AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
Lj
J J
NO. 164.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 15th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
i
Bivši avstrijski nadvo j ve-Industrija z grozdjem v da se nahaja v zaporih v Californiji je pred veliko New Yorku	krizo
New York, 14. julija. Mladostni nadvojvodja Leopold iz bivše Avstrije je bil aretiran dne 25. aprila v tem mestu, ker je bil zapleten v neki škandal. Obdolžen je bil namreč, da je prodal dragoceno ovratnico, vredno $450.000, ki je bila last njegove tete nadvojvodinje Marije Terezije. To ovratnico je podaril svoje dni cesar Napoleon svoji ženi Mariji Loui-si, ki je bila iz habsburške cesarske hiše. Ovratnica je bila poznje podedovana po raznih naavojvodinjah, dokler ni prišla v last Marije Terezije, ki je teta nadvojvode Leopolda. Ovratnica je bila prodana za $200.000, dasi je vredna $450.-000. Policija je za stvar zvedela in aretirala nadvojvodo, ki je postavil $7500 varščine, nakar je bil do obravnave spuščen na svobodo. Sedaj pa je nadvojvoda sklenil, da ne bo čakal do obravnave, ki bi se mogoče vršila šele čez nekaj let, pa je prišel s svojim odvetnikom pred sodnika Rosal-sky, kjer je izjavil, da bi rad umaknil svojo varščino. Nadvojvoda je prepričan, da bo prej prišlo do sodne obravnave, ako zavrže varščino, ker brez varščine mora priti v zapor, in v zaporu ne more dolgo stati, pač po mora priti da obravnave. Kot vzrok je navedel, da je njegov brat, nadvojvoda Rainer, nedavno umrl in mora nadvojvoda Leopold odpotovati v Avstrijo. Dasi je skušal sodnik nadvojvodo prepričati, da njegov slučaj ne bo nič prej prišel na vrsto, če je on pod varščino ali v zaporu, pa je Leopold Habsburg vztrajal pri tem, da se varščina odpiše, nakar so nadvojvodo odpeljali v zapore, kjer se bo nahajal najbrž več mesecev.
-—o-
Kubanski sladkor na potu v Rusijo
Havana, 10. julija. Prvi par-niki so od tu odpeljali 14,000,-000 funtov sladkorja, ki je namenjen za Rusijo. Rusija je naročila pri kubanski vladi 500 tisoč ton sladkorja.
San Francisco, 14. julija. Ogromna industrija države ! Californije z grozdjem, se nahaja pred veliko krizo, ker se : dosedaj še ni posrečilo prego-! voriti 85 procentov vinograd-j nikov, da bi se pridružili po-I možnemu poljedelskemu progra-; mu. V nekem okraju so bili I viničarji, ki so se branili pod-1 pisati program zveze viničar-jev, terorizirani tako, da je morala nastopiti policija. Zvezna poljedelska komisija je naredila načrt, glasom katerega naj se organizira vsaj 85 procentov viničarjev. Tej zadrugi bi zvezna oblast posodila $20.-000.000, ^ katerim denarjem naj se nakupi grozdje, katerega pridelek se letos ceni na 300.000 ton. Toda vlada ne bo dala denarja, ako se tekom prihodnjih petih dni ne organizira v zadrugi vsaj 85 procentov vseh viničarjev v državi Californiji.
Zanimive slovenske vesti Milijonar ubit na sodniji.
Morilec se je pustil mirno prijeti
Sv. maša zadušnica
V sredo zjutraj ob 8. uri se bo brala črna maša v spomin dvajsetletnice smrti enega izmed slovenskih pionirjev v Cle-velandu, ranjkega Frank Za-krajška, p.d. Gričar. Ranjki ima danes v Clevelandu hčer Mary, omo|:eno Kaušek, Em-mo, omoženo Gregorich, Rose, omoženo Pintar ter sinova Rudolph in, Frank. Bodi ranjr kemu vedno ohranjen časten spomin.
Poročilo iz Kanade
Pretekli teden se je vrnila iz obiska v Kirkland Lake, Ontario, Mrs. Koželj iz Collinwooda, ki ima tam več sorodnikov in znancev. Mrs. Koželj je sestra slov. odvetnika Mr. Louis Žužka. Povedala je, da se nahaja v Kirkland Lake kakih 500 naših ljudi, kjer kopljejo zlato rudo. Vsi se jako zanimajo za razmere v Zed. državah in mnogi, ki imajo tu svoje prijatelje, sorodnike in znance, bi radi prišli sem. Pa tudi zlasti mnogo fest fantov se nahaja v Kirkland Lake, samo deklet manjka. Bo treba nekako zamenjati.
Ulična kara z 62 potniki
v vodo
Buenos Ayres, 14. julija Ulična kara, na kateri se je nahajalo 62 oseb, je danes padla v reko Chiaulis, potem ko mo-torman ni mogel ustaviti pravočasno kare pred mostom, ki je bil odprt. Izmed vseh 62 oseb se jih je moglo le pet rešiti. Potapljači so doslej prinesli že 40 trupel na površje.
Pozdravi
Iz parnika Mauretania pošiljajo pozdr&ve vsem Cleve-landčonom: Mrs. Helen Per-lin, Rose in Jim. Nahajajo se (na po/tu (v domovino^ kamor dospejo v par dneh, kot pišejo. Iz Forest City, Pa., pošilja pozdrave Mr. Anton Baraga, ki je šel tja na obisk, da bi ogledal teren za lov na srnjake.
Predolgo delo
Država bo tožila The Highway Construction Co., ki tlaka cesto na Mayfield Rd., češ, da je družba prisilila delavce, da so delali po''deset ur na dan, dasi neka državna postava zapoveduje, da se na javnih cestah ne more dalj časa delati kot osem ur na dan. Delavci so bili za nadurno delo seveda plačani.
Na operaciji
Sinko dobro poznane družine Klemenčič, 5806 Prosser Ave., je bil preteklo soboto operiran v Wornans bolnici. Težko operacijo je srečno prestal in upamo, da se kmalu zopet vrne med svoje
Pravi starec
San Francisco, 14. julija. Tu je umrl včeraj 103 leta stari Anton Rengley, ki je par dni pred smrtjo izjavil, da se ima zahvaliti dolgemu življenju iz vzroka, ker ni imel nikoli žene, ki bi ga jezila in ker je jedel vse, kar mu je bilo predstavljeno.
Pozdravi iz Minnesote
Iz Ely, Minn., pošilja pozdrave Mr. Rud. Perdan, ki se je podal tja kot predsednik nadzornega odbora J.S.K. Jed-note, ob priliki, ko se vrši pregled polletnih računov.
Listnica uredništva
Naročnica. V prvem nadr stropju nove sodnije ob jezeru se nahaja tako(zvana sodnija "Court of Domestic Relations." Obrnite se tja za nasvet in vemo, da boste pravilno poučeni.
iz raznih naselbin širne Amerike
Na obisk k svojim prijateljem v Calumet u, Mich., so prišli te dni Mike Benčič iz Detroita, Frank Štukel iz Chi-cage, Rudolph Mihelich iz Milwaukee in John Sever iz Detroita, za njimi je pa prišel še A. P. Božič iz Milwaukee.
Več slovenskih šolskih sester iz Lemont, 111., se je te dni napotilo po raznih slovenskih naselbinah Amerike, da prosijo za podporo, da zgradijo svoj lastni konvent, kjer bi se vzgajala slovenska dekleta za učiteljice.
V	Marquette, Mich., kjer je imel prvi slovenski škof v Ameriki, Friderik Baraga, svoj sedež, se vrši v soboto 9. avgusta proslava stoletnice njegovega prihoda v Ameriko. In v nedeljo 10. avgusta se pa vrši enaka proslava v Calumetu, Mich.
V	Detroitu, Mich., je preminul John Kambič, star 42 let.
Predsednik porotnega odbora družbe sv. Družine, Mr. Anton Štrukel, iz La Salle, 111., se je te dni nevarno ponesrečil na avtomobilski vožnji v Illinoisu. Tudi njegov prijatelj, ki ga je spremljal, je dobil zelo nevarne poškodbe.
V	Conemaugh, Pa., je 10. ju-julija umrl rojak Mike Amer-šk,, ki je bival tam nad 25 let in zapušča veliko družino.
V	San Franciscu, Cal., je preminula Mary Radulovich, ki je bila bolna en sam dan. Vso noč je bdel ob njeni postelji soprog. Ob 6. uri zjutraj, ko je mož videl, da Mary ne bo zaspala, je šel iz sobe. Naredil je dvajset korakov od doma, ko je v hiši počil strel. Takoj ko je bila sama, je ženska skočila s postelje, vzela samokres in se ustrelila. Bila je takoj mrtva. Bila je članica SNPJ.
Dne 10. julija je bil pokopan na katoliškem pokopališču v Ely, Minn., rojak Frank Cimerman, star 36 let. Bil je veteran iz svetovne vojne, ki si je nakopal bolezen radi zastrupljen j a s plinom. Za njim žaluje mlada vdova s tremi malimi otroki. Njegov pogreb se je vršil po vojaških obredih potom postaje Frank Lozar Post, American Legion.
Los Angeles, 14. julija. Frank D. Keaton, prodajalec zemljišč, je danes zagledal na okrajni sodniji milijonarja Motley Fl'nt Takoj je prijel za revolver in za
Politična kampanja za j Vdova pokojnega pisate- Avtomobil bi kmalu zadel
v Washington!! v predsednikov avto
primarne volitve je sedaj otvorjena
lja Doyle je baje dobila poslanico
London, 14. julija. Pred zbrano množico v Albert dvorani v tem mestu, kjer je bilo natlačenih do 10.000 oseb, je
Republikanci so preteklo soboto otvorili politično kampanjo za primarne volitve z nastopom All-Star Republican kluba
j na 11213 Buckeye Rd. Georgeivdova po pisatelju Sir Conan j čel streljati na milijonarja. Od-'B. Harris, ki ima odobrenje od-; Doyle, ki je umrl pretekli pon-j dal je tri strele. Flint, ki je brat j vetniške zbornice in republi- j deljek, izjavila, da je dobila bivšega zveznega senatorja, je!kanske mašine, je govoril, ob-; poslanico od duha svojega po-
enem pa Arthur H. Day, ki je kojnega moža. "Bila je kras-
|bil takoj mrtev. "Ta mož mi je
i uničil življenje!" je kričal mo- imel isto priporočilo pred dve-j rilete, nakar je vrgel revolver na ! ma letoma. Oba kandidirata truplo ubitega in se mirno pustil | za urad pravdnika. Harris je I prijeti. Flin je star 85 let ter je! v svojem govoru zlasti napadal i bil nekak finančni svetovalec sedanjega pravdnika Millerja, voditeljev premikajočih slik. katerega je obdolžil, da je to-Pred kratkim je bil oproščen na žil samo republikanske politi-; moža. Baje je bilo v tej po-|scdniji od obtožbe, da je nare- karje, dočim je demokratične slanici vse povedano, o čemur : dil zaroto, da bi izvabljal visoke pustil v miru. Nasprotno je | sta se mož in žena še pred smrt-| obresti na posojeni denar. Pred ! pa govoril Arthur Day, ki je iz-1 jo zmenila. Toda poslanica je
na in sladka, toda privatna," se je izjavila vdova, ko je dobila poslanico potom Mrs. Es-telle Roberts, ki je spiritistični medij. Vdova Doyle se je jokala, ko je dobila poslanico
sedmimi leti je Keaton zaupal javil, da če bo Harris nomini-skoro ves svoj denar Flintu, da ran pri primarnih volitvah, bo
Miller gotovo jeseni zopet izvoljen. Demokrati so pa otvorili svojo kampanjo v Moose dvorani. Govoril je Stephen Young, ki je kandidat za go-vernorja ter več drugih kandidatov. Spor, ki je vladal v demokratski stranki med mladini in starini, je videti sedaj, da se je nekoliko polegel.
