Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo celoletno 180 din, za */« leta BO din, za li- leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
v
Časopis za trgovin o, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 11.
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-53.
|9fgaja vsak ponedeljek,
faiiojo sredo In petek
Liubliana. ponedeljek 24. ianuaria 1938
Cena P09"*«™* TSO
Vena fttr vilkl din *
Prevec rešpekta pred tujcem
Našim ljudem je rešpekt pred tujcem že zalezel v kosti. Vedno slišimo samo ene besede: Kaj bi rekel tujec, ki bi to ali ono videl! To se že v tej meri pretirava, kakor' da bi bilo v tujini samo zlato, kakor da tam ne bi bilo umazanih fabričnih predmestij in kakor da bi vsak tujec zajel že pri rojstvu modrost z veliko žlico. A v resnici so ti tujci prav tako krvavi ko mi, le da k nam navadno ne prihajajo prvi reprezentanti tujih narodov, ki zato tudi marsikatero vprašanje mnogo slabše poznajo ko mi.
To večno vzklikanje, kaj bo rekel tujec, že dela skoraj vtis, kakor da bi mi ves napredek hoteli in potrebovali le za tujce, da bi nas oni hvalili, ne pa zaradi sebe, da ne bi več trpeli zaradi teh naših napak. Toda red in napredek moramo vendar v prvi vrsti hoteti zaradi sebe in zato bi moralo biti naše stremljenje v tem, da naš človek ne bo zadovoljen, če bo videl nered in napake okoli sebe. Važno naj bo to, kaj poreče naš davkoplačevalec, ne pa to, kar reče tujec, zlasti oni slučajni tujec, ki pride bog zna zaradi katerih poslov k nam.
Rešpekt pred tujcem se je v na-•sega človeka v resnici že kar zagrizel in zato vidimo celo šolane ijudi, kako se takoj spremene, kakor hitro jih nagovori1 tujec. Nekaterim, in teh ni niti malo, je kar všeč, če tujec s pomilovanjem gleda na naše razmere in če jih prav ostro kritizira, pa čeprav so morda v njegovi deželi še v marsičem slabše. Koliko pa je danes držav, ki se morejo pohvaliti s svojimi notranjimi razmerami?
Ta pretirani rešpekt pred tujcem pa ni le za nas malo časten, temveč pomeni dostikrat tudi direktno škodo. Tako je celo med šolanimi ljudmi običaj, da mislijo, da se v tujini vse bolje kupi, kakor pri nas. Če bi ti ljudje le malo pomislili, kakšno velikansko re-žijo plačuje trgovina na Dunaju in kakšno pri nas, bi že morali podvomiti, če je sploh mogoče, da prodaja dunajska tvrdka ceneje ko naša. Seveda vsaka dežela ima nekatere predmete, ki so njena specialiteta in ki so v dotični deželi najcenejši. Toda koliko je takšnih Predmetov? Da pri tem ljudje svojih potnih stroškov ne štejejo, kakor tudi ne carine in drugih taks, ki jih mora domač trgovec v polnem obsegu plačati, (se razume samo po sebi. Če bi pa vse to steli, potem bi strmeli, kako drago so plačali zunaj vse te predmete, ne glede na to, da bi doma podpirali domačo namesto tuje trgovine.
Iz samega pretiranega rešpekta pred tujcem je nastal tudi oni predsodek, da naše tovarne ne izdelujejo tako dobro blago ko tuje. V resnici pa imamo pri nas prav takšne tovarne kakor jih ima tujina in prav takšne strokovnjake. Pač je resnica to, da je naš človek pripravljen plačati dobro tuje blago tudi drago, dočim zahteva, da mora biti vsako domače blago mnogo cenejše, pa naj bo tudi iste kakovosti. To pa je seveda le redko mogoče.
V poglavje pretiranega rešpekta pred tujcem spada tudi to, da nekateri nizkih cen res domačih podjetij sploh ne vidijo in da vedno poznajo le cene tujih podjetij
na naših tleh. Toda že v marsikateri stroki so naša podjetja praktično dokazala, da se jim ni treba bati konkurence tujih niti glede cen niti glede kakovosti.
Seveda pa nočemo uganjati prav nobene ksenofobije in tudi mi ponavljamo, kar smo- že dostikrat poudarili, da se moramo še mnogo naučiti od tujine. Še vedno nam more biti tujina kot celota za mnoge stvari vzor in zato je prav, če pridejo naši ljudje v tujino, da tam kaj vidijo in da se nekaj naučijo. Toda zaradi tega ni treba pred tujcem poklekati, zato ni treba pozabljati na lastno dostojanstvo in na lastne vrline.
V tem oziru bi se naši šolani ljudje mogli marsikaj naučiti od naših preprostih ljudi. Naš kmet zna sprejeti tujca gostoljubno, toda ostaja pri tem gospodar svojega doma in izkazuje gostoljubje kot gospodar. In to je pravilno in to vzbuja tudi pri tujcu spoštovanje, ker ljudje, ki znajo očuvati svoje dostojanstvo, veljajo vedno nekaj.
Druga pa je stvar, ki se pa ne tiče toliko vprašanja odnošajev do tujca, kakor slabih manir, ki se pri nas žal precej širijo. Kdor ima slabe manire, ta ne zna sploh z nikomer občevati in ne samo s tujcem. Pa v občevanju z njim se
bo še nekoliko potrudil, ne pa v občevanju s svojimi ljudmi, kar je še prav poseben dokaz slabih manir. Tudi vprašanje slabih manir se tiče predvsem nas samih, ker mi od teh najbolj trpimo, saj jih mi prenašamo vse leto, tujec pa le kratek čas.
Gostoljubje tujcu in spoštovanje tujcu ko vsakemu človeku, ki je pošten in dostojen! Nobenega nepotrebnega rešpekta ne pred tujcem zato, ker je tujec, ker tudi tujec hitro spozna, če ima opravka s samozavestnim ali pa človekom brez možatosti! Že zaradi sebe nobenega pretiranega rešpekta pred tujcem'
Naši bodoči odnošaii
Izvoz v Italijo se bo zmanišal
Kakor poroča »Jugoslov. Kurir« je bilo na zadnjem sestanku stalnega jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora v Beogradu sklenjeno naslednje:
1. Uvede se načelo trgovinskega ravnovesja. Ker je naš izvoz v Italijo znatno večji kakor naš uvoz iz Italije ter je narastel lani saldo naših terjatev na 120 milijonov din, se predlaga uvedba istega plačilnega sistema, kakor je v veljavi z Nemčijo, namreč klirinških čekov. Na ta način naj postane lira cenejša, da bi bili s tem italijanski industrijski proizvodi na našem trgu cenejši. Italijanski delegati pa tega predloga niso sprejeli ter je bilo sklenjeno, da bodi razmerje med našim izvozom v Italijo in našim uvozom iz Italije kakor 1:1. Zaradi uravnovešenja trgovinske bilance bo zato obseg naše zunanje trgovine z Italijo letos najmanj za 20 do 30% manjši kakor lani.
2. Kontingenti se ne bodo zmanjšali, zato pa bo znižala Italija uvozna dovoljenja. Da se doseže resnično ravnovesje v trgovini z Italijo, se mora naš izvoz zmanjšati. Ker se ni hotelo, da bi se znižali izvozni kontingenti, bo dajala Italija manjše število uvoznih dovoljenj in s tem omejila jugoslovanski uvoz.
Ne smejo pa se na ta način zmanjšati naši kontingenti za več ko 40%. Če bi italijanske oblasti videle, da se morejo naši i izvozni kontingenti v polni meri izkoristiti, ne da bi trpelo ravnovesje zunanje trgovine med obema državama, bo Italija povečala število uvoznih dovoljenj.
3. Po prejetih informacijah ne bodo dajale italijanske oblasti uvozna dovoljenja za koruzo in pšenico. Uvozna dovoljenja za živino se bodo zmanjšala za 3 do 5 odstotkov, za les za nekoliko več odstotkov. Izvoz rud in cementa bo znižan v najmanjši meri. Najbolj pa bo znižan naš izvoz v italijanske kolonije.
4. Od Italije ne bomo dobili nobenih preferenc, ker je Italija odpravila^ tudi preference Avstriji in Madžarski, o čemer je bila naša vlada oficialno obveščena.
5. Glede novega klirinškega spo_
razuma je bilo sklenjeno, da bo tečaj italijanske lire v prvem času 2.28 din. Sklenjeno je bilo, da se morajo vse italijanske terjatve plačati po kliringu, kar dosedaj ni bilo obvezno. Tako tudi vse premije italijanskih zavarovalnic ter tudi vse njih provizije.
8. Italija bo poostrila sedanji režim uvoznih dovoljenj, ker da so
se dosedaj dogajale velike zlorabe. Lastniki uvoznih dovoljenj so ustanovili pravo črno borzo, na kateri so prodajali uvozna dovolila. Sedaj se bo kontrola nad uvoznimi dovoljenji zelo poostrila ter bo kupčija z uvoznimi dovolili kaznovana.
