Gorenjska^ Banka Banka \trttkt>\ni>\t \ (tnnu\tm\t MENJALNICE www.wilfan.si •1 PROBANKA PE Kranj - tel.: 04/280 16 00 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) @@IMlMcJJ©IEEGLAS Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 80 - CENA 150 SIT (12,50 1 IKK) Kranj, torek, 10. oktobra 2000 Minuli teden je vsa Gorenjska slavila naše olimpijske junake in njihove uspehe VSI ODLIČNI, LUKA IN IZTOK NAJBOLJŠA NA SVETU "Kar dve zlati olimpijski odličji imamo in s tem se ne morejo pohvaliti v nobeni drugi slovenski občini," je ponosno poudaril radovljiški župan Janko S. Stušek - Ponosni in navdušeni tudi v "veslaški" Zaki STRAN 23 Gimnazija Škofja Loka je proslavila petdeseto obletnico Zlata poroka Gimnazije in mesta V petek je bila v Kristalni dvorani na Mestnem trgu v Škof j i Loki osrednja svečana akademija ob 50. obletnici ustanovitve Gimnazije Škofja Loka, ki so se je udeležili nekdanji in sedanji profesorji te šole, ravnatelji, maturanti, župani škofjeloške regije in predstavniki podjetij, ki šolo podpirajo. Poleg kulturnega programa so z branjem prispevkov nekdanjih profesorjev in dijakov obudili spomin na delo in življenje v teh petdesetih letih, v priložnostnih govorih pa smo slišali tudi opozorilo, da materialni pogoji še niso primerni. STRAN 5 VOLITVE STRANI 14, 15, 16, 17, 18 2000 Novi zvonovi v kranjskogorski farni cerkvi Lepša pesem bronastih zvonov Slovesen dan za Kranjsko Goro: slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode je ob prisotnosti botrov posvetil za božjo službo dva večja in dva manjša bronasta zvonova v kranjskogorski cerkvi. STRAN 4 Prednost družini jy (t^j mladi naprej! Nova Slovenija Krščanska Ijutiska stranka 71V Naročnik: N Si KAJ DOGAJA? Naiočnik: LDS Predstavitev kandidatk in kandidatov Wt\W£»2 Liberalne demokracije Slovenije I jfj3 PrVe VOlilne enOte. Liberalna demokracija Slovenije orek, 10. oktober 2000, ob 17. uri, kino Center - Kranj, 2 9770352666018 PO SLOVENIJI GORENJSKI GLAS • 2. STRAN ureja: Jože Košnjek Torek, 10. oktobra 2000 SLOVENIJA IN SVET Praznovanje 80-letnice koroškega plebiscita Haider znova oster do Slovenije Celovec, 10. oktobra - Včeraj in danes potekajo v Celovcu in večini koroških občin slovesnosti v počastitev 80. obletnice koroškega plebiscita. Plebiscitne proslave potekajo v vseh koroških občinah, v večini primerov dvojezično. Dvojezičnost je tudi pogoj za sodelovanje slovenskih politikov in kulturnih skupin. Osrednje deželne prireditve so bile včeraj, danes pa bo po celovških ulicah povorka, v kateri bo sodelovalo nekaj deset tisoč ljudi. Slovenci so se "korakanju" odpovedali, so pa sodelovali na včerajšnji slovesni seji deželnega zbora, na kateri je bil med govorniki v imenu Slovencev predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik. Udeležba Slovecev na proslavi je povzročila tudi v Sloveniji različne odmeve. Tako je Svetovni slovenski kongres v izjavi za javnost nasprotoval udeležbi Slovencev na proslavi. O Sloveniji je znova govoril tudi koroški deželni glavar dr. Jorg Haider. Dejal je, da je neudeležba politikov iz Slovenije na proslavi razumljiva, saj smo pred volitvami. Znova je ponovil zahteve, da mora Slovenija preklicati veljavnost avnojskih sklepov, ki so v nasprotju z demokratičnim duhom Evrope. Če mora demokratična načela spoštovati Avstrija, jih morajo tudi države, ki vstopajo v Unijo. Sicer pa je izrazil interes, da postaneta Slovenija in Hrvaška članici Unije. Avstrijski kancler VVolfgang Schuessel pa je dejal, da avnojski sklepi in priznanje nemške manjšine v Sloveniji ne bodo avstrijski pogoj za vstop Slovenije v Unijo, ampak zadeva dvostranske odnose. • J.Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Japonska princesa v Sloveniji Obiskala bo Blejski grad in otok Ljubljana, 10. oktobra - Njena cesarska visokost, japonska princesa Savako, je v nedeljo začela y Sloveniji štiridnevni obisk, med katerimi se je že ali se še bo srečala z najvišjimi predstavniki slovenske države. Včeraj se je udeležila tudi nekaterih kulturnih in umetniških dogodkov in bila gostja na Filozofski fakulteti. Danes je princesa na Primorskem in Krasu, popoldne pa se bo vrnila na Brdo pri Kranju, kjer prebiva. Jutri, pred odhodom, bo dopoldne obiskala Blejski grad in Blejski otok. Obiskala naj bi cerkvico in pozvonila z zvonom želja. • J.K. ( V. Titova 50, 4270 Jesenice tel.: ++386 04/586-24-16 f Wk NOVO TUDI V LESCAH jfff+gZ OČESNA ORDINACIJA LESCE ŽELEZNIŠKA 7, LESCE tel.: 04/531 89 34 JESENICE JESENICE 9. 12., 15. - 18. LESCE 9. - 12., 13.30 - 18. sobota ZAPRTO sobota ZAPRTO d@IMl]M©IEnGLAS Naročniška akcija 2002 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos ali v letu 2001 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali: eno trimesečno naročnino v enem letu 2000 ali 2001; ali: celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do sobote, 31. AVGUSTA 2002. leta, ali: tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2002" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO do konca letošnjega leta.In samo v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-reviJa REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam In novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili, pa bomo prav tako namenili en nagradni izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 8003. Novega naročnika sem pridobil(-a);_ Moj naslov:_ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 31. avgusta 2002, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2000 oz. 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM Ime In priimek: Naslov:__ ).M«MGLAS za najmanj eno leto Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002, novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2002" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vai izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Posta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 801-42-O0 In naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija. Vlada se prepira'zaradi davkarije Minister Ivanušič brani direktorja davčne uprave Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk trdi, da Stojan Grilj od danes naprej ni več direktor Davčne uprave Republike Slovenije, finančni minister Zvonko Ivanušič pa ima razrešitev za nezakonito. Ljubljana, 10. oktobra - Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk je v nedeljo ponovil svoje stališče, da so vsi člani vlade, vključno s finančnim ministrom Zvonkom Ivanušičem, soglašali z razrešitvijo direktorja Davčne uprave Republike Slovenije Stojana Grilja. Do nesoglasja naj bi prišlo samo pri datumu razrešitve: predsednik dr. Andrej Bajuk je za takojšnjo razrešitev, finančni minister pa za razrešitev z današnjim dnem (10. oktobra). Ker je za razrešitev in imenovanja pristojen minister, je vlada sklenila, da se opravi razrešitev v torek, 10. oktobra. Direktor Davčne uprave je po ugotovitvi vlade kriv, "ker je vzdrževal pravno negotovo stanje za davčne zavezance in neodgovorno skrbel za pobiranje davkov pri velikih zavezancih". Na očitke, daje poteza predvolilno obarvana, je predsednik vlade odgovoril, da ne gre za to, ampak je treba predvsem zagotoviti odločno ukrepanje in vladavino prava v ključnem vprašanju enakosti pred zakonom. Vlada je bila še posebej presenečena in zaskrbljena, ko je slišala, da direktor Stojan Grilj ne dovoli ministrstvu za finance in sekretarki Romani Logar poročati in preveriti, ali je bil posamezni davčni postopek pravilno voden. Predsednik vlade je v Škofji Loki, med svojo predvolilno kampanjo, povedal, da bo vztrajal pri razrešitvi. Na konferenci na novinarje je bila tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Romana Logar, ki naj bi bila, kot se sliši, predlagateljica razrešitve Stojana Grilja, ker se ni pokoril njenim ukazorn. Finančni minister je omenil možnost, da ji odvzame pooblastila. Logarjeva ima to za nesmisel, saj kot državna sekretarka na seji vlade ni glasovala. Minister: Tako se z ljudmi ne dela Minister za finance Zvonko Ivanušič vztraja, da bo Stojan Grilj tudi od današnjega dne dalje direktor davčne uprave Republike Slovenije. Nasprotu- Državna pomoč zaradi suše Denar v pet gorenjskih občin Ljubljana, 10. oktobra - Na seznamu 145 prejemnikov pomoči je tudi pet gorenjskih občin, ki bodo dobile manjše zneske pomoči. Država je s posebnim zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in služenja morja V letu 2000 zagotovi/a 5,6 milijarde tolarjev. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je vlada razdelila 1,2 milijarde tolarjev, pretekli teden pa iz proračunske rezerve še 1,8 milijarde tolarjev. Sredstva se delijo občinam na osnovi sanacijskih načrtov, kijih potrdi državna komisija za sanacije. Do pomoči so upravičeni oškodovanci za kulture, katerih stopnja poškodovanosti presega 30 odstotkov. Denar se deli strogo namensko. Na seznamu je 145 občin, med njimi pet gorenjskih. Bohinj je dobil 1.426.726 milijona tolarjev, občina Gorenja vas ■ Poljane 2.231.473 milijona tolarjev, Mengeš 176.507 tolarjev, Radovljica 1.617.328 milijona tolarjev in Žiri 2.689.238 milijona tolarjev. Od tokratnega 1,8 milijarde "težkega" kolača bodo prejele največ občine Beltinci (nad 54 milijonov), Brežice (62 milijonov), Braslovče (32,6 milijona), Gornja Radgona (34 milijonov), Kidričevo (42 milijonov), Krško (70 milijonov), Lenart (dobrih 35 milijonov), Ljutomer (51,6 milijona), Moravske Toplice (58,3 milijona), Novo mesto (30 milijonov), Ormož (93 milijonov) in Žalec (62 milijonov). • J. K. Vlada sprejela kulturni program Ljubljana, 10. oktobra - Vlada je sprejela Nacionalni kulturni program, ki začrtuje razvoj tega področja v naslednjih letih. Kultura bo tudi v prihodnje, tudi v članstvu v Evropski uniji, eden bistvenih elementov slovenske nacionalne identitete. Posebna skrb bo namenjena slovenskemu jeziku in Slovencem na skrajni meji j jezikovnega prostora. Postopoma naj bi preobrazili javne zavode, ustanovili Agencijo Primož Trubar, zgradili Muzej slovenske umetnosti itd. Kultura naj bi ostala neodvisna, od države nenadzorovana dejavnost, vendar kos sodobnim izzivom časa in element prepoznavnosti Slovenije. je namreč zamenjavi ljudi na tak način. "Ljudje niso ovce in se z njimi tako ne dela," je povedal na Televiziji Slovenija. S Stojanom Griljem se je pogovarjal in je dobil vtis, da bi bil pripravljen direktor davčne uprave sam odstopiti in zato odstavitev ni bila potrebna. Minister ni zanikal napak pri delu, vendar je treba upoštevati tudi pozitivne stvari in uspešno izpeljane projekte, kot je bil na primer uvedba davka na dodano vrednost. Finančni minister Zvonko Ivanušič je zadnje čase vedno bolj pomemben v vladi dr. Am dreja Bajuka. Po eni strani nalagajo pripravo program*^ varčevanja. Na zadnji seji je m»' nister pripravil dodaten predlog varčevanja, ki ga vlada ni spr^ jela. Po najnovejših podatkih & bilo treba privarčevati kar W milijard tolarjev. Ministri raZ' prave o letošnjem proračuni1 pretekli teden niso končali. Pij daljevali jo bodo ta teden. M1' nister za finance ima dobrih deset dni časa za pogovore s pos3" meznimi ministri, kje bi bU° sploh še možno varčevanje. • J. Košnje* Izjava ob Svetovnem dnevu učiteljev Šolstvo ni politika Kranj, 10. oktobra - Ob 5. oktobru. Svetovnem dnevu učiteljev, sta predsednik in tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije zapisala, da v Sloveniji obstaja visoka stopnja načelnega zavzemanja za kakovostno izobraževanje. Vendar ni mogoče prezreti dejstva, da je bilo vse, kar so učitelji dosegli v zadnjem desetletju za večje priznanje svojega dela in pomen svojega dela, posledica nenehnih sindikalnih pritiskov in mnogih stavk. Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije zato ob tej priložnosti znova opozarja, da je izobraževanje zelo pomembno in ključno strateško vprašanje za duhovni in materialni razvoj slovenske družbe. Zato ga ni mogoče prepuščati parcialnim interesom posameznih političnih strank. SVIZ poziva vse politične stranke, da med seboj sklenejo zavezujoč dogovor o šolstvu, ki naj bo stvar nacionalnega konsenza in ne poligon za merjenje moči. Kakovostno izobraževanje omogočajo le dobro izobraženi in usposobljeni učitelji z etičnimi vrednotami. Za svoje poslanstvo morajo biti ustrezno plačani, so zapisali. • J. K. Kriza slovenske raziskovalne dejavnosti Zakon za rešitev znanosti Ljubljana, 10. oktobra - Delež družbenega proizvoda in delež proračuna za znanost se ne povečuje, država pa trenutno dolguje znanosti 3 milijarde tolarjev. Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije je že večkrat opozorila javnost na nevzdržne razmere v znanosti in raziskovalni dejavnosti. Nekateri inštituti so pred stečajem, znanstveniki nimajo denarja za raziskovalno dejavnost, načet je ugled ministra za znanost in tehnologijo in ministra za šolstvo in šport. Združena lista socialnih demokratov je javnosti, državnemu zboru in vladi posredovala predlog za sprejem zakona za odpravo škodljivih posledic v slovenski znanosti. Zadnji dve vla- di sta bili do znanosti preveč brezbrižni in nista uresničevali n*' loge iz leta 1995 sprejetega Nacionalnega raziskovalnega progi^' ma, po katerem naj bi se sredstva za znanost in raziskovanje let' no povečevala za 10 odstotkov. Dogajalo se je drugače. Za zn^' nost je šlo zadnji dve leti (1998 in 1999) 0,68 odstotka družbenega proizvoda oziroma 2,57 oziroma 2,59 odstotka proračun^ Država prav tako ni nadomestila stroška povečanja plač po kolektivni pogodbi, ampak dolguje znanosti nad 3 milijarde tolarjev. Zakon o zagotovitvi finančnih sredstev za odpravo škodljiv'!} posledic v slovenski znanosti bi morali sprejeti čim prej. OECP uvršča Slovenijo po vlaganjih v tehnologijo na 47. mesto med 50-Slovenija namenja za znanost in tehnologijo le 0,6 odstotk3 družbenega proizvoda. Evropska unija pa povprečno 2,5 odstotka. Denarja za projektno financiranje ni več. Institucije se fina*1' cirajo z zadolževanjem pri bankah, odpuščajo ljudi in zajedajo v stroške raziskav. Raziskav je vedno manj, za tehnološki razvoj P9 zmanjkuje denarja in konceptov. Politika obnove raziskovalnega in znanstvenega kadra s projektom mladih raziskovalcev ni uS' pela. • J.K. M' PIESTEIERMKRKISCHE (ViMOREM SLEASINt. tel.: 04/2362-910 tel.: 02/234^-620 Brezjanski pogovor 2000 Brezje, 10. oktobra - Na Brezjah je bil že tradicionalni Brez; janski pogovor 2000, na katerem so akademski sogovornik' spregovorili na temo mir, sobivanje, življenje. Ugotovitev gvaf-dijana brezjanskega samostana patra Cirila Božiča, gostitelja pogovora, je bila, da vprašanje miru in življenja ni le etično filozofsko vprašanje svetovnega pomena, ampak se z njim čisto praktično srečujejo tudi tako majhna okolja, kot so Brezje-Nanj se je navezal radovljiški župan Janko S. Stušek v svojem pozdravu vsem sodelujočim. Vsak razpravljalec seje na rdečo nit pogovora ozrl s svojega strokovnega vidika. Slovenski n»e' tropolit dr. France Rode je spregovoril o upadanju števila rojstev in naraščajoči nevarnosti drog med mladimi in samomorov med Slovenci, pokrovitelj današnjega pogovora, rekt°r ljubljanske univerze dr. Jože Mencinger pa^si je skozi vprašanja, ki se odpirajo ob približevanju Evropi, zastavil temeljn0 vprašanje - kako preživeti doma, v Evropi in v svetu. Dosedanji Brezjanski pogovori so bili objavljeni v ličnem zborniku, tako da lahko pričakujemo, da bo tudi današnji V0-govor del enega prihodnjih zbornikov. • M. Kokot IEHGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ I redniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pohednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovoru urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: lp« K* '(> Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Ua Mencinger. Urša Peternel. Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri-Žlebir. Andrej Žalar. Štefan Žargi / l,ektoriraaje: Marjeta Vozi* ^ tognifija: Tina Doki Priprava za tisi: Media Ari, Kranj I Tisk: DELO • TČR, Tisk časopisov iin revij, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trienje: Zoisova I, Kranj, teltlon: 04/201-42-00. teleta: \^ mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih N*1**^ trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe ■ občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunski dobja. Za lujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 811 v ceni časopisa / CF.NA IZVODA: 150 SIT (12,50*HRK za prodajo na Hrvaškem). > Mladi in vojska Mladi in njihovo služenje domovini "Izraz služba do domovine se danes sliši nekam patetično," je prof. dr. Anton Grizold, vodja Obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede (FDV) komentiral izjavo svoje kolegice v raziskavi "Slovenska mladina in vojaški poklic 2000", prof. dr. Ljubice Jelušič, ko je ta spregovorila o mladih, vključenih v to raziskavo. Ta skoraj res že arhetipskt izraz pa ima cedalje večjo težo, kot je pokazala tudi omenjena raziskava, prvič javno predstavljene v torek, 2. oktobra, na tiskovni konferenci v prostorih FDV v Ljubljani. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Ljubljana, 10. oktobra - V ra- *'skovalni skupini so poleg že ^enjenih sodelovali še prof. t1"- Anton Bebler, asist. dr. Igor ^°tnik - Dvojmoč, asist. mag. ^'nko Vegič in asist. mag. Maja ^arb. Raziskavo so izvedli po j^ročilu Ministrstva za obram-b° Republike Slovenije, ki gaje na tiskovni konferenci preds-avUa generalni sekretar minis-rstva, Jože Jurš. Raziskava je Ostala z namenom, da pokaže °dnos slovenske mladine do vojaškega poklica. Rezultati pa j|aJ bi služili predvsem potrebni Slovenske vojske (SV), ki nai bi tako dobila verificirane Jjpdatke o pripravljenosti mlačne, da opravlja vojaški poklic udi profesionalno, torej poklic-n°- Dobljeni podatki naj bi vplivi na to, kako bo v prihodnje I visokošolskim izobraževanem vojaških častnikov, razkri-.' °dnos mladih do služenja vo-roka, pa tudi opozorili 118 to, kaj mlade spodbuja ozi-jjj^tia odvrača od sodelovanja s . V nadaljevanju predstavitve se Je Pokazalo, da je osnovna dilemi ki je vodila k raziskavi, ho-^'a odkriti odnos mladih do uženja vojaškega roka predam s stališča, ali naj opravl-|anje te dolžnosti še naprej po-*ka v doslej uveljavljeni obliki a,| pa je že mogoč prehod v po-n^no, profesionalno služenje. 0 mladi Slovenci pripravljeni na vojaški poklic? Presenetljivi odgovori mladih anketirancev Rezultati raziskave so za SV resenetljivo ugodni in kažejo, : ■ niladi o obrambnem in vo-sKem področju pri nas razbijajo na način, ki vsaj za 'ade v zahodnoevropskih dr-^ah ni najbolj značilen. J^a tiskovni konferenci je bilo stavljeno vprašanje o repre-ntativnosti vzorca, na kate-. 111 je potekala raziskava. Na-^an je bil torej vsaj rahel • 0rn, da izsledki raziskave de-nsko izražajo mnenje vse slo-^iske mladine, kar pa je An--J1 Grizold kratko komentiral: iz d .raz'skava je etabliran način raVaJanja anket!" Tudi nadaljnja Prava je pokazala, da je po-na'k^e ° Parciamosti raziskave Jbolje zavreči, saj bi z dvomi ovrgli tudi dokaj presenetljivo podobo, ki so jo anketiranci izrekli o svojem odnosu do slovenske vojske. V raziskavo je bilo vključenih 1810 dijakov slovenskih srednjih šol na 57 oddelkih. Posebno skupino so predstavljale gimnazije. Anketiranje je bilo skupinsko, potekalo je v obliki izpolnjevanja vprašalnikov. Zbrali so 1398 izpolnjenih vprašalnikov, kar pomeni, da je bil raziskovalni vzorec realiziran 77,2-odstotno. Med anketiranimi je bilo 46,2 odstotka žensk in 53,8 odstotka moških. Raziskava je pokazala, da se anketiranci v trenutnem družbenem in političnem ozračju v Sloveniji počutijo dokaj varni. V opredeljevanju med dejavniki, ki po njihovem mnenju najbolj ogrožajo varnost v Sloveniji, so se anketiranci z največ odstotki odločali za socialno ekonomske dejavnike in se izrekli, da jih najbolj ogrožajo prometne nesreče in brezposelnost, medtem ko so možnost vojaške ogroženosti s strani drugih držav postavili na zadnje mesto. Na vprašanje, katera od možnosti izvrševanja vojaške obveznosti je najkoristnejša za širšo družbo, so se s 26 odstotki odločili za služenje vojaškega roka z orožjem, z 20 odstotki za nadomestno civilno služenje, za služenje vojaškega roka brez orožja jih je bilo 10 odstotkov, 44 odstotkov pa se jih je izreklo, da so vse tri možnosti enako koristne. Prav tako so zanimivi odgovori mladih na vprašanje, kakšen sistem služenja v Slovenski vojski bi bil v prihodnje najprimernejši? Za obvezni vojaški rok za vse (kot je sedaj) se jih je izreklo 36,7 odstotka, za odpravo služenja vojaškega roka in za uvedbo poklicne vojske pa se jih je izrekla petina (20,3 odstotka). O času služenja vojaškega roka, kot je predviden zdaj v splošni vojaški obveznosti, se jih je 53 odstotkov izreklo za enako obdobje, kot je že v veljavi, to je 7 mesecev, za krajše kot sedaj pa jih je bilo 20 odstotkov. Mladi anketiranci so pokazali tudi veliko motiviranost za vključenost v SV. Na vprašanje, kako bi se osebno obnašali v primeru oborožene agresije na Namesto puške pomoč bolnim Kranj, 10. oktobra - Civilno služenje vojaške dolžnosti ima osnovo v pravici do ugovora vesti, ki jo lahko uveljavlja vsak obveznik, ki nasprotuje nošenju ali uporabi orožja iz verskih, humanitarnih ali filozofskih razlogov. O prošnjah odloča komisija za ugovor vesti pri Ministrstvu za notranje zadeve. Uradne podatke o zanimanju za civilno služenje vojaške dolžnosti na Gorenjskem, na območju upravnih enot Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, nam je posredoval Bogdan Čufar, vodja oddelka za obrambne zadeve v Upravi za obrambo Kranj. "Delež napotenih na civilno služenje med vsemi napotenimi na služenje vojaške dolžnosti strmo narašča. Leta 1996 je bil 1,71 odstotka, leta 1997 3,5 odstotka, leta 1998 7,3 odstotka in leta 1999 13,6 odstotka,"je povedal Bogdan Čufar. "Medtem ko je napotitev na služenje vojaške dolžnosti v Slovenski vojski možno opraviti takoj, ko je nabornik prost oziroma v roku do dveh mesecev, ko vloži prošnjo, pa je za civilno služenje čakalna doba precej daljša. Praviloma imajo prednost starejši." Na Gorenjskem je kar precej ustanov oziroma zavodov, kjer je mogoče civilno služenje. To so vsi domovi starejših občanov, Vzgojni zavod Preddvor, Doma Matevža Langusa v Radovljici, Osnovna šola Poldeta Stražišar-ja Jesenice, občinska združenja Rdečega križa, Karltas in bolnišnici Jesenice in Golnik. Skladno z možnostmi obvezniki z Gorenjskega služijo tudi drugje v Sloveniji, na primer pri humanitarnih organizacijah v Ljubljani in na Zavodu za gasilsko in reševalno službo v Sežani. Obvezniki na civilnem služenju pomagajo pri negi bolnikov in starejših oseb, pri transportu in podobnih humanitarnih delih. Ministrstvo za obrambo, tudi zaradi očitkov, da je civilno služenje "potuha" in lažje kot v enotah Slovenske vojske, vztraja na zagotovitvi enake težavnosti, zahtevnosti in odgovornosti, pravi Bogdan Čufar. Dnevna obveznost je 10 ur, pri izhodih Peter Roblek in drugih ugodnostih pa veljajo enaka merila kot za služenje v enotah. Na kranjskem območnem združenju Rdečega križa so obveznike na civilnem služenju sprejeli odprtih rok. Sedaj so trije: Martin, Primož in Peter. V vsakdanje življenje v pisarnah so vnesli živahnost, vedrino in obilico novih idej. Za pogovor so "določili" Petra Robleka z Mlake, diplomiranega inženirja elektronike, zaposlenega kot informatika v Planiki. "Zaradi mojega prepričanja, da se morajo vsi spori reševati mirno, z dialogom, brez prepirov in orožja, tako med državami kot med ljudmi, sem zaprosil za civilno služenje. V prošnjo sem zapisal svoje razloge, ki sem jih potem še ponovil pred komisijo, ki jih je sprejela in odredila civilno služenje, "je razložil svoje razloge za civilno služenje. Njegov "vojaški" dan se začenja ob sedmih zjutraj in konča ob treh popoldne. Vsak mesec mora poročati o svojem delu. Razen dela na sedežu območnega združenja vsak dan raz-važa kosila po Kranju in njegovi okolici. Peter je presenečen nad sprejemom, ki ga je deležen pri ljudeh, ki jim pripelje kosilo. Za mnoge je prav on edina vez s svetom. Radi bi se pogovarjali, radi bi gačimdlje zadržali, pa za to ni časa. Dnevno Je treba razvoziti kar precej kosil. Med svojim dosedanjim služenjem je uredil in izdal revijo Križek. Zbral je gradivo in ga kot izkušen računalnikar obdelal in pripravil za objavo. Del svojega civilnega služenja pa je preživel na Debelem