zahteva je bila izpolnjena v začetku aprila 1972, ko so bili Zveznemu zavodu za cene dostavljeni vsi zahtevani podatki. Kljub dostavitvi teh podatkov in raznih intervencij republiških predstavnikov in zvezne gospodarske zbornice pa do povišanja cen ni prišlo. Zaradi takega stanja je bil naš delavski svet primoran sprejeti sklep o ustavitvi proizvodnje kopalnih kadi v emajlirnici v Kru-ševcu. Proizvajalci sanitarnih proizvodov ugotavljajo, da je nerentabilnost teh proizvodov vedno večja in da bodo primorani ustaviti proizvodnjo, če se za te artikle ne bodo postavile take cene, ki ne bodo oškodovale niti potrošnika niti proizvajalca. Sicer pa potrošnik drago plačuje tuje proizvode te vrste, čeprav bi lahko pla- čeval domače kvalitetnejše proizvode take vrste mnogo ceneje. V letu 1972 so cene materiala, uslug in surovcev za kopalne kadi in ostale sanitarne izdelke stalno naraščale. To je proizvajalce pločevinaste sanitarne opreme prisililo, da predlagajo povišanje cene za kopalne kadi za 90 % ter poprečno povečanje za 30 % pri ostalih sanitarnih izdelkih. Glede sanitarnih proizvodov je stanje na domačem tržišču čedalje bolj kritično. Potrošniki skušajo reševati ta problem z vgrajevanjem uvoženih kopalnih kadi, ki pa so mnogo slabše kvalitete kot domače, kar potrjujejo tudi izjave predstavnikov odbora grupacije montažnih podjetij. Poleg proizvajalcev pločevina- stih kopalnih kadi, proizvajajo nekatera podjetja tudi lite kopalne kadi, za katere je bilo odobreno povišanje cene v mesecu februarju 1972 za ca. 94 %. Tu pa je treba upoštevati povišanje cene tem kopalnim kadem pred letom 1969. Takrat so bile cene za te kadi povečane od 2 do 21 %. Tako so cene za lite kopalne kadi še mnogo višje in jih proizvajalci ne proizvajajo z izgubo, uskladitev cen pločevinastih kopalnih kadi po predlogu proizvajalcev, pa bi uskladilo te odnose v smislu zakonitih predpisov. Če torej strnemo ugotovitve, ki smo jih navedli lahko ugotovimo, da se je v zvezi z ureditvijo cen sanitarnim izdelkom nagrmadilo kup papirja brez vsakega zaključka. Prodaja naših izdelkov na domačem in tujem tržišču Težave v naši proizvodnji v letu 1972 so vplivale tudi na prodajo naših izdelkov tako na domačem kakor tudi na tujem tržišču. Plan prodaje smo v letu 1972 dosegli le 91 %. Po količini smo na domačem tržišču prodali za ca. 90 % izdelkov, po vrednosti pa znaša delež domače prodaje 87 odstotkov. Pri posodi nam je uspelo plan doseči le na področju Slovenije. Na južnih področjih je bila pri posodi že izredno močna konkurenca (Gornji Milanovac, Struga in Gorica), zato na teh področjih plana kljub velikemu prizadevanju nismo dosegli. Naj večji uspeh smo dosegli pri univerzal posodi, s katero smo uspeli prodreti na vsa tržišča. Pri sanitarijah plana nismo dosegli delno zaradi konkurence — pri pomivalnih omaricah; pri kopalnih kadeh pa plana nismo dosegli zaradi neurejenih cen. Pri fritah je bil plan presežen, lahko pa bi bila prodaja še višja, če bi imeli ustrezen asortiment, ker so se potrošniki frit precej preorentirali na naše frite. Plan odpreskov in koles smo dosegli 100% in s tem izpolnili kooperacijsko pogodbo. Pri Trika radiatorjih smo plan prodaje dosegli 93%, pri Emo-term pa 87%. Povpraševanje po naših radiatorjih je bilo še vedno zelo veliko, zato je skrajni čas za aktiviranje novih investicij, ker se na trgu pojavljajo že novi proizvajalci radiatorjev. Pri prodaji kotlov smo plan presegli. Precej težav smo imeli zaradi nepravočasne kompletaci-je kotlov s sestavnimi deli. Rezultati pri prodaji kotlov so bili na splošno uspešni, moramo pa napraviti kvaliteten premik v tehničnem pogledu, ker so se na tržišču pokazale pri uporabi določene napake. Pri oljnih pečeh smo plan dosegli le 78 %, pri kaminih pa 122 odstotno. Pri prodaji oljnih peči se na tržišču srečujemo z zelo močno konkurenco zlasti še v ostalih republikah. Končni kupci so se skoraj v celoti preorientirali od oljnih peči na kamine, zato bi bilo potrebno poiskati možnost, da proizvodnjo teh povečamo. V preteklem poslovnem letu je imela prodaja precej težav zaradi slabe sortiranosti gotovih izdelkov. PRODAJA NA ZUNANJEM TRŽIŠČU Po količini je bil plan dosežen 99,6 %, po vrednosti pa je bil presežen za 11 %. Od skupnega izvoza smo izvozili na konvertibilno področje 86%, na ostala pa 14%. Še vedno ima največji delež emajlirana posoda, saj znaša njen delež po vrednosti kar 65 %.' V poprečju smo iztržili za eno tono posode 1.063 dolarjev, kar je za 12,4 % več kot v preteklem letu. To nam je uspelo delno zaradi višjih cen, delno pa zaradi boljšega asortimenta. Tudi na izvoznem tržišču smo uspeli dobiti zelo ugodna naročila za univerzal posodo; naročil je bilo toliko, da smo jih morali nekaj odkloniti. Po planu, bi morali izvoziti 100 ton univerzal posode, izvozili pa smo 269,4 tone in to vse na konvertibilno področje. Poprečna cena je znašala 1.359 dolarjev za tono. Pri oljnih pečeh je bilo nekoliko. slabše, saj smo plan dosegli le 59% in to predvsem zaradi izrednega upadanja povpraševanja in močne konkurence. V letu 1972 smo izvozili precej kaminov in to v ČSSR in pri tem dosegli zelo ugodne cene. Še vedno pa imamo velike težave z neažurnostjo izdelave posameznih naročil, tako da smo v zaostanku za več kot en mesec. Večina kupcev je