7. Glede poravnave salda naših starih klirinških terjatev je bil dosežen sporazum, da se te likvidirajo z večjimi jugoslovanskimi državnimi nabavami v Italiji.
8. Glede pristanišča Thaon di Revela (svobodne cone na Reki) ostane status quo. Nikakor ni res, da 'bi se Jugoslavija odpovedala svojim pravicam v svobodni coni na Reki. Sedanje stanje ostane še nadalje.
9. Glede uvoza riža iz Italije je bil dosežen sporazum ter nam je Italija zagotovila, da bomo mogli
pokriti vse svoje potrebščine na rižu v Italiji. Sklenjeno pa je bilo, da more Italija izvoziti k nam znatnejšo količino oluščenega riža. Podrobnejši sporazum pa bo sklenjen pozneje s pristojno izvozno organizacijo za riž v Italiji.
10. Člani italijanske delegacije so naglasili, da sicer želi italijanska industrija, da doseže boljši odjem svojih izdelkov na jugoslovanskem trgu, da pa noče, da bi se to doseglo na škodo jugoslovanske industrije. Zato stremi samo za tem, da se poveča samo jugoslovanski uvoz onih industrijskih predmetov, ki se v Jugoslaviji ne izdelujejo,
11. Naslednji sestanek stalnega odbora bo koncem maja ali v začetku junija 1938 v Jugoslaviji.
12. Za ev. spremembe v režimu trgovine je bila prepuščena vsa svoboda šefoma obeh delegacij gg. Pilji in Gianniniju, kakor se med seboj dogovorita.
vodnjo, tedaj se bo občutno zmanjšal tudi važni izvoz sira samega, ki je prinašal doslej lepo vsoto deviz.
Razen tega, je tudi vprašanje, ali ima ta država dovolj močno mlečno produkcijo za tolikšno industrijsko porabo. Skoraj gotovo ne. Po uradnih podatkih se porabi letno na osebo v Italiji 33 litrov mleka, kar pomeni v primeri z drugimi državami tako nizko številko, da prav gotovo ni. dokaz velike, raje pa premajhne produkcije mleka za lastno prebivalstvo. Razen tega pa izvaža Italija sveže mleko v svoje afrkške kolonije, uvažala ga pa doslej sploh ni.
Tako se je zgodilo, da ima Italija zadnja leta v svojem uvozu važno novo postavko: kazein. Prišli smo torej na točko, ki jasno dokazuje, kako vede avtarkija navsezadnje do absurda, do večnega k roga.
Seveda velja le omejeno tudi trditev avtarkijcev, da je ceneje uvažati kazein kot pa volno oz. bombaž in da se tako prihranijo devize. Težko jo je dokazati. Zadnji razvoj cen na svetovnem trgu dokazuje nasprotno: cene za volno in za bombaž so padle; na stari višini so pa ostale povsod cene živil, če se niso celo dvignile. Zato kazein mednarodno ni cenejši, marveč zaradi podražitve sira je še dražji.
Če prištejemo k temu še izdatke za zgradnjo te industrije, uvoz potrebnih kovin in drugih surovin, potem ves račun splošno ne drži,, izredno pa le včasih in ob točni kalkulaciji. Koliko se po vsem tem še splača razlika med uvozom naravnih surovin in takšno umetno produkcijo, ki daje kvalitetno slabše izdelke, to bo ostalo odprto vprašanje tudi za države, ki imajo obilo tujih deviz.
Tekstilni nadomestki vedeio v novo krizo
Zadnji čas se je pokazala pri proizvodnji lanitala posebno v Italiji velika ovira, značilna za vso tako zvano umetno produkcijo. Zahteve na industrijo, da omogoči popolno avtarkijo države, da zravna pasivno bilanco zunanje trgovine in dovaja še devize za plačevanje uvoza, ki ga vsega porabi pretirano oboroževanje so se izkazale zaradi nerentabilnosti kot glavni vzroki nove gospodarske krize.
Posebno se mora s temi težavami boriti Italija. Njeni glavni naravni surovini sta volna in bombaž, ki jih pa sama nima. Poročila, da se ji je posrečilo pridobivali dovolj teh surovin doma in v kolonijah, so nezanesljiva, kajti med tem je še pospešila svoje nakupe v tujini in še bolj priganja iskanje novih nadomestkov. Tudi les in lesovina, ki se je že pred avtarkijo uveljavila v industriji umetne svile, se morata uvažati. Kljub temu pa je Italiji do lani še uspelo po vrednosti zravnati svojo zunanje-trgovinsko bilanco s pomočjo izvoza lastnih izdelkov in polizdelkov. Čarobna beseda »avtarkija« pa je zadnji čas zatemnila ta dejstva. Uveljavlja se težnja, da izvoz sicer ostane na dosedanji višini, nasprotno pa upa Italija, da bo mogla znatno omejiti uvoz tujih surovin. Kako naj se to doseže?
Kot prvo se preskušajo doma in v kolonijah vse možne snovi, ali ne vsebujejo morda lesovino in z velikimi stroški mora industrija uvajati uporabo teh pridelkov. Pri tem se ne vpraša, ali je to rentabilno, ker se v avtarkičnih državah to vprašanje sploh ne upošteva, češ, da je le zastarelo pojmovanje gospodarstva. Niti se ne vpraša, kako utegne ta predelava vplivati na izvoz v tuje dežele. Priznati se morajo tem poskusom res že izredni tehnični uspehi. Iglasto drevo nadomešča listnato, ki ga v Italiji ni; uporablja so žitna in riževa slama, lakotnik, volčnjak, konoplja, trstika, ki so jih prej zametavali kot smeti. Tehnika je razbila stare gospodarske okvire in odkriva kot n. pr. v kazeinu čudovite začetne snovi.
Toda prav v tem se je ves poskus prevrnil v veliko zmoto, kljub »stoletju tehnike«, ki pač rado prezre važne gospodarske zveze. Domneva, da ima Italija v svoji močni sirarski industriji zagotovljeno za izdelavo lanitala zadostujočo množino kazeina, je bila docela napačna. Razmerje med blagom in ceno je prevrnilo račune. Da se obdrže še dalje nizke cene za sir, bi morali te cene prisilno maksimirati, če se pa to zgodi in upade volja sirarjev za intenzivnejšo nerentabilno proiz-
Nelojalna konkurenca
Neradi priobčujemo, toda enkrat se mora tudi to povedati!
Ljubljana, ki je pred vojno slovela kot eno najsolidnejših mest nekdanje Avstrije, žalibog v trgovskem pogledu že zdavnaj ne uživa več tega slovesa.
Brez ovinkov je treba povedati, da se v tem oziru veliko greši. Par začetnikov, ki se poslužujejo čisto posebnih metod, je postavilo vso solidnost na glavo.
Res je, da moramo računati s krizo, pomanjkanjem denarja, z nadlego krošnjarjev i. dr., toda malo več trgovske morale in poštenja pa že smemo zahtevati!
Pri visokih dajatvah, kakor so davki, najemnine, socialne dajatve itd., se vendar ne more delati — vsaj v manufakturni stroki — s 5% ali še manj. Če že kdo začne na novo, vendar ne more biti njegov namen uničiti konkurenco, temveč ga mora voditi tudi socialni čut. Z nadarjenostjo in solidnostjo si bo sčasoma pridobil krog stalnih odjemalcev. Samo to je pravilno postopanje. Ne pa kakor se dela sedaj, da se z blufomin nalašč tudi do nabavne cene, za pretirano znižane cene, za iste cene, kakor je bilo blago nabavljeno ali še pod te cene, skuša odvrniti odjemalce od konkurence in jo ubiti, da bi potem le sam eksistiral. Kdor tako dela, ne pomisli, da imajo mnogi rodbine, da pa je njih eksistenčna zmožnost itak že skrajno slaba, saj se zopet množe insolvence, likvidacije itd. Takšno početje ni zato niti moralno niti pošteno, še manj pa v interesu trgovstva. Če v isti
sapi tožimo o slabi konjunkturi, o velikih stroških itd., se ne smemo posluževati takih metod, ter pobijati eden drugega in se veseliti, če se konkurenca jezi ali pogine.
Vsega tega pred vojno nismo poznali. Ljubljana se nahaja v delikatnem položaju. Po vojni smo zgu-
bili skoro vso Notranjsko. Dolenjska je revna, industrijo so iz posebnih vzrokov itak že odbili od Ljubljane, ostalo opravijo še krošnjarji, ki so osrečili poleg drugega naše ljudstvo z mastnimi kletvicami itd.
Polagamo gospodom, ki se jih
tiče, na srce, naj malo revidirajo svoje metode. Sicer pa pričakujemo, da bo sekcija manufakturistov storila potrebne korake v zaščito trgovske morale.
Ljubljana naj postane solidno mesto kakor je bila, pa bo prav za vse!	žk.
Trgovinska politika vlade
Silno optimistični ekspoze trgovinskega ministra dr- Vrbaniča
Na sobotni seji finančnega odbora je prišel v razpravo proračun trgovinskega ministrstva. — Uvodoma je podal obširen ekspoze trgovinski minister dr. Vrbanič. Njegov ekspoze je bil silno optimističen in srečni bi bili, če bi mogli pritrditi temu optimizmu tudi glede gospodarskih razmer v. Sloveniji...