-o-
Fant ima oči kot
urni
kazalec
| ga investira v neko podjetje. Do-tično podjetje je propadlo, in | Keaton je zgubil ves svoj denar. I Od tedaj je Keaton vedno mislil na maščevanje. Umorjeni Flint je bil svoje dni navaden delavec j v tovarni. Leta 1896 do leta 1924 je bil poštni mojster v Los Angeles. Premoženje si je prido-ibil z raznimi špekulacijami.
slotoko7odjetje
V slovenski naselbini v Clevelandu imamo lepo podjetje, :ki je edino te vrste ,v Clevelandu, namreč "The Double i čuti razlike svojega pogleda s i Eagle Bottling Co.", katerega i Pogledom pri drugih fantih, ! lastnik je poznani naš rojak: dasi ima zenico svojega očesa i Mr. John Potokar. Ker je to;v podobi urnega kazalca, na podjetje edino te vrste v našel- katerem se razločno vidi rim-[bini, pač ni govora o kaki kon- ske številke od 1 do 12. Fant kurenci, in narodna dolžnost lie star 12 let. Zdravniki pravi-! je, da bi vsa naša društva, po-JO, da izvira to od gotovega samezniki in trgovci naročali j upljiva pred rojstvom.
i vso mehko pijačo od Mr. Po-;	-
tokarja. Ne samo, da je Mr.	Aretiran lažnivec
tako strogo privatnega značaja da se nikakor ne more obelodaniti. Mrs. Roberts je sedela na odru v dvorani, obdana od mnogih električnih svetilk i,n brez oprem, kakor jo navadno rabijo spiritistični mediji. Naenkrat se je zdrznila, stresla, zavrtela okoli, potem pa položila roke nad oči in poslušala. Par minut pozneje je pa hitela k vdovi ranjkega pisatelja in ji lazodela besedilo poslanice. -o-
Izplača se biti včasih
prijazen
New York, 14. julija. Včeraj
Scranton, Pa., 14. julija. Harpld Maeneghy prav nič ne je nekdo poklical Samuela
Shapiro po telefonu in mu rekel : "Nekoč ste mi storili nekaj dobrega, zato vam povem, da bo pet banditov skušalo danes oropati eno izmed vaših pralnic." Shapiro je lastnik cele vrste pralnic v New Yorku. Uro pozneje je policija aretirala pet banditov, ki so v resnici prišli v eno izmed pralnic v| trenutku, ko je blagajnik pri-
Washington, 14. julija. Blizu Falls Church, Virginia, osem milj cd glavnega mesta, bi se skoro ponesrečil avtomobil, v katerem ■ se je vozil predsednik Hoover. Predsednik se je vračal iz nekega izleta v Virginiji proti domu. V njegovem avtomobilu se je nahajal šofer, predsednik in žena, Lawrence Ri-.chey, njegov tajnik, zdravnik Boone, njegova žena in hči ter še neka druga ženska. Za predsednikovim avtomobilom je vozil drug avto, v katerem so se kot običajno nahajali tajni agenti. Avto, ki ga je vozila neka Mrs. Carolyn Beach, se je nekaj pokvaril, in ženska je zgubila kontrolo nad njim. Zaletel se je vstran, planil naprej, lahno zadel predsednikov avto, potem pa treščil ob avtomobil, ki je vozil pred predsednikovim. Tu se je ustavil. Oba avtomobila sta bila močno poškodovana, toda nikomur se ni ničesar zgodilo. Hoover je dal takoj ustaviti svoj avtomobil in šel na lice mesta, da pogleda, kaj se je zgodilo. Ker je bil avto, v katerem se je vozila Mrs. Beach, zelo poškodovan, ji je predsednik ponudil drug avtomobil, ki je prazen vozil za njim. Hoover je dal Mrs. Beach prepeljati prav doJBfilg hiše, kjer je predsednic potolažil , prestrašeno žensko in ji izjavil, da se ni treba bati, ker ni bila njena krivda.
Potokar znan vsepovsod kot; Joseph Ramsey, 11223 Ash- negel $5000, da izplača delav-I velik podpiratelj slovenskih j bury Ave. je sporočil policiji, j ce
društev, da je daroval že ti-i da je bil napaden od roparjev,	_
jsoče dolarjev za slovenska dru- jki so mu vzeli avtomobil in ves Bomba v restavrantu | štva, za Narodni Dom, za Mla- denar. Policija je divje is-1 v Faynes restavrantu na 318 i dinsko šolo, pač pa je njegova jkala po mestu za roparji. Po-|Superior Ave. je eksplodirala j pijača priznano najboljša vjzneje pa, ko so Ramseya Pye-1 smr(jljiva bomba, ki je pognala ' Clevelandu. Z njegovo oranž- iskali, so pri njem dobili kiju- vge gos<-e na cest0; jn dasi ško-no pijačo, s takozvanim "Gin- če od avtomobila in $38.00. d(J ni bilo pOVZročene, pa je ger Beer" se ne more kosati Ramsey je priznal, da je fin-; ]astniku restavranta žal, kajti nobeno drugo podjetje v Cle- gb'al roparski napad, da bi se v nagijcj so gost{ pozabili pla-1 ! velandu, in je dobil Mr. Poto- doma lahko izgovoril pri ženi,jčati svoje račune. j kar na raznih rastavah odlična da nima denarja.	Znižana varščina
odlikovanja in priznanje za	——	Sodnik Greene je znižal var-
svoj izdelek. Dolga leta že	Jo je ubil z glavo	ščino Frank Milana od $25.000
! deluje Mr. Potokar v naši na- Mrtvo so našli v njenem sta- na $5000) ker detektivi ti
Znan zrakoplovec prišel iz ječe
Mineola, N. Y., 14. julija. Bert Acosta, ki je s svojim zrakoplovom lansko leto prepul Atlantik, je bil danes spuščen iz ječe, kjer se je nahajal šest mesecev. Obsojen je bil, ker ni podpiral svoje žene in otrok. Pred vhodom v ječo ga je pričakovala žena in dvoje otrok.
selbini, miren, pošten, znača-lnovanju na 2192 E. 70 St. 68 jen možak, marljiv in delaven j letno Fannie Harvelle. Polici-I povsod, in naselbina bi ga prav ja je začela iskati njenega si-:lahko ob vsaki priliki upošteva-;na katerega je dobila v nekem la. Marsikdaj ima to ali ono pool roomu. Sin je na policiji društvo veselico, na kateri do- priznal, da je prosil mater za
i bimo mehko pijačo od tujca, ki ne samo, da je slabša kot ; Potokarjeva, pač pa tudi draž-|ja. Dajmo torej povsod in
njemu niso vložili obtožbe na umor. V restavrantu Milana sta bila pretekli teden umorjena dva gangeža Porello in Til-locco.
Vrnitev iz Detroita
V Cleveland so se vrnili iz De-
Nekaj zastonj
Te dni se še nadaljuje razprodaja pri poznani slovenski trgovini Jos. štampfel, 6129 St. Clair Ave. Kdorkoli kupi na tej razprodaji za $3.00 blaga dobi tri jarde dobrega blaga zastoixj. Rojakom priporočamo.
Nov naš odvetnik
Iz Columbusa, Ohio, nam poroča Mr. Anton R. Kushlan, da se nahaja sedaj tam in dela izpite za odvetnika. To je sin Mr. Anton Kushlana in nečak 'slov. odvetnika Mr. Leopold i Kushlana. Mlademu inteligentu j želimo ves uspeh!
$2.00, kar je pa ona zavrnila,
nakar jo je prijel za roke in se j troita," Mr7"in Mrs. Frank Sal-1 z glavo zaletel v njo toliko ča- mick> 793 E 156th st Poda!i
sa, da je bila mrtva. Materi je L0 se v Detroit z avtomobilom,
vedno gledati, da podpiramo vzel potem $11.25 in pobegnil. |in so tam obiskali razne prija.
naša lastna podjetja do skraj-	Nesrečna smrt	: telje in znance. Imeli so prav
nosti, kajti od tega nima samo y pondeljek popoldne je An-i dobro zabavo! , naš trgovec ali podjetnik ko- ton Globokar, ki stanuje za	Novoroienka
rist, pač pa dobi indirektno ko- 20358 Lindbergh Ave. v Euclid | Družina Mr Louis Lipanje rist ves naš narod potom svo- Village, si sam vzel življenje s poznanega brivca iz E. 185 ce-društev in narodnih zavo-;tem, da je prijel za puško in seiste je dobila hčerko novorojen-j
ko. Mati, Mrs. Lipanje, se nahaja v Fairmount bolnidi. Otrok in mati sta zdrava. Iskrene čestitke !
Otvoritev trgovine
Rojakom se sporoča, da je Mr. Edw. Leskovec in Mr. Mr. Jos. Ferlin in družabnik „ 0 ;	'John Fink, 17409 Waterloo Rd. I otvoril danes novo (slovensko
Važna seja	se podasta v sredo z avtomobi-! trgovino z delikatesami, pra-
Nocoj zvečer, 15. julija, se lom v državo Washington in ženo kavo, čajem in dišavami, nadaljuje seja direktorjev Slo- Californijo. V avtomobilu je|in sicer na 730 E. 155th St. venskega Doma na Holmes, prostora še za dve osebi, in če Rojakom to podjetje prav to-Ave. Ker je zadeva zelo važ-1 koga veseli, lahko prisede. Mno- j plo priporočamo, na in nujna se prosi, da so goto- go zabave, in oglasite se s kak-; ,Q Pismo ima pri nas John vi vsi navzoči.	Išno kartico!	jBrinaek.
Deček oproščen radi umora očeta
Washington, 14. julija. Ko-ronerjeva porota je danes oprostila 15 letnega Henry Alta, ki je bil obdolžen, da je umoril svojega očeta. Fant je izjavil, da je bil njegov oče že tri leta vsak dan pijan. Pred kratkim je zopet prišel pijan domov, kjer je najprvo preklinjal sina, nakar se je spri z ženo in ji začel groziti. Nato je .'zgrabil za revolver, toda fant je prijel za nož in zabodel očeta, da bi rešil mater smrti.