Rtiču kot vzgojitelj v okviru humanitarne akcije Morje tudi zate. Skrbel je za skupino 11 otrok. Delo sploh ni dolgočasno, kot kdo morda misli. Razen tega je zelo koristno in čas neverjetno hitro mineva s tem pa tudi Petrovo služenje vojaščine na "civilen" način. • J. Košnjek Slovenije, so odgovarjali takole: boril/a bi se z orožjem (36 odstotkov), boril/a in upiral/a bi se na kak drug način (36 odstotkov), ne bi se niti boril/a, niti upiral/a (11 odstotkov), neodločenih je bilo 17 odstotkov vprašanih. V odgovorih na vprašanje, kaj menijo o nabornikih, ki zavračajo služenje vojaškega roka, se jih je 35 odstotkov opredelilo, da je to napačna pot, z "vseeno mi je" jih je odgovorilo 39 odstotkov, neodločenih jih je bilo 14 odstotkov, 12 odstotkov pa jih je menilo, da je takšno ravnanje pravilno. Anketiranci so še pokazali, da je v njihovih očeh vojaški poklic visoko cenjen. Na lestvici med poklici profesor, zdravnik, ekonomist, pravnik, policijski inšpektor, računalniški inženir, strojni inženir, akademski slikar, častnik SV in inženir agronomije, si je častnik SV delil peto mesto. Tudi kar zadeva ugled SV in vojaškega poklica v slovenski javnosti so se izrekali pozitivno (60 odstotkov anketiranih je vojaškemu poklicu pripisalo pozitivno podobo v slovenski javnosti). Na vprašanje, v kolikšni meri so osebno zainteresirani za izobraževanje in usposabljanje za vojaški poklic, jih je 45 odstotkov izrazilo interes (od tega jih je 8,4 odstotka zapisalo, da so zelo zainteresirani). Le pri raziskavah o obveščenosti mladih z vsem, kar zadeva SV in nacionalno obrambo, so bili rezultati neugodni. Pokazali so, da so mladi večinoma slabo obveščeni (da so zelo dobro obveščeni jih je menilo le 2,7 odstotka vprašanih). Bo sedaj veljavno služenje prešlo v poklicno? Podobna raziskava, kot je tokratna, je, prav tako izvedena na Obramboslovnem raziskovalnem centru potekala že enkrat prej, namreč leta 1996 (naročilo jo je Ministrstvo za obrambo). Raziskovalci so na tiskovni konferenci povedali, da se razmišljanje mladih od takrat do danes ni bistveno spremenilo. Kot so omenili, je eno od opaznejših razlik med raziskavama zaslediti v opredeljevanju mladih do vojaškega poklica: leta 1996 se jih je zanj opredelilo 32,8 odstotka, letos pa 22,5 odstotka (letos jih ena tretjina manj kot leta 1996 kaže do-kajšen interes za ta poklic). Ljubica Jelušič je o tem dejala: "Razlika v starosti med mladimi, ki smo jih anketirali prvič in temi zdaj, je štiri leta, kar pomeni da so mladi v svojem razmišljanju zelo stabilni. Najbrž je tako zato, ker ni nikogar, ki bi jim ponudil kaj drugega, skratka, o teh stvareh jih nihče, razen tiska, ne informira. Rezultati raziskave so me presenetili in vprašala sem se, kako je mogoče, da ti mladi ljudje tako suvereno izražajo svoja mnenja o nečem, o čemer tako malo vedo," Predstavnik Ministrstva za obrambo, Jože Jurš, generalni sekretar ministrstva, se je na to odzval:" Presenečeni smo nad rezultati raziskave. Ministrstvo in SV bo na tej podlagi ofenziv-neje delovala na trgu delovne sile." Nadaljevanje pogovora o raziskavi je opozarjalo na to, kam je bila pravzaprav usmerjena pozornost naročnika raziskave, Ministrstva za obrambo na dilemo, ali naj bo bodoča SV vojska poklicnih vojakov ali naj ostane, kot je sedaj, legitimno služenje v obeh možnih različicah (služenje vojaškega roka ali civilno služenje). Za uvod v ta del razprave še enkrat citirajmo Ljubico Jelušič: "Mladi se na naboru ne odločajo za civilno služenje. Za civilno služenje se jih odloči le malo. Enormno pa se to spremeni, ko dobijo v roke poziv za vojsko. Tedaj vlagajo prošnje za civilno služenje. Zakaj 70 odstotkov mladih vloži prošnjo za civilno služenje vojaške obveznosti šele, ko dobijo poziv? Kaj se zgodi vmes, med naborom in pozivom? Do zdaj se je pokazalo, da njihovi motivi za civilno služenje niso verski, marveč filozofski. Gre zjt določena prepričanja." • Lilijana Resnik AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so minuli konec tedna opravili 28 intervencij. Z vlečnimi vozili so morali s cest odpeljati 18 vozil, ki so bila zaletena ali pa zaradi okvare nevozna, njihovi mehaniki pa so na pomoč ob okvarah vozil na cestah na pomoč pohiteli v 10 primerih in poskušali vozila popraviti kar na krajih, kjer je do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so pomagali po prometni nesreči, ki se je pripetila v VopovUah. Trčili sta vozili, ki sta sc nato prevračali po travniku. Ko so gasilci prišli do kraja nesreče, so bili potniki že zunaj, tako da so voziloma odklopili akumulatorja, ju postavili na kolesa na cesto, policiji pa nudili razvetljavo. Sprožil se je tudi požarni alarm na pošti na Planini. Ko so gasilci prihiteli tja, so ugotovili, da so zamenjane vse ključavnice in da ne morejo vstopiti. Poklicali so Varnost, vendar tudi oni niso imeli ključa. Nato so poklicali zaposlenega, ki je za take stvari odgovoren, da je odprl vrata. Ugotovili so, da se je požarni alarm javljal iz kleti, vendar k sreči ni nič gorelo. Kajti, če bi morda res prišlo do požara, bi bila škoda, ker gasilci nišo mogli vstopiti, zaradi tega lahko zelo velika... Imeli so tudi tehnično intervencijo, in sicer so pritrjevali transparent, ki se je odpel zaradi vetra. Sporočeno jim je bilo tudi, da je prišlo do hude prometne nesreče na GolniŠki cesti na Mlaki, da je namreč vozilo prevrnjeno na streho, v njem pa je ostal vk-leščen voznik. Ko so se pripeljali tja, je bilo vozilo na kolesih, "ponesrečenec" pa je že pometal cestišče... Prišlo je do še ene prometne nesreče, tokrat na Ljubljanski cesti, ko se je voznik z vozilom zaletel v garažo hiše. Gasilci so vozilu odklopili akumulator. Gasilci PGD Trata so pogasili veliki kontejner za smeti, ki je gorel nasproti trgovine ABC v Frankovem naselju v Škofji Loki. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 25 novih prebivalcev. V Kranju se je, ko smo poklicali, slišalo "Ve, ve, ve,..", nato pa nam je babica rekla: "No, pa imamo še enega fantka." Nato je še povedala, da je sedaj fantkov skupaj 8, punčk pa 7. Najtežjemu dečku je tehtnica pokazala 4.360 gramov, najlažji deklici pa se je kazalec ustavil pri 2.800 gramih. Na Jesenicah se je rodilo 10 otrok, med njimi 6 dečkov in 4 deklice. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.080 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 3.110 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so nam povedali, da so imeli minuli vikend kirurgi 210 ur-getnih primerov, na internem oddelku 39, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 23 otrok. Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 91.2 10?,9 91.2 Domžale, 9. oktobra - Ob Jelovškovi ulici v (irobijah pri Domžalah so v petek položili temeljni kamen za gradnjo Naše hiše. Ob navzočnosti županov in predstavnikov občin, iz katerih so tudi mladi v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb • INCE Mengeš, je temeljni kamen položil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Miha Brejc, projekt pa v dobršnem delu financira država. V objektu, imenovanem Naša hiša bo skupna jedilnica in večnamenski prostor, uredili pa bodo 16 enoposteljnih in dvoposteljnih sob. Hiša bo dom za odrasle z motnjami v razvoju, ki so ostali brez staršev ali le-ti zanje ne morejo več skrbeti. Tako bodo ostali skupaj in še naprej delali v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb (INCE) Mengeš. Prednost pri sprejemu v Našo hišo bodo imeli varovanci iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, saj te občine tudi sofinancirajo projekt Naša hiša. Po programu ho gradnja Naše hiše končana do konca prihodnje jeseni, ocenjena pa je na 300 milijonov tolarjev. • A. Ž. Po(je pri Vodicah, 9. oktobra - Med prostovoljnimi gasilskimi društvi, ki redno oktobra, v mesecu požarne varnosti, preverjajo znanje in usposobljenost, so tudi društva v Gasilski zvezi Vodice. Tokrat je bila v petek gasilska vaja z gašenjem gozdnega požara v Polju pri Vodicah. V vaji pa so sodelovale članice iz prostovoljnih gasilskih društev Bukovica - Utik, Polje, Repnje - Dobruša, Sinkov Turn in Zupoge. • A. Ž. Križ pri Komendi, 9. oktobra - Operativne enote prostovoljnih gasilskih društev Komenda, Križ in Moste, organizirane v Gasilski zvezi Komenda so v soboto v okviru meseca požarne varnosti na Križu na gospodarskem poslopju in proizvodnem obratu Alojza Hladeta, pri Koblarju po domače, u peš no izvedle mokro gasilsko vajo. Prikazali so reševanje z dihalnimi apera-ti, gašenje kemikalij s peno in ni varovanje, da se požar ne bi razširil na sosednje objekte. Poveljnik Marjan Konci lij a je po vaji, za katero je pripravil scenarij Jože Petek s Križa, poudaril, da morajo v društvih povečati skrb za uporabnost opreme. V vaji je sodelovalo 32 članov in med njimi tudi članice iz PGD Križ* Udeležence sta pozdravila tudi predsednik Gasilske zveze Komenda Ivan Hlade in v imenu županstva direktor občinske uprave občine Komenda Slavko Poglajen. • A. Ž. Če bi imeli še varuha otroških pravic... Radovljica - Predstavniki učencev osnovnih šol iz Radovljice, Lesc in Lipnice so teden otroka sklenili v petek z zasedanjem otroškega parlamenta v veliki sejni dvorani Občine Radovljica. Najprej so se srečali z županom Jankom S. Stuškom, ki jim je ob tem dejal, da je občina kot veliko podjetje, ki skrbi za svoje prebivalce, nato pa so sami zelo odraslo prevzeli vlogo župana, podžupana, direktorja občinske uprave in svetnikov ter razpravljali na temo Mladi in otroci imamo težave, kako jih rešujemo. Opozorili so na cigaretne ogorke, steklenice in drugo v okolici šol in za rešitev problema predlagali postavitev ograj. Pogrešajo razvedrilo za mlade do petnajst let, moti jih nasilje nad otroki doma ter med vrstniki ter vedno hujša tekma s časom. Povedali so še, da starši zanje nimajo vedno dovolj časa, da jim postavljajo previsoke zahteve po uspešnosti in da jim hočejo izbirati družbo vrstnikov. Predlagali so še, da bi po zgledu varuha človekovih pravic imenovati še posebnega varuha otroških pravic. • C.Z. Do Golice po asfaltu Delali in zbrali 3 milijone Krajani Golic v krajevni skupnosti Tuhinj so konec tedna odprli prenovljeno asfaltirano cesto. Golice v Tuhinju, 9. oktobra - Urejeno, asfaltirano cesto so si krajani vasi Golice v Tuhinju že dolgo želeli. Potem pa so se lani odločili, da začnejo sami. Niso se ustrašili 18 milijonov po predračunu in konec minulega tedna so se z gosti iz občine Kamnik popeljali po dober kilometer dolgi asfaltirani cesti od bencinske črpalke do vasi. Z deli so začeli že januarja lani, koje Ivan Hribernik opravil 183 strojnih ur, Janez Podbelšek, Anton Bajde in Jože Novak pa 436 traktorskih ur. Potem pa so od aprila do novembra vaščani naredili še 303 udarniške ure. Ocenili so, da so samo na ta način z delovnimi urami prispevali več kot 1,7 milijona tolarjev. Sicer pa so za pripravo ceste za asfaltiranje prispevali 1,55 milijona, za asfalt pa 1,3 milijona. Ob prostovoljnem delu so tako vaščani zbrali še 2,85 milijona tolarjev. Pomagali so jim z 888.000 tolarji tudi lovci LD Tuhinj, 6 milijonov tolarjev pa je primaknila še krajevna skupnost Tuhinj. Prve metre asfalta je Komunalno podjetje Kamnik položilo že lani, letos pa so potem nadaljevali. Da so lahko dela na 1,1 kilometra končali, je nazadnje primaknila delež še Ob odprtju so se zahvalili vsem, ki so pomagali in delali, še posebej pa lastnikom, ki so brezplačno poklonili zemljo. To so Janez Drotc -Pajklčev, Anton Hribar • Trebušakov, Jože Novak • Hackov in Ivan Bajde -Žamarjev, Ivan Hribar in Rafael Pirš sta opravila brezplačne strojne ure, Janez Podbelšek je prispeval dvojni denarni znesek, Janko Kodra pa pesek iz peskokopa. občina Kamnik iz proračuna. Tako so s skupnimi močmi prišli do asfaltirane ceste, po njej pa so se skupaj z gosti iz občine Kamnik popeljali konec tedna. Dober kilometer dolgo cesto je odprl kamniški župan Tone Smolnikar skupaj s predsedni- kom KS Tunjice Marjanofl1 Drolcem, kije poudaril, da je to že tretja cesta v kratkem časuv krajevni skupnosti, da pa jih v prihodnje s samoprispevkom čaka še kar nekaj del. Največji zalogaj pa bo vsekakor kartf' lizacija. • A. Žal«r Srečanje krvodajalcev in aktivistov