Takoj v začetku svojega ekspo-zeja je minister dr. Vrbanič naglasil, da so se gospodarske razmere v zadnjih letih zelo zboljšale. K temu je pripomogel tudi odbor za kontrolo izvoza pri Narodni banki, ki deluje že poldrugo leto. Še bolj pa je koristil koordinacijski odbor pri zun. ministrstvu, ker so v tem odboru zastopani vsi zainteresirani resori ter je s tem dana možnost, da je med njimi stalen kontakt ter se morejo sporazumno zbirati vsi potrebni podatki ter na podlagi njih reševati aktualna gospodarska vprašanja, Nato je govoril o gospodarskem položaju ter dejal, da je prišlo naše gospodarstvo v zadnjih dveh in pol letih iz dobe stagnacije s krepkim poletom v dobo napredka in zboljšanja.
To da se zlasti vidi
v našem zasebnem bančništvu.
K temu napredku je zlasti pripomogla definitivna ureditev kmetskih dolgov. Denarni zavodi so mogli prečistiti svoje stanje in napraviti končno bilanco (mnogi žal zelo neugodno. Op. ured.). Namesto velike množice dolžnikov imajo sedaj denarni zavodi samo posla s Priv. agrarno banko, od katere morejo terjati 50 odstotkov svojih terjatev. Denarni zavodi imajo gotovost, da bodo od teh 50 odstotkov v redu prejemali anuitete. Tretja prednost je v tem, da dobe za preostalih 25 odstotkov državne obligacije, katerih tečaj znaša že sedaj 70 odstotkov. Poleg t.ega pa so ostali interesi vlagateljev neprizadeti, ker dobe denarni zavodi tudi več ko 75 odstotkov svojih terjatev, če polovica glavni ce in rezervni fondi ne zadostujejo za kritje izgube. Ker je država prevzela to breme, je zelo olajšala položaj zasebnih denarnih zavodov ter dala, kakor je dejal trgovinski minister, solidno bazo za nadaljnji razvoj bančnega poslovanja. Zato se je tudi že začelo zaupanje v denarne zavode vračati.
Stanje zasebnih denarnih zavodov v naši državi je naslednje: Od skupno 620 zasebnih denarnih zavodov ter 61 samoupravnih hranilnic je pod zaščito 322 denarnih zavodov (torej več ko polovica, op. pred.) ter 23 samoupravnih hranilnic. Zamrzle vloge so se zmanj šale od 4.308 na 3.559 milijonov din, torej za 709 milijonov. V istem času pa da so nove vloge narasle od 3.647 na 4.995 milijonov din. Minister je prepričan, da se bodo zaradi zboljšanega gospodarskega položaja, skoka cen ter tudi končne likvidacije kmetskih dolgov zamrzle vloge letos še hitreje odtajevale.
Močan polet pa je bil dosežen tudi
V industrijski iti obrtniški proizvodnji.
Svetovna trgovina je dobila nov impulz in v devetih mesecih 1937 je dosegla obseg 35 milijard dolarjev proti 27 milijardam v 1. 1936 Tudi v naši državi so se gospodar-
ske razmere zelo zboljšale. Ta uspeli je bil dosežen tako zaradi splošno dobre konjunkture ko zaradi ugodnosti, ki so nam jih dale razne trgovinske pogodbe z drugimi državami. Dosegli smo lani Irko intenzivno gospodarsko življenje, kakor že leta dolgo ne. — Kupna moč vasi je narasla (ne pa slovenske vasi, op. ured.), industrijska in obrtniška delavnost pa se je znatno povečala. Povečala je proizvodnja surovin in pol-fabrikatov in zmanjšala se je tudi brezposelnost. Obseg zunanje trgovine je tako narastel, da od leta 1930. še nismo imeli tako živahne zunanje trgovine. Izvoz se je zvišal za 50, uvoz pa za 30 odstotkov. Tudi promet, kopni ko pomorski, je pokazal mnogo večjo živahnost ko prejšnje leto. Pri tem pa je treba zlasti podčrtati, da so se cene popravile in da so ohranile svojo novo višino. Posebno so se dvignile cene za rastlinske proizvode ter je njih indeks napredoval od 66'5 odstotka v januarju leta 1937. na 86‘7 odstotka v decem bru 1937.
Aktiva v naši zunanji trgovini so dosegla v 11 mesecih 1937 že 899 milijonov din. Zelo verjetno je, da bodo aktiva do konca leta 1937. dosegla nad 1 milijardo, ves obseg naše zunanje trgovine pa presegel 11 milijard din.
Ta velik uspeh je bil dosežen deloma zaTadi oživljenja mednarodnega gospodarskega prometa, deloma pa zato, ker smo mogli zaradi svoje ugodne lege izkoristiti novo konjunkturo. Glavna zasluga za uspeh pa pripada po mnenju ministra naši načrtni in spretno vodeni trgovinski politiki. Po obsegu se je naš izvoz povečal za 67 odstotkov, po vrednosti pa za 50 odstotkov. Poleg ugodnih trgovinskih pogodb so omogočili večji izvoz tudi avtonomni ukrepi vlade, s katerimi je regulirala izvoz, da so se mbgle prejete ugodnosti izkoristiti do maksimuma. Brez tega ne bi bil naš izvoz tako ugoden in potem bi še tudi cene razvijale bolj neugodno.
Kliringi ostanejo
V naših trgovinskih odnošajih z Nemčijo in Italijo, ki sta za naš izvoz najvažnejši državi, ostane kliring še nadalje v veljavi.
Zaradi racionalnega izkoriščanja preferencialov in vzdrževanja ugodnih cen je kr. vlada prisiljena, da nadaljuje politiko intervencije in dirigiranja izvoza za nekatere predmete. To pa je samo izjemna odstopitev od pravila, ker je načelo vlade za trgovinsko politiko načelo svobode dela in kupčevanja. Razvoj gospodarskih razmer v drugih državah ter razne devizne omejitve so to izjemo vsilile vladi. Vlada se zaveda vseh slabih posledic, ki jih ima intervencija ter vseh težkoč za dobro funkcioniranje posebnega aparata, ki je potreben za izvajanje intervencije ter se zato trudi, da te slabosti zmanjša na minimum.
Prizad je imel lani silno težavno in delikatno nalogo, da namreč ohrani cene za pšenico, češplje, oljnate rastline in opij, a da hkrati zagotovi izvoz velikih viškov teh predmetov. V 1. 1936. je Pri-zad izvozil 44.000 vagonov raznega blaga, dočim v 1. 1935/36. samo 8600 vagonov. Ves ta veliki posel pa je opravil Prizad brez zvišanja svojih režijskih stroškov ter ga izvršil na trgovinski podlagi z lepim
uspehom. Ta uspeli se ne kaže le zaslužku 102 milijonov din, ki ga je dosegel, temveč v načinu, kako je Prizad izvršil svojo nalogo.
Drugi organ naše trgovinske politike, ki ne služi direktni intervenciji, temveč reguliranju in koordinaciji izvozne delavnosti, je urad za kontrolo izvoza živine. — Kljub vsem težavam in kljub vsem očitkom proti delovanju urada, se mora reči, da je urad uspešno opravljal svojo nalogo. V prvih 11 mesecih 1937 je dosegel izvoz živine in živalskih proizvodov 1 tisoč 3027 milijona din, to je 23 od stotkov vsega našega izvoza.
Naša industrija, ki proizvaja surovine in polfabrikate za tuje dr žave, je povečala svojo proizvodnjo. Na drugi strani pa je ugodna žetev, večja zaposlitev v rudarstvu in izvajanje javnih del v ve liki meri povečalo kupno moč prebivalstva. V celoti se more reči, da je imela naša industrija uspešno poslovno leto.
Vpliv kartelov v naši državi
V naši državi je okoli 3000 in dustrijskih podjetij. Nato je govoril minister na kratko o delovanju teh industrij ter prešel nato na kartele ter med drugim dejal;
Vpliv kartelov v naši državi ni niti primeroma tako velik, kakor se v javnosti splošno misli. V Ju goslaviji je sedaj zaregistriranih 78 kartelov (a koliko je nezaregi-striranih?). V teh 78 kartelih je včlanjenih 345 firm, in sicer: 130 industrijskih, 159 obrtniških, 2 trgovski in 44 zavarovalnic. Čeprav pa so industrijska podjetja včlanjena v tri četrtine kartelov, tvorijo industrijska podjetja samo 37% karteliranih podjetij. Z ozi rom na skupno število vseh industrijskih podjetij v državi jo kar teliranih samo 4’36%. Najbolj je kartelirana kemična industrija, nato pa papirna in kartonska ter kovinska industrija. V naših najbolj razvitih strokah: v kmetijski, tekstilni in lesni je karteliranih samo 3% podjetij. V mnogih industrijskih strokah pa sploh ni nobenega kartela.