Lordi v Angliji se morajo umakniti
London, 14. julija. Ramsay MacDonald, vodja delavske vlade v Angliji, se je izjavil, da je prišel čas za Anglijo, da se odpravi zbornica lordov, o kateri se je izjavil, da ni druzega kot zbirališče neodgovornih posameznikov. Ogromna večina priprostega ljudstva bi morala imeti odločilno besedo.
i dov. Vi pa, rojaki, kamorkoli j ustrelil v prsa. Star je bil 46 let i pridete, zahtevajte v vsakem Bil je že dolgo časa brez dela ter j prostoru Potokarjevo pijačo, je najbrž obupal nad položajem, iin s tem boste dosti pripomogli Globokar zapušča vdovo in -štiri i napredku podjetja kot napred- otroke. Podrobnosti sledijo, ku naselbine. Le držimo se	^	.
' svojih ljudi v vsakem slučaju.	a wocltnice
Javna telovadba
Društvo "Orel" priredi v nedeljo ob 2. uri popoldne na Pin-tarjevih farmah javno telovadbo in veselico. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Rojaki so že sedaj prav vljudno vabljeni.
Obstreljen fcutleger
Dominic Fatica, 10609 St. Marks Ave., je bil včeraj obstreljen, ko je policija udrla v njegove prostore, kjer je hotela najti žganje. Fatica je bil že prej večkrat obsojen radi enakega delikta.
Zopet doma
Iz Detroita se je vrnila, kjer je bila na obisku, Miss Alvina Godic, 3514 E. 91st St. To je dotična gospodična, ki je zadnji teden poslala pozdrave, pa se ni podpisala na karti.
<<
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays
nedeljo skupno z drugimi lokalnimi društvi udeleži sv maše ob 10, katera se bo darovala za ži-
ve in mrtve člane. Popoldne se . podajo vsi v Maple Gardens, naročnina:	kjer se vrši prijazna veselica, na
Za Ameriko, celo leto ....................$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 katero so povabljeni vsi, ne sa-
Za Ameriko, pol leta ....................$3.000 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 ■ ,	, 0 ,
7.a PlpvolonH r\r\ ro^noSolnih' nolrv lofn tU KA» nnl loto Art
mo aomaci. iviapie uaraens je eden najlepših in pripravnejših prostorov za izlete in piknike. Poprašajte po telefonu za proste nedelje (tel. Diamond 0496.) ' Zadnje tri nedelje augusta so še na razpolago, tako tudi par ne-
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office' at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
di vse zemlje lahko primerjamo s prirastkom kapitala, ki je naložen v bankah. Če bi bili le-
del j v septembru. Da se povrnem k društvu sv. Alojzija; to društvo ima še danes precejšno
število ustanovnih članov. Lepo : ta, 1910' nal°žili v banko kaP1"
..... v ,. ....... tal 1600 milijonov dolarjev m
bi bilo, ce bi se ti pionirji dahlU. , , ,
J bi se ta do danes pomnožil za
slikat, da se slika priobči v li-;dve milijarde, bi moral nesti
stih i nkonečno v našem farnem ■ 1.12 odstotkov letno. Človešt-
Vestniku. Kaj mislite o tem, vi vo torej lahko primerjamo s ka-
ustanovitelji? Društvu čestita- i pitalom, ki je od leta 1910 do
mo in mu želimo še nadaljnega: danes naložen v banki, kjer se
lepega složnega delovanja in na-1 obrestuje po 1.12 odstotkov.
predka. Ustanoviteljem pa naj j Na videz je to majhna pomno-
Bog da dočakati še zlati jugilej! žitev, pri kateri pa je vendar
-o--število duš narastlo za polnih
IZLET DRAM. DRUŠTVA ANTON	4oo milijonov.
No. 164. Tue. July 15th, 1930.
VEROVŠEK
Pogled v bodočnost.
Kakor prejšna leta, tako so članice vabijo tudi vse ljubitelje tudi letos sklenili člani in člani-1 damatike, da se z njimi vred ce društva Anton Verovšek, da udeležite tega izleta. Vožnja priredijo svoj izlet ter se po- na busu bo stala samo en dolar
je izbral jako pripraven prostor in sicer na farmi Jack Hribarja v Rockcreek. Da bo zabava popolnejša,, je bil sklep članov in članic, da se najme velik bus, če bo treba tudi dva, in da gredo vsi izletniki skupno na bus in da pusti ta dan vsak svoj avtomobil doma.
Izletni prostor je oddaljen kakih 42 milj od Collinwooda. Pot je vseskozi lepa in pelje skozi lepe travnike in polja tako, da bo že sama vožnja lep užitek. Da bo pa na mestu izleta vse polno zabave in razvedrila, to pa
da bomo vedeli koliko busov bo treba najeti. Izlet se vrši 20. julija. Zbirališče pred Slov. Del. Domom. Bodite vsi na mestu točno ob pol devetih zjutraj, da se odpeljemo, ker bus ne bo nikogar čakal. Za lačne in žejne bo skrbel odbor; lahko pa vzamete jedila in drugo seboj.
John Rožanc.
Kako je bilo v preteklosti in kako se imamo danes, to je peljejo v prosto naravo. Odbor za tje in nazaj, kar je jako malo vsakomur znano, ki se količkaj zavedno ozira okoli sebe in motri položaj. Da ni dobro, to tudi vsakdo ve, ne ve se pa. kako dolgo bo še trajal enak položaj in kaj nam prinese bližnja bodočnost. So pa ljudje, ki imajo bister pogled v bodočnost in ki znajo na podlagi gotovih dejstev preračunati kaj nam, vsaj približno, prinese bodočnost.
Ako je komu dobro poznan položaj so to voditelji velikih bank, kajti banke so v najožjem stiku z gospodarskim in trgovskim položajem, in napredek vsake banke je gotovo odvisen od tega, da je čim manj brezposelnosti, da trgovci in industrije stalno poslujejo.
Velika clevelandska banka, The Guardian Trust Co., je te dni izdala zanimiv članek, v katerem se podrobno in verodostojno opisuje sedanji položaj, iz katerega potem sklepajo, kaj prinese bodočnost. Članek se deloma glasi:
"Niti statistika za maj niti za mesec junij nam ne na- _ znanja, da se je splošni trgovski položaj bistveno spremenil že itak dobro vemo. člani m
v tej dobi. Ob pričetku spomladi je postalo sicer nekoliko	_o_
bolj živahno, toda je sezonski dogodek, ki nikakor ne suge- NASTOP SKUPNIH SOKOLSKIH ORGANI-stira sprememb v splošnem položaju.	7 A ni V PI FVFI AIMni T
"V splošnem se lahko reče, da se aktivnost poslovanja L	v LLLVLLAINUU
obrača iz slabega na srednje, toda le malo jih je, ki bi dobro j Krasen in vroč nedeljski po-zaslužili. Trgovina na drobno za spoznanje boljše posluje poldne je izvabil veliko naših kot pa trgovina na debelo, dočim so poglavitne industrije rojakov na prostore Jugoslovan-skoro popolnoma umolknile.	skega doma v Euclid Village,
"Jeklarska industrija posluje komaj 68 procentov svo- kjer se je vr§ii p0(j avspicijo je možnosti, avtomobilska industrija zaostaja daleč .zadaj, cievelandskega Sokola skupen Gradbena industrija, ki bi morala biti izmed vseh najbolj jaVen nastop treh tovrstnih or-aktivna, zlasti v sedanji sezoni, je le zmerno zaposljena. ganizacij na prostem. Pri nasto-Splošna trgovina je pa povprečno za deset procentov pod pu je sodeloval Collinwoodski in normalnimi časi.
"Trgovina je najboljši znak slabih ali dobrih časov, zato je treba posvečati njej največjo pozornost. Iz položaja trgovine se lahko dožene, koliko časa bo še vladala depresija med nami. Trgovska depresija se ponavlja od časa do časa, v vseh časih, v vseh deželah sveta, dasi ni en padec trgovine čisto podoben drugemu.
"Iz zgodovine preteklih trgovskih depresij se pa lahko mnogo naučimo in delamo po tem gotove sklepe ter smo pri tem lahko prepričani, da se ne bomo dosti zmotili, v največ slučajih pa celo pravo pogodili.
"Očividno je, da smo imeli mi v Ameriki, pa tudi v vseh drugih deželah že veliko slabše gospodarske in industrijske krize, kot je pa današnja, skozi katero korakamo sedaj, toda ni trajalo dolgo, pa smo se prikopali iz nevarnega položaja in so zasijali zopet dobri časi. Poleg tega moramo pomisliti, da se enake krize brez izjeme ponavljajo v vseh civiliziranih deželah sveta, ne da bi jih kdo mogel preprečiti ali pa napovedati naprej. IKriza je tu, in računati moramo z njo.
"Ne strinjajo pa se vse trgovske statistike v tem, koliko časa traja ena ali druga kriza. Dostikrat se pripeti, da pride tradidja. češke Sokolice so tež-kriza nagloma, pritisne z vso silo, potem pa zopet tako hitro ke vaje prjcizno izvajale in po-odide kot je prišla. Nasprotno pa se tudi zgodi, da se pojavi zmlo se je v njih vrstah> da je ostra kriza, ki traja mogoče leto ali dve, ali pa nastane mala disciplina predpogoj telovadbe, kriza, ki se umakne v nekaj mesecih prosperiteti, ali pa Zelo imp0zanten je bil nastop nadleguje prebivalstvo vec let.	lčeških
žena v starosti med 40 in 55 letom. Ko so prikorakale na telovadni prostor se je marsikateremu srce skrčilo ob pogledu na te boriteljice Sokolske ideje z [ dokazom javnega sodelovanja. Pa I češke žene so s tem pokazale, da
ni res to, da je žena samo gospo-, >ma sedaj najbljizno številko dinjatvu potreblla> ampak da jo
reci pozabil, katere vem da bi Magdalene, ki je 5:15:58. Ura potrebuje tudi javno življenje
pri sodelovanju, ne glede v ka-XT	tero prihodnjo dobo prihaja.
Nekaj časa smo imeli mir Naši bratje Čehi se rodijo in pred smrtnim angelom. Danes, umrejo v ideji Sokolstva brez da
v nedeljo pa, ko to pišem, ležita	bi se kdaj izneverili principom
kar dva mrliča.	starodavnih tradicij.
Anton Adler je umrl ponoči Mi> slovenci si lahko vzame-
med soboto in nedeljo. Bil je	mo vzgled pri naših slovanskih
zadet od mrtvouda en teden po-	bratih in sestrah in nastopimo
preje. Mali Joseph, Ivan Sny-	pot njihove vzgoje in sodeiova.
če se bo človeštvo tudi nadalje tako množilo, bo narastlo v nadaljnih 36 letih, torej do leta 1966., na tri milijarde, v približno 145 letih, torej leta 2075., pa na celih deset milijard. Kako bo takrat teh deset za tako dolgo pot.	milijard živelo, o tem. tu noče-
Kdor se torej želi udeležiti iz- m° razpravljati, leta, naj se zglasi pri tajnici J Najbrž se nam tega prirast-Mrs. A. Skok, 20470 Lindbergh j ka ne treba posebno bati, saj Ave., ali pri John Rožancu,|sta današnji dve milijardi ljudi 15721 Waterloo Rd. takoj, ali!v Primeri v velikosti naše zem-najkasneje do srede 16. julija, Ije le malenkost. Površina na-
Češki Sokol. Poset gledalcev je bil zelo velik, kar da razumevati, da je sokolska. ideja masi simpatična, ter privlačna sila, v kateri se družijo naša narodna in bratska čuvstva.