Rdečega križa Priznanja za "veliko srce" Na območju radovljiške, blejske in bohinjske občine je okrog 5.300 krvodajalcev, od tega jih je lani darovalo kri blizu dva tisoč. Bohinjska Bistrica - Območno združenje Rdečega križa Radovljica, ki združuje osemnajst krajevnih organizacij iz blejske, bohinjske in radovljiške občine, vsako leto pripravi srečanje krvodajalcev in aktivistov. Letošnje srečanje je bilo v petek popoldne v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, kjer se je zbralo blizu tristo krvodajalcev in "rdečekrižarjev", kot so se poimenovali sami. Po pozdravnem nagovoru predsednice območnega združenja Anice Svetina in bohinjskega župana Franca Kramarja je zbranim spregovoril predsednik Rdečega križa Slovenije dr. Vladimir Topler, ki je pri tem poudaril velik pomen krvi in krvodajalstva. Krvodajalcem, ki so darovali kri petkrat, desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat..., so podelili značke in plakete, devetim posameznikom in ustanovam pa zahvale "za veliko srce". Plaketo za 50-krat darovano kri so prejeli Spaso Ralič (Kropa), Oto Horvat (Begunje), Franc Kuščar (Lesce), Janez Vovk (Bled), Alojzij Lebar (Bled), Janez Rozman (Ravnica), Jože Sinkovič (Radovljica) in Franc Vavpotič (Bled), plaketi za 60-krat darovano kri pa Igor Legat (Lesce) in Zvone Sinkovič (Bled). Zahvale so prejeli Anica Bajt za preventivno zdravstveno delo, Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica za dobro sodelovanje na krvodajalskih akcijah, Nežka Košnik za delo s podmladkom RK, Iva Lapajne za izreden Jakob Kunstelj iz Zgornjih Gorij je kri daroval že 88-krat. posluh za delo RK, Lipa Bohinjska Bistrica in Zdravstveni dom Bohinj za dobro sodelovanje z RK, Breda Sodja in Špela Urh za zdravstveno preventivno delo v krajevni organizaciji Stara Fužina in Špela Jeklar za enako delo v krajevni organizaciji Koprivnik - Gorjuše. Po prireditvi, ki so jo popestrili s kulturnim programom, je bilo še družabno srečanje. V avli doma so pripravili tudi razstavo Rdeči križ skozi čas, članice leske krajevne organizacije pa so predstavile izdelke ročnih del. Po podatkih območnega združenja je lani v osmih krvodajalskih akcijah na Bledu, v Bohinjski Bistrici in v Kropi darovalo kri 1.905 krvodajalcev, v bolnišnici na Jesenicah pa še 27 srednješolcev. Največkrat, kar 104-krat, je doslej kri daroval Leon Vidergar z Brezovice pri Kropi. • C.Z., foto: D. Gazvoda Slovesnost na gradbišču nove osnovne šole v Tržiču Na ostrešju smrečica, za denar pa le obljube Gradnjo stavbe, kamor naj bi se že čez dve leti preselili tržiški šolarji, si je prišel ogledat tudi minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm. Tržič, 10. oktobra - Celotna stavba zaenkrat še nima ostrešja, a jo od nedelje že krasi smrečica. Ob tem so v Tržiču pripravili svečanost, med katero je minister dr. Lovro Šturm obljubil tudi Finančno pomoč pri uresničitvi naložbe. Zaenkrat občina ni dobila od države niti tolarja, sama pa bo šele začela plačevati račune. Tradicija veleva, da se postavitev ostrešja na novi stavbi označi s smrečico. V Tržiču, kjer gradijo novo osnovno šolo, so s tem dejanjem malo pohiteli. Zgradba resda stoji, vendar so ostrešje izdelali šele na manjšem delu bodoče šole. Največjo tržiško naložbo je obiskovalcem predstavilo več ljudi. Mateja Malovrh iz urada za družbene dejavnosti občine Tržič je povedala, da je izgradnja nujna; stara šolska stavba je zelo slaba in premajhna za pouk v eni izmeni. Ravnatelj OŠ Zali rovt Janez Godnov je izrazil prepričanje, da so si za uspehe zaslužili tudi boljše pogoje za delo. Kaj gradijo, je opisal vodja investicije Drago Štrafela. Šola bo imela na 3510 kvadratnih metrih 18 učilnic. od tega 6 v pritličju, 8 v nadstropju in 4 v mansardi. V 2630 kvadratnih metrov veliki športni dvorani bodo poleg velike dvorane za vrhunske športe še tri manjše. V njej bo 770 sedežev in 200 stojišč, obe stavbi pa naj bi dobili tudi klimatske naprave. Gost na svečanosti, dr. Lovro Šturm, je pohvalil lokacijo in bodočo šolo. Kot je dejal, se ministrstvo za šolstvo in šport zaveda, daje treba podpreti prizadevanja občine pri uresničevanju naložbe. Zato bo poskrbel tudi za finančno pomoč države. Veselje zaradi teh zagotovil je izrekel župan Tržiča Pavel Rupar, ki je ob odločenosti za dokončanje osnovne šole napovedal ureditev srednje restavratorske šole v nekdanji mestni šoli z mednarodno pomočjo. Pribil je tudi smrečico na del ostrešja bodoče osnovne šole. Le o denarju ni nihče glasno izrekel niti besede. Kot je potrdila dosedanja načelnica urada za finance in nova direktorica občinske uprave Marta Jarc, občina ni doslej dobila od države niti tolarja. Zaenkrats tudi ni plačan noben račun * opravljena dela. Do 25. 1 2000 bo treba iz občinske^ proračuna nakazati izvajal^ del 37 milijonov tolarjev, rneS0, zatem nekaj manj kot 3.0 n1'''^, nov in enako vsoto še do decembra letos. • S. Saje Gimnazija Škofja Loka je proslavila petdeseto obletnico Zlata poroka Gimnazije in mesta Šola, ki je dala v krogih umetnosti, znanosti in drugega javnega življenja toliko uveljavljenih imen, ni bila slaba. ^°fja Loka, 9. oktobra - V petek je bila v Kristalni dvorani na ^estnem trgu v Škofji Loki osrednja svečana akademija ob 50. "letnici ustanovitve Gimnazije Škofja Loka, ki so se je udeležili ^kdanji in sedanji profesorji te šole, ravnatelji, maturanti, župani .kofjeloške regije in predstavniki podjetij, ki šolo podpirajo. Poleg . u'turncj>a programa so z branjem prispevkov nekdanjih profesorja in dijakov obudili spomin na delo in življenje v teh petdesetih ^'h, v priložnostnih govorih pa smo slišali tudi opozorilo, da materini pogoji še niso primerni. ^e je na eni strani v pozdravim govoru škofjeloški župan 8°r Draksler omenil svojo ^adrego nad stanjem "kristalne v°rane", v kateri se je v petek PoPoldne zbralo veliko ugledih gostov na proslavi 50. oblet-,ce ustanovitve škofjeloške ^"nnazije, pa je marsikateremu .^eležencu, nekdanjemu dijaku e Šole ob lepih spominih zai-j>ralo srce, saj je bila ta dvorana ,°v'ga leta telovadnica škofje-°skih gimnazijcev, ki do danes e ni veliko spremenila svoje Nobe. Svečano akademijo ob Jub'leju bi lahko označili kot ^riJetno, priložnosti nadvse pridno, saj so v kulturnem pro-^arnu nastopili violončelist i.''oš Mlejnik, sopranistka j*ra Miejnik, organist Tone K°točnik, dramski igralec Pavel *avnohrib pa je iz jubilejnega "Omika prebral nekaj prispev-nekdanjih profesorjev in 'Jakov. Manjkala ni tudi bese-a dijakinj, ki so ob obletnici Gimnazije izdale pesniško zbirko. Seveda ni šlo brez priložnostnih in slavnostnih govorov, ki so izzveneli, kot je seveda prav, predvsem v zahvalo vodstvom in profesorjem Gimnazije, ki so to pomembno ustanovo v petih desetletjih vodili in na njej delali. V pozdravnem govoru je škofjeloški župan poudaril, da se zavedajo, da so otroci in mladi najdragocenejše, kar imamo, zato se trudijo ustvariti najboljše možne pogoje za delo. Žal država po njegovem mnenju pri tem ne izpolnjuje danih obljub in obregnil se je ob dejstvo, da se taki slovesnosti ni pridružil minister za šolstvo. Bolj poetična je bila direktorica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Metka Zevnik, ki je proslavo označila kot "zlato poroko" med šolo in mestom in opozorila, da je prav šola zlata podlaga mesta. Zagotovila je, da si bo zavod za šolstvo priza- deval še bolj oplemenititi delo v šolah z mladimi. Posebne pozornosti in aplavza pa je bil deležen slavnostni govor ravnatelja Gimnazije Marjana l.u-ževiča, ki je izrazil prepričanje, daje morala biti šola, ki je dala v krogih umetnosti, znanosti in javnega življenja tako veliko uveljavljenih imen, dobra'šola. Gimnazija je v petdesetih letih rasla od prvotnih 4 oddelkov na današnjih 24, naloga vseh, ki delajo z mladimi, pa je celostno razumeti razum mladih in čus- tva, vlogo znanosti in umetnosti, harmonizirati vzgojo srca in razvoj intelekta. Opozoril je, da je današnja šola stresna, odgovorov o tem, kako jo napraviti bolj prijazno, pa še ni, in izrazil prepričanje, da se bo upanje na boljše materialne pogoje za delo končno le uresničilo. Na akademiji so se posebej pozorno zahvalili nekdanjim ravnateljem in dolgoletnim profesorjem te šole, po akademiji pa je bil še priložnostni družabni sprejem. • Š. Žargi Novi zvonovi v kranjskogorski farni cerkvi Lepša pesem bronastih zvonov Slovesen dan za Kranjsko ob prisotnosti botrov posvetil Goro: slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode je za božjo službo dva večja in dva manjša bronasta zvonova v kranjskogorski cerkvi. sanjska Gora, 10. oktobra - Minulo s°boto Je bilo v Kranjski Gori nadvse složno, saj je slovenski nadškof in metropoli dr. Franc Rode pred številnimi verniki, a°niačimi in tujimi gosti blagoslovil štiri bronaste zvonove, ki so jih nato dvig-v zvonik farne cerkve v Kranjski Gori. y številnih gorenjskih župnijah so že 2arnenjali stare cerkvene zvonove z bro-nastimi, ki ubrano pozvanjajo, vabijo verske k bogoslužju in oznanjajo lepe in postne trenutke. j*red letom dni so se za zamenjavo sta-V} železnih zvonov v župnijski cerkvi dločili tudi v Kranjski Gori, kjer so do !,IVe svetovne vojne imeli bronaste zvono-vendar so jim jih tedaj vzeli za potre- be vojske. Bronasti zvonovi so bili zamenjani z železnimi, ki so jih izdelali na Jesenicah. Nikoli ni bilo dovolj denarja, da bi železne zamenjali z bronastimi, ki veliko lepše zvenijo - pravi zvon je le bronast zvon. V Kranjski Gori so imenovali odbor za zbiranje denarja za nakup oziroma vlivanje štirih bronastih zvonov. Eden prvih prispevkov je bil prispevek občine, saj so se občinski svetniki odločili, da namenijo svoj prispevek za nakup zvonov. Denar - skupna vrednost je okoli 10 milijonov tolarjev - so prispevali tudi drugih sponzorji, posamezniki, družbe in podjetja, tako, da so minuli konec tedna v Kranjsko Goro že pripeljali štiri nove bro- naste zvonove. Na slovesnosti ob cerkvi seje kljub slabemu vremenu zbralo veliko ljudi, ki so prisostvovali blagoslovitvi zvonov in dvigu vseh štirih zvonov v cerkveni zvonik in se nato zbrali pri maši. K bogoslužju bodo vernike vabili štirje zvonovi: veliki zvon, ki so ga imenovali Marija zvon, drugi veliki zvon je svetega Andreja zvon, manjša pa sta Slomškov in Florjanov zvon. Prvi je težak več kot dve toni, drugi tono, tretji okoli 800 kilogramov in četrti, mali zvon 500 kilogramov. Novi zvonovi in njihova uglašena pesem v Kranjski Gori ne pomenijo le velike pridobitve za samo župnijo in vernike ter druge domačine, ampak tudi za sam turistični kraj. • D. Sedej Skupno praznovanje štirih krajevnih skupnosti pod Kriško goro v Gozdu V vas še vedno po makadamu Nekdanji borci so se zavzeli, da bi cesto do Gozda asfaltirali, kar bi omogočilo napredek vasi. '*8n i °"t*°',ra " Pre(* 5© leti je okupator požgal enajst hiš in jaj0 a' 62 ljudi iz vasice Gozd. Tega dogodka se že 42 let spominih °^ skuPnein prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, •etos"-6 ln Senično- Kot so menili borci Kokrškega odreda ob Ujem srečanju, vas potrebuje napredek. ti05tečanJe v Gozdu je priložil^ 23 obujanje spominov iz doSg.