Ce se pri nas govori o zvišanju cen industrijskih proizvodov, se navadno vali krivda za zvišanje cen na kartele. Kakor v mnogih drugih, tako je tudi v teh sodbah mnogo samovoljnih predpostavk, ki v veliki meri zameglujejo ne pristransko presojanje kartelov in kartelske politike. Za večino kar telov se ne more reči, da bi vzdr ževali previsoke cene. Od 78 zare gistriranih kartelov je leta 1937 spremenilo cene samo 16 kartelov od katerih pa sta dva (za opeko v Sarajevu in kartel za jedilno orodje) znižala cene. Skok cen ni posledica iniciative kartelov, tem več splošnega dviga cen.
Naša industrijska politika ne pozablja na agrarne interese naše države. Kjer je le bilo mogoče, smo vztrajali na tem, da naša in dustrija del svojega dohodka žrt vuje v korist agrarnega napredka države. Mislim tu na prispevke ki jih daje industrija za gojitev oljnatih rastlin, bombaža in svile
Napoved boja proti šušmarstvu
V letu 1937. se opaža dvig za poslitve in števila obrtniških obra tov skoraj v vseh obrtniških strokah.
Minister dr. Vrbanič napovedu
je, da bo vlada izdala ostre ukrepe proti šušmarstvu. V ta namen je ministrski svet že razpravljal o uredbi proti šušmarstvu. Po tej uredbi bi se šušmarski obrati prisilno zaprli ter zaplenilo orodje sebam, ki šušmarijo.
Prav tako je pred rešitvijo vprašanje obveznega zavarovanja obrtnikov. To zavarovanje bi se nanašalo na primer bolezni, starosti, onemoglosti, smeti in nezgode. Kaj pa je z obveznim socialnim zavarovanjem trgovcev? Ali to že pride enkrat na vrsto?
Na koncu svojega ekspozeja je govoril trgovinski minister dr. Vrbanič
o vprašanjih našega turizma in tujskega prometa.
Lansko leto so bile klimatične razmere neugodne, poleg tega pa so bili doseženi ugodni uspehi. Turistov je bilo nekoliko manj. Morda je pa draginja vplivala, da je bilo število turistov manjše. Zelo važno za rešitev našega turističnega vprašanja je naše hotelirstvo, ki ne more dobiti potrebnih investicijskih in obratnih kreditov. To vprašanje je že predmet najbolj resnega proučevanja. Mi nister upa, da bo mogoče to vprašanje ugodno rešiti.
Politične vesti
Boj med Trstom in Galacem
Včasih je bil znan zlasti boj med Trstom in Hamburgom za češkoslovaški tranzit. Da bi pritegnili na Hamburg češkoslovaški izvoz in uvoz, so Nemci priznali železniške in ladijske prevoznine za blago, ki je šlo iz Hamburga v Prago v tej meri, da so bili transportni stroški iz Hamburga v Prago nižji ko iz Trsta v Prago. Nato so zopet Avstrijci in po vojni Italijani znižali tarifo za češkoslovaško blago.
Sedaj se je začel podoben boj med Trstom in Galacem. Kakor smo že poročali v zadnji številki, so začeli uvažati Čehoslovaki ru sito Žito skozi Trst, namesto skozi Galac, ker so jim bile pristaniške pristojbine v Galacu previsoke.
Sedaj je romunska vlada reagirala na ta ukrep Cehoslovakov ter znižala tarife za češkoslovaško blago.
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banje je bilo stanje naših kliringov dne 15. januarja naslednje:
Aktivni kliringi:
15. jan. 8. jan.
Bolgarska (turi-
412.280
zem) d)in Italija (stari račun) lir Italija (novi ■račun) lir Nemčija RM Poljska din Turčija din Španija pezet
Pasivni kliringi: Belgija 'belg	4,762.142
Bolgarska din 1,471.889 Madžarska din 14,060.186 Romunija din 34,565.704 Francija fr. fr. 12,729.187 Češkoslov. Kč 139,731.113 Švica šv. fr.	2,064.367
412.280
32,333.930	32,390.315
51,322.739
15,277.107
14,652.585
9,745.123
2,774.426
50,536.685
14,841.038
16,021.760
9,770.220
2,774.426
4,825.015
1,339.925
13,462.289
34,949.064
13,497.939
139,368.618
2,238.248
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 22. januarja objavlja Uredbo o spremembah in dopol nitvah določb zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v social ni in zdravstveni službi Uredbo o spremembi uredbe o jugoslovan skem portfelju bivšega >Feniksa« družbe za življenjsko zavarovanje — Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov Spremembo čl. 7. deviznega pra vilnika (da mora ponuditi izvoznik Narodni banki v odkup samo še četrtino deviz) — Spremembo čl. 14. deviznega pravilnika, da se morajo nalogi za prodajo deviz iz inozemstva v svrho ustvaritve svobodnih dinarskih terjatev v celoti ponuditi Narodni banki — Banov razglas o ljudskem delu in o od kupnini za samoupravne ceste v 1.1938/39. — Razpored v državnem svetu za 1. 1938.
Francoski poloficiozni »Tenips«
e objavil iz Prage poročilo o novo nastalem političnem položaju v Podonavju. Avstrija se je namreč začela zaradi nemške nevarnosti približevati češkoslovaški. Pod vtisom zadnjih dogodkov v Berlinu pa se je začela tudi Madžarska ogrevati za skupno obrambo Avstri-e, češkoslovaške in Madžarske pred nemškim prodiranjem. Novo zbližanj e med temi tremi državami e nastalo tudi iz gospodarskih razlogov, ker je Italija ukinila preference Avstriji in Madžarski.
Velika zmaga Chautempsa v parlamentu je napravila v Franciji in v Angliji zelo dober vtis. Zelo ugodno komentira angleško časopisje tudi združitev vseh treh vojnih ministrstev pod vodstvom Da-ladiera.
Chautempsova vlada je doživela v francoskem parlamentu nenavadno veliko zmago, da je poslanska zbornica sprejela njeno deklaracijo skoraj soglasno. Samo en poslanec je glasoval proti.
Deklaracija Chautempsove vlade naglasa v svojem prvem delu, da se vlada nikakor noče odreči ciljem ljudske fronte in se bo zato borila še nadalje za socialno pravičnost. Hkrati pa hoče vlada tudi energično braniti republiko in ibo proti vsem krivcem zadnjih zarot nastopila z vso energijo. Delovnim slojem pa je treba dokazati, da njih socialne pridobitve ne bodo niti najmanj okrnjene ter se bodo začete reforme na socialnem polju nadaljevale. 2e prihodnji torek bo predložila _ vlada parlamentu zakonski načrt o ureditvi odnošajev med delodajalci in delojemalci. Ta načrt naj prepreči s posredovanjem vlade stavke. Vlada bo odločno zahtevala ad vseh drža|v-ljanov, podjetnikov in delavcev, spoštovanje pogodb, zakonov in javnega reda.
Nato govori deklaracija o finančni politiki vlade. Poudarja, da bo vlada delala za uravnovešenje proračuna, za obrambo narodne valute v okviru devizne svobode ter za ohranitev valutnega trojnega sporazuma, ki veže Francijo z anglosaškima demokracijama. Vlada se bo nadalje borila za zmanjšanje brezposelnosti.
V zunanji politiki bo zastopala vlada isto smer ko dosedaj. Ostala bo zvesta Zvezi narodov, skrbela pa 'bo, da se sptavljo načela Zveze narodov v sklad z vsakdanjimi težkočami. Dokler traja po vsem svetu vojno oboroževanje, vidi tudi francoska vlada najboljše jamstvo za varnost Francije v močni armadi. V ta namen bo vlada zboljšala zvezo med vsemi tremi obrambnimi ministrstvi ter povečala avtoriteto vojnega ministra. Francoska zunanja politika se bo naslanjala predvsem na zavezništvo z Anglijo in na vsa dosedanja zavezništva in prijateljstva z drugimi državami. Vsem svojim obveznostim bo ostala Francija zvesta
Na koncu poudarja deklaracija, da je glavni cilj njenega dela, da doseže socialno in gospodarsko obnovo države. Apelira na patriotizem Francozov, da ji omogočijo Izvajati ta programi.
Francoska vlada je začela svoj v deklaraciji napovedani program tudi že izvajati. Minister brez listnice Sarraut je bil pooblaščen z vrhovnim vodstvom francoske kolonialne politike v sev. Afriki. Z drugim dekretom vlade pa se določa združitev vojnega, letalskega in mornariškega ministrstva pod vrhovnim vodstvom vojnega ministra Daladiera. Hkrati je bil imenovan za šefa gen. štaba general Gamelin, ki je s tem dobil celotno nadzorstvo nad vso obrambo na kopnem, v zraku in na vodi. Za gen. tajnika narodne obrambe pa je imenovan dosedanji gen tajnik vojnega ministrstva general Jac-
cont.