Nastopi so bili povsem prav dobro proizvajani pri naraščaju, kot tudi pri dorastku. Nastopa li so harmonično in disciplinirano v vseh panogah telovadbe.
Posamezni oddelki so se pri izvajanju prostih vaj odlikovali in pokazali navzoči masi, da v njih vlada samočuteča disciplina. Aplavdiranje po vsaki vaji je dalo telovadcem priznanje za njihov trud.
češki Sokoli so v nedeljo pokazali, da je Sokolstvo njihov narodni izrek, njih ponos in njih
še zemlje znaša okroglo 510 milijonov kvadratnih kilome trov. Ce omejimo naš račun le na suho zemljo, ki znaša le tretjino vse zemske površine, pride na kvadratni kilometer celine povprečno dvanajst ljudi, kar gotovo ni preveč.
Kako malo je prav za prav dve milijardi ljudi v primeri z vesoljno površino naše zemlje, lahko spoznamo, če si predstavljamo, da bi bilo vse zemsko prebivalstvo zbrano na enem manje vredno udejstvovanje ima samem prostoru. Ta prostor splošni javnosti prinesti le bolj- bi ne bil nič večji kakor je po-
svoj brlog. Policija ji pa ni hotela vrjeti in slednjič je priznala, da je iz ugledne rodbine. Prosila je uplivne prijatelje, naj ji pomagajo. Tako se ji je posrečilo prepričati oblastva, da je bila res ugrabljena. Izpustil-li so jo, toda ostala j-e pod policijskim nadzorstvom. Hara je pridno zahajala v odlične rodbine v Tokiu, policija je pa kmalu ugotovila, da se sestaja sleherni dan v zakotni ulici z nekim beračem, katerega so detektivi aretirali. Izkazalo se je, da se je skrival pod beraško haljo poglavar razbojniške tolpe. Detektiv se je brž preoblekel v njegovo obleko in čakal, da pride Hara. Ko je prišla, je takoj zahteval denar in očitala ljubčku, da je zadnje čase preveč oprezen. Detektiv je odložil masko in napovedal presenečeni lepotici aretacijo. Pred sodišče pa lepa Hara ni prišla, kajti med potjo na policijo je zaužila strup in umrla.
RADIO PROGRAMI!
Za sredo, 16. julija
WTAM
Zadnjič sem rekel, da bom za nekaj časa nehal z "kaus maši-110" in novicami. Pa sem več
je bila Ana Rose Barle.
škerl, tretja Na Howard uro :,
še medsebojno razumevanje in koristiti ugledu našega naroda v tujini.
Sovražniki sokolske ideje zelo radi predbacivajo v Sokolstvu militarizem, kar je napačno pojmovanje in v dokaz naj nam služi dejstvo, da je med slovanskimi državami najkulturnejša in najbolj demokratična Čeho-Slo-vaška država. Lahko bi se vprašali, kdo je do tega vsega pripomogel in vsikdar bi bil odgovor: globoko čuteča in v narodu goječa sokolska ideja.
Telovadci na orodju so nam podali krasne vaje in nič ni odveč če se trdi, da jih imamo nekaj tako dobrih, da se bi šli prav lahko kosati na Olimpijade da bi si pridobili prostor med prvimi vrstami.
Vremenski bogovi so proti koncu postali nestrpni in so hoteli iztrujene telovadce nagraditi z blagodejno kapljico. Komaj so telovadci absolvirali najtežje vaje, je narahlo pričelo deževati, ter stopnjevaje dovedlo do malega naliva. Gledalce je na-zaželjen dež spravil v nevoljo in nervozna masa si je iskala zavetja kjerkoli si je mogla. Veliko udeležencev je hitelo na svoje domove, ker niso našli dovolj strehe v Jugoslovanskem domu pred nalivom.
V splošnem se sme reči, da je
vršina kakega velemesta, ako bi stali mož pri možu.
Še to naj izračunaj mo, kolik kubični prostor bi potrebovali ti dve milijardi ljudi, če bi jih naložili drugega vrhu drugega in jih dali v velikanski zaboj. Če računamo, kar je gotovo mnogo, povprečno težo človeka na 200 funtov, znaša današnja množina ljudi na 'zemlji, 200 milijonov kubičnih metrov. To bi zahtevalo zaboj, ki bi bil približno 1800 čevljev visok ter prav toliko dolg in širok.
Celotna velikost naše zemlje je torej v primeri v dvema milijardama ljudi nekaj ogromnega. To nas lahko navdaja s tolažbo, da bo zemlja dovolj velika tudi takrat, ko naraste število človeških glav na tri ali celo na deset milijard. Tudi ne smemo pozabiti, da človeštvo vedno bolj napreduje in da bo znalo najti na zemlji vedno več življenskih potrebščin, tako da se nam preobljudenosti ni treba bati.
-o-
zanimale naše ljudi. Pozabi) sem naznaniti, kdo je odnesel vse nagrade na cerkvenem pikniku.
Prvo nagrado je dobila Jcse-pina Tomšič, 3622 E. 80 St. Dobila je $50.00 v gotovini Drugo in tretjo nagrado po $25.00 sta dobila Mary Košak, 3559 E. 81st St. in pa Joseph Hunter iz Brooklyna. Nadalje pa so dobili sledeči: Louis Žagar zapestno uro, Louis štokar $10.00, in blagu so dobili: Stanley Klemenčič, J. J. Yane, L. Perhavec, Mary Janežič, Frank Mirtič, Jos. Cigoj, Frank Gor-sky, Silvester Pavlin, Frank Magdalens, L. černe, Jos. Hočevar, Rose Hrovat, Rose češek, Ig. Godec, Stanley Legan, Fr. Bricelj, Anton Ribarič, Mike Muhič, Krist šuštaršič, in Louis Gerden. Josephine Hrovat (šlo-sar) je bila najhitrejša in jepro-
pa je obstala na 5:18:59. Ima li kdo 5:15:60?
der je bil šele tri mesece na tem svetu in ga je zopet zapustil. Naj počivata v miru. "Kdorkoli veruje v me," pravi Zveli-čar, "bo živel, akoravno umrje." živel bo večno življenje, katero
nja na narodnem polju. Posne-
PLESALKA ROPARJEVA LJUBICA
Lepa plesalka Hara Pasaha je bila po rodu iz bogate japonske rodbine. Bila je sicer dobro vzgojena, študirala je na visoki šoli in postala je zdrav-
Sokol izvršil svoje delo krasno nica> toda nekega dne je nepri" in dal masi mnogo užitka in za. | Okovano pobegnila od doma in
bave. V materijalnem oziru ni l)0staIa Uubica blvsega plesal" mogoče tako dobro uspel, kakorlca v baru> ki J0 Je sknva-> učil v moralnem, toda zadoščenje in -modernih plesov. Ta jc postal
ponos naroda je moralni uspeh. solastnik bara v Toklu in J° Uspeh v materijalnem oziru je -le hotel za^oshtl v nJem preprečil prezgodnji dež, delno jP^salko. Toda mlada lepotica, pa tudi slab delovski položaj se-jkatere se J'e nj'e Uubimec nave-danje krize in brezdelja.	Ihča1' 111 hotela' 0 tem ničesar
A. M.
7:15:	Francisci Trio.
7:30:	Cheerio (NBC).
8:00:	Moraine Melodies, 8:25 Weather (NBC).
9:00:	National Home Hour (NBC).
0:30:	Patty Jean's Chat.
0:45:	WTAM Physical Culture Hour.
10:00:	Blue Streaks (NBC).
10:30:	Don Douglas.
10:45:	Charles Reed.
11:00:	The Gondoliers.
11:30:	Morning Madrigal. P. M.
12:15:	Pat Haley.
12:30:	Sessions T|i|m|e; Fruit-Vegetable
Markets; Dairy Quotations.
12:40:	Chester Zohn and Theodore Rauten-berg.
1:00:	Merle Jacobs from the Golden
Pheasant.
1:30:	Noonday Melodies.
2:00:	Playlet.
2:30:	Evening Stars (NBC).
2:45:	Moxie Hostess Program.
3:00:	Baseball Game—Cleveland vs.
Washington.
5:00:	The Vivanos.
5:15:	Meditation
5:30:	Organ Processional Hour
Where to go; Hygrade Announcer •—Weather; Sessions Time.
6:15:	Jubilee Singers.
0:25:	Baseball Scores.
6:30:	Spang—Charles Hamp.
6:59:	Bulova Time.
7:00:	Widlar Program.
7:30:	Mobiloil Concert (NBC).
8:00:	Hotel Cleveland.
8:30:	Midsummer Revels.
0:00:	Kroger Time (WI,W).
9:30:	Coco Cola Program (NBC).
10:00:	Canf'ield Petey and Lulu Belle.
10:15:	Uncle Abe and David (NBC).
10:30:	Bulova Time—Announcements.
10:35:	Golf Talk.
10:45:	Annabelle Jackson.
11:00:	Austin Wylie from Chippewa Lak« Park.
11:30:	Midnight Melodies. P. M.
12:15:	Russ Lyons from Hotel Allerton.
1:00:	Sign-off Station WTAM.
WHK
6:30: Radio Reveille.
7:30: Morning Devotions.
7:69: Grucn Guild Watch Time.
8:00: Something for Everyone (CBS).
8:30: Morning Moods (CBS).
8:45: What's Happening?
9 :00: Radio Homemakers—Ida Bailey
Allen (CBS). 9:30» Pulia Hayes. 10:00: Radio Homemakers—Ida Bailey
Allen (CBS). 10:15: Dr. Florence E. V. Blodgett. 10:22: The Boy and Girl Friend. 10:45: Radio Homemakers —Ida Bailey Allen (CBS). Ethel and Harry.
Neki župan je možil svojo hčer. Ker je bil bogat, je hotel napraviti poroko svoje hčerke kot veliko slavnost, da jo bodo ljudje še dolgo pomnili in da se bo vedelo kedo je .župan. Med drugim je tudi naročil učitelju, naj pride zvečer pod okno s svojimi učenci in ko bodo čaše za-zvenele in ko bo starešina vzkliknil: "Bog živi nevesto!" naj zavpije z otroci: "In ženina tudi in župana tudi!" Tako bo tudi ženin deležen nekaj časti, pa oče župan tudi, ki jo je potreben, ker županska čast ni kar tako, salament!
Res, zvečer so se zbrali učitelj in šolarji pod oknom, in čakali na dogovorjeno znamenje, da bodo zavpili o pravem času slavo in čast ženinu in županu. Dekla je prinesla v svatovskb sobo velik kup krožnikov, j. Krožniki so se ji pa izmuznili * iz rok (šaura., šaurasta!) in v trenutku so bili tla pokrita s črepinjami. župan, ki je imel neomejeno oblast ne samo nad vso občino, ampak tudi nad svojimi hlapci in deklami (izvzeta je bila samo njegova žena, ki je bila gospodar sama zase), je za-rohnel nad deklo: "Da bi te vrag vzel!"