plačala blago v dogovorjenem roku in z akreditivi, delno pa tudi proti dokumentom. ODREKLI SO SE NAGRADI Že v eni zadnjih številk smo pisali o požrtvovalnosti članov kolektiva obrata TOBI v Bistrici. Z vso vnemo so pogasili požar in v rekordnem času usposobili del obrata za nemoteno proizvodnjo. Zato je poslovni odbor sklenil, da se jim dodeli nagrada, kot tistim delavcem v obratu v Celju, ki so pomagali rešiti nevšečen položaj v času remonta, ki je nastal zaradi okvare dvigala pri generatorju. Delavci iz obrata TOBI so sporočili poslovnemu odboru, da se odrekajo nagradi, ker so storili svojo dolžnost, ki jo mora član kolektiva storiti v takih kritičnih trenutkih in so zadovoljni, da jim je vse dobro uspelo in da so prejeli zato priznanje, naj večje veselje pa so občutili, ko je obrat začel po trudapolnem delu zopet normalno proizvajati. Naše delavce smo obiskali v TOBIJU in jih prosili naj nam povedo kaj o svojem delu in življenju v kolektivu. Stanko Prapertnik, predsednik sindikata: »Mislim, da je bila naša akcija pri tistem požaru, naša dolžnost. Vesel sem, da se je vse Stanko Prapertnik dobro končalo in da posledice niso hujše. Sindikalna organizacija si prizadeva, da organizira vse naše delavce in delavke tako, da so enotni v vseh akcijah. Če tega ne bi delali, bi bili uspehi slabši v teh pogojih dela. Za naš obrat manjka jasen perspektivni program proizvodnje. Ne vemo, kako bo v bodoče. Sedaj proizvajamo samo sezonske artikle, naša bodoča perspektiva pa nam ni jasna. Vemo, da so potrebna denarna sredstva, vendar bo treba nekaj ukreniti, da bomo imeli jasnejši vpogled v naš bodoči razvoj in da ne bomo životarili iz dneva v dan.« Feliks Vodovnik, predsednik obratnega delavskega sveta: »Problematiko obrata obravnavamo na vsak: seji. Z vodstvom obrata smo zadovoljni, saj nam prikaže stanje obrata v preprosti in razumljivi obliki, tako da lahko sprejemamo sklepe. Glede tistega požara menim, da smo storili kar je bila naša dolžnost in sem hvaležen zato vsem mojim sodelavcem. Sicer pa je ta nesreča pospešila reševanje nekaterih problemov. V pogledu ustanovitve TOZD menim, da je važno, da se ohrani integralnost podjetja in da se ustvarijo pogoji, ki bodo omo- gočili delovanje TOZD, tako da bo dosežen plan proizvodnje, da bo dosežen dohodek in da bomo imeli jasno perspektivo našega bodočega razvoja. Naši delavci Feliks Vodovnik ustvarjajo včasih neverjetne uspehe pri tako zastarelem strojnem parku, s svojimi racionalizacijami, ki jih niti ne prijavijo.« Drago Kramer, vodja vzdrževanja: »Tista akcija ob požaru je bila zares uspešna. Delavci so delali z neverjetno vnemo in uspeli usposobiti obrat v štiriindvajsetih urah, namesto v štirih dneh, kot je bilo predvideno. Iznajdljivost naših delavcev reši marsikatero težko situacijo v tej zastareli proizvodnji. Mnogo je racionalizacij, ki jih posamezniki ne prijavijo, temveč so zadovoljni, da so rešili kak pereč problem v korist obrata in celotnega podjetja. Nekaterim sem svetoval naj prijavijo racionalizacije, pa tega niso hoteli, čeprav bi dobili lepe nagrade. Zadovoljni so, da imajo delo in zaslužek za preživljanje sebe in družine. Vem, da so za modernizacijo obrata potrebna velika finančna sredstva, vendar mislim, da moramo ustvariti tem pridnim ljudem jasnejšo perspektivo.« Viktor Bobnik, delavec v surovinskem obratu: »Ja, tisto gaše-je je bilo potrebno in ker smo uspeli, je to zame velika nagrada. Druge ne potrebujem. Seveda sem delal in tudi drugi šo delali, zato pa smo uspeli. Če bi bilo razpisano posojilo za obnovo obrata, bi dal celo mesečno plačo, Viktor Bobnik po potrebi pa tudi več, ker vem, kaj nam pomeni naš obrat. Tudi drugi bi storili isto. Tisto o TOZD vemo, saj smo brali v »Emajtlircu«. Dobro bi bilo, če bi se naš obrat počasi, pa sigurno razvil v bolj moderen TOZD, ki bi imel nove stroje in naprave. Lepo bi bilo, če bi imeli tako veliko prešo, za proizvodnjo kopalnih kadi. Ta pa je menda draga.« Marica Škerbot, delavka v montaži: »Tisto delo smo opravili hitro, saj je bila naša dolžnost. Nagrada, da, največja nagrada je, če imaš zagotovljeno delo in zaslužek. Tudi jaz bi dala posojilo za modernizacijo obrata, če bi bilo zagotovljeno, da bomo uspeli. Težko je, ker delaš zdaj na enem, zdaj na drugem delovnem mestu. Nimaš stalnega dela. To nas ner-vira. Enkrat zmanjka materiala, drugič pa kaj drugega, tako da ne more iti vse gladko. Rada bi videla, da bi bila proizvodnja bolj moderno organizirana. To bi mi vsi radi. Ne delamo ponoči, pač pa nadure in tako je zaslužek še kar znosen. Menim, da žene ne bi smele delati v nočnih izmenah, saj imajo mnogo skrbi z otroki pa tudi z dedci.