Japonski zunanji minister Ilirota
je dejal, da Japonska nima na Kitajskem nobenih zavojevalnih namenov in da noče nobene kitajske pokrajine odcepiti od Kitajske. Japonska da želi samo mimo sožitje in prijateljstvo s Kitajska Japonska je predložila Kitajski s posredovanjem Nemčije mirovne pogoje, ki jib je pa Kitajska odklonila. Zato pada tudi vsa odgovornost za vojno samo na Kitajsko. V Evropi bo Hirota s tem govorjenjem težko prepričal le enega človeka!
Kitajci so dosegli v pokrajini šantung večjo zmago ter so znova zavzeli mesto Minkvang. Zmagah so predvsem po zaslugi svojih letalcev, ki so bili na tej fronti znatno močnejši od japonskih.
Francova ofenziva okoli Teruela se nadaljuje ter so nacionalistične čete odvzele republikancem 50 kvadratnih kilometrov ozemlja.
Republikanska letala so bombardirala Salamanko, da se maščujejo za zadnje strahovito bombardiranje Valencije in Barcelone.
Denarstvo
V novembru 1937 so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so zna šale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah dne 30. novembra 1937 999 milijonov dinarjev. V primeri z oktobrom pomeni to sorazmerno neznaten padec za približno 3 milijone.
Vendar so skupne vloge na knjižice narasle, in sicer na 600 milijonov 158.000 dinarjev, dočim so vloge v tekočem računu zna šale 398,9 milij. Vloge na knjižice so narasle pri 7, vloge v tekočem računu pri 10 (izmed 20 hranilnic, ki vodijo te račune), skupne vloge pa pri 8 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekate rih hranilnicah, in sicer število vlagateljev na knjižice pri 7, v tekočem računu pri 8, skupaj pri 7 hranilnicah.
Iz teh številk izhaja, da se za upanje v hranilnice in v denarne zavode polagoma vrača. Številke za december, ki še niso popolne, kažejo to še lepše. Zlasti dobro vpliva objava izplačilnih načrtov Posameznih zavodov in poročila o tem, da sta Narodna banka in Poštna hranilnica odobrili denarnim zavodom kredite za izplačilo vlog. Ker bodo imeli denarni za vodi na razpolago tudi prvo anuiteto od Priv. agrarne banke, bodo mogli vsaj polagoma oproščati stare vloge. V zvezi s tem je zelo znaten priliv novih vlog v denar ne zavode.
Beograjska efektna borza diktira tečaje
»Narodno blagostanje« primerja promet v efektih na beograjski, zagrebški in ljubljanski borzi. Pri tem ikonatatira, da je znašal promet v efektih na zagrebški borzi v vsem letu 1937. le 43 milijonov din, to je toliko, kolikor v Beogradu v dveh mesecih. V Ljubljani pa je bila kupčija v efektih sploh brez pomembna, saj je znašala v vsem letu le 4 milijone din ali desetinko prometa na zagrebški borzi.
Iz tega sledi, pravi »Narodno blagostanje«, da ima Beograd dejanski monopol v kupčiji z efekti in da zato on diktira tudi tečaje
Če bi javna roka kupovala efekte tudi na drugih borzah, ne samo na beograjski, bi najbrže ta monopol Beograda ne bil tako močan.
Hausse na beograjski borzi se nadaljuje
Čvrsta tendenca je vladala tudi pretekli teden na beograjski borzi. Povpraševanje je bilo zelo veliko, da je bilo blago takoj prodano. More se zato pričakovati še nadaljnji dvig tečajev.
Značilno je to, da je bil največji Promet v dolarskih' papirjih in ne več v vojni škodi. Kako so napredovali tečaji, naj pokažejo naslednje številke;
14.	I.	21. I.
7% investic. pos.	100'—	100-—
vojna škoda	433‘50	438'—
4% agrarne obv.	57-—	57-_
begluške	82'50	83-50
6% dalmatinske	81-—	82'—
7 % Blair	86'25	88 —
8% Bair	94'50	96'—
7% Seligman	100'—	100-—
7% stabilizacijsko	92'—	94 50
Na deviznem trgu je najpomembnejši dogodek dvig klirinške marke, ki se je dvignila od 14 na 14'20 din. Promet je bil zelo živahen ter je bilo prodanih nad 1'3 milijona mark.
Grški boni so se dvignili od 29 na 29'75 din.
Angleški funt je ostal ves teden neizpremenjeno na 238 din.
Avstrijski šiling je notiral v začetku tedna 858, a se je polagoma dvignil na 862 din.
Italijanska lira ni notirala.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Posojilnici v Rajhenburgu za dobo 6 let za dolgove, nastale po 1. juliju 1937. Obrestna mera za stare vloge je 2 odstotka.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 15. januarja navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga je ostala ne-izpremenjena ter znaša 1.713'7.
Devize izven podloge so se povečale za 45'1 na 498 3.
Vsota kovanega denarja v nik-
lju in srebru se je zvišala za 22'1 na 382.
Celotni znesek posojil se je
zmanjšal za 15'9 na 1.646'6, in sicer so se zmanjšala menična posojila za 13'9 na 1.386'6, lombard-na pa za 2 na 260.
Razna aktiva so se povečala za 14'9 na 2.052T4.
Obtok bankovcev se je znižal za 198'3 na 5.598'36.
Obvezo na pokaz pa so zato narasle za 240'8 na 2.735'48. Najbolj so se zvišali depoziti, namreč za 204.
Razna pasiva so narasla za 24'1 na 287'4.
Skupno kritje se je zmanjšalo Od 26"55 odstotka na 26'42 odstotka, samo zlato kritje pa od 26'44 na 26'33 odstotka.
Italijanska vlada je sklenila, da
bo odslej italijanska lira v Etiopiji edino plačilno sredstvo. Vsi tolarji Marije Terezije, ki so bili dosedaj plačilno sredstvo v Etiopiji, se vzamejo 1. februarja iz prometa.
Švicarska banka izkazuje v svojem zadnjem tedenskem izkazu zvišanje zlate podloge v višini 97 milijonov šv. fr. Vsa zlata podloga je s tem narasla na 2796 milijonov šv. fr. švicarska vlada razpravlja o tem, kako bi se ubranila priliva novega zlata.
JEDEH NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA'
Devizno tržišče
Tendenca stalna; promet din 16,873.284'79.
Zbog znatnega nazadovanja našega salda v nemškem privatnem kliringu je na deviznem trgu čimdalje manj privatnega blaga. Do nedavnega je vso potrebo po nemških markah kril Prizad, med tem ko je na zadnjih treh borznih sestankih morala kriti veliko povpraševanje po devizi Berlin sama Narodna banka. Ker je bila tudi na ostalih domačih borzah izredno velika potreba v tej devizi — je bil tečaj marke zaradi prevelikih povpraševanj naglo potisnjen iz dosedanje stabilizirane baze — din 14'— — navzgor in so bili zaključevani posli 18. t. m. na bazi din 14'10, od srede 19. t. m. dalje pa po tečaju din 14'20. Na tej bazi je tudi Narodna banka posredovala. Iz navedenega je jasno, da je močnejši nakup nemških mark zelo povečal devizni promet, ki je s tem dosegel skorajda rekordno višino in presegel celo ves promet v prvi polovici tega meseca.
Nasproti predzadnjemu tednu znaša porast deviznega prometa v preteklem borznem tednu nad 10'691 milj. dinarjev. Seveda pa gre ves dvig skoro izključno na račun povečanih zaključkov v devizi Berlin, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice, pred-
Devize:	zadnji	minuli
leden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	135	456
Berlin	3284	13.560	priv.	klir.
Bruselj	83	232
Curih	297	119
Din. de viza	371	224	avstr. pr. ki.
Dunaj	299	571	avstr. pr. ki.
London	1147	1.160	priv.	klir.
New York	550	433
Pariz	—	118
Praga	16	—
Že doslej znaša skupni devizni promet v januarju nad 30'9 milj. dinarjev in utegne torej daleč nad-kriliti številke deviznega prometa v posameznih mesecih zadnjih petih let.
Narodna banka je še nadalje intervenirala v Curihu in Lon-> donu v dosedanjem obsegu.
Notice v privatnem kliringu so bile sledeče:
avstrijski šiling:
17. januarja din 8-545—8-645
18. januarja din 8 55 —8 65
19. januarja din 8-55 —865
20. januarja din 8-57 —8-67
21. januarja din 8 58 —8-68
Nemška marka:
17. januarja din 13 90—14-10
18. januarja din 14-------14-20
19. januarja din 14-10—14-30
20. januarja din 14-10—14-30
21. januarja din 14-10-14-30
V privatnem kliringu je notiral angleški funt od 17. t. m. dalje na bazi din 238'— (samo za denar).
Devizna tečajnica izadnjega borznega tedna kaže te spremembe:
Amsterdam -j- 1'—, Berlin + 0'26, Bruselj -f 0’40, London 0'06, New York — 2'49, Pariz + 0'24, Trst — 0'05. Curih je ostal nespremenjen, a Praga je beležila na bazi notice od 17. t. m.
Devize s pnimo		Povpr.	Pon.