11:00: P. M. 12:15: 12:30: 12:50:
12:59:
Manhattan Towers Orchestra (CBS) Harry Tucker's Orchestra (CBS)' Fruits and Vegetables Farm Flash: Livestock Market. F. B. Strawn & CJ's Elgin Time 1:00: Syncopated Silhouettes (CBS) '
1:S0: foiir.cBs1;"16 Symphony s-
1:55: Health Talk_Dr. Winfrey.
2:00:	Housekeepers Chat
2:20:	Cleveland Theronoi'd. 2:30: Tea Time Topics.
8:30:	Musical Album (CBS)
3:45:	Meditation.
4:15:	Uncle Gordon.
4:40:	World Book Man.
4:45:	Messenger Boys
0-fl0- Fh°BC0^DlC N°„Xt I)oor (C,,S>-fi^n.: i,' Strawn & Co.'s Elgin Time.
Review Current Events; Fort industry Weather. 6:16: Schedule for the Evening.
Watkins Willowick Coun-try Club Orchestra. 6:40: Baybestos Sport Flashes. 6:45: Kaltenborn Edits the News (CBS). <•00: Sammy Watkins Willowick Coun
try Club Orchestra. <:I4: Shaw Jeweler's Time. 7:15: Mr. Quality (Ted De Turk). .MO: forty hathom Trawlers (CBS). 8:00: Ilayhcstos Radiogram.
foca„h°nl,l»	Flash Indians.
8 :.I0: La Talina Smoker (CBS). 9:00: Voice of Columbia (CHS) 10:00: Grucn Guild Walch Time. 10:01: Bert Lown's Orchestra (CBS)
Slumber Hour (Organ—Quartette)
10:16:
Slovenski Sokoli! Kličem vam:! slišati> in neke^a je ne-	^TtT" Msn"
I 1 MO: 12:00:
Celi dve miljardi ljudi živita
■ j i . . v. na zemlji. Tako so po naino-e vredno, da se imenuje zivljen-	, .. ., . %
• , • , , . v , .. vejsih podatkih izračunali v je, ker je brez tuge m žalosti. . .. ,.v	. "
r>j- v i t i v . statističnem zavodu v Haauu. Bodi nase globoko sožalje izra- m v, ., . , ,	*
, i- ,	lo število je tako ogromno, da
zeno obema družinama tem po- .	,	'
si ga moramo malo bližje o-
tj j ■ ,	. gledati, da dobimo vsaj malo
Prihodnjo nedeljo praznuje	J
le tako naprej in narod bo pono-1zvestega ljuk$ka zastrupila, sen na vas, kol, na vredne sino- Potem J'e vst°pila v bar kot j ve in hčere slovenske matere. P^salka m si izbrala za to- : A M Joško Penko, variša možaka, katerega je po-! ?:oo:
zastopnik A. D. hdja že dol£° iskala. ker je __, bil poglavar razbojniške tolpe,
KOLIKO LJUDI ŽIVI NA ZEMLJI ki /f ugT*bila mno«° oti;ok
__gatih roditeljev m zahtevala
zanje visoko odkupnino. Hara ni postala samo ljubica ropar-1
Paul Tremalne's Orchestra (CBS).
Nocturne (CBS). Wille's Lake Shore chestra.
Ko je učitelj pod oknom zaslišal cvenk in glas iz hiše, je dal šolarjem znamenje in iz grl zadoni pod oknom, da se je razlegalo v deveto faro: "In ženina in našega župana tudi!"
župan je slišal ta slavnostni klic učitelja in šolarjev, odpre okno in zatuli učitelju v obraz: "In tebe tudi, osel stari."
A
Gospa Nerga je prišla na kolodvor k sprejemu svojega, dlje
časa odsotnega moža. Mož pa ni bil nič kaj pri volji, zato mu je začela predbacivati, češ, da bi bila po tolikem času pričakovala, da jo bo prijazno sprejel.
"Vidiš, tamle oni gospod j a pa vse drugače ljubezniv s svoje soprogo; le poglej, kako jo je prisrčno objel."
"Vidiš, to je pa nekaj drugega," ji odvrne soprog. "Tisti sedaj šele odpotuje, jaz sem se pa že vrnil."
A
Ko se je slavni misijonar Ignacij Knoblehar vračal v domovino, sta ga opazovala na ladji dva Krajnca, ki sta se strašansko čudila, da ta človek z vsakinf govori v njegovem jeziku. Mislila sta si, da to ne more biti "po pravici," da bi človek znal toliko jezikov. Uganila sta, da če zna še slovensko, je prav gotovo hudič. Pridejo v Trst in Knoblehar je govoril italjansko, pripeljeta se ž njim na vlaku v Ljubljano in tam Knoblehar pokliče po-Istreščka in mu reče po slovensko: "Nesite ta kovčeg k frančiškanom." Kranjca prebledi-ta in vzdihneta: "Jc že, hudič j je"
A
Mali Slavko je bil med poukom vedno nemiren in poreden.
WJAY
Garden or- j Končno se učiteljica naveliča njegove neubogljivosti, pa mu
torn.
društvo sv. ATojzija 40 letnico
pojma o množini človeškega rodu na zemlji. Dve miljardi sta
svoje ustanove. 30 let je ze pre-	. ... . . OAAA ....
• , , . , , , ,	toliko kakor 2000 milijonov ah cej dolga doba za slovensko dru- . . Vi .„ . .
j , ■ * ,-i i	tt i*.	/-m i i	s samimi številkami izrazeno
dala največ tiketov na Howard stvo v Clevelandu ni je prav,	„ ... ... ..
i,	jj.- t-.	2.000.000.000 ljudi,
uro in zato dobila krasno m dra- da se praznuje dostojno. Dru-
zemskega prebivalstva s prej-
šnjimi podatki, lahko pridemo skega P9gfcVarja, temveč je tu-do prav zanimivih sklepov o di vohunila zanj in mu lovila naraščaju števila ljudi na vsem žrtve. V baru je žrtve opazo-svetu. Še pred dvajsetimi leti, vala, jih vodila v razne hotele, leta 1910, so cenili število člo- potem pa izročala razbojnikom, veških glav na zemlji na 1600 Policija je pa razbojniško gnez-milijonov. V teh zadnjih dvaj- do kmalu ziisledila in ko so desetih letih se je torej človešt- lektivi vdrli v lokal, so ptiči vo razmnožilo za okroglo 400 odleteli, ostala je samo lepa milijonov duš ali za četrtino plesalka. Bila je aretirana in tedanjega števila. Prirastek j izgovarjala se je, da so jo raz-.
goceno koraldo. Druga za njo štvo sv. Alojzija se prihodnjo Ce primerjemo to število'prebivalstva kake dežele pa tu-ibojniki ugrabili in odleteli v
Morning Melodies.
7M0:	Elain and Sis.
8:00:	Wurlitwr's Program.
8:30:	Dance Music.
9:00:	Elgin Time—Heeia Knutt.
9:30:	Hawaiian Echoes.
10:00:	Student Prince Weather Forecast
Mr. und Mrs. Shopper.
11:00:	Studio Program.
11:4 5:	Eric Neiderle.
1200:	Elgin Time—Student Prince Weather Forecast.
P. M.
1:00:	John Beljon.
1:15:	Studio Program:
1:30:	Freddy Stone.
•> :00 :	Organ Recital from Wurlitzer's.
2:15:	Newman and Pohl.
3:00:	Ed. White.
3:S0:	Frances Msl Buskin.
3:46:	Miller and Locb,
4:00!	Kathleen Sullivan.
4:10:	Adolph Feher.
4:30:	Edna and Jean.
4:45:	Studio Program. B:00Joe and Harry.
6:00:	Elgin Time—S|t|u|de|lit Priuco|||||i
6 :0U :	Elgin Time—S ludent Prince
Weather Forecast.
6:01 l	Chamber Trio.
0:30:	Crusaders.
7:00:	Merchants and Consumers.
7:80:	Joe and Sam.
7:40:	Dick and Kenny.
8:00:	Elgin Time—Signoff.
reče: "Samo osem dni bi hotela j biti tvoja mati."
Slavko nekaj časa tiho sedi nato pa pravi: "Bom enkrat o tem govoril z očetom. Morda se bo dalo kaj napraviti . . ." V
Otroci v šoli so dobili nalogo, naj opišejo leva. Desetletna Silva je napisala svojo nalogo takole: "Lev. Lev je divja žival. Napade in požre pa tudi ljudi in druge take zverine . ." A
Mama: "Povej, Nacek, zakaj moramo pred jedjo vedno moliti?"
Nacek: "Zato, da se juha i shladi."
OVČAR MARKO
Janez Jalen
"Kožam se nič ne mudi, volčiči pa tudi toliko ne oteže, da bi jih ne mogel sam vzeti s sabo."
Zadovoljen s kupčijami v svetu, vesel živine v planini in ponosen na svoje ljudi je stopil Podlipnik skozi tesen na vrhu krniške poti in zagledal pod sabo gorenjski kot, domačo vas in domače polje. Vselej, kadar se je vračal z dolgih voženj, je čutil, da tako lepega sveta zlepa nikjer ni. Danes pa, ko se je odgrnila domača zemlja, jutranja sveža, vsa naenkrat pred njim, ga je prevzelo. In oba svoja stogova, po petnajst bran dolga, je videl natlačena s snop-jem: "Ce bo žito količkaj prida plenjalo, bodo lahko debele drobtine padale z mize za tiste, ki nimajo." Tako ga je prevzelo, da se je odkril in zmolil pred križem očenaš v zahvalo.
Stopal je naglo navzdol. V vreči, čez ramo prevešeni, je nesel volčiča, spredaj enega, zadaj enega: "Pa naj še reče Po-drobar, da mi bo žal, ker sem vzel Marka za ovčarja." Za-jukal bi bil, pa se je spomnil kako bi ga Anca opozorila, da se to za njegova leta več ne spodobi.
Zavriskal bi bil! Ce bi bil pa vedel tudi to novico, da je Ančka, njegova edinka, Pod-lipnikova Ančka, dala besedo ovčarju, Primoževemu Marku, in je ona njegovo dekle in on njen fant, bi bil zamišljeno sklonil glavo in šel proti domu po strmi krniški poti, na kater; navzdol zavirajo vozovom na vsa štiri kolesa, tako počasi.
kakor megla brez vetra.
* * *
Koče na Jezercih so bile kakor oropane. Mleko in maslo in sir so odnesli v dolino, sklede in lonce, žehtare in škafe po 110 Zelenico. Jutri na vse zgodaj odženeta črednik in tretjinek krave na Zelenico; za njimi se bodo pa pokorile majerce s pra* šiči; popoldne se vrnejo po posteljnino in že naprej jih bo skrbelo, kako čez šest tednov zopet urede zanemarjene koče. v katerih bodo ostali samo dedci ovčarji. Ne vsi. Marko se preseli za Šijo; in Jok premišlja, kako bi tudi on svoj trop stisnil v Podlipnikovo o-grad in sebe v tesno kočo.
In ko se murava obraste, bosta prizvonila na Jezerca Tomaž in Žorga s konji in voli.
Za slovo so se zbrali pri Mici v rodinski koči. Prav vsi. Tudi Marko in Tevž; s sovraštvom v srcu po starih pastirskih postavah ne smeta narazen: "Marko kaže dobro voljo, Tevž to _ v No, drugače govori kakor misli."