£e Preteklosti, pregled vani V v sedanjosti in sno-£ato načrtov za prihodnost. sta>. Se pr' zavetišču Planinko* društva Križe vedno zbe-doij stevilni borci, prebivalci iz k ln domačini. Kljub dežju £td tUdMetos lako-ti prj Sednik krajevne skupnos- dptlVj'j ava Jože Sparovec je poz- hj[ obrane, med katerimi jc *Lsr! Poslanski kandidat Tr*ič Marko Valjavec iz Jene t: Seznanil jih je, da orne- 'nance zadostujejo komaj za zimsko vzdrževanje cest in stroške javne razsvetljave. Zato so pri uresničevanju razvojnih načrtov povsem odvisni od občine. Napredek je vseeno viden v vseh štirih krajevnih skupnostih. V Križah so uredili avtobusno postajo, dokončali mrliške vežice in popravili razsvetljavo. Sebenje so dobile novo cesto do Žiganje vasi, tam pa je obnovljena cerkev. V Seničnem so zgradili nov vodovod, asfaltirali del vaške ceste in uredili jedro vasi. Lepši je tudi center Pristave, kjer so popravili javno razsvetljavo. Nekaj načrtov še čaka na uresničitev, tudi asfaltiranje ceste v Gozd. O preteklosti vasi, ki je imela med drugo svetovno vojno 11 hiš z 62 prebivalci, je spregovoril predsednik krajevnega združenja ZZB NOV Križe Janez Ribnikar. Poudaril je, da so bili partizani deležni gostoljubja domačinov že prvo leto vojne. Kar 26 vaščanov se je aktivno vključilo v osvobodilni boj, 7 pa je dalo življenja. Najhujša tragedija je Gozd doletela 7. oktobra 1944, koje po spopadu s partizani okupator požgal hiše in izgnal prebivalce. Po vojni so vas obnovili, a je še vedno ogrožen njen obstoj. Komandir 2. čete 3. bataljona Kokrškega odreda Andrej Zupan je strnil spomine na svoja doživetja v tej vasi, ki ni poznala izdajalca. Menil je, da si zaradi pokončne drže prednikov sedanji prebivalci zaslužijo napredek, zlasti posodobitev ceste. Kot je ugotovil župan Tržiča Pavel Rupar, vsega ni moč narediti naenkrat. Cesto bodo asfaltirali v prihodnosti, domačini pa bodo morali poskrbeti za vračanje družin. Svečanost so tudi letos obogatili s kulturnim sporedom učenci OŠ Križe pod vodstvom Anke Ahačič in Marije Teran. Ob zvokih citer sta zapela Marjan Beton in Jože Gorenc iz Kranja, na harmoniko pa je zaigral Srečko Štcrn iz Zabreznice, borec Kokrškega odreda. Prireditev so nadaljevali z družabnim srečanjem. • S. Saje Janez Langus drugi na evropskem tekmovanju mladih znanstvenikov Kranj, 10. oktobra - Janez Langus, dijak četrtega letnika Gimnazije Kranj, se je konec septembra udeležil 12. tekmovanja Evropske unije za mlade znanstvenike v Amsterdamu. S svojo nalogo Aerodinamika in s posebno napravo, vetrovnim kanalom, ki jim dokazuje aerodinamična gibanja, je pred dvema letoma zmagal na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev. Na evropskem tekmovanju pa je njegova naloga osvojila drugo mesto. Dobil je nagrado za izvirnost Evropskega patentnega urada. Janez je odličen dijak, ki se bo najbrž odločil za Študij strojništva, zanima pa ga vse v zvezi z letalstvom in ne le teoretično. Poleti se je namreč v Lescah začel tudi praktično ukvarjati z jadralnim letalstvom. • D.Ž. 200 "republikancev" na Hrušici Hruška, 10. oktobra - Na drugem srečanju "republikancev" na Hrušici se je letos v kulturnem domu na Hrušici zbralo okoli 200 ljudi, ki so na srečanje v rojstni kraj prišli z vseh slovenskih krajev. "Republikanci" so bili prvi Hruščani, železničarji, ki so pred sto leti prišli na Hrušico graditi železniški predor in se tu naselili. Prihajali so iz različnih krajev in svoje naselje imenovali "republika". Bili so zgledno organizirani v različnih društvih, imeli so godbo na pihala in druge kulturne skupine. Čeprav so morali trdo delati in skromno živeti, se še danes njihovi otroci radi spominjajo svoje mladosti in se v velikem številu odzovejo povabilu na prijateljsko srečanje na Hrušici. • D.S. Ureditev Vrbe, postavitev spomenika Žirovnica, 10. oktobra - Občinski svet Žirovnica je že sprejel projekt Vrba 2000, ki vsebuje postavitev kipa Franceta Prešerna, ureditev prireditvenega in parkirnega prostora ob proslavi 200-letnice Prešernovega rojstva. Za ureditev Vrbe so izdelali kar nekaj idejnih rešitev prometne ureditve. Spomladi so izvedli javni natečaj za pridobitev novih idej in ureditev prostora. Vrednost vseh del, kot je ureditev ceste, pločnika, postavitev spomenika, se ocenjuje na 30 milijonov tolarjev. Predračunsko vrednost so povečale zahteve Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj so v bližini kulturni spomeniki in varovanje kulturne krajine - parkirišče mora biti v travni izvedbi, postavljeni morajo biti granitni robniki in tlakovani pločniki. 3. decembra naj bi torej v Vrbi zelo slovesno odkrili Prešernov doprsni kip, za katerega je izdelal bronasti odlitek Vasja Ulrih. • D.S. Cestam na Trati nazdravili Škofja Loka, 9. oktobra - V soboto popoldne je namesto slavnostne otvoritve Krajevna skupnost Trata pripravila družabno srečanje ob uspešnem zaključku del pri izgradnji kanalizacije, prve faze plinovoda ter obnove vodovoda in ceste. Kot smo že poročali, se je na tak način, po skoraj desetletju načrtov in obljub in več kot dveletnem delu uresničila želja prebivalcev vasi Trata, ki so morali dosedaj predvsem prenašati hrup in onesnažen zrak bližnje industrijske cone, urejene pa niso imeli niti osnovne komunalne infrastrukture. Želje in zahteve TraČanov s tem še zdaleč niso izpolnjene, saj pričakujejo še ureditev prometa čez železniško progo, dovoza do tovarne Termo, sanacijo vplivov na okohe in ureditev prostorskih dokumentov. Na srečanju se je zbrala dobesedno cela vas, predstavniki številnih izvajalcev del in nadzora ter predstavniki občine. Kot so zapisali na vabilu, so za prigrizek ob tej priložnosti poskrbeli sami, za žejo in zdravico pa župan. • Š. Ž. Razpisali petnajst štipendij Bohinjska Bistrica - Bohinjska občina je ena redkih v Sloveniji, ki vsako leto podeljuje občinske štipendije. Za letošnje šolsko leto je razpisala petnajst štipendij, do katerih so upravičeni dijaki ter študentje višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, ki se redno izobražujejo in izpolnjujejo tudi nekatere druge pogoje. Poleg višine osebnega dohodka staršev je eden od pogojev tudi najmanj dober uspeh v preteklem šolskem letu. Občina bo poleg štipendij podelila letos tudi dve nagradi po 50 tisoč tolarjev za diplomsko nalogo s področja turizma, gospodarstva in urejanja prostora. Na razpisu lahko sodelujejo študentje, ki so diplomirali letos ali še bodo. • CZ. Kdaj k županu in podžupanu Bled - Župan mag. Boris Malej je dopolnil odredbo o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v občinski upravi. Po novem sprejema župan občane in druge stranke v sredah od 10. do 12. ter od 14. do 16. ure, podžupan v torek od 11. do 14. ure ter v petek od 10. do 12. ure, obisk pa je treba predhodno najaviti v tajništvu občinske uprave. Zadnji delovni dan pred prazniki oz. dela prostem dnevu zaključijo z delovnim časom in uradnimi urami ob enih popoldne. • CZ. Gobarska razstava v Kranju Kranj, 10. oktobra - Gobarsko društvo Kranj, ki že po tradiciji prireja vsako leto oktobra Gobarsko razstavo, jo bo pripravilo tudi letos. Razstavo bodo pripravili na Gorenjskem sejmu v Kranju, odprli pa jo bodo jutri (sreda), 11. oktobra. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure do vključno sobote, 14. oktobra. Predsednik društva Božo Malovrh je pred razstavo povedal, da so v teh dneh gobe "dobro" odgnale, zato bo temu primerno bogata tudi letošnja razstava. V društvu pričakujejo, da bodo tokrat lahko predstavili kakšnih štiristo vrst gob, kar je tako rekoč rekordna predstavitev v tem delu Evrope. Društvo še posebej vabi na razstavo šolske skupine, za katere je vstop prost. • A. Ž. ■ mmt gm* ^%Uf% mm m^m Ifilf lil mf\D #*I M Mm UUKENJdlilffl UDVIN Mojstrana, 9. oktobra - Prejšnji četrtek je Planinska zveza Slovenije skupaj z Zunanjim ministrstvom organizirala srečanje razširjenega vodstva PZS, v katerem so bili: predsednik, podpredsedniki, načelnik združenja gorskih vodnikov in načelnik za odprave v tuja gorstva s člani diplomatskega zbora in tujimi predstavniki akreditiranimi v Sloveniji Namen srečanja je bil predstavitev alpskega dela Slovenije tujim diplomatom, saj so prav oni tisti, ki lahko na najbolj neposreden način predstavijo atraktivnost, mikavnost in turistično ponudbo našega gorskega sveta v njihovih domovinah. • N. Ekar Prva trgatev na Šmarjetni gori Na sončnem pobočju pod hotelom Bellevue je bil letošnjega maja urejen vinograd in 5. maja so svečano posadili prvo trto, potomko 400 let stare vinske trte modre kavčine iz mariborskega Lenta. Kranjski občini jo je poklonilo mesto Maribor, skrbnik trte pa je Hotel Bellevue, ki tako nadaljuje tradicijo vinogradništva na Šmarjetni gori, ki je zamrlo v začetku šestnajstega stoletja. V vinogradu naj bi bile do pomladi posajene trte iz vseh slovenskih vinorodnih pokrajin, trenutno pa poleg mariborske že rasteta vipavska in prleška. V soboto je bila s priložnostnim programom v novem vinogradu prva trgatev. Podžupan mestne občine Kranj Štefan Ka-doič je pod budnim očesom Slaveka, predstavnika trgačev z Malečnika, ki vsako leto potrgajo pridelek na sloviti trti na Lentu, obral prvo grozdje v novem vinogradu. Gostiteljica Anica Jekovec Praprotnik je narezala malico za trgače, med katerimi je bil tudi predstavnik Maribora Vasja Samec, trgatev pa se je nadaljevala s pecljanjem ih prešanjem grozdja, ki ga je opravil g. Slejko iz vinske zadruge Zaloščan, in seveda s pokušino mošta. Izmed prinesenega grozdja za sodelovanje v nagradni igri "NAJTEŽJI GROZD 2000" je najvišjo težo dosegel grozd, ki ga je prinesel Ivan Furlan iz Ljubljane. Tehtal je kar 2,28 kg. Prireditev se je nadaljevala ob zvokih prav za ta dan sestavljenega ansambla "Domači muzikantje" in kasneje skupine Karizma. Za obiskovalce so v hotelu Bellevue pripravili tudi posebno kulinarično ponudbo. • A. M Bled, 10. oktobra - Na letni skupščini Gorenjskega zdravniškega društva so v četrtek na Bledu znova podelili zlati prstan Gorenjskega zdravniškega društva in priznanja dr. Gregorja Voglarja. Častni zlati prstan je letos prejela Alenka Mencinger, dr. med., pionirka preventivne zaščite zob pri šolski mladini (na sliki ji priznanje izroča predsednik Gorenjskega zdravniškega društva mag. Branko Lubej, dr. med.), priznanji pa zdravnika Tihomir Rizner, dr. med. za razvojne prispevke na področju porodništva in prenatalnih posegov, in Milan Gorenjšek, dr. med. za uspešno uvedbo in vodenje zasebnega diagnostičnega centra na Bledu, sicer pa vrhunski specialist na področju gastroenteroloških obolenj. • Foto: G. "Kavčič Pogodba za gasilsko stanovanjsko stavbo Radovljica - V petek so Občina Radovljica, podjetje Alpdom Inženiring Radovljica, gasilsko društvo Lesce in gorska reševalna služba Radovljica podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju pri izgradnji gasilsko stanovanjske stavbe v Lescah. Z zgraditvijo stavbe bo občina pridobila 231 kvadratnih metrov prostorov za leske gasilce in 78 kvadratnih metrov za gorsko reševalno službo, Alpdom pa 1.267 kvadratnih metrov stanovanjske površine za prodajo. Celotna vrednost naložbe je okrog tri milijone mark v tolarski protivrednosti, z gradnjo pa naj bi zaključili ob koncu prihodnjega leta. • CZ. Slovesnost v občini Cerklje Odprli so prvi dve cesti Odprli prvi dve cesti iz letošnjega programa obnove cest v občini Cerklje, v Zalogu ter v Poženiku in na Pšati. Zalog, Poženik, Pšata, 10. oktobra - V petek in nedeljo so krajani Zaloga ter Pšate in Poženika pripravili majhni vaški slovesnosti, ko so predali namenu obnovljene ceste. Gre za obnovljene ceste, za katere je spomladi župan občine Cerklje Franc Čebulj podpisal pogodbo s Cestnim podjetjem Kranj za 230 milijonov tolarjev. V Zalogu so predstavniki vaške skupnosti prvi pridobili vsa potrebna soglasja las- Župan Franc Čebulj in predsednik vaške skupnosti Boris Kožar sta odprla cesto, blagoslovil pa jo je cerkljanski župnik Stanislav Gradišek. tnikov zemljišč, zato so bili tudi prvi ^ vrsti za obnovo cest. Na slovesnosti, ki s° jo v petek zvečer pripravili v Zalogu, se Je župan Franc Čebulj zahvalil vsem, ki s° aktivno pripomogli pri izvedbi teh nalož' Vaščani pa so se zahvalili njemu, saj s°. razen ceste Zalog - Lahovče letos pridobi'1 tudi dve stanovanji v šoli in prostor ^ gasilce, več kot kilometrski odsek ceste proti Jurčkovi Dobravi, s skalami obložen0 brežino suhega grabna in ojačani čezenj,'dve cesti v naselju Trata... Hkraf1 pa je predsednik vaške skupnosti Bor'5 Kožar nanizal tudi ostale načrte, ki si J'j1 upajo ob podpori občine kmalu uresničil Odprtje ceste Zalog Lahovče so posprefl11' li s kulturnim programom, ki so ga obog3' tili otroci iz podružnične šole v Zalogi kitarist Klemen Fajfar, plesalca Sara 1,1 David Prestor ter mali folkloristi Penziofl3 Jagodic iz Vopovelj. Gradnja ceste Zalog' Lahovče se nadaljuje tudi v sosednji va» česar pa se bo občina lotila skupaj z M1' nistrstvom za okolje in prostor. • D. Z. Gorenjski upravni delavci niso zadovoljni Plače zaostajajo za drugimi Zaposleni v občinskih in državni upravi ugotavljajo, da s plačami zaostajajo za šolstvom, zdravstvom, celo avtoprevozniki, sindikalno razdrobljeni pa premalo dosežejo. Kranj, 10. oktobra - Ti sindikati, povezani v republiški odbor sindikata upravnih