Narodne banke		din	din
	1938		
Amsterdam 17. I.		2402 66	2417-26
	21. I.	2403 66	2418-26
Berlin	17. I.	1736-27	1750-15
	21. I.	1736-53	1750-41
Bruselj	17. I.	729-45	734-51
	21. I.	729-85	734-91
Curih	17. I.	996-45	1003-52
	21. I.	996-45	1003-52
London	17. I.	215-31	‘21737
	21. 4.	215-25	217-30
Newyork	17. I.	4283-50	4319-82
	21. I.	428101	4317-33
Pariz	17. I.	143-52	144-96
	21. I.	143-76	145-20
Praga	17. I.	151-43	152-54
	21. I.	151-43	152-54
Tret	17. 1.	226-24	229-33
	21. I.	226-19	229-28
Efektno tržišče
Za državne papirje — čvrsta tendenca.
Na samem tržišču nobenih bistvenih sprememb. Izmed privatnih efektov je zopet beležila Trboveljska premogokopna družba s tendenco popuščanja tečajev, ki so bili 17. t. m. din 220'— za denar in din 230'— za blago, 19. t. m. pa notirali že za din 5'— niže ter ostali na tej bazi do konca tedna. Dne 21. t. m. je bila notica din 220'— v povpraševanju ter din 225'— v ponudbi.
Državni vrednostni papirji so prejšnji teden beležili takole:
1938		din	din
17.	I.	97-—	99-
21.	L	98--	100--
17.	I.	94-50	95-50
21.	I.	94--	—
17.	I.	86-50	87-50
21.	I.	87-50	90--
17.	I.	100-—	101-
21.	I.	100 —	—
17.	I.	56-—	57--
21-	I.	56--	58-—
17.	I.	51--	53-
21.	I.	51-—	53-—
17.	I.	82--	83--
‘21.	I.	8l-—	84--
17.	I.	434-—	436 —
21.	I.	436-50	438-—
7% inv. pos.
8% Blair
7% Blair
7% Seligman
4% agr. obv.
4% drž. gar.
agr. obv.
6% begi. obv.
2-5% voj. škoda
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno čvrsta.
Promet je bil — kot v prejšnjih tednih — naravnost neznaten, ce ne pa nespremenjene tako pri žitu, kakor tudi pri mlevskih izdelkih.
Na zadnji borzni dan so bile dosežene te najnižje, oziroma naj višje blagovne cene:
Žito:
Koruza:	din	din
nova, umetno sušena, e kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . . . 116-— 118'— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna
postaja.............. 100-— 102'—
Pšenica: juž. banatska, 77 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . • •	176'— 178'—
gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja..............180'— 182'50
Ječmen:
63 kg, 2%>, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135-— 140'—
64 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .
140'- 142'50
135— 137-50
Mlevski izdelki:
din
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskL prometni	davek,	plačljivo
prota duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagOD bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .
din
285 - 290-
285--
290-
265-- 270-—
245 — 250--
110'— 115 —
100'- 105'
Pšenica
(cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja:
Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 168'—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 167'—.
Begej kval. 79/2% din 167'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166'—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez. dana) kval. 78/79/2% din 164'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164--.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166'—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164'-.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 158-—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157'-.
Od določene cene za blago fko. vla čilec se za kritje pretovomih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164'—.
Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 165'—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 162'-.
Senta kval. 79/2% din 166'—.
Zemun in Smederevo (srbijanska) kval. 77/78/2%-3% din 15S-—
Lesno tržišče
Tendenca mlačna.
Že koj začetkom novega leta je nastopil zastoj v naši trgovini predvsem z mehkim lesom. Pa tudi povpraševanja po tem blagu so že zelo redka in bati se je, da se zopet vračajo slabi jčasi. Kajti če upoštevamo kontingente, ki so nam dovoljeni oziroma do-zdaj znani, moramo uvideti, da nam bližnja bodočnost ne obeta nič kaj dobrega. Boljši odjem rezanega blaga je naravno povečal nakupe okroglega lesa; baš ta varljiva konjunkturna doba je povzročila pravcato tekmovanje pri preskrbi hlodov za izdelovanje rezanega blaga in dvignila ceno okroglemu lesu do pretirane višine. Posledica tega nezdravega pojava so sedanje produk-
cijske cene, ki so v primeri s prodajnimi vsekakor previsoke tako, da trenotno ni več misliti na kako izboljšanje cen. Kajti cene zdaj že faktično čim dalje bolj popu-
Na žalost pa moramo ponovno ugotoviti, da vsako zboljšanje konjunkture zelo slabo vpliva na naše nekvalificirane trgovce in producente. V času stagnacije se je produciralo boljše blago, pogodbe pa je vsak skušal čim vestneje izpolnjevati, dočim se pa zdaj vse izvaja baš v nasprotnem smislu. Skrajni čas je že, da se s pomočjo strokovnih organizacij čimprej napravi konec takim zelo kvarnim pojavom. Eksemplarično je kaznovati oziroma javno ožigosati vsak tak primer in uvesti v našo lesno trgovino nekdanjo solidnost in resnost, pa tudi potrebno strokovno znanje. Nujno je potreben zakon, po katerem bi bilo — nalik drugim poklicem — tudi nekvalificiranim trgovcem zabranjeno vsako kupčevanje.
Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do
15.	'januarja.*
OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina:
Radovanovič Pero, Nova Gradiška.
Taubner David i drug, Osijek, županijska ulica 31 (prisilna poravnava) .
Ugjjenokopno udruženje »Peščeno«, Konjščina.
Primorska banovina:
Eleazar Zlata, Split, Šubičeva ulica 4.
Zetska banovina:
Milišič Mirka zapuščina, Dubrovnik.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:
Bauman Rudolf, Zagreb, Hica 15.
Gradjevno poduz. Otto i Ervin Sorg, Zagreb.
Narodni magazin Makso Ričer, Osijek.
Rogič M. Nikola, Karlovac.
R osman Ivan, Zagreb, Petrin j-ska 42a.
Primorska banovina:
Tejič Sofija, Šibenik.
Drinska banovina:
Danon Sara, Sarajevo.
Zetska banovina:
»Azra« Ahmed Korač, Dubrovnik.
Donavska banovina:
Fabijan Ignjat, Sombor.
Lajhter šarlota roj. Kraus, Sombor.
Rex Desider, Novi Sad.
Vlček Ferdo, Novi Sad.
Beograd, Zemun, Pančevo:
Brača Hadži Boškovič, Zemun.
KONČANI KONKURZI: Savska banovina:
Bogdanovič Karlo, Don ji Miho-ljac.
Fiirst Gustav, Zagreb.
Teodorovič Branko, Dvor na Unl. Vrbaška banovina:
Misaljevič Djordjo i sin, Bos. Dubica.
Drinska banovina:
Bingulac Marko, Vukovar.
Jokovič Radojica, šabac.
Perič Dragoljub, šabac.
Zetska banovina: Jugoslovenska seljačka zadruga za zajmove i štednju, Nevesinje.
Jugoslovenska seljačka zadruga za zajmove i štednju s. n. j., Sevnica.
Donavska banovina:
Balak Pavla, Temerin.
Cer je vič Ljubomir, čumič. Jestratljevič Jovan Svetolik i Je-stratijevič Miloje, Bukovik.
Nikolič S. života, Aleksandrovac. Moravska banovina:
Kražič Nastas i sinovi, Niš.
Popovič Milorad, Zaječar.
Beograd, Zemun, Pančevo: Jovanovič H. Dragoljub, Beograd. Stefanovič & Brašič, Beograd.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina:
Seljan Dragutin, Zagreb.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki o rokih, kvotah itd., v tajništvu dru-
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in
Adalbert Gusel, veležganjama, izdelovanje likerjev in sadnih sokov, Maribor.
365. Simonič Franc, Maribor
industrijo v Ljubljani razglaša Adalbert Gusel, veležganjama, iz-po čl. 11. naredbe gospoda mi- | delovanje likerjev in sadnih sokov, nlstra za trgovino in industrijo Maribor.
z dne 27. junija 1928, štev. 14.402/111, o legitimiranju tr-
govcev, Industrij cev, obrtnikov I Tržič.
366. Hahn Bela, Zagreb — Usnjarska in čevljarska zadruga »Runo«, r. z. z o. z., strojarstvo,
I
in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev in sicer od 1. oktobra 1937 do 31. decembra 1937 naslednje nove legitimacije:
337. Prevolnik Karl, Ljubljana —
Peter Angelo, družba z o. z., trgovina s stroji za obdelovanje lesa in njih delov, prodaja furnirjev in vezanih plošč, Ljubljana.
338. Obilčnik Josip, Ljubljana —
Tiskarna »Kolektor« Albin Pogačnik, akcidenčna tiskarna, Stražišče | Ljubljana, pri Kranju.
339. Vegi Ladislav, Gaberje pri Celju — »Elka« Kudiš Leo, tekstilna tovarna, Celje.
340. Štraus Viktor, Kranj — Prešern, tvomica čevljev in trgovina
367. Kumer Franc, Trbovlje — Jernej Jelenič, izdelovanje kisa, Ljubljana.
368. Simon Oskar, Ljubljana
»Urno« družba z o. z„ tovarna kem.-tehničnih izdelkov, Maribor.