Živina dolgo ni hotela poleči, kakor bi se veselila odhoda v višave. V frati jc zalaja) srnjak.
"Kako se dere. Dežju se bo napravilo."
"V burjah je hudo na Zelenici."
Oglasila se je Mica: "V burkah je povsod hudo, v solncu Pa nobena planina ni tako lepa kakor Zelenica."
"In dobra, dobra." Izpre-Covoril je črednik Lukež:"Bolje ]e za kravo, če ima na Zelenici od prsti grd gobec, kakor če 'loma stoji pri polnih jaslih.''
"Še ne veste, kaj je Zelenica." V pogovor je posegel Jok.
"Kaj? Kaj? Povej! Kaj?"
"Tujec je prišel čez Zelenico, učen človek je bil, in je rekel, ^a je na Zelenici časih kamen s katerim pastir zavrne kravo, Vc- vreden kot krava."
"Prav je imel. Zlata ruda je »a Zelenici."
"Za zlato rudo ne vem. Mo-rebiti. Je pa na Zelenici nekje Zt kopana zlata veriga. Kakšno bogastvo je pod njo, nihče ne
ve in najbrže nikoli nihče ne bo zvedel."
Živina zunaj se je umirila. Spokojno so prizvonkljavale črede s pločevinastimi zvonci Joku, kompostelskemu romarju, ki je pripovedoval pastirjem in majercam povest o zlati verigi:
"Gervaz in Protaz sta bila dvojčka, tako drug drugemu podobna, da jih niso ločili. V trdem sta zrastla, siromašno živela. En sam lonec sta premogla, v katerem sta skuhala, kadar sta kaj imela.
Spala sta v plevniku pri Jur-ju na Rodinah, oba na enem otepu slame, odeta s starim kožuhom.
Nabirala sta rože in gorski mah in tako sta se rada imela da nista mogla drug brez drugega prestati.
Kresno noč se je sanjalo Ger-vazu: Ko boš jutri na Zelenici brskal med ruševjem za mahom, boš naletel na zarjavel kavelj verige; potegni zanj in kopiji tam tri pedi globoko, pa se vama bo z bratom dobro godilo. Ne smeš mu pa prej povedati.
Do pičice tako se je sanjalo Protazu.
Trdno prepričana, da se sanje uresničijo, sta naslednji dan nabirala mah, komaj par gi mov narazen, ter se veselo pogovarjala. Vsak sam zase je bil ves presrečen z mislijo, kako bo vzradostil brata.
Naenkrat je utihnil Protaz.
Prav takrat je obmolknil tudi Gervaz.
Protaz je bil naletel na zarjavel kavelj verige, o katerem je sanjal, potegnil zanj, z vse močjo se je moral upreti, in je izvlekel zlato verigo, tako debelo, kakor je najtežji zaviriv-nik. Grofijo bi bil lahko kupil samo s tistim zlatom, ki ga je že držal v rokah. Kaj bogatije pa je bilo skrite še tri pedi pod rušo.
Da bi bil takoj poklical Ger vaza Protaz!
Prav toliko vredno zlato verigo je izpulil izpod ruševja Gervaz, zato je obmolknil, in izkopal bi bil isto bogastvo kakor brat.
Da bi bil takoj poklical Pro-taza Gervaz!
Pa sta oba razmišljala:
"Če pokličem brata, mu moram odstopiti natančno polovico, rajši več. Ce ne, bo upravičeno rekel, da sem grd. Tudi jaz bi. Dvojčka sva."
In sta oba varno skrila pod mah in kamenje že najdeno zlato verigo, zaznamovala natančno kraj, si ogledala okolico ter sklenila Gervaz in Protaz:
"Jutri se vrnem, odkopljem zaklad, bom dal bratu, da bo i imel za vedno dovolj, sam pa bom velik gospod."
Nič več nista spala na istem otepu pod istim kožuhom, nič več nista jedla iz istega lonca. Leto in dan sta iskala in pre-teknila vso Zelenico, pa ne Protaz in ne Gervaz ni mogel več najti tistega ruševega grma, pod katerega je pred bratom skril že najdeno zlato verigo. Ne Gervaz in ne Protaz.
Odšla sta v svet, vsak na svojo stran. Nič več se nista videla in obema se je do smrti hudo godilo.
Zlata veriga pa je še dandanes zakopana na Zelenici."
Jok je utihnil, molčali so tudi drugi. Na ognjišču je prasketal ogenj. Tik za kočo je za-! lajal srnjak, tako hropeče, da so se vsi drznili. Po stajah so se mu oglasili psi. Manica je zbežala k Marku in se tesno stisnila k bratu. Srnjak se j p splašil in oddirjal v skokih.
Drugo jutro so odgnali krave na Zelenico, Marko pa svoj trop za Šijo.
Na Jezercih je postalo pusto in dolgočasno.
DEVETO POGLAVJE MURKE GORE
Krrriii-vik.
Murko je pasel svoj trop na Zeleni plan j i za Vrtačo. Bil je vajen preletavali j a gorskih kavk
in se v jutranjem solncu ni menil za njih krike.
Krrriii-vik. Krrriii-vik, vik.
Od vseh strani so priletavali črni ptiči, se zbirali v skalah pod gladkimi ploščami, posedali po grušču in kamenju in se preletavali z glasnim krivikom, kakor bi ogledovali, ali je njih plen že resnično mrtev ali morda še živi.
Visoko pod nebom se je oglasil krokar, se v kolobarjih pripeljal med jato kavk in obsedel na skali, kakor bi preudarjal, ali naj se že loti svojega oprav ka ali ne.
Obotavljajoči se ptiči so opozorili Marka, da se je šel prepričat: "Morda si je kakšen ja-rec polomil samo noge in čakajo njegove smrti. Škoda bi bilo zdravega mesa za take pogreb-ce." Živo so mu pele cokle, ko je z dolgimi koraki hitel čez meline pod peči.
Krokar in kavke so preplašeni odleteli in Marko je iskal z očmi: "Aha! Na to skalo je priletel z gladkih plošč. Sledi se kri. Potem se je prevrgeJ na tla. Za skalo bo."
Marko je prestrašen obstal: "Križ božji!" Pred njim je ležal z razbito glavo in polomljenimi udi mlad fant. "Morda se še zave?"
V človeku, kateremu je skala razbila polovico glave, hitro ugasne življenje. Obraz si je bil sarno malo opraskal. Marko je videl, da je bil mrlič še včeraj zdrav, močan in lep fant. Ni ga poznal po obrazu ne po imenu; po noši pa je presodil, da je pastir s koroške strani.
"Na Mačevsko planino poj-dem povedat, naj pridejo ponj. pravzaprav bi ga morali pokopati na Rodinah, ker je padel na našo stran. Nak! Med svojimi domačini naj leži, če jih ima. Pastirji po gorah imamo tudi svoje postave."
Potegnil je veter. Z visokih skal je padlo na mrliča več za-goretih cvetov murk, in še dvoje tako temnih kakor ugašajoče oglje, in za njimi napol razcvela očnica.
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNE VESTI
Pred 22. leti na smrt obsojen, se še danes veseli življenja
Trenton, N. J., 14. julija. Pred 22. leti je bil Archie Herron obsojen v smrt radi umora nekega postarnega pastorja. Pastor je posvaril Herrona, češ, da se je slednji nespodobno obnašal, nakar je Herron pastorja ubil. Obtoženec se je radi kazni pritožil na višjo sodnijo, toda slednja je apel zavrgla, nakar je bil Herron drugič obsojen v smrt. Potem je pa governer dvakrat odložil izvršitev smrtne obsodbe, in šele 30. marca, 1909, se je zdelo, da bo šel Herron v smrt. Toda sodnik Bergen je dal obsojenca preiskati glede njegovega duševnega stanja, in je za dan 30. junija, 1909, odredil novo obravnavo, ki se pa nikoli ni vršila. Leta 1923 je sodnik Bergen umrl, in na ta način je postala izvršitev smrtne obsodbe nepo-stavna, dokler se ne bi vršila druga obravnava. Postava namreč zapoveduje, da sodnik, ki odloži izvršitev smrtne obsodbe, mora še enkrat izreči obsodbo nad obtožencem. Herron jc medtem postal 71 let star in se mu danes prav dopade v tukajšnih državnih zaporih. Dnevi skrbi so minuli, kajti niti postavno ga ne morejo umoriti. Herron sedi v svoji celici in kadi pipo za pipo, dokler ne bo smrt prišla po njega naravnim potom.
je nahajal neki moški, ki je popravljal svoj avto. Cook mu je zaklical naj mu pride hitro na pomoč, da izložita žganje iz avtomobila prej predno pridejo policisti. Pet minut pozneje je bil Cook v zaporu. Človek, ki je popravljal avtomobil, je bil pomožni šerif John Trampush.
Mlado dekle ubito in vrženo v peč
Portland, Me., 14. julija. Vse mesto je pokoncu radi umora 20 letnega dekleta Lillian MacDonald, katero je njen morilec ubil, potem pa vrgel v peč, kjer je truplo zgorelo. Policija je aretirala nekega James Mitchell, ki je baje že priznal grozno dejanje. Dekle se je nahajalo v elevatorju, nesoč delavcem v poslopju njih pla-%o. V elevatorju jo je Mitchell baje zgrabil in toliko časa tolkel z železno cevjo, da jo je ubil. Par ur pozneje so dekleta pogrešili in začeli iskati. Par ur pozneje so našli truplo v furnezu.
*	V Zed. državah je bilo letos v prvih šestih mesecih 13,-500 oseb ubitih od avtomobi. lov.
*	Strela je zadela v Rimu kip sv. Pavla in mu razbila obe roki.
*	2400 ameriških vojakov se danes nahaja na Kitajskem.
mali Oglasi
Na stanovanje
in hrano, ali samo na stanovanje se sprejme enega ali dva fanta. 14218 Sylvia Ave. (166)
Naprodaj je mesnica
s hišo vred, kjer je 12 stanovanjskih sob. Proda se vsa oprema v mesnici. Lot je dolg 165 čevljev in 30 širok. Nahaja se v slovenski naselbini. Mesnica dela j ako dober promet. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.
(Jul. 15. 17. 19.)
John Godnjavec
slovenska grocerija
Vse grocerijske potrebščine. Vam pripeljemo na dom. Lahko pokličete tudi po telefonu HEn-derson 7437.
1011 E. 64th St.
Soba
se da v najem za dva fanta, s hrano ali brez. Ali pa se sprejme tudi moža z otrokom. 1180 Norwood Rd.	(165)
V najem
se da 6 velikih sob, na novo de-koriranih. Rent samo $25.00 na mesec. Vprašajte na 6218 St. Clair Ave. ali na 3840 St. Clair Ave.	164
čedna soba
se da v najem. Kopališče na razpolago. 5427 Homer Ave.