delavcev Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, delujejo po občinah in upravnih enotah. Prejšnji teden so se v Kranju sestali predstavniki teh sindikatov, ki delujejo na Gorenjskem, čeprav formalno nimajo skupnega organa. Povabili so tudi predstavnika svoje krovne organizacije. Plače upravnih delavcev zaostajajo za plačami primerljivih poklicev v ostalih družbenih dejavnostih. Dokaz za to je denimo dejstvo, da je kar 70 odstotkov zaposlenih v občinskih in državni upravi prejemalo draginjski dodatek, dokler je bil še v veljavi. Ob dejstvu, da je v upravi kar 70 odstotkov zaposlenih z višjo in visokošolsko izobrazbo, je to zelo žalostno, so ugotavljali gorenjski upravni delavci. Če bi bili sindikalno trdnejši, bi pri plačah lažje kaj dosegli. Toda članstvo jim usiha, v sindikat je vključenih le še kaka polovica zaposlenih, pogajalsko moč pa slabi tudi dejstvo, da sindikati delujejo razdrobljeno. Zadnje so utemeljevali z odcepitvijo davčnih delavcev od prej skupnega sindikata. Da se zlasti mlajši delavci neradi vključujejo v sindikat, sindikalni aktivisti pa pri delodajalcih težko izposlujejo sicer zakonsko priznane pogoje sindikalnega delovanja. Zdi se jim tudi, da so za pogajanja z dobro podkovanimi nasprotniki (župani, načelniki upravnih enot in direktorji občinskih uprav) premalo usposobljeni, krivdo za to pa med drugim pripisujejo tudi temu, da jim njihova panožna sindikalna organizacija ne omogoča brezplačne udeležbe na seminarjih. Tudi z njihovimi konferencami niso preveč zadovoljni, najbolj pa jim manjka povezovalni organ, ki bi jih združil na ravni Gorenjske in s tem okrepil njihovo sindikalno moč. Predstavnik republiškega odbora upravnih delavcev pri svobodnih sindikatih je predlagal sklic zborov zaposlenih v državnih organih in njihovih predstojnikov, da bi rešili predvsem vprašanje pogojev sindikalnega dela. Sicer pa je navrgel nekaj podatkov o članstvu v sindikatih upravnih delavcev, ki je bilo pred reorganizacijo uprave 80-odstotno. Sedaj je v upravi kakih 13 tisoč članov, od 193 občin pa je sindikat organiziran v 63 občinah. Ce želijo članstvo povečati, je zaposlenim treba približati ugodnosti, med drugim brezplačno pravno pomoč. Spomladi pa je ta sindikat (eden od šestih reprezentativnih) s pet tisoč podpisi pri vladi uspel s posebno uredbo o dodatkih pri vladi doseči za tri odstotke višje plače. To je neskladje s plačami v ostalih družbenih dejavnostih nekoliko zaprlo. V prihodnje se bodo ti sindikati ukvarjali s sistemizacijo delovnih mest v upravi, kjer so težave zaradi različno vrednotenih delovnih mest na enakih delih. • D. Z. Žlebir Kranj šele po šestih letih razglaša kulturne objekte javnega pomena Da objekti ne bi "ušli" kulturi Pomen razglasitve javnega interesa, ki ima podlago v decembra 1994 uveljavljenem zakonu, je predvsem v zaščiti kulturne namembnosti nekaterih objektov. Kranj, 10. oktobra - Zakon, ki je začel veljati 17. decembra, 1994, se nanaša na objekte in opremo, ki so bili na ta dan javna oziroma družbena lastnina, namenjeni pretežno za opravljanje kulturnih dejavnosti, kot so knjižnice, muzeji, kulturni domovi, dvorane z odri v večnamenskih domovih, prostori krajevnih kulturnih društev in podobno. Zakaj v Mestni občini Kranj javnega interesa na področju kulturnih objektov v šestih letih niso uspeli razglasiti, ni jasno. Na srečo v tem času ni bilo primera, ko bi zaradi "podjetniškega" duha kateri od teh objektov izgubil svoje kulturno poslanstvo, čeprav bi se po treh mesecih od uveljavitve zakona to tudi lahko začelo dogajati. Predlog za razglasitev javne infrastrukture na področju kulture so v upravi Mestne občine Kranj pripravili za septembrsko sejo mestnega sveta. Na seznam so uvrstili prostore in opremo Prešernovega gledališča, gradu Khislstein, Mestno hišo, Prešernovo hišo, obrambni stolp, Layer-jevo hišo, Škrlovc, muzejsko sobo v hiši Simona Jenka in vaško hišo na Rupi. Objekti, ki so v upravljanju javnih zavodov, so v občini že sicer zavarovani pred morebitnim trgovanjem z občinskim odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Kranj za kulturni in zgodovinski spomenik. Kljub temu sta na seznamu razglasitve tudi Prešernovo gledališče in Prešernova hiša, ki sta "padla" v denacionalizacijski postopek. Za Prešernovo hišo je bil postopek z odločbo kulturnega ministrstva končan v prid mestne občine, ki si prizade- zaključen, so mestni svetniki županu VxQ va, da bi tudi gledališče ne bilo vrnjeno v lagali, naj gledališče izvzame, na sezna1^ naravi. Glede na to, da denacionalizacijski javne infrastrukture na področju kultih postopek za Prešernovo gledališče še ni pa naj uvrsti Prešernov gaj. • H. J. Stražišče pri Kranju, 10. oktobra - Vstražiškem kulturnem domu je bilo v petek zvece? živahno, kajti tu so se po petinštiridesetih letih srečali učenci stražiške osnovne šole, k1 so bili rojeni leta 1940 in so prve šolske korake naredili jeseni leta 1947. V starti1 lesenih nemških barakah so bili tedaj trije prvi razredi. Dobra udeležba je bila, so ug^ tavljali, saj jih je od 104 prišlo blizu 80, enajst pa je že pokojnih. Da je do srečanja prl' šlo, ima največ zaslug Cvetka Jekovec - Renko, kije s pomočjo drugih sošolcev nan'dj' la spisek vseh - razkropljeni so po vsej Sloveniji in zamejstvu, celo v Ameriki - in vodi'a pripravljalni odbor za organizacijo srečanja ter pridobila celo nekaj sponzorje* Srečanje je bilo prisrčno, veselo, mnogi od njih se niso videli vse od končane nižje glftt' nuzijc v Stražišču. Povabilu na srečanje sta se odzvali tudi dve nekdanji tovarišici, kis« še vedno dobro držita, to sta Meta Oblak, ki jim je vbijala v glavo osnove kemije, tč Dragica Prek, kije na šoli učila ročno delo in nekaj časa celo vodila šolski pevski zhoft • D. Dolenc, foto: M. Smerd*' GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjak Gospodarska zbornica Slovenije o hitrejšem tehnološkem razvoju Minister za znanost le za kratke hlače Minister za znanost si lahko ukroji le kratke hlače, nekaterim drugim ministrom blago celo ostaja v zalogi. Kranj - Na nedavni seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije smo slišali veliko pikrih na račun (ne)spodbujanja tehnološkega razvoja. Najbolj slikovita je bila prispodoba o mi jjistrovih kratkih hlačah, ki jo je izrekel Širne Oblak iz Leka. Ministru za znanost in tehnologijo dr. Lojzetu Marinčku tudi °b tej hudomušni pripombi ni ušel nasmeh, saj je stvarnost pre-yeč grenka. Zakon o podpori gospodarskim družbam in razvo-•!u novih tehnologij ter odpiranju razvojnih enot je bil sicer sprejo« toda denarja zanj še ni, saj bo zagotovljen šele s prodajo "•"žavnega premoženja. Gospodarska zbornica Slovenje je na seji upravnega odbora Posebno pozornost posvetila Podpornemu okolju za tehno PSki razvoj v Sloveniji, prisostvoval ji tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze ^Winček. Tako pripravljeno gradivo kot razprava je bila eno Samo jamranje' in s tem poka-2a'a, da pri nas še ni dozorelo sPoznanje, kako pomembna so na tem področju strategija in JJ'z ukrepov, ki so jih druge države že s pridom uporabile. Slovenija na peti do Sesti tehnološki stopnici, vseh je petnajst pi vključevanju v Evropsko UniJo bo pomembno vlogo odirala tehnološka raven slovens-Ke industrije, ki je sedaj v povprečju na petem do šestem mes-^ na lestvici, ki ima kar pet-PvSt stopnic. Znanje ni smotr-110 uporabljeno^ izobrazbena 8Cstava v gospodarstvu pa je J'aba. Naj vse skupaj prepusti-^delovanju trga, seje vprašal Podpredsednik gospodarske *°ornice Samo Hribar - Milic. ■°do torej še naprej ugašali dvojni oddelki v industriji, ra-žlskoval ci pa jo bodo zapuščali? ^ zadnjem desetletju je bilo .Prejetih kar nekaj programov dokumentov, da tehno-skega razvoja ne bi prepustili Bolj delovanju trga. Vendar so Sl bolj ali manj ostali sami sebi .arnen. Vlaganja v znanost, ž°braževanje in razvoj so še Lestvica tehnološke razvitosti ima petnajst stopenj. Prvo predstavlja pletenje košar, izdelovanje zobotrebcev in podobne stvari. Petnajsto pa sistemi umetne inteligence, protiraketni sistemi Patriot, tehnologije super prevodnosti in podobno. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Slovenija na peti do šesti stopnji, kamor denimo spada izdelava armaturnih ventilov, enostavnih orodij za kovinsko industrijo, rotacijskih strojev, zahtevnih hladilnikov, varilnih aparatov, furnirja in vezanih ptosč, splošnega pohištva, specialnih lepil, kozmetike, umetnih smol in podobno. edno skromna, poleg tega so zdrobljena, znanstveniki in 2lskovalci so premalo poveza-'2 gospodarstvom, spodbude -l davčnih do dotacij - so Skromne. D ani je bil sprejet zakon o b3- .°r' gospodarskim družin arn in razvoju novih tehnologij j* odpiranju razvojnih oddel-y0v v obdobju 2000 - 2003. j^dar je ostal le črka na papir-jj? saj za njegovo uresničitev še s, °ilo zagotovljenega denarja, L f*aJ 13,3 milijarde tolarjev. ničt0S te^a denarja ni bilo še bolj pičla državna Podpora tehnološkemu M nol0 razvoju 'nistrstvo za znanost in teh- Hol -lJO ^e za sP°dbujanje teh-oškega razvoja pred leti na-"fa JJato 30 odstotkov sredstev, in ,Te'ež Je nato vztrajno padal še fi2adnJiri dveh letih znaša le Je u.pdstotkov. V zadnjih letih v 2adnjih dveh letih znaša le od 'ošk*'° Za sPodbujanje tehno rj0 ,e|a razvoja namenjenih 1,6 ^ >8 milijarde tolarjev, pri če-8re za več različnih na- menov. Ker je precej denarja angažiranega za večletne projekte, letno razpišejo le 300 do 500 milijonov tolarjev. Poleg tega ministrstvo deloma plačuje nove doktorje in magistre znanosti, ki delajo v gospodarstvu, in pospešuje odpiranje razvojnih centrov, ki so namenjeni prenosu znanja v gospodarsko prakso. Precej gospodarskih družb je v zadnjem desetletju zaprlo ali zmanjšalo svoje razvojne oddelke. Danes je v gospodarstvu le približno 160 razvojno raziskovalnih enot s 1.400 strokovnjaki, ki se ukvarjajo z inovacijami in razvojnimi nalogami. Pred letom 1990 je v gospodarstvu delalo več kot 4 tisoč razvojnikov. Gospodarstvo samo ne bo moglo hitro povečati svojih razvojnih zmogljivosti, poleg tega brez razvojnih enot v gospodarstvu Slovenija ne bo mogla izrabiti vseh možnosti, ki jih ponujajo razvojni skladi EU. Pri vsem tem ima naša država kaj slabo računico. Ekonomisti so namreč izračunali, da se državi vložek v obliki dotacije v uspešen projekt v državni proračun povrne že v dveh do treh letih. Podpore so potemtakem ekonomsko opravičljive naložbe, naša država pa je z njimi vse bolj skopa. Čakajoč na prodajo državnega premoženja Parlament je lani sprejel zakon, ki gospodarskim družbam v štirih letih in sicer leta 2000 do 2003 skupaj zagotavlja 13,3 milijarde tolarjev podpore za tehnološki razvoj. Izvedbeni predpis bi moral biti sprejet marca letos, vendar ga še vedno ni. Vse se je namreč ustavilo ob denarju, saj je bila podpora tehnološkemu razvoju uvrščena v t.i. del B proračuna. Torej v tisti del, ki je odvisen od prodaje državnega premoženja. Tega pa seveda še ni in težko je verjetn, da se bo letos zgodilo kaj po- membnejšega. Denar bodo torej prinesle šele kupnine, kar pomeni, da je uresničevanje zakona odloženo najmanj za leto dni. Poleg tega bo do prvotno zamišljena pomoč oziroma nepovratna sredstva spremenjena v ugodna posojila oziroma v povratna sredstva. Vladni izvedbeni program še vedno ni sprejet, predvideno pa je bilo, da bi s skupnimi razpisi ministrstev zagotovili 4,45 milijarde tolarjev, s kupninami pa dodatne 3 milijarde tolarjev. Vendar je vse to praktično žal že preteklost. Dober zgled je lahko Irska Na področju razvoja, inovacij in znanstveno raziskovalne dejavnosti je Sloveniji dober zgled lahko Irska. Članica EU je kot revna dežela postala leta 1973, danes je država z zelo visoko gospodarsko rastjo, v letih 1995 do 1997 je bila celo 16,1-odstot-na. Zanimiv je podatek, da se ljudje, ki so stari od 25 do 34 let, ponašajo z največjim številom visoko izobraženih med Aanalize kažejo, da se gospodarstvo vse bolj razslojuje, po eni strani je vse več tistih, ki imajo spodoben razvoj, in po drugi strani tistih, ki nimajo nikakršnega. V Leku za razvoj namenjajo dvanajst odstotkov izkupička, kar je za naše razmere ogromno. Širne Oblak iz Leka pa je dejal, da Američani