396. Verbič Franc, Ljubljana — ji. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
397. Griinbaum Šandor, Zagreb |— »Pax« Kopač & Stele, družba z o. z., tvomica sveč, Ljubljana.
398. Dergas Ivan, Rače pri Mariboru — Štefan Brodar, trgovina
vinom, Ormož.
399. Waldinger Vili, Zagreb — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje.
400. živič Franc, Ljubljana
Narodni magacin, splošna tekstilna Anton Božič, tkalnica volnenih in d. d., trgovina z manufaktumlm bombažnih tkanin, Kranj-Prim-in tekstilnim blagom, podružnica skovo.
Ljubljana.
369. Fatur Franc, Ljubljana
401. Habermann Jelizaveta, Subotica — Friderik Schauer, kroja-
Narodni magacin, splošna tekstilna štvo (razpečevanje krojnega kota), d. d., trgovina z manufaktumim | Kočevje.
in tekstilnim blagom, podružnica Ljubljana.
370. Žbogar Martin, Ljubljana Narodni magacin, splošna tekstilna
402. Bonča Anton, Ljubljana — I. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
403. Kugler Martin, Stožice
d. d., trgovina z manufakturnim I. C. Mayer, trgovina z manufak-in tekstilnim blagom, podružnica turo, Ljubljana.
371. Koritnik Jernej, Lj ubljana — Narodni magacin, splošna tekstilna d. d., trgovina z manufaktumim in tekstilnim blagom, podružnica Ljubljana.
404. Palčič Stanko, Nova vas pri Rakeku — Marija Palčič, trgovina
mešanim blagom, Nova vas pri Rakeku.
405. Scherag Franc, Ruše — »Aga-Ruše« d. d., tovarna aceti-
s čevlji, usnjem in čevljarskimi Narodni magacin, splošna tekstilna potrebščinami na debelo in na I d. d., trgovina z manufaktumim
drobno, Kranj.
372. Prezelj Josip, Ljubljana — lena in oksigena, Ruše.
406. Krepner Marko, Zagreb Feliks Urbanc, trgovina z manu-
341. Pongrac Janko, Gaberje pri Ljubljana.
in tekstilnim blagom, podružnica
373. Dr. Eichhom Marcel, Zagreb.	---------—,	^
- Tvomica za dušik d. d., tvor- The Rex Co., špecijalna trgovina I niško izdelovanje elektrotehničnih pisarniških potrebščin, Ljubljana.
fakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
407. Špoljarič Anton Maribor
374. Simčič Ivan,
408. Heinrich Josip, Zagreb Maribor — I Celjska tekstilna tovarna Berg-
Celju — A. Westen d. d., tovarna emajlirane, pocinkane in pokosi-trane posode, Celje.
342. Krajgher Avgust, Ljubljana | in kemičnih produktov, Ruše.
— Franjo Sire, tekstilna tvomica,
Kranj.
343. Pcrušek Benjamin, Ljubljana — Izdelovalnica slovenskih
in švicarskih vezenin, družba z o. | Pugel & Rossmann, veletrgovina z | rim« Karl Zalokar, družba z o. z., z., Bled.
344. Kosi Viljem, Ljubljana —
Pugel & Rossmann, veletrgovina z mann in drug, tvomica tkanin,
| vinom, Maribor.
375. Kostjak Franc, Maribor
| Celje.
409. Rudolf Ivo, Maribor
»Mi-
vinom, Maribor.
376. Ketnič Vladimir, Zagreb
Fran Ks. Lešnik, razpečevalnica šen tj anški premogovnik And. Jakil
Maggijevih izdelkov, Maribor.
345. Mikuš Anton, Poljane, obč.
|d. d., premogovnik, Krmelj. 377. Utaši Anton, Bajmok
Kresnice — Anton Rojc, trgovina Friderik Schauer, krojaštvo (raz-
z mešanim blagom, Rudnik. 346. Majer Zvonimir, Zagreb
pečevanje krojnega kota), Kočevje. 378. Hafnar Anton, Kranj —
Josip Bauman, veležganjama, iz- Ropač Andrej, izdelovanje preto-delovanje likerjev, rama, konjaka čenih ogrevalnikov, Lesce.
in sadnih sokov, št. Ilj pri Mariboru.
347. Kanja Andrija, Šid — Tus-nelda Soklič, izdelovanje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščin, Maribor.
348. Trifkovič Predrag, Zagreb »Unio« družba z o. z., tovarna kem.-tehničnih izdelkov, Maribor.
349. Pegelau Mihael, Maribor »Mirim« Karl Zalokar, družba z o. z., tovarna hranil, Maribor.
350. Naglav Jurij, Celje — Franc Zangger, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo, Celje.
351 Novak Jakob, Ljubljana
Ivan Jelačin, trgovina z mešanim Ljubljana.
379. Koranič Julij E., Zagreb Marija Tomažič, trgovina s pletilnimi stroji in potrebščinami, Maribor.
380. Lenarčič Franc, Staje, p. Ig'
Studenec — Ferdo Smola, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Sv. Jurij ob juž. žel.
381. Pečovnik Stanko, Maribor - »Sava« družba z o. z., kovinsko
galanterijska industrija, Jesenice.
382. Možina Franc, Ljubljana —| Ivan Jelačin s. r.
Franc Zorn, družba z o-, z., tvor niča kovčkov, aktovk, šolskih map, nogometnih žog, nahrbtnikov itd.,
tovarna hranil, Maribor.
410. Grčar Ivan, Ljubljana — Feliks Urbanc, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
411. žigmond Vilin, Apatin — Anton Ogorevc, izdelovanje usnjatih galanterijskih predmetov, Ljubljana.
412. Klanjšček Joško, Ljubljana ■ Franc Woschnagg in sinovi d. d.,
tovarna usnja, Šoštanj.
413. Singer Miroslav, Zagreb — Jakša & Co., družba z o. z., karto-nažna tovarna in kovinska industrija, Ljubljana.
V Ljubljani dne 20. januarja 1938.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Tajnik: dr. Ivan Pless s. r.
Predsednik:
blagom na debelo in drobno, Ljub ljana.
352. Zajc Andrej, Vižmarje I. Knez, trgovina z žitom in deželnimi pridelki, Ljubljana.
353. Bootz Franc, Subotica Friderik Schauer, krojaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje.
354. Pajk Rudolf, Ljubljana —	_
Fran Kos, izdelovanje pletenin in prodaja štampiljk in v to stroko trgovina s pletilnimi stroji, Ljub- spadajočih potrebščin, Maribor.
383. Cvetič Marija, Mraclin, p. Novo Čiče — čevljarska gospodarska zadruga Žiri, r. z. z o. z., izde lovanje čevljev, Žiri.
384. Brandt Stevan, Sombor -»šešir« d. d., tovarna klobukov, Škofja Loka.
385. Kolmančič Ivan, Maribor — Tusnelda Soklič, izdelovanje in |
POSOJILA
kratkoročna, proti primernemu jamstvu
preskrbim
hitro in strogo kulantno
RUDOLF ZORE. Ljubljana
GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 38-10 Znamka 3 Din
ljana.
386. Peternelj Franc, Žiri — Ti-
355. Pihler Josip, Maribor — Fe- skarna »Kolektor« Albin Pogačnik,
liks Urbanc, trgovina z manufak turnim blagom na debelo in drob no, Ljubljana.
356. Schwab Egon, Maribor — »Unio« družba z o. z., tovarna kem.-tehn. izdelkov, Maribor.
357. Bebič Anton, Zagreb — Mihael Hribar, slamnikarstvo, Mengeš.
358. Jerrent Alfred, Maribor Ivanka Zupančič, trgovska agen tura, Maribor.
359. Urek Franc, Ljubljana Golob & Ko., lastnik Ivan Rozman, tovarna kemičnih izdelkov, Ljub ljana-Vič.
360. Bohinc Pavel, Stražišče Kušlan Boro, strojno pletilstvo, Kranj.
361. Andrenšek Martin, Križevci pri Ljutomeru — Suppanz Ed., družba z o. z., trgovina z deželnimi pridelki, Pristava,
362. Zabukovec Jože, Predstruge Dobrepolje — Vinko Boc, prekup čevanje govedine in prašičev, Moste.	„ . ,
363. Lenard Josip, Vel. Kikinda — Anton čeme, graverstvo, Ljubljana.
364. Suppanz Maks, Maribor
akcidenčna tiskarna, Stražišče pri Kranju.
387. Praprotnik Rudolf, Ponova vas — »Jugoslavija« splošna zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana.
388. Gaspari Karol, Maribor Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., tekstilna tvomica, Maribor.
389. Polgar Josip, Ljubljana — Karl Prelog, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana.
390. Peruzzi Emil, Ljubljana Ign. Vok, trgovina s šivalnimi stro ji in kolesi, Ljubljana.
391. Markovič Hija, čuntič Anton Bačnar, čevljarstvo Žiri Nova vas.
392. Markovič Peter, Jabukovac — Anton Bačnar, čevljarstvo, žiri-Nova vas.
393. Kenje Dezider, Dobrovnik »Croatia« zavarovalna zadruga v Zagrebu, podružnica Ljubljana,.
394. Amšek Franc, Maribor Ign. Vok, trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
395. Klajič Branko, Subotica —
Doma in po sveto
Nj. Vel. kraljica Marija je prispela s kraljevičema Tomislavom in Andrejem v London.