« Še bi se pogovarjali z ostalimi člani kolektiva obrata TOBI, če bi nam čas dopuščal. Sicer pa smo se prepričali, da je ta kolektiv neverjetno složen v vsaki tež- Marica Škerbot ki situaciji. Delavci niso sebični, temveč jim je prva skrb delo in doseganje plana, šele potem delitev dohodka in osebnega dohodka. Leto 1972 je obrat TOBI uspešno zaključil, je dejal obratovodja Kreuh in tudi v tem letu se bomo trudili, da bo še boljše. Sodelavcem obrata TOBI želimo, da bi se uresničile njihove velike želje po modernizaciji proizvodnje s pridnim delom njih samih in podporo vseh ostalih delavcev EMO. ej Program dela našega aktiva ZB NOV Tudi naši člani aktiva ZB NOV si kot vedno mnogo prizadevajo, da bi bilo njihovo delo uspešno tako na delovnih mestih, kakor tudi v okviru aktiva. Sprejeli so program dela za leto 1973, ki ga v celoti objavljamo, odbor aktiva pa vabi vse člane, da si prizadevajo za uresničitev programa. Vestno, objektivno in pravočasno reševati vse vloge in prošnje, katere naslovljajo borci na odbor. — 0 — Skrb za borce ob priliki pogrebov in bolezni. — 0 — Organizirati srečanje bork za 8. marec, dan žena, v duhu tradicije NOV. — 0 — Organizirati za 4. julij — dan borca — izlet z obiskom partizanskega kraja in omogočiti tudi mlajši generaciji vpogled v preteklost NOV. — o — Za L november organizirati polaganje vencev na grobove talcev ter doseči čim večjo udeležbo članov ZB. — 0 — Skrbeti za točno izvajanje vseh pravic, ki izhajajo iz splošnih in samoupravnih aktov podjetja ter po potrebi predlagati dodatke ali spremembe. — 0 — Sodelovanje z ostalimi političnimi organizacijami pri raznih družbeno koristnih akcijah. — 0 — Budno skrbeti ter občasno opozarjati članstvo na njegovo pomoč in osebno prizadevanje, da kot nosilci revolucije z osebnim zgledom doprinesejo k uresničitvi pisma tov. Tita in Izvršnega biroja. V ta namen naj bi se sklical med letom sestanek članov aktiva ZB NOV EMO, tako da bi članstvo s svojo razpravo, predlogi in konkretnim delom pomagalo, da se tradicija NOV ne izkrivlja ter onemogočijo vse, ki želijo napraviti razdor med narodi Jugoslavije. ZNOSNE STANARINE NOVICE IZ VARSTVA PRI DELE Zaradi neseznanjenosti in raznih napačnih informacij glede povišanja stanarin v letu 1973, je nastala pri nekaterih stanovalcih zmeda. Stanovalci razpravljajo o delavskih stanovanjih, o stanovanjih intelektualcev, o preseljevanju stanovalcev iz enega stanova-vanja v drugega in podobno. Vse te govorice so neupravičene in nesmiselne. Stanovanjska enota seznanja stanovalce z odlokom o delni nadomestitvi stanarin, ki je bil sprejet na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. februarja 1973. Iz navedenega odloka je razvidno, da ne bodo pri povišani stanarini prizadeta finančno slabše stoječa gospodinjstva. Ta gospodinjstva bodo uveljavljala pravico za delno nadomestitev stanarin pri solidarnostnem stanovanjskem skladu. ODLOK o delni nadomestitvi stanarin v občini Celje Do delne nadomestitve stanarin so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa: Število članov gospodinjstva 1 2 3 4 Površinski normativ v m2 uporabne površine do 24 do 42 do 57 do 66 in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 odstotkov. Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je v veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 110 točk. Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko uporablja stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja. Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjše od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine: Ctevilo členov gospodinjstva 1 2 3 4 5 6 7 8 Dohodek gospodinjstva letno v din Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost) izražena v odstotkih ¿.999 1,0 3.000- 5.999 6,0 2,5 6.000- 8.399 11,5 .6,0 3,0 S.000-11.999 13,7 S,5 5,5 2,2 12.000-14.999 15,5 10,4 7,1 4,1 2,1 0,5 15.000-17.939 16,5 11,4 8,5 5,3 3,4 2,1 1,0 18.000-20.999 17,6 12,5 9,5 6,3 4,5 3,3 2,2 1,0 21.000-23.999 18,5 13,4 10,3 7,3 5,4 4,2 3,1 2,0 24.000-26.999 19,3 14,2 11,0 8,1 6,4 5,0 4,0 2,8 27.000-29.999 20,0 14,8 11,8 9,0 7,1 5,7 4,6 3,5 30.000-32,999 .20,6 15,6 12,5 9,5 7,7 6,4 5,3 4,1 33.000-35.999 21,3 16,3 13,1 10,2 8,4 7,0 • 5,9 4,8 36.000-38.999 22,0 16,8 13,8 10,8 8,9 7,6 6,5 5,4 39.000-41.959 22,5 17,4 14,4 11,3 9,4 8,1 7,0 5,9 42.000-44.999 23,0 17,9 14,9 11,8 9,8 8,6 7,5 6,4 45.0CC-47.999 23,6 18,4 15,3 12,3 10,3 9,0 6,0 6,8 48.000-50.999 24,0 1.8,8 15,7 12,7 10,8 9,5 8,4 7,3 51.000-53.999 24,3 19,1 16,1 13,1 11,2 10,0 8,8 7,7 54.000-56.999 24,7 19,6 16,5 13,4 11,6 10,3 9,2 8,1 57.C00-59.999 25,0 19,9 16,8 13,8 H,9 10,6 9,5- 8,4 60.000-62.999 20,2 17,2 14,1 12,2 10,9 9,3 6,7 63.000-65.999 20,5 17,5 14,3 12,6 11,3 10,1 9,0 66.OOC-68.999 20,9 17,8 14,7 12,9 11,6 10,5 9,4 69.000-71.999 21,2 18,1 . 15,0 13,1 H,9 10,7 9,6 72.000-74.999 21,4 18,4 15,3 13,4 12,2 11,0 9,9 75.000-77.999 21,7 18,7 15,5 13,7 12,4 H,3 10,2 78.000-80.999 22.0 19,0 15,8 13,9 12,7 11,6 10,5 81.000-83.999 22,3 19,2 16,2 14,2 13,0 11,9 10,7 Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100. Delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: • če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem, • če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene, • če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, • če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše. V mizarski delavnici je dne 11. 12. 1972 ob ca. 6,30 uri prišlo do težke poškodbe na krožni žagi inv. št. 298. Poškodoval se je tov. Radanovič Anton. Omenjeni tov. je žagal na krožni žagi desko velikosti 1350 X X 230 X 18 mm po dolžini. Ko je desko prežagal do konca, mu je zdrsnila roka tako, da je s palcem desne roke zadel ob žagin list, ki mu je poškodoval palec. Poškodovanemu je bila nudena prva pomoč v tovarniški ambulanti, za tem pa v celjski bolnišnici, kjer so mu amputirali palec v prvem členku. Do omenjene poškodbe ne bi prišlo, če bi tov. Radanovič kot KV mizar upošteval, kako mora biti pravilno nameščena zaščita rezila krožne žage in, da rezanje brez omenjene zaščite ni dovoljeno. Pripomniti je potrebno, da tudi sama zaščita ni bila funkcionalna in v skladu s predpisi. ■ Tudi poškodbi, ki se je pripetila dne 13. 