(164)
V najem
se da sedem sob, rent $25,00. 973 Addison Rd.	(164)
Lepo stanovanje
pet čednih in jako svetlih sob se odda v najem. Vprašajte na 1140 E. 67th St.	(x)
Spredaj in v Sredini
V najem
se da stanovanje 5 velikih sob, spodaj, kopališče, velika klet. 6618 Schaeffer Ave. (167)
Šota
se odda za enega ali dva fanta. Garaža se tudi dobi. 5801 Prosser Ave.	. . (169)
Naznanilo občinstvu
Naznanjam, da sem otvoril prostor za
ključavničarstvo
in brušenje brivskih potrebščin ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim odjemalcem kolikor mogoč dobro postregel v njh zadovoljstvo. Se vljudno priporočam.
Fr. čepirlo,
1342 E. 55th" St., vogal St. Clair Ave.	(Tue.X)
Tako je, ako ima človek hudo smolo
Youngstown, Ohio, 14. julija. James Cook je na nekem križišču zadel v drug avtomobil in je moral ustaviti. Ob cesti se
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti silne nesreče, ki nas jc zadela, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni sin in brat
Joseph Presečan Jr.
ki se je preselil v večnost dne 15. junija, v najlepši mladeniški dobi, star 23 let. Položili smo ga k večnemu počitku dne 18. junija na Calvary pokopališče. Ranjki naš ljubljeni sin in brat je bil rojen v Ameriki.
Dolžnost nas veže, da se na tem mestu najlepše zahvaljujemo najprej Rev. Milan Slajetu za spremstvo od hiše v cerkev, za lepe cerkvene obrede in za spremstvo na pokopališče. Prav lepa hvala Mr. John Gorniku, gl. »redsedniku S. D. Z., za lep in pomenljiv nagovor na domu. Prav lepa hvala društvu Slovenec št. 1 S. D. Z., katerega član je bil pokojni, za lep venec in za spremstvo pri pogrebu.
Iskrena hvala vsem, ki so okrasili krsto pokojnega s tako krasnimi venci in sicer: Družina John Jalovcc iz Ravenna, O., stric, družina A. Jalovec, družina John Jalovec, družina Leo Jalovec, družina Wintar. družina Novosel, družina Črtalič, Mr. in Mrs. J. Rangus, družina J. Smrekar, družina Globokar, Mr. in Mrs. J. Brown, Mr. in Mrs. A. Avsec, družina Snyder, Mrs. Charske Mrs. Lewis. Mr. in Mrs. J. Kirr, Mr. in Mrs. N. Buckley The Kenmorc Exchange Girls, The Staff of Health Station No. G, The Neighbors of E. 143d St., The Neighbors of E. 141st St.. Miss La Vern Marsh, Miss C. Templeton, Miss H. Charske, Miss A. Charske, Miss E. Hausmon, Miss P. Argo, Miss M. Trojan, Miss Seymor, Miss L. Shenk, K. A. S„ Mr. J. Dubay, Mr P. Miller, Dr. J. Klauser.
Lepo se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. Fortuna, Maple Heights, družina L. Lekse, družina M. Zulicli, Mr. in Mrs. Frank Sershen, družina I. Stepic, družina G Panchur, družina F. Brcskvar, družina L. Stepic, Mr. in Mrs. Skufca Maple Heights, družina L. Poglavsek, Maple Heights, Mr Mike Vintar, Mr. Sylvester Skufca, družina F. Pacek, družina I. Perko, družina A. Adler, Mrs. Butler, The Neighbors of E. 143d St.
Prav iskrena hvala pogrebnemu zavodu A. F. Svctck za tako lepo in brezhibno vodstvo pogreba. Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli dragega nam ranjkega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Če se je kako ime pomotoma izpustilo, prosimo, da se nam oprosti in se prav tako lepo zahvaljujemo.
Tebi ljubljeni naš sin in brat, ki si nas tako nagloma zapustil,'kličemo: Naj Ti bo lahka rodna gruda, počivaj v miru!
Žalujoči ostali:
Joseph in Mary Presečan, starši;
Anna in Frances, sestri.
Cleveland, O., 14. julija, 1930.
Ne moremo zadeti vedno na 200 jardov spredaj in v sredo—posebno "v sredino."
1 oda mirno lahko eno pokadimo pri vsaki devetnajsti točki.
Webster vas bo spravila v dobro voljo. Našli jih boste "spredaj in v sredini."
Za pankiišnjo poskusite
O
WCCIA-
IO
PT Vsaka [j je zavita v | cellophane
K
M M	/
iv-i- !	i" več do PETINDVAJSET CENTOV
iter*
121
omot
Razvažalec: The Baer Wolf Co., Cleveland, O.
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu se vljudno javlja, da se z dnem 15. julija
OTVORI NOVA
delikatesna trgovina
s praženo kavo, čajem, spices in ekstrakti najboljše kvalitete. Dovažalo se bo na domove. Toplo se priporoča cenjenim odjemalcem.
Joseph Ferlin & Co.
730 E. 1 55th St. Tel. EDdy 3022-W.
^jhlteEiuise
DeLUXE
5 DAYS 5 NIGHTS
To SAULT STE. MARIE
MACKINAC ISLAND
CHICAGO
and RETURN
PLAN YOUR VACATION to leave on the Great Ship "SEEANDBEE" from Cleveland, September 8th; returning Saturday, September 13th.
Cruise includes Lake Erie, the Detroit River, Lake St. Clair, the St. Clair River, Lake Huron, beautiful St. Marys River and Lake Michigan.
Stop-overs at the famous "Soo" Locks, with sightseeing trips at Chicago and Mackinac Island. Wonderful scenery. Endless entertainment. Excellent meals.
AH expense, including fare, meals, stateroom accommodations and sightseeing trips .....
From Cleveland, only $75.00
Ask your Tourist Agent or write us for free special C&B Line Cruise DeLuxe Folder
Cleveland and Buffalo Transit Co.
£. 9th Street Pier / Cleveland, Ohio Daily Steamer Service between Cleveland and Buffalo, also Cleveland and Pt. Stanley, Canada

Oj usoda, ti življenje	V srobu tihem, tam počiva
nam nasnkrat zagreniš;	dobo proili'n dvajset let;
radost v srčno nam trpljenje krije ga že božja njiva--
vsem prehitro spremeniš.	Kaj življenje jc in svet?!
Solza pada Se nešteta,	Dra&i oče, naj Vam gruda
tužno bij' nam srce:	bode lahka svobodna!
smrt pobrala ker očeta	Dosti ste prestali truda,
našega za vedno je.	bili blagega srca!
Da, prehitro ste zapeli	Večni Stvarnik naj plačilo
pesem mu—nagrobnico,	zdaj Vam svoje podeli!
z venci rakev ste odeli	V raju svetem, zarja milo
in spustili jo v zemljo!	Naj na veke Vam sveti!
Žalujoči ostali:
Mary, omožena Kaušek; Emma, omožena Gregorich
Rose, omožena	Pintar, hčere. Frank in Rudolph, sinova.
"Lahko mogoče."
Kaj je pa vam znanega o tem?" vpraša Daubigeon.
"Vedela sem, da je moral biti nekdo, ki se je skril za drevesom ter s tem prestrašil Marto, ker je doktor Seignebos, ko je odhajal, spustil pri drevesu iz roke bankovec za pet frankov. Sluga, ki je zdravniku svetil, je povedal, da sta videla pod drevesom odtisp moških čevljev."
"Odtise mojih čevljev!" zavpije Trumence.
"Le poglejte moje čevlje,'" reče Trumence.
"Je že dobro; saj ti verjamemo."
"Ali mi morete povedati, če sta imela grof in grofica kak razgovor potem?"
"Ne, tega ne vem. Toda opazila pa sem, da po tistem večeru nista občevala več tako prijazno med seboj."
To je vse, kar je vedela povedati. Podpisala se je na svojo izjavo in potem so ji dovolili da je odšla.
Državni pravdnik se obrne k Trumencu in mu reče:
"Zaprli te bomo v ječo za ne-mož, ti ni treba ničesar bati.'" kaj časa; toda ker si pošten
Sodna uradnika sta ostala sama s pisarjem.
"No," ypraš.'i Daubigeon, "kaj mislite o vsem tem?" \
Gospod Galpin je bil frapi-ran.
"Zadostuje, da bi človek znorel," zamrmra.
"Ali sedaj izprevidite, kako prav je imel Folgat, ko je rekel, da slučaj še davno ni re šen?"
"Tak slučaj bi lahko vsakogar goljufal. Celo vi ste se od kraja strinjali z menoj. In če sta Jakob in grofica nedolžna, kedo je potem krivec?"
"To bomo sedaj kmalu zvedeli. Jaz ne bom miroval, dokler ne izvem resnice o vsem.''
Obrne se k pisarju in mu reče:
"Izgubiti ne smemo niti minute. Hitite, gospod Mešinet, po gospoda Folgata, naj pride takoj sem. Čakal ga bom tukaj."
III.
Ko je prišla Dionizija od grofice k Jakobovim starišem in svojim prijateljem, je vzklik nila:
"Zmaga je na naši strani!''
Njen stari oče in marki Boi-skoran sta jo prosila, naj vse razloži, toda ona ni hotela ničesar povedati. Le proti večeru je povedala gospodu Fol-gatu, kakšen uspeh je imela z grofico, in da bo najbrže, pred-no umrje, preklical svojo iz javo.
"Že samo to bi rešilo Jako ba," je rekel mladi odvetnik.
Toda odvetnik ni hotel prezreti nobene važne stvari in je delal pozno v noč z Magloirjem, da sestavita prošnjo za novo obravnavo.
Danilo se je že, ko sta končala in ker se Folgat ni hotel vleči v posteljo, se je vsedel kar v naslonjač, da se malo odpočije.
Ni pa še počival eno uro, ko ga zbudi stari sluga in mu pove. da ga čaka zunaj neki moški.
Gospod Folgat si je izmencal oči in se je takoj podal v čakalnico. Tam je dobil človeka, starega kakih 50 let, oblečenega v ponošeno obleko. Zgledal je bolj kot kakšen potepuh, ali kakšen vojašiki pohabljenec.
"Ali ste vi gospod Folgat?" ga vpraša neznanec.
"Da."
"Jaz sem detektiv, ki ga je poslal Goudar v Anglijo."
Mladi odvetnik se začudi:
"Ali res? Kedaj ste pa prišli?"
"Danes zjutraj z brzoviakom. Najmanj štiriindvajset ur prepozno, kot sem čital v časopisih. Gospod Boiskoran je bil spoznan krivim. In vendar lahko prisežem, da nisem izgubi) niti minute časa. Lahko rečem, da sem zaslužil nagrado, ki mi je bila obljubljena v slučaju uspeha."
"Toče j ste vse dosegli?"
"Seveda. Kaj vam nisem omenil zadnjič v pismu, da bom imel uspeh?"
"Ste našli Suky?"
"Kmalu potem, ko sem vam pisal. Našel sem jo v neki točilnici, toda ni hotela iti z me noj, copernica!"
"Pa ste jo vseeno pripeljali?"
"Seveda. Pustil sem jo v hotelu de France dokler ne govo-dim z vami."
"Pa ona kaj ve?"
"Vse."
"Pripeljite jo hitro sem."
Folgat je hotel, da izve od nje vse podrobnost. Vzel je fotografijo grofice in jo je vložil med druge slike v Dionizijinem albumu. Ta album je sedaj postavil na mizo. Ravno je bil s tem delom gotov, ko pripelja detektiv deklino.