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je iz Berlina odpotoval v Essen, kjer si je ogledal Kruppove zavode, nato pa je odpotoval v Frankfurt in v Munehen. Tu se je nastanil v hotelu »Vie-r Jahres-zeiten«. Tudi v Munchenu so priredili ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču in njegovemu spremstvu zelo slovesen sprejem.
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič se je vrnil v nedeljo z brzovla-kom iz Miinchena v Beograd. V Zagrebu se je na kratko ustavil.
V soboto se je sestal v Beogradu arhierejski zbor pravoslavne cerkve. Zborovanja so se udeležili skoraj vsi pravoslavni škofje. Najprej so bili opravljeni žalni obredi za pok. patriarhom Varnavo, nakar se je začelo zborovanje. Po zborovanju je odšlo pravoslavno duhovništvo v sprevodu pred patriaršljo.
V sprevodu je bilo nad 500 duhovnikov in okoli 1000 vernikov. Kasneje so hoteli neki levo orientirani mladeniči, kakor pravi uradno poročilo demonstrirati proti vladi, a je policija demonstracije v kali preprečila,
Šefi strank združene opozicije v Beogradu so sklenili, da izvolijo nov poslovni odbor, v katerega bi vsaka stranka delegirala po dva zastopnika. Ta odbor bodo tvorili: za bivše demokrate Milan Grol in Božidar Vlajič, za zemljoradnike dr. Gavrilovič in Tupanjanin, za bivšo HSS inž. Avgust Košutič in dr. Šutej, za bivšo SDS Večeslav Vilder in dr. Kostič in za staro-radikale inž. Bobič in najbrže dr. Lazar Markovič. Z oživljen jem poslovnega odbora naj bi se poživila tudi delavnost združene opozicije,
V visoki starosti skoraj 80 let je umrla v Ljubljani Terezina Jenkova, vdova po znanem ljubljanskem zdravniku in rusofilu dr. Ljudevitu Jenku. Pokojnica je bila iz znane bogate rodbine Lenčetov na Lavrci. čeprav nemško vzgojena je kmalu stopila na čelo naših narodnih žen, da je bil njen dom pravo žarišče slovenske zavesti in kulture. Pokojnica je bila znana kot ena naših najbolj naobraženih dam, ki je imela odlične zveze po vsem slovanskem svetu. Bila je znana bojevnica za slovansko misel tudi že v časih pod Avstrijo ter je zlasti delovala za napredek ruskega Kružka v Ljubljani, ki ga je ustanovil njen soprog. Bila pa je znana tudi kot velika podpornica revnih dijakov in vseh ljudi v stiski. Plemenita gospa je uživala v slovenski družbi naj večji ugled in spoštovanje. A tudi za slo vensko glasbo si je pridobila velikih zaslug. Prvi koncert »Glasbene Matice« 1. 1895. na Dunaju je tudi njena zasluga! Večna slava spominu Terezije Mihajlovne!
V Novem mestu je umrla gospa .Tosipina Windischer. Bila je hčerka uglednega posestnika Krašovica v Metliki. Kot izvrstna gospodinja je bila znana že v mladih letih ter j-e zato postala oskrbnica metliške graščine. Tu jo je tudi spoznal njen poznejši mož g. Windischer, s katerim se je poročila 1. 1891. Nato sta si ustanovila nov dom v Kandiji. Pokojnica je bila znana kot vzorna slovenska mati, skrbna gospodinja ter velika podpornica revežev. Bodi ji ohranjen svetal spomin!
V nedeljo je bila na beograjskem velesejmu odprta radijska razstava.
Za časa razstave bo na velesejmu obratovala posebna kratkovalovna postaja.
Železniške delavnice v Kraljevu, Nišu, Petrovgradu in Mariboru nameravajo povečati, da bi mogle na leto izdelati 100 novih vagonov.
Italijanski tisk je vehementno reagiral na sovjetsko trditev, češ da je Italija slab plačnik. Italijanska vlada je poslala zaradi tega ostro protestno noto v Moskvo. Sploh so se odnošaji med Italijo in sovjetsko Rusijo v zadnjem času tako poslabšali, da nekateri tudi že računajo s prekinitvijo diplomatskih odnošajev med obema državama.
V Sredozemskem morju so se dogodili novi incidenti. Neka neznana podmornica je streljala na francoskega rušilca, ki pa je s svojimi streli podmornico odbil. Letala gen. Franca pa so bombardirala neki angleški parnik.
Gcrilska vojna proti japonski vojski stalno narašča. Japonci so nevarnost te vojne zelo podcenjevali, sedaj pa že čutijo, kako nevarna postaja. Kitajci se baje popolnoma ravnajo po nauku svojih nemških inštruktorjev, da vodijo proti Japonski »rusko« vojno, da namreč puste, da Japonci stalno dosegajo nove zmage, toda da bodo na koncu vojno vendarle izgubili.
Sovjetska Rusija namerava dati graditi v Združenih državah Sev. Amerike več velikih bojnih ladij'. Baje je ostal Litvinov komisar za zunanje zadeve, ker ima zelo dobre zveze z ameriškimi gospodarskimi krogi. Tudi Japonska namerava naročiti v Nemčiji in Italiji grad njo velikanskih oklopnic, ki bodo imele po 40 tisoč ton.
Ne pozabite na
poslovne knjige
kakršne nudi
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
V LJUBLJANI. KOPITARJEVA 6/11
Italija je lani izvozila blaga za
7,58 (predlani za 3,83), uvozila pa za 13,4 (predlani za 5,8) milijarde lir, da je bila njena trgovinska bilanca defici-tna za 5,64 milijarde lir. Trgovina z ital. kolonijami ni tu všteta.
Češkoslovaški izvoz porcelana se je v 1. 1937. zelo povečal, in sicer zaradi večje prodaje porcelana v Združene države Sev. Amerike.
Sindikati angleških rudarjev so sklenili, da zaenkrat ne bodo za-, ,aJi zvišanja plač, temveč le skrajšanje delovnega časa.
Konkurzi - poravnave
Odpravlja se konkurz, ki je bil
razglašen o premoženju trgovca Karla Lorenza v Slov. Javorniku, ker je bila razdeljena vsa masa.
V poravnalni zadevi trgovca Franca Sornika v Rušah se postavlja namesto odvetnika dr. Jana kot poravnalni upravitelj odvetnik dr. Škapin.
Dobave - licitacije
Trgovci in gostilničarji na deželi
se opozarjajo, da lahko na drobno in debelo kupijo najrazličnejše
železno, porcelanasto in stekleno blago po cenah, znižanih od
30 do 50 °/o
pod lastnimi nabavnimi cenami iz konkurzne mase
B. Žilič-a v Ljubljani, TyrSevac.11
UPSKI POMLADNI SEJEM 1931
Zalettki 6. marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33/1.
in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tyrševa c. 33 Telefon 27-62 in
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25 Telefon 20-97
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. januarja ponudbe za dobavo
raznega stekla: šip, cevk, nalučni-kov i. dr.; gradbeni oddelek pa za dobavo raznega gomjegradbenega materiala; prometni oddelek do 5. februarja za dobavo peronske ure z dvojnim kazalom.
Dravska radionica v Ljubljani sprejema do 26. januarja ponudbe za dobavo lipovih in smrekovih desk.
Stab mornarice kr. Jugoslavije v
Zemunu sprejema do 30. januarja ponudbe za dobavo 8000 kg svinjske masti in do 10.000 kg fižola.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. februarja ponudbe za dobavo raznega jermenja.
Radio Ljubljana
Torek, dne 25. januarja. 11.00: Šolska ura: Glasbeno predavanje: Jurij Flajšman — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester —
18.00: Kosi Ivan (citre) — 18.40: Judovska duševnost (Fr. Terseglav) — 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Mursko polje in Muro-poljci (kultumo-zgodovinska študija), Rudolf Dostal — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: O. Zupančič: Veronika Deseniška (izvajajo člani Nar. gled. v Ljubljani)
—	22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, dne 26. januarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: NaP°;v?di — 13.20: Radijski Šramel
— 18.00: Mladinska ura — 18.40: Industrija premoga v Sloveniji (insp. Riko Kiler) — 19-00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura
— 19.50: Šahovski kotiček — 20.00: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice Ljubljanske: Božični koncert staroklasične glasbe. Dirigent:	prof. Lucijan Marija Škerjanc — 21.00: Na harmoniko igra Vladimir Golob — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Že v 24 urah
barva, plesira iu Kemično a naši obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga ln lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 1 Telelon it 22 72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mlh&lek vsi v Ljubljani