12. 1972 tov. Amon Jožetu je poleg nepazljivosti botrovala premajhna kontrola nadrejenih pri izvajanju del in upoštevanja najosnovnejših varnostnih pravil. Tov. Amon Jože je na dan poškodbe delal na montaži novega plinovoda nad alu polirnico. Ko je tov. Amon nameraval dostaviti cev (dolžine 500 mm X 1/2”) varilcu, je stopil mimo ploha, ki ga je imel položenega preko steklenega stropa kabine tako, da se mu je vsled obremenitve vdrlo steklo in je skozi šipo padel v samo alu polirnico. Posledica: težka poškodba desne roke. Tudi tej poškodbi, ki se je pripetila 15. 1. 1973 tov. Bošnak Jan- ku iz strojnega ključavničarstva, je treba pripisati nepazljivost in neupoštevanje varnostnih navodil samega poškodovanca. Tov. Bošnak Janko je kritičnega dne popravljal krožni varilni stroj in je med obratovanjem le-tega ugotavljal zračnost ležaja. Pri tem pa ni upošteval moment izključitve varenja tako, da ga je zgornji del glave, ko je skočil v svojo lego, stisnil za kazalec leve roke in mu ga poškodoval. Pri analizi in raziskavi poškodb se ponovno ugotavlja, da bi do posameznih poškodb ne prišlo, če bi vodstveni delavci upoštevali predpise o varstvu pri delu, ter pošvečali več pozornosti izobraževanju podrejenih iz snovi varstva pri delu. Tako se je poškodoval tovariš Radanovič V ta namen je potrebno ponovno poudariti, da v skladu s 7., 8. in 9. čl RZVD (republiški zakon o varstvu pri delu) nihče ne more in ne sme voditi, nadzorovati ali opravljati del, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare v zvezi z delom večja, če nima uspešno opravljenega preizkusa znanja iz varstva pri delu. M. S. NAROČITEgREVlJO »NAŠA OBRAMBA« »Naša obramba« je najbolj brana in iskana revija v Sloveniji. Njena pestra in zanimiva vsebina privlači naše pionirje, mladince, rezervne vojaške starešine, borce NOV, skratka vse mlado in staro. Ce je nekdo bral eno številko »Naše obrambe«, bo sigurno komaj čakal na izid druge. »Naša obramba« letos stopa v 5 leto. Januarja je izšla letošnja prva številka. Zelo pestra in zanimiva je za vsakogar. Samo najvažnejše iz njene vsebine: Podaljšana roka naše obrambe. Prikaz dela naših konstruktorjev in tovarn na izdelavi novega in najsodobnejšega orožja. Tajna armada v 50 deželah. Prikaz diverzantske in teroristične dejavnosti, »specialno« vojskovanje ameriških »zelenih baretk«. Tipanje po naših ešalonih. Članek o usodi naših delavcev na tujem. Trideset let bitke za Stalingrad. Prikaz razvoja dogodkov in največje bitke v 2. svetovni vojni. MIG-23, letalo superlativov. Podatki in slike o najhitrejšem sovjetskem lovcu. Hitler Ciceronu ni verjel. Članek o največjem nemškem vohunu druge svetovne vojne. Nacistični protipartizanski ukrepi na Koroškem. Naskok na topniške položaje, zapis iz NOB. Tri podmornice na poti v Jadran. Zapis iz serije: vohuni in teroristi proti Jugoslaviji. To je le delni pregled vsebine letošnje prve številke »Naše obrambe«. V vseh številkah boste našli še veliko materiala o raznih vrstah orožja, program za izobraževanje ZRVS, raznih podatkov, pregledov in fotografij, zapisov o diverzijah, akcijah partizanskih enot, o delovanju in podvigih naših narodnih herojev itd. Skratka, revija »Naša obramba« prinaša za vse in za vsakogar za^ nimivo vsebino. Zato je za večino revija tudi poučno berilo o usposabljanju naših delovnih ljudi za dejavnosti v pripravah na .O. Kupite »Našo obrambo«, oglejte si to revijo, sigurno jo boste še naprej kupovali in z zanimanjem brali! »Našo obrambo« lahko naročite na naslov: Partizanska knjiga, Vodnikova 43, 61000 Ljubljana. Letna naročnina znaša 30 din, v prosti prodaji stane posamezna ?te-Tka 3 din (dvojna številka 6 din). Priprave na splošni ljudski odpor, dolžnost in pravica vseh nas Delavskemu svetu podjetja je odbor za splošni ljudski odpor posredoval poročilo o stanju in problematiki obrambnih priprav za obdobje 1970—1972. Na osnovi zakona SFRJ o narodni obrambi in zakona SRS o SLO (splošnem ljudskem odporu), je v omenjenem obdobju veliko storjenega na področju obrambnih priprav v podjetju. Vso aktivnost in delovanje je vodil odbor za splošni ljudski odpor, ki je kot organ DS uspešno deloval, ukrepal in samoupravno odločal po vseh vprašanjih obrambnega značaja. Prav je, da se tudi o teh vprašanjih informirajo vsi naši delavci, da bi tako lažje razumeli potrebe SLO, ter tudi lažje in uspešneje sodelovali v vseh obrambnih pripravah, izpolnjevali svoje dolžnosti in uveljavljali samoupravno pravico tudi na tem področju družbene dejavno_sti. Velikost podjetja, naši delovni objekti, sestava instalacij, obstoječe nevarnosti in veliko število delavcev v obratih, so logično postavili v ospredje potrebo dobre organizacije, opremljenost ¡neusposobljenost enot civilne zaščite v podjetju. Ker podjetju ne grozijo samo posledice morebitnih vojnih dejstev, temveč tudi težke mirnodobske elementarne nesreče, požar, potres, povodenj, eksplozije in podobno, potem tudi ni težko razumeti, kaj pomeni civilna zaščita