Bila je to ženska visoke postave, stara kakih štirideset let. Bila je še precej čedno, dasi jako kričeče oblečena.
Ko jo je pričel gospod Folgat izpraševati, je odgovarjala v še precej gladki francoščini, dasi se ji je poznal angleški naglas.
"Bila s6m uslužbena štiri leta v Vine ulici in bi bila še danes tam, če bi ne bila izbruhnila vojna. Kakor hitro sem nastopila službo, sem takoj videla, da moram oskrbovati hišo, kjer se-sestajata dva ljubimca. To se mi ni posebno dopadlo, ker se mi ni zdelo moralno, toda bila je jako dobra služba. Imela sem jako malo opravila, zato sem ostala. Videla pa sem, da mi moji gospodarji ne zaupajo. Kadar se je imel vršiti sestanek obeh zaljubljencev, me je gospodar vselej poslal proč po kakem opravku. To me je take užalilo, da sem sklenila, da izvem, kaj skrivata pred menoj. To ni bilo posebno težko, že pri sredstvo, s katerim ga prisili,
"Toliko o tvojem gospodu. Kaj pa ženska?"
Suky Wood se zasmeje.
"Ravno isto metodo sem rabila pri ženski. Samo s to razliko, da me je stalo pri njej mnogo več truda in več časa, ker je bila tako previdna. Toda čimbolj je bila previdna, toliko bolj je mene gnalo, da izvem vse. Nekega večera, ko je zapustila hišo in se odpeljala v kočiji, sem najela izvoščka in ji sledila. Sledila sem ji prav do njenega stanovanja. Drugo jutro sem pa vprašala služabnike v dotični hiši in ti so mi povedali, da je to grofica Klavdijeva, ki ne stanuje stalno v Parizu, pač pa vsako leto ostane kak mesec pri svojih stariših."
In videli smo, kako je bil Jakob gotov, da njegova služkinja ne ve ničesar in da ne more nikdar izvedeti o teh tajnih sestan kih.
"Pa ste videli dotično gospo katerikrat osebno?"
"Seveda sem jo."
"Ali bi jo sedaj spoznali?"
"Med tisoči."
"In če bi videli njeno sliko?''
"Tudi na sliki bi jo takoj spoznala."
Gospod Fodgat ji poda album s slikami.
"Prosim, najdite jo med te mi slikami."
V trenotku je našla sliko gro fice.
"Tale je!" vzklikne Suky. kažoč s prstom sliko grofice.
Nobenega dvoma ni bilo več.
"In sedaj, gospodična Suky,'' reče odvetnik, "vse to boste morali ponovno izjaviti pred sodni-jo."
"Z veseljem, saj je vse resnica."
"Če je temu tako, potem pa kar ostanite v hotelu, kjer ste nastanjeni, dokler ne pošljemo pe vas. Boc(it3( brez skrbi. Postreglo se vam z vsem, kar boste potrebovali, poleg tega boste pa dobivali svojo plačo, ko* da bi bili v službi."
Gospod Folgat ni imel časa, da bi kaj več govoril, ker v sobo plane doktor Seignebos kakoi vihar in kriči na vse grlo:
"Zmaga! Zmagali smo! Zrna gali na vsej črti!"
Več ni smel povedati v navzočnosti detektiva in gospodične Suky, zato ju je Folgat odslovil. Kakor hitro sta zapustila sobo, reče zdravnik:
"Ravnokar pridem iz bolnice. Govoril sem z Goudarom. Napravil je, pripravil je Kokola-da je izpovedal."
"Kaj pa je izpovedal?" "Ravno to, kar sem pričakoval da bo. Ne zadostuje samo, da je izpovedal Goudaru, izpove dati mora pred pričami."
"Morda pa ne bo hotel govo riti pred pričami?"
"Saj jih ne bo videl, za to bomo že preskrbeli. To bo čisto lahko napraviti, ker je prostor pripraven zato."
"Kaj pa če se bo branil Koko-lo govoriti, kadar bomo imeli žp priče?"
"Se ne bo. Goudar je iznašel
prvem sestanku sem zvedela, da se moj gospodar ne imenuje Sir Francis Burnett, ampak da si je to ime samo izposodil."
"Kako ste pa to pronašli?"
"čisto enostavno. Nekega dne,ko je šel moj gospodar iz hiše, sem mu sledila in ga videla iti v neko hišo na University ulici, čez cesto sta stala dva služabnika in sem ju vprašala, kedo je ta gospod. Povedala sta mi, da je to marki Boi-koran."
da govori kadar on hoče. Ta človek je briljanten in razume svoj posel. Saj mu popolnomn zaupate, mar ne?"
"Da, popolnoma."
"Rekel je, da je gotov uspeha. 'Pridite še danes,' mi je rekel, 'in sicer med eno in drugo uro z gospodom Folgatom, državnim pravdnikom in Galpin-om-. Postavil vas bom na pripravljen prostor, potem bom pa jaz storil svoje.' Potem mi je pokazal prostor, kjer naj čaka-1
mo, ter mu damo znamenje, da smo tam."
Gospod Folgat se ni več obo tavljal.
"Izgubiti ne smemo niti trenutka. Pojdimo hitro na sod nijo."
Nista bila pa še skozi vrata, ko prihiti pisar Mešinet, skoro brez sape.
"Gospod Daubigeon me pošilja, da pridite takoj k njemu. Važne novice. Imenitne novi ce!"
Pove jima v kratkih besedah kar se je zgodilo zjutraj. Izjavo Trumeneja in dekle grofa Klavdija.
"Sedaj smo pa popolnoma varni!" zakliče doktor Seignebos.
Gospod Folgat je bil tako razburjen, da je bil kar bled, vendar reče:
"Povejmo še gospodični Dio-niziji in markizi vse, predno gremo iz hiše."
Počakajmo toliko časa, da iz vemo vse. Le hitro pojdimo."
Državni pravdnik in sodnik sta ju že težko pričakovala. Kakor hitro sta stopila v dvorano, zakliče Daubigeon:
"Gotovo vam je Mešinet žp vse povedal?"
"Da," odgovori Folgat, "toda tudi mi imamo neke novice, ka kršnih vi še niste slišali."
In povedal jima je, kaj je iz povedala gospodična Suky.
Galpin se je kar sesedel na stol vspričo tolikih dokazov proti temu slučaju, katerega je imel tako lepo napeljanega. Sedel je tam, kot mumija, ne da bi črhnil besedico. Toliko boli zgovoren pa je bil zdravnik.
"Nobenega dvoma ni," je kričal zdravnik, "o Jakobovi nedolžnosti. In kar 'je še več vredno je to, da jaz vem kdo je kriv."
"O!"
"In tudi vi boste prepričani o tem, Galpin, če greste z menoi v bolnico."
Ura je odbila eno in še ničesar niso bili zavžili ta dan. To da saj ni bilo časa.
"Greste z nami?" vpraša Gal pina.
Galpin je mehanično vstal in se podal ž njimi, kot stroj ki se navije. Prebivalci Sauveterre so imeli zopet priliko delati razne opazke, ko so videli celo gru čo korakati proti bolnici.
Zdravnik je najprej govoril s prednico bolnice in ko ji je povedal čemu so prišli, je dvi gnila oči proti nebu in rekla: (Konec prihodnjič.) -o-
NAJVEČJA KAČA
Največje in najbolj strupene kače so doma v Indiji. Največja in najmočnejša indijska kača se imenuje "mrežarka," ki pa ni strupena. Doseže dolžino 10 m. Indijsko ljudstvo je vpletlo v to orjaško kačo v vse mogoče pripovedke, ki jo slikajo kot kakega zmaja, dasi človeku nikakor ni nevarna, čeprav je izredno močna, se skriva pred človekom, pač pa zalezuje velike živali z občudovanja vredno pretkanost-jo. Njeno najljubše prebivališče je kje blizu človeških bivališč, kjer se skriva po dnevi v luknji, ponoči pa se podi za domačimi zajci, gosmi, psi, mačkami in prešiči. Doslej je znan le en slučaj, da je napadla mrežarka stre-žaja v cirkusu, ko ji je ponujal hrano. Pozneje so dognali, da se je lotila kača strežaja zato, ker je imela oči zastrte z lastno kožo. Ravno se je levila in svojega znanca ni videla. Iz znanega cirkusa Hagenbeck poročajo, da je pogoltnila mrežarka tekom ene ure in pol 25 kg težkega pre-šiča in takoj za tem še prešička, ki je tehtal 10 kg. Nekoč so opazovali mrežarko, ki si je v eni noči privoščila dve kozi, enega kozla in eno svinjo. Neki očividec pripoveduje, kako so z zvijačo ujeli pri Bataviji v Indiji 9 metrov dolgo mrežarko. Ko je spoznala, da je v ujetništvu, je napela vse svoje sile, da bi se osvobodila. Da bi jo potolažili, so ji ponudili svinjo, katero je namah pogoltnila. Ponoči so praznoverni domačini ubili kačo. Drugo jutro so mrtvo razrezati in našli svinjo čisto neprebavljeno. Kakor smo že omenili, se skriva mrežarka po dnevi po luknjah ali pa počiva čisto ! brezbrižno na kakem drevesu. Oživi ponoči, ko se poda na lov-! ske pohode. Plen zaleze čisto po-'tihoma, ga zagrabi s čeljustmi, se ovije okrog ujete živali ter jo s silno močjo tako naglo stisne, da napadena žival niti zakričati nima časa.
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
POZ O R!
r ■iiwiirwr riiia mi nmuBii i mm— mi n n 1111 ■ i n mu« i — !■■ ■
Razprodaja na vsem letnem blagu v naši trgovini se še vedno nadaljuje. Veliko naših odjemalcev je te dni obiskalo našo trgovino in se po-služilo prilike jako znižanih cen na vsem letnem blagu. Blaga imamo še vedno dovolj v naši zalogi, in vse to blago se prodaja po jako nizkih cenah.
ZASTONJ!
Pri nakupu blaga za $3.00 ali več, dobite 3 jarde blaga ZASTONJ.
Se toplo priporočam
Joseph Stampfel
6129 ST. CLAIR AVE.
New York Dry Cleaning Co.
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 20G3
Čistimo, barvamo, popravljamo, predelujemo vsakovrstna moška in ženska oblačila po najnižji ceni. Čistimo tudi moške in ženske klobuke. Povsod znano staro in zanesljivo podjetje.
V spomin 20. letnice smrti
NAŠEGA DRAGOLJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA OČETA
FRANK ZAKRAJŠEK
po domače Gričar
ki je umrl v Clevelandu, O., dne 16. julija, 1910, še vedno objokovan od podpisanih hčera in sinov.
Dragi nam pokojni oče! Ob 20-letnici Vaše pre-rane smrti vam poklanjamo sledeče kitice v spomin:
DOLARSKA pralnica
25 lbs, mokrega perila za jjj
Nudimo še druga dela, kot rjuhe, na pol suho, ekonomično, likamo s strojem in stisnemo. Poskušnja vas bo prepričala. Pokličite
The PALACE Laundry
10221 Mocch Ave.
Telefon:
W. F. BRONSON, lastnik.
Michigan 5006-5007-5008