pri reševanju ljudi in zaščiti premoženja in dobrin podjetja; lahko je videti tudi težke posledice v okoliščinah vsake večje elementarne nesreče. Obvezniki enot civilne zaščite v podjetju so se v tem obdobju usposabljali pri pouku po splošnem in strokovnem programu, ter se posebno spoznati z organizacijo, osnovnimi nalogami in obveznostmi vsake enote civilne zaščite. Posebno dobro in široko je izvršen pouk na tečajih prve pomoči, nadaljevalni bolničarski tečaj, gasilski tečaj ter kemično-radio-loški tečaj. Naši delavci, obvezniki enot civilne zaščite so odgovorno, disciplinirano in z zanimanjem sledili vsakemu pouku, kar potrjuje tudi visoka (85—95%) prisotnost na vseh tečajih in predavanjih. Vzporedno z usposabljanjem pa je poskrbljeno tudi za potrebno osebno in kolektivno opremo vseh enot CZ. Za vse obveznike enot civilne zaščite je pripravljena predpisana obleka in obutev, ter tudi zaščitna sredstva. Sanitetska enota ima predpisano količino sanitetnega materiala in dovoljno število nosil, ter pomožnih pripomočkov. Gasilska enota, v katero so poleg obveznikov vključeni tudi vsi člani našega gasilskega društva, imajo vso osebno opremo, oskrbljeni so z novim gasilskim avtomobilom, opremljeni z novimi cevmi, priključki, merzerji itd. Radiološko-biološko-kemična enota je v celoti opremljena s plinskimi maskami, gumijastimi kombinezoni, s potrebnimi pripomočki, vključno s kemičnimi in radiološkimi detektorji, ter predpisanimi količinami sredstev za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi in sredstev. Enota za zveze je tudi že opremljena s prvo količino radijskih sredstev za zvezej. Partizanska enota je opremljena in oborožena. Naši delavci, pripadniki te enote so pokazali na vseh vajah svojo sposobnost, discipliniranost in odgovornost. Naši fantje uspešno streljajo z vsem razpoložljivim orožjem ter lahko ugotavljamo, da je njihova uspešnost celo presenetljiva. V vseh dosedanjih akcijah so pokazali vzdržljivost, prilagodljivost in borbeno moralo pod vsemi pogoji, v katerih so se na vajah znašli. Obrambne priprave pa zajemajo tudi druge akcije in dejavnosti. Predvsem se vršijo priprave za ureditev zaklonišč, potrebnih skladišč ter priprav raznih materialov, sredstev, orodja, pripomočkov, ter transportnih sredstev. Posebno važna pa je priprava postopkov delavcev v primeru nesreč ali vojnih dejstev za vsako delavnico in obrat posebej. Kot je pri društvih običaj in pravilo, je tudi naše IGD na redni letni konferenci pregledalo delo preteklega leta in sprejelo program za naslednje leto. Zbrali smo se v učilnici izobraževalnega centra vsi člani in povabljeni gostje, pri čemer je posebej pomembna prisotnost glavnega direktorja, ki je s tem pokazal, da ceni našo aktivnost in njen pomen za celoten kolektiv. S svojo udeležbo so k uspehu konference prispevali tudi ing. Rihard Pompe, Vili Spat — predsednik občinske gasilske zveze ter tovariš Stane Verbič, referent za narodno obrambo. Po običajnih formalnostih so člani konference Z enominutnim molkom najprej počastili spomin na preminulega člana Jožeta Končana in na druge preminule gasilce. Predsednik društva ing. Franc Vrabič je v svojem poročilu posebej opozoril na dejstvo, da društvo kljub zelo skromnim honorarjem, odgovorno vzdržuje za podjetje tako pomembno dežurno službo. Ob tem je predsednik nakazal osnovno težnjo, da je namreč v društvo zelo težko dobiti nove člane, ki bi se bili pripravljeni žrtvovati za našo humano Danes lahko ugotovimo, da so priprave na SLO tekle.kljub težavam uspešno, da smo v zadnjih treh letih napravili več, kot pa prej v desetletju. Izvajajo pa se tudi posebne organizacijske in planske naloge, ki imajo svoj poseben značaj in važnost v pripravi SLO. Uspešnost te dejavnosti pa leži v tem, da je SLO postavljena na samoupravne osnove, na dolžnost in pravico delovnih ljudi do urejanja in izvajanja tudi te dejavnosti. Vendar vseh možnosti še zdaleč nismo izkoristili. Naše delovne ljudi zanimajo vsa vprašanja SLO, vendar smo premalo storili, da to zanimanje organiziramo, združimo in pojačamo, ter usmerimo v pravo hotenje naših delovnih ljudi. Do sedaj je še vedno premalo storjenega na širši mobilizaciji in razširitvi idejnosti in aktivnosti SLO. dejavnost. Poročilo je zaključil z upanjem, da bo s podporo celotnega kolektiva in s pomočjo vodstva podjetja možno premostiti vse težave. Iz poročila poveljnika društva Franca Slatineka velja omeniti podatek, da se gasilska oprema nabavlja po sprejetm načrtu. Dejal je, da je bilo v preteklem letu 10 .požarov, ki so vsled dobro usposobljenih ljudi bili zatrti že v začetku. To nam dokazuje, da tečaji o požarni preventivi za člane kolektiva niso ostali brez sadov, temveč je potrebno s takšnim načinom poučevanja nadaljevati. Opozoril je na problem prevoza poškodovancev z gasilskim avtomobilom v bolnico. Takšnih prevozov je bilo kar 49, pri čemer je treba odgovorne opozoriti, da so takšni prevozi problematični, saj avto ni usposobljen za ta 'na- men. Na koncu smo slišali podrobno poročilo o društvenih uspehih na raznih tekmovanjih, ki so rezultat vestnih in napornih priprav vseh naših članov. Blagajniško poročilo ni bilo posebno obsežno, saj je s tem v zvezi vsakomur jasno kako stojimo. V razpravi se je prvi oglasil tovariš Verbi, ki je prisotne obvestil o dejavnosti reševalne ekipe Naše družbeno politične organizacije, vodstveni in upravni organi se vse premalo ukvarjajo s problematiko SLO, še vedno se vse to prepušča posameznim strokovnim organom ter odboru za SLO. Prav zato se v praksi cesto pojavlja nerazumevanje do posameznih vprašanj s tega področja, teženj odlaganja raznih odločitev, pa tudi lahkotnosti do celotne problematike SLO. Na področju SLO je še veliko dela, nalog in potreb tako materialnega, organizacijskega kot idejno političnega značaja. To je dolgoročna, vendar stalna in odgovorna naloga nas vseh, ker je splošni ljudski odpor res naša samoupravna pravica in dolžnost, ki jo brez nas in mimo nas ne bo nihče drugi reševal in izvajal. (Id skoraj ne obstoja) in o delu na požarno-preventivnem načrtu, ki pa kot kaže, še ne bo tako kmalu pripravljen. Postavljeno je bilo vprašanje nestrokovno zasedenega požarno-varnostnega referenta, zaradi česar zna v morebitni katastrofi še marsikoga boleti glava. Omenjena je bila potreba po adaptaciji gasilskega doma in opozorjeno je bilo na že kar smešne alarmne naprave. Razpravo je sklenil direktor Miro Jančigaj, ki je menil, da so vsi našteti problemi s skupnimi močmi rešljivi, s čemer je gasilcem dal veliko upanja. Pohvalno se je o našem delu izrekel predsednik občinske gasilske zveze in zaželel nove uspehe. V imenu zveze je na koncu podelil pohvale in priznanja za dolgoletno članstvo v društvu. Za 30-letno članstvo je dobil priznanje Anton Spolenak, za desetletno pa Drago Fridov. Čin častnika I. stopnje je dobil tovariš Anton Marolt. Vsa ta priznanja je podelil predsednik občinske gasilske zveze. Našemu vestnemu in delovnemu članu Vinku Kudru za zasluge pri društvu se podeli »Priznanje«, ki mu ga je izročil predsednik društva. Tov. Franci Gaberšek pa je prejel čin gasilca I. stopnje. Na koncu konference je predsednik delovnega predsedstva Emil Žlender vse prisotne povabil na skromno zakusko v gasilski dom. Po majhni pojedini in po nekaj zdravicah smo se s pesmijo veselo razšli v želji, da naše delo ter trud koristi vsem ljudem, ki so takšne pomoči potrebni. Na pomoč! P. M. OGLASI Zamenjam stanovanje — soba, kuhinja, klet, vrt — za enakovredno v mestu ali okolici. Ogled vsak popoldan od 15. do 18. ure. Tratnik Neža, Rebro št. 6 — Celje. V. S. REDNA LETNA KONFERENCA IGD - EMO Diplome, priznanja in pokali našega gasilskega društva 7 £XnG\ftie<> SKLEPI DELAVSKEGA SVETA Objavljamo nekatere sklepe delavskega sveta, ki so bili sprejeti na 3. izredni jieji dne 8. 2. in 22. 2. 1973. Delavski svet potrjuje sklep poslovnega odbora: »EMO—Celje pristopa k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo samo pod pogojem, da ga Skupščina občine Celje oprosti plačevanja tistega dela prispevka, ki se steka v občinski solidarnostni sklad in to tako dolgo, dokler bo trajala sanacija podjetja.« Delavski svet potrjuje predlog komisije za varstvo pri delu, da se določi v komisijo za varstvo pri delu namesto tov. Zdolšek Marjana, ki mu je potekel odpovedni rok z 31. 1. 1973 tov. KONČAN Petra iz odelka varstva pri delu. Za osvojen predlog po 1. točki 41. člena gre predlagatelju enkratna nagrada, ki jo po predlogu komisije za racionalizacijo odmeri PO podjetja. Nagrada znaša za tak predlog (do) 20 % vsote, ki sicer pripada kot odškodnina predlagatelju tehnične izboljšave za prihranke enega leta (vendar ne manj kot 250 din). DS tovarne EMO predlaga DS ZP ISKRA, da sprejme naslednji sklep: »DS ZP ISKRA Kranj vzame na znanje pismeno izjavo — tolmačenje besedila predmeta poslovanja tovarne EMO—Celje, ki jo je podal direktor tovarne EMO, iz katere je razvidno, da se sedanja proizvodnja tovarne EMO ne prekriva s proizvodnjami organizacij ZP ISKRA, da pa bi določena prekrivanja proizvodnje mogla nastopiti zaradi preširoko formuliranih besedil predmetov poslovanja tovarn EMO—rCelje, Gospodinjski aparati — Škofja Loka, Elektromotorji — Železniki, Orodjarna — Ljubljana in drugih. DS ZP zavezuje organizacijo EMO—Celje na eni strani in ostale omenjene organizacije na dru- gi strani, da sklenejo ustrezne sporazume o delitvi proizvodnih programov, če ima katerakoli od njih ali organizacija EMO to za potrebno.« Na osnovi ppročila in predlogov odbora za splošni ljudski odpor DS sprejme naslednje sklepe: a) Delavski svet podjetja sprejme in potrdi dosedanje ukrepe in dejavnosti s področja obrambnih priprav in SLO v podjetju za obdobje 1970—1972. b) Odboru za SLO DS naroča nadaljnje ukrepe in dejavnosti na osnovi sprejetega razvojnega načrta in posebnih nalog, ki izhajajo iz vojnega načrta do leta 1976. c) Štab CZ mora sistematično usposabljati vse enote CZ, v skladu s predpisi in zakoni za delovanje CZ. d) delavski svet podjetja potrjuje predložene kadrovske spremembe in novo kadrovsko sestavo odbora SLO in CZ v sledeči sestavi: Odbor za SLO: Jančigaj Miro, dipl. ing. vodja odbora, Udrih Slavko, namestnik vodje odbora, Vrabič Franc, Born-šek Anton, Meznarič Alfred, Pre-dič Stojan, Vodeb Vera, Dvoršak Stane, Uršič Vinko, Kralj Danilo, Oštir Jože, Podlinšek Jože. Štab civilne zaščite: Mežnarič Alfred, vodja štaba, Predič Stojan, namestnik vodje štaba, Pantner Anton, Pleterski Milan, Leben Ivan, Jevtič Miloš, Košec Anton, Knez Maks, Knafelc Franc. e) Delavski svet sprejme sklep, da se dopolni člen 29. pravilnika o zavarovanju in zaščiti tajnosti podjetja s sledečim tekstom: »Zaradi strokovnega sodelovanja se v prostore orodjarna, razvojnih dejavnosti, laboratorija, preizkuševalnice in konstrukcije same v primeru nujne potrebe dovoli vstop posameznim tujim sodelavcem s posebnim pismenim dovoljenjem glavnega direktorja. Racionalizacije v letu L972 V letu 1972 je bilo v referatu za racionalizacije registriranih 27 predlogov raznih tehničnih racionalizacij. Referat je poleg tega sodeloval s komisijo za racionalizacije pri DS podjetja pri reševanju še 16 starih predlogov ali skupno 43 predlogov. Od vseh obravnavanih predlogov je bilo v letu 1972 dokončno osvojenih vključno z izplačilom odškodnin 8 predlogov, 16 je bilo osvojenih, niso pa z zaključkom leta predlagatelji še prejeli za nje celotne odškodnine 10 predlogov je bilo še v osvajanju, 9 pa jih je komisija zavrnila. Od v letu 1972 predloženih racionalizacij sta bila dva predloga podana od zunanjih predlagateljev. Po obliki pa so bili obravnavani kot sledi: 4 predlogi kot izum, 1 kot nov izdelek, 2 kot tehnični izboljšavi, 20 kot koristnik predlogi. En predlog izuma in predlog nvoega izdelka je komisija za racionalizacije po predhodni strokovni proučitvi zavrnila, 3 predlogi izumov pa so skupno s tremi drugimi izboljšavami bili prijavljeni v svrho patentne zaščite Zveznemu zavodu za patente. Po vsebini so se od vseh obravnavanih predlogov nanašali: 16 predlogov za surovinsko izdelavo posode, 6 predlogov na izdelke takoime-novanega termičnega programa, 7 predlogov na površinsko zaščito in montažo, 7 predlogov na vzdrževanje naprav, 2 predloga na izdelavo odpres-kov, 4 predlogi na embalažo, 1 predlog na nov izdelek. Vrednost neposrednih prihrankov v letu 1972 osvojenih predlogov racionalizacij znaša po DIS: ca. 593.365,34 N-din pri čemer pa niso upoštevani neposredni prihranki osmifi koristnih predlogov, ki se v proizvodnji že koristijo, niso pa še točno ugotovljeni. To bo ugotovljeno v letu 1973, vendar pa že po dosedanjih podatkih znašajo nekajkratno vrednost navedene vrednosti. Prihranki, doseženi s koriščenjem predlogov racionalizacij, ki so bile osvojene v letih 1968—1971 še na osnovi takrat veljavnega pravilnika in za katere so preje- li predlagatelji odškodnine v letu 1972, so znašali: 169.257,48 N-din V letu 1972 je bilo predlagateljem tehničnih racionalizacij izplačano skupno: 57.243,79 N-din odškodnin in nagrad in sicer: I. za predloge osvojene v letu 1972 26.174,30 N-din II. za predloge iz razdobja 1968—1971 17.308,79 N-din III. za predloge, osvojene v letu 1971 z enkratno odškodnino 12.760,70 N-din (predlogi št. 459, 612, 616, 618) IV. za v letu 1972 prijavljene, a še neosvojene predloge po 45. členu pravilnika o tehničnih racionalizacijah 1.000 N-din Odškodnine za predloge racionalizacij, ki se v proizvodnji že koristijo, ni pa še ugotovljena njihova točna vrednost, bodo predlagateljem izplačane, čim bodo te vrednosti ugotovljene. HOKEJ Športna dejavnost v EMO Ce-je se je zopet razširila. V februarju so se zbrali hokejisti. Želeli so se na ledeni ploskvi spoprijeti s tekmeci drugih podjetij. Za začetek so si izbrali ekipo Zlatarne Celje, katera je že odigrala nekaj prijateljskih tekem. Izgubili so z visokim rezultatom 12:2. S tem porazom so spoznali, da je za hokej potrebno tudi kaj več, kot pa samo znati drsati. Na treningu so vadili igro s palico, podaje in kar je najvažnejše, tehniko kolektivne igre. Kmalu se je pokazal napredek in tudi prvi uspeh. V povratni tekmi so namreč premagali Zlatarno z rezulta- tom 5:1. Najboljši pri naših so bili Oprešnik Dušan, Zagozda Cveto in Šorli Vlado. Za prihodnjo sezono se morajo še mnogo naučiti, če hočejo doseči vidnejši uspeh. Mi pa jim bomo skušali pomagati pri nabavi najnujnejše opreme, ki je za hokejiste izredno draga. Fantje so pripravljeni tudi sami prispevati v obliki dela na proste sobote, ali pa na drug primeren način. Zavedati se moramo, da hokejisti ne morejo igrati brez nekaterih ščitnikov, ki jim varujejo najbolj izpostavljene dele telesa, da ne pride do hujših poškodb. Moštvo naših hokejistov Tole posodo so nabrali delavci naše varnostne službe od raznih »zmikavtov«. Kdor se loti tako nečednega posla, ne spada v našo samoupravno družbo. Kraja, pa čeprav majhna, je res nečeden posel KADROVSKE VESTI Na novo so se zaposlili: Novak Janez Rančigaj Janez Gregl Zdenko Ovčar Branko Kolar Martin Cafuta Jože Haskuka Muharem Majger Franc Kos Andrej Krajnc Franc Bezgovšek Jože Štante Stanko Špegel Jože Jakob Alojz Bider Marjan Novak Ladislav Gorišek Karl Plajhner Franc Šergan Andrej Cimerman Boris Zorko Bernard Flajs Zlatko Špeglič Pavel Podrepšek Jožica Lednik Barbara Juh Cvetka Kosi Ivanka Grašič Marija Zeme Ana Topličanec Hedvika Vezovišek Marjeta Obreza Ljubica Potočnik Majda Stopar Maks Klenovšek Edvard Strašek Franc Zeme Janko šantek Josip Skale Martin Hribernik Karl Mlinarič Emanuel Arambašič Srdan Grabnar Branko Ros Anton Simonič Boris Obrovnik Boris Šafran Štefan Valenčak Jože Pratnemer Vladimir Sporazumno so prekinili: Bezgovšek Marjana Zupanc Karolina Zdolšek Marjan Komljanec Danica Kalšek Avgust Špacapan Anton Žerak Stane Blasutto Lrdvik Lorger Silvo Škvorc Dušan Pezalj Zvonimir Voršnik Branko Rotar Miroslav Krušič Jvan Lampret Franc Štancer Danica Novak Jožica Jevšinek Angela Čakš Angela Čater Jožica Vreček Vanda Kos Ivanka Podpečan Polona Venger Cirila Jakob Terezija Pančič Vida Grubelnik Jožefa Stopar Ivo Kukovič Rudi Sitar Alojz Belej Slava Apat Marija Samovoljno so prekinili delovno razmerje: Glamočanin Branko Zazjal Dušan Samardič Muhamed Pratneker Marjan Amon Martin Upokojeni so bili: Mirnik Anton Poročili so se: Verhovšek Marta Korošec Marija Djakovič Stojanka Lalovič Zvonko Matko Milan Kolarec Tomo Vaupotič Angela Zabukošek Stanko Neuhold Stjepan Jesih Jože Patrčevič Vera Bukošek Darinka Poklešek Karl Gorišek Zofija Vodeb Vera — PETRE, Verbov šek Marija — BALS, Bals Cvetko, Kriter Matija, Košir Ladislav, Robič Nada — TOPLAK. ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi naše drage in nadvse ljubljene hčerke IDE ROJC se prav iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča oče in mati ZAHVALA Ob težki in bridki izgubi moje drage mame ANE KOMPELŠEK se prav iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov za izkazano pozornost in izraze sožalja, za podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Marija Potočnik z družino Zelo ugodno prodam globok otroški voziček, lepe oblike in lepo belo zibelko. Informacije na interni telefonski številki 238. ZAHVALA Za vedno se je poslovila od nas naša draga mama JEDERTA KOČNIK Vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti se prav iskreno zahvaljujem, še posebej pa sem hvaležna sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov, za denarno pomoč v stiski in izraze sožalja, kakor tudi sindikalni podružnici za razumevanje in pomoč. Žalujoča hčerka ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča gotovih izdelkov za izkazano pozornost in za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Tako njim, kot vsem članom kolektiva, želim mnogo uspehov pri delu. Karolina Leskovar Mojim dragim sodelavcem iz obrata kotlov, se prav iskreno zahvaljujem za njihovo veliko pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Prav lepa hvala za krasno darilo, ki mi bo ostalo kot drag spomin na preživeta leta z njimi. Vsem mojim sodelavcem in vsem članom kolektiva želim mnogo uspehov pri delu, da bi premostili vse težave in živeli ter delali srečni in zadovoljni. Anton Mirnik KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 • • • 13 • 14 15 16 • 17 • - • 18 19 20 21 22 • 23 • • 24 25 • 26 • 27 • 28 29 30 31 32 33 • • 34 • 35 36 9 37 38 • 39 • • 40 • 41 42 43 44 VODORAVNO: 1. hrib nad Splitom, 6. tekoča voda, 10. gora na polotoku Haliki-di, 11. smešnica, 13. ime ameriškega podpredsednika, 14. kalcij, 15. Igor Torkar, 17. ljubkovalno žensko ime, 18. ime več papežev, 19. naši predniki, 23. zadnjica, 24. glas pri lomljenju, 25. gobica pri biljardu, 27. tuje žensko ime, 29. veliko posestvo, 33. števnik, 34. kot, arkus, 35. Ivan Minatti, 36. kazalni zaimek, 37. hunski poglavar, 41. del gledališča, 43. umrli ameriški skladatelj (Cole), 44. pomota, zmota. NAVPIČNO: L pretirana strast, blodnja, 2. arabski žrebec, 3. skupina čebel, 4. Josip Stritar, 5. besedilo, 6. vrsta močnega portugalskega vina, 7. moško ime, 8. kazalni zaimek, 9. delčki pokrajin, 12. Bihač, 13. tovarna v Kamniku, 14. vrsta kovine, 16. Titovo Užice, 17. enka, enojka, 18. tropski veter, 20. grlo, požiralnik, 21. Ljubljana, 22. klic veselja, 25. slovenski pesnik (Dragotin), 26. grška črka, 27. izmera, 28. svetopisemsko mesto, 29. prihod skozi vrata, 30. duhovnik v samostanu, 31. sprejemnica, razstavni prostor, 32. osebni zaimek, 37. grška boginja nesreče, 38. rimska štiri, 39. pesem hvalnica, 40. Split, 41. opus, 42. Edvard Kardelj. VABILA Člani ZK, vabila so dobili, da se sestanka bi udeležiti, saj obravnavana bo važna stvar, zato ne izostajajte nikar. Ko se sestanek je začel, prisotne lahko si preštel, predsednik vedel ni kaj bi ker člani skupaj niso vsi. Da se dogaja taka reč, izgovorov je kar preveč, nekomu čas ne odgovarja, drugi na službo se zgovarja. Kako naj reši se problem, ki skupen našim je ljudem, če »glavarji« nič niso odločni, člani ZK pa še manj točni. Kako tako naj član ZK, naj z gospodarstvom se spozna, izgovori so le neslani, saj taki letos so kot lani. Zatorej ZK dragi člani, naj malodušje vas ne omami, s pridnostjo se vse reči, lahko dopoldan uredi. Udeležujte se sestanka, da vam pri znanju kaj ne zmanjka, da bodo rešene težave, ki zmeraj belijo nam glave. M. Pavlin REŠITEV KRIŽANSKE IZ PRVE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. Ljubljana, 8. areal, R, 9. GS, 11. kot, 12. AG, 13. Air, N, 15. Ate, 16. Rman, 18. Brin, 19. los, 20. R, 21. alt, 22. TN, 23. tir, 25. Al, E, 26. boter, N, 28. Malvazija. NAVPIČNO: 1. logaritem, J, 2. UA, 3. brk, 4. Leon, *5. JAT, 6. Al, 7. Argentina, 10. Simon, 12. Atila, 14. Res, 15. ara, 17. N, 18. B, 20. Rita, 23. tov, 24. rez, 26. BL, 27. RI. — SlaVi — AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA Nova avtobusna postajališča ob Mariborski cesti so predvidena šele v II. fazi izgradnje. Sedanja rekonstrukcija križišča Mariborska—Dečkova—Bežigrajska predvideva avtobusno postajališče na istih mestih. Ker pa se predvideva rekonstrukcija Mariborske in Aškerčeve, ki bo aktualna že leta 1973, menimo, da bo tedaj tudi ta problem rešen.