in Japonci zelo veliko namenjajo za razvoj, saj so uspešna te razvojno naravnana podjetja. državami OECD. Irski je uspelo ustvariti poslovno okolje, ki spodbuja inovativnost celotne družbe in s tem hitrejši gospo darski razvoj. Irci so se zavedali, da je njihova edina možnost dohitevanje najbolj razvitih držav. Ker so to hoteli napraviti, jim je tudi uspelo, pri tem pa so s pridom uporabljali evropske in druge sklade. Vendar so znali denar, ki so ga dobili, spretno in učinkovito povezati z lastnimi napo ri, predvsem pa z angažiranjem celotne družbe v smeri razvoja in napredka. • Marija Volčjak r 0sP°darstveniki so se jezili, da država ne zagotovi sredstev za *d V°{ne načrtc ki jih je sama sprejela. Andrej Mesaric iz VdA nJ° kemične industrije je dejal, da se proračun premalo uk- ota- Z razvo/em in da hi morali razvoj pospeševati z davčnimi pisavami. V Sloveniji imamo veliko ljudi v visokošolsko izobraz- $lr' 1 ^0sP°^arstvl* Pa tehnološko zastarelo opremo in premalo ^ .0vhJakov. Zato hi bi/o dobro, če bi bilo opravljanje doktorata da Zn° ^e^e po petletnem praktičnem podiplomskem delu v gospo* "T*"- Kar največ študentov pa bi morali pošiljati na delovno * <*ks0 v tuJino Sodelovanje Slovenskih in Avstrijskih železnic AS Express začel voziti Kranj - Na nedavnem sejmu v Zenici so slovenski in avstrijski železničarji predstavili skupni projekt, ki so ga poimeno vali AS Express (Austrian Slovenian Express). Gre za vlak, ki je v soboto, 7. oktobra, prvič odpeljal iz Ljubljane, zanj pa je značilno, da uporabnikom zagotovi prevoz "od vrat do vrat". Praktično to pomeni, da poskrbijo za dodatne prevozne storitve, ki jih stranke naročijo. Na mednarodnem sejmu ZEPS v Zenici v Bosni in Hercegovini se je predstavilo 37 slovenskih razstavljavcev, ki so zakupili 800 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Med njimi je bilo tudi nekaj gorenjskih in sicer Corona, Etiketa, Krek Rib-no, Merkur, Sava in Aquasava. Obrtna zbornica Slovenije pa je tja popeljala 28 obrtnikov. Na sejmu so se skupaj z železnicami BiH in železnicami Republike srpske predstavile tudi Slovenske železnice in sicer s projektom, ki so ga pripravili skupaj z Avstrijskimi zveznimi železnicami. Gre za vlak AS Express, ki je nastal v okviru koo-peracijskega sporazuma, z njim pa nameravajo povečati železniški promet v BiH in nazaj. Doslej se namreč ni povečeval zaradi slabe organiziranosti in previsokih cen, zato so strankam v Avstriji in Sloveniji ponudili celovite prevozne storitve. Strankam namreč ponujajo prevoz "od vrat do vrat", kar pomeni, da poleg vlakovne povezave poskrbijo tudi za dodatne prevozne storitve, kot so odvozi, prekladanje, carinjenje itd. Upravljanje AS Expressa poteka iz dveh središč, v Sloveniji je to Servisni center Ljubljana, v Avstriji pa Servicecenter Sucd. Zbirna železniška postaja za prevoz pošiljk je Ljubljana Zalog. Vlak bo vozil glede na količino tovora, najmanj enkrat na mesece in sicer ob sobotah. V BiH ustavlja na postajah Novi Grad, Doboj, Tuzla, Zenica in Sarajevo. Nove tehnologije Veliko mobilcev, malo internetnih priključkov Internet je pri nas razširjen med mlajšimi od 25 let, kar je bistvena ovira tako imenovane nove ekonomije. Kranj - Slovenski telekomunikacijski trg se odpira, pričakovanja pa so negotova, saj zaradi državnih monopolov prave konkurence še ni. Še vedno namreč tudi nimamo zakona o telekomunikacijah, ki bi urejal odprta vprašanja. Ob nedavnem sejmu Sodobna elektronika je pozornost vzbudila javna tribuna, ki jo je revija Telstar pripravila na temo "Nove tehnologije in koncentracija kabelskokomu-nikacijskih sistemov". Najprej so predstavili novo informacijsko tehnologijo in IP telefonijo, ki je po padcu berlinskega zidu doživela v srednji in vzhodni Evropi velik razcvet. Vanj je vključena tudi Slovenija, čeprav na nekaterih področjih še zaostajamo. Klasična zemeljska telefonija je po Evropi razmeroma enakomerno razporejena, Skandinavija je na vrhu opremljenosti z mobilno telefonijo. Slovenija veliko ne zaostaja, po evropskim povprečjem pa smo po številu osebnih računalnikov. Tako v Sloveniji sedaj beležimo le dvanajst internetnih priključkov na sto prebivalcev in pri tem zaostajamo za zahodnoevropskimi državnim, zlasti za Skandinavijo, kjer imajo 40 priključkov na sto prebivalcev. Posebej zaskrbljujoče pa je, da je pri nas internet razširjen predvsem med mlajšimi od 25 let, kar predstavlja bistveno oviro tako imenovani novi ekonomiji. Zategadelj jc IP telefonija, ki za telefonski promet uporablja in- ternetni protokol, pri nas razmeroma slabo razširjena. Vendar po drugi strani pri nas priključki kabelske televizije predstavljajo že 12 do 15 odstotkov vseh gledalcev televizije. Internet prek kabla je namreč pri nas še sorazmerno redek. Smele načrte ima na tem področju podjetje Telemach, vendar jih mu še ni uspelo uresničiti. Rok Mencelj iz podjetja Tele-kabel je dejal, da je kabelska mreža premalo razširjena, kjer obstaja, pa nimajo dovolj primernih vsebin, da bi jih prenašali. Kjer pa imajo omrežje in vsebino, pa cena storitev ni dovolj visoka, da bi se ta dejavnost splačala. Predsednik Združenja kabelskih operaterjev Marinko Hrvatin je dejal, da je v Sloveniji dovolj prostora le za enega in pol kabelskega operaterja. Zato je vprašljiva konkurenčnost in ekonomičnost manjših kabelskih operaterjev, ki se bodo morali v prihodnje združevati. Z nekaj deset tisoč naročniki pa je težko slediti no vim tehnologijam. Slišali smo tudi opozorila, da kabelski internet nima prave prihodnosti, saj ga bo že v nekaj letih nadomestil internet prek mobilne telefonije. Mariborski kabelski operater Milan Perko je opozoril, da je država na tem področju naredila premalo, saj ne spodbuja možnosti dela in študija na domu in na daljavo, kar bi zmanjšalo tudi probleme brezposelnosti. Letna konferenca kakovosti Vse večja pozornost kakovosti Kranj - V konferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav v Kranju bo v četrtek, 12. oktobra, potekala Letna konferenca kakovosti 2000, ki jo pripravlja Območna gospodarska zbornica Gorenjske. Pri Območni gospodarski zbornici Gorenjske deluje sekcija za kakovost, njena predsednica je Lidija Kočar, ki bo ob 9. uri odprla plenarni del konference. Uvodoma bosta spregovorila predsednik Slovenskega združenja za kakovost Raj-ko Novak in direktor Območne zbornice za Gorenjsko Andrej Prislan. Nato bo o vodenju kakovosti poslovanja sprego voril predsednik uprave Iskraemeco Kranj Nikolaj Bevk. Nove različice standardov I£0 9000 bo predstavila Danica Šprajcar z Slovenskega inštituta za kakovost, Viljem Strašek BVQI načrtovanje učinkovitih kazalcev sistema ravnanja z okoljem in sistema zdravja in varnosti, Iztok Kunšek z GZS pa globalni sistem kakovosti na primeru EU. V strokovnem delu srečanja bodo podrobno predstavili izgradnjo integralnega sistema kakovosti v Iskraemeco Kranj ter praktične izkušnje v gospodarskih družbah Niko Železniki, Jelovica Škofja Loka, Ekospekter Kranj, AV Stik Naklo in Merkur Naklo. Vodenje malih podjetij Kranj - Gospodarska zbornica Slovenije in njeno združenje podjetnikov je s sodelovanjem Gea College uvedel nov program usposabljanja podjetnikov, ki so ga poimenovali vodenje malih podjetij. Program je namenjen podjetnikom in vsem tistim, ki se želijo usposobiti na tem področju. Vsebuje praktične izkušnje oziro ma najuspešnejše podjetniške primere, razvili so ga strokovnjaki Visoke strokovne šole za podjetništvo iz Portoroža v sodelo vanju s Tellford College s Škotskega in Gea College ter ob podpori GZS. Denar so pridobili iz programa Phare Mocca. Vsem slušateljem, ki bodo pridobljeno znanje uspešno zagovarjali pred komisijo, bo zbornica podelila listino o usposobljenosti za vodenje malih podjetij. Umik delnic TBJ Jesenice Kranj - Ljubljanska borza je 4. oktobra iz trgovanja na prostem trgu umaknila delnice Tehničnega biroja Jesenice. Skupščina Tehničnega biroja Jesenice je 3. julija letos sklenila umakniti delnice s prostega trga Ljubljanske borze. V zakonsko določenem roku treh mesecev temu ni ugovarjal noben izmed delničarjev, ki se skupščine niso udeležili. Zato so bili 4. oktobra izpolnjeni pogoji za umik delnic. POSLI IN FINANC! _ ureja: Marija Volčjak _ Terme Snovik Kamnik Najbližje gorenjske toplice Po šestih letih priprav so konec minulega tedna v Snoviku položili temeljni kamen za začetek gradnje. Ob letu pokrit rekreacijski bazen in spremljajoči objekti. MEŠETAR Snovik, 9. oktobra - Ob letu bo Snovik, manjše naselje, devet kilometrov od Kamnika, imelo pokrit plavalni bazen s spremljajočimi objekti ob njem, parkirišča, razširjen most in urejen prostor ob bazenu za piknike. To je program prvega dela izgradnje term Snovik, ki so ga zastavili v četrtek popoldne, ko so ob sedanjem tako imenovanem pilotnem bazen pri Snoviku položili temeljni kamen za Terme Snovik. Snovik je manjše naselje v eni od stranskih dolin Tuhinjske doline v naročju kamniško savinjskih Alp. Se ne okrnjena dolina je tudi dragocen prostor, zato je razumljivo, da so z idejnimi zamislimi v ta prostor začeli posegati zelo skrbno. Snovik je sicer približno devet Po izgradnji rekreacijskega bazena bo na vrsti ureditev prometne in energetske infrastrukture, izgradnja zdraviliškega in rekreacijskega objekta vključno z bazeni in zdraviliškim paviljonom. Sledila naj bi izgradnja upravnega, gostinskega in spalnega dela term ter izgradnja parka, paviljona, sprehajalnih poti* Po tem pa še izgradnja štirih apartmajskih obje-tov in nazadnje še izgradnja tako imenovanega južnega spalnega naselja. kilometrov oddaljen od Kamnika v smeri proti Tuhinju. Pred šestimi leti 1994. leta je v okviru projekta CRPOV se je celotno naselje Snovik odločilo za študijo in uresničitev bodočih Term. Takrat je bila za krajane tudi prva predstavitev projekta in pilotnega bazena. Začetek priprav za uresničitev takšne zamisli pa je bila takrat v okviru projekta CRPOV tudi regulacija potoka Snovišek, urejanje javne razsvetljave, izgradnja vaškega znamenja. Hkrati so bila takrat izdelana tudi izhodišča za ureditev vasi, obdelane so bile podjetniške zamisli krajanov kot dopolnilna dejavnost termam. Pol stoletja raziskav Na območju Vaseno in Snovik so se raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode začele že v petdesetih letih. Kar pet- Minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek, kamniški župan Tone Smolnikar in direktor Term Snovik Ivan Hribar so položili temeljni kamen. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Poljanska cesta 2 4220 Škofja Loka razpisuje JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov - koles - koles z motorjem - drugih predmetov Javna dražba bo v sredo, 11. 10. 2000, ob 15. uri na parkirišču bivše vojašnice v Škofji Loki. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Dražba bo potekala po sistemu videno - prodano. najst raziskav je bilo od začetka do leta 1994. Zanje so bili še posebej zainteresirani v krajevni skupnosti Srednja vas v občini Kamnik. Nazadnje sta bili potem opravljeni še dve raziskavi v vasi Potok. Naročilo ju je podjetje Zarja Kovis. Prve raziskave so opravili strokovnjaki Raziskovalnega centra Rogaška Slatina. Ugotovili so, da je voda izredno čista in kvalitetna. Bogata je z magnezijem in kalcijem in še posebno primerna za pitje, kopanje, plavanje, masažo. Njena temperatura je na vrtini, ki je približno kilometer oddaljena od sedanjega pilotnega bazena 30,6 stopinje Celzija, pretok pa je 14 litrov na sekundo. Zanimivo je, da nekaj desetletne izkušnje kažejo, da ima voda izredno dobre učinke pri zdravljenju želodčnih težav, kožnih bolezni in po poškod- ujete Snovik imajo zaledje v bližini Ljubljane, Kranja, Domžal, Škofje Loke. Projekt je pomemben za nadaljnji razvoj Tuhinjske doline, Na začetku bo omogočil 15 delovnih mest, po izgradnji pa 160 in dopolnilne ter nove dejavnosti na kmetijah. bah. Znani so primeri, ko so po letu dni pozdravili rane na želodcu, ozdravili luskavico. Danes je termalna voda iz Sno-vika poznana domala že po vsej Sloveniji in tudi onkraj meje. Ponjo prihajajajo namreč iz različnih krajev. Tako imenovani pilotni bazen je začel obratovati pred šestimi leti. Do danes ga je obiskalo okrog 70 tisoč kopalcev. Hkrati so zadnja leta opravljali nadaljnje raziskave, ki so potrdile upravičenost izgradnje Term. Družba Terme Snovik Od 17. aprila letos deluje Družba Terme Snovik. Ima štiri družbenike in sicer občino Kamnik, Zarjo Kovis, Srečo Urankar (domačin in lastnik zemljišča) in Hranino kreditna služba Domžale. Družba je v prvi fazi začela izgradnjo pokritega, 500 kvadratnih metrov velikega plavalnega bazena, in spremljajoče objekte ter razširitev parkirišča in mostu. Predračunska vrednost prve faze znaša 580 milijonov tolarjev, za zdaj pa je zagotovljena polovica denarja. Pričakujejo, da bodo razliko pokrili novi družbeniki, ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem in izvedbeni projekt CRPOV. • A. Žalar Priložnost za mala podjetja Prvi podjetniški inkubator odprl vrata V prvem podjetniškem inkubatorju, ki so ga namesto v Kranju zgradili na Jesenicah, je 440 kvadratnih metrov sodobno opremljenih prostorov za podjetnike in mala mlada podjetja. Jesenice, 10. oktobra - Minuli "četrtek so slovesno odprli prostore prvega podjetniškega inkubatorja na Gorenjskem, ki ga je s pomočjo sredstev PHARE, ob sofinanciranju Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in občine Jesenice zgradila družba BSC - Poslovno podporni center, d.o.o., iz Kranja. Ob pozdravnih nagovorih jeseniškega župana in direktorja BSC sta inkubator odprla minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in vodja delegacije evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden. Prav v tem mesecu se v Bruslju odločajo o programih za čezmejno sodelovanje za naslednjih šest let. V programu PHARE čezmejnega sodelovanja je tudi izgradnja poslovnega inkubatorja oziroma poslovne cone na Jesenicah, za kar je namenjenih več kot 2 milijona evrov. V sodobno opremljenem prostoru inkubatorja na Plav-škem travniku je na voljo 440 kvadratnih metrov najemnih površin, kjer bo pod ugodnejšimi nekomercialnimi pogoji za najem na razpolago 13 prostorskih enot. V njem bodo našli svoje poslovne prostore podjetniki začetniki in mlada mala podjetja, poleg teh pa še tehnološko napredna in inovativna podjetja. Kot je dejal direktor BSC Bogo Filipič, je začetna najemna cena 750 tolarjev za kvadratni meter, v prostoru pa podjetja lahko ostanejo največ pet let. Najemniki bodo v inkubatorju dobili različne poslovne informacije, možno pa bo tudi povezovanje z italijanskimi in avstrijskimi podjetji ter ustanavljanje skupnih podjetij. Gradnja inkubatorja, ki so ga najprej hoteli zgraditi v Kranju, a tedanji župan zanj ni imel razumevanja, zato je prvi gorenjski inkubator zrasel na Plavžu Jesenicah, kjer je občina ponudila zemljišče. Postavili so ga v neposredno bližino karavanškega predora in ga opremili z najsodobnejšo tehnologijo. Gradnja inkubatorja je veljala 850 tisoč evrov ali okoli 68 milijonov tolarjev, zgradili pa so ga v rekordnem času. Evropska komisija je v okviru programa PHARE prispevala 400 tisoč evrov, jeseniška občina pa je s prispevkom v zemljišču dala 2 milijonov tolarjev. Zato ima v podjetniškega inkubatorju svoje poslovne prosto- Na Plavškem travniku na Jesenicah so v rekordnem času odprli prvi podjetniški inkubator na Gorenjskem. re tudi razvojna agencija zgornje Gorenjske - RAGOR, ki so jo ustanovile občine zgornje Gorenjske. Obe instituciji, tako podjetniški inkubator kot razvojna agencija RAGOR bosta v prihodnje predstavljali pomembna dejavnika na področju razvoja ne le Jesenic, ampak tudi širšega območja zgornje Gorenjske. Poleg sredstev iz PHARE programa je denar prispevalo tudi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Minister Janko Razgoršek, ki je pred letom dni položil temeljni kamen, zdaj pa je inkubator odprl, je med drugim pohvalil hitro gradnjo, ustanovitev razvojne agencije za zgornjo Gorenjsko, h kateri so razen Bleda pristopile vse občine zgornje Gorenjske in se zavzel za to, da bi v Sloveniji v prihodnje zares podjetništvu na stežaj odprli vrata. Zdaj so ovira predvsem številni zakoni, a v prihodnjih letih bo treba nujno preko birokratskih ovir. • D. Sedej Pravilniki za sadje in zelenjavo Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj Je v soglasju z ministrom za-zdravstvo Andrejem Bručanom izdal pravilnike o kakovosti za več vrst sadja in zelenjave. To so pravil" niki o kakovosti pora, paprike, solate, kodrolistne endivije in en-divije eskariol, česna, kivija, kumar, namiznega grozdja, češenj-visenj, jagod, namiznih jabolk in hrušk, marelic, špargljev, korenčka, paradižnika, glavnatega zelja, brstičnega ohrovta, belušne ze" lene, špinače, breskev, nektarin, čebule, radiča za siljenje, jajčec cev in bučk. Pravilniki vsebujejo minimalne zahteve o kakovosti, določbe o razvrščanju v razrede, dopustna odstopanja od kakovosti in velikosti, izenačenost pridelka pri pakiranju, pakiranje ifl označevanje. Pravilnik o kakovosti namiznih jabolk in hrušk, denimo, določa, da morajo biti sadeži nepoškodovani, zdravi, skoraj čisti, brez škodljivcev, suhi, brez tujega vonja in okusa in ustrezno razviti. Vsi pravilniki bodo začeli veljati v teh dneh, uporabljati pa jih bodo začeli 1. januarja 2001. Denar za agencije in programe Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Agencija RS za regionalni razvoj sta objavila jav' ni razpis, na podlagi katerega bosta dodelila denar za usposabljanje regionalnih razvojnih agencij, pripravo regionalnih razvojnih programov ter financiranje pripravljalnih del za izvedbene dele teh programov. Za usposabljanje regionalnih razvojnih agen' cij ter za njihovo tehnično opremljenost bo na razpolago 40 mil1' jonov tolarjev, za pripravo regionalnih razvojnih programov 150 milijonov tolarjev, za pripravljalna dela za izvedbene dele regiO" nalnih programov pa 220 milijonov tolarjev. Na razpisu lahko kandidirajo le regionalne razvojne agencije. V Sloveniji šeststo ekoloških kmetij Strokovnjaki za ekološko pridelavo hrane in pridelovalci tovrstne hrane iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije so na nedavnem biosimpoziju Alpe - Jadran predstavili dosedanje izkušnje z ekološkim kmetovanjem. V Avstriji je, na primer, že 20 tisoč ekoloških kmetij, njihov delež pa predstavlja 8,4 odstotka celotne pridelave. V Italiji je ta delež šestodstotni, v Švici, na Finskerr); Danskem in Švedskem že okrog desetodstotni... Tudi v SloveniJ1 se zanimanje za ekološko pridelovanje hrane povečuje. Medtem ko je bilo predlani v kontroli le trinajst kmetij, jih je zdaj že okoli šeststo z 2.272 hektarji zemlje, kar je manj kot pol odstotka kmetijske pridelave. Ekološki kmetje so se tudi organizirali, ekološke tržnice pa delujejo že v Ljubljani, Mariboru, Celju... SREDNJA LESARSKA ŠOLA KIDRIČEVA CESTA 59 4220 ŠKOFJA LOKA objavlja delovno mesto UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA Kandidati morajo imeti višjo ali srednjo izobrazbo lesarske smeri in izpolnjevati pogoje za učitelja, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Delovno mesto razpisujemo za poln in določen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Nastop dela takoj. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naš naslov. Kandidate bomo obvestili o odločitvi v 10 dneh po izbiri. i n š e n i ring www.mit-ing.si Smo uspešno podjetje, iz katerega zaposleni ne odhajajo. Ker dokazujemo, da se lahko tudi na področju poslovne informatike dela organizirano in umirjeno z normalnimi obremenitvami. Ker vsakemu pomagamo, da uresniči svojo kreativnost in ambicije. In izzivov pri nas je več kot dovolj, da bo vsak od vas našel svojega. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas tako pripravnikom, kot tistim z obilo izkušnjami in najvišjimi stopnjami izobrazbe. Posebej nestrpno pa pričakujemo poznavalce baz podatkov in VVindovvs okolja. K sodelovanju vas vabimo za delo na naslednjih področjih: Več informacij na www.mit-ing.si Prijave: info@mit-ing.si ali IVI IT inženiring, Kranj d.o.o. Lojzeta H rova ta 4a, Kranj INFORMATIKI INŽENIRJI PROGRAMERJI EKONOMISTI RAČUNOVODJE ORGANIZATORJI- Detate na področju informatike* računalništva, komerciala financ, proizvodnje in imate občutek,da je vašega znanja in afn-bicij preveč! samo za podjetje, v katerem delate? • RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME • PODPORA,WETOVAr# UPORABNIKOM • VODENJE PROJEKTNIH SKUPIN BORZA PRED VOLITVAMI Sava kupila desetino NFD1 KOLIKO JE VREDEN TOLAR V minulem tednu smo bili priče dvigu večine borznih indeksov, s katerimi spremljamo gibanje tečajev delnic po segmentih. Med drugim je indeks pooblaščenih lflvesticijsk ih družb zrasel za 4,4 odstotka glede na teden poprej. Očitno bližajoče se volitve in obdobje oblikovanja nove vlade ne deluje ravno destimulativno na "ivestitorje. f/procesu združevanja in pove* z°vanja sta še vedno najodmevnejša laški prijateljski prevzem ^denske in Save medvoškega \olorja. Upravi Pivovarne Laško Radenske sta sklenili dogovor, s katerim sta se strinjali z začetkom postopka javne ponudbe za n°-kup delnic Radenske, kar naj 1 bila tudi ekonomska podlaga Povezovanja. Tako bi bila Radenska nosilec dejavnosti v pol* ljenju vod, Pivovarna Laško pa v "Oizvodnji piva. Delnici omenjenih družb sta tako v zadnjem obdobju nekoliko pridobi/i na svoji dednosti. Sicer pa je bilo na trgu veliko pometa z delnicami farmacevtskih in naftnih družb. Odločitev ^ode o znižanju trošarin za di-Zelsko gorivo in kurilno olje (tudi "a zahtevo avtoprevoznikov) je Povzročila negativen odziv naftne družbe Petrol, kjer ocenjujejo, da °do zaradi omenjenega ukrepa sjesti h mesecih imeli za 1,1 mili* jQrde tolarjev izpada marže pri ocenjenih gorivih. Tečaj delnic Krke se je v minu* tednu nekoliko popravil, se Mignil za 5 odstotkov glede na teden poprej in se konec tedna zbližal območju 25.000 tolarjev delnico. Delnicam Leka je do-JUen zagon dala pričakovana iz* iQJQ potrdil GDR (v prvi polovici naslednjega leta), ki bodo omogočile tudi trgovanje s temi delni-Wni na tujih borzah. Tečaj delnice naj bi se po neka-JHh izjavah gibal pri 70.000 to-arHh, kar je še enkrat več glede na trenutni enotni tečaj. Živahno dogajanje na segmentu pidov je malenkostno vrnilo upanje v slovenske vrednostne papirje. Indeks PIX je v minulem tednu poraste! preko tri odstotke, največ aktivnosti pa je bilo zaznati z delnicami Triglava steber 2, kjer je zamenjalo lastnika preko 5 odstotkov vseh delnic. V zadnjem obdobju je bilo veliko govora o preoblikovanju pidov v holdinge, med drugimi tudi PID Kmečka družba, katere predstavniki so izjavili, da v bljižni prihodnosti ne nameravajo prodati svojega deleža v Simo-bilu. Njihov tečaj se giblje v območju 48 tolarjev. Večji paket delnic je bil opravljen tudi z delnicami NFD 1 v skupnem obsegu 10,5 odstotka celotne izdaje po ceni nad 100 tolarjev za delnico, ki ga je kupila kranjska Sava. Tečaj pokojninskih bonov pa je v tem obdobju nekoliko pridobil na svoji vrednosti, trenutno se giblje v območju 40 tolarjev za bon. Ilirika BPH, d. d. Blaž Se ražin ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: mmimmm *pt&4iafa.m& datutice na borzi '*upttmljam0 ffff^ffiV Kranj - kranjska Sava je konec minulega tedna kupila 10,5-odstotni delež sklada NFD1. V Savi pravijo, da gre za portfeljsko naložbo, saj denar iz kupnine vlagajo v različne vrednostne papirje, kjer čaka, da ga porabijo za dokapitalizacije in razvojne programe. Sklad NFD1 je po drugi strani 2,3-odstotni lastnik Save. Povezavo je moč iskati tudi v tem, da je sklad NFD1 v več kot 40-odstotni lasti Abanke in Gorenjske banke, v slednji ima pomemben lastninski delež tudi Sava. Vendar v Savi ne potrjujejo, da gre za strateško naložbo. Financiranje malih in srednjih podjetij Kranj - Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je na Bledu pripravilo mednarodno konferenco o financiranju malih in srednjih podjetij. Konferenca poteka od 10. do 13. oktobra, sodelujejo strokovnjaki iz šestnajstih držav, pozornost je namenjena predvsem podjetnikom začetnikom in hitro rastočim podjetjem. Udeleženci konference bodo spoznali različne pristope pri financiranju malih in srednjih podjetih v državah srednje in vzhodne Evrope ter Evropske unije in najboljše pristope in načine uporabili v slovenski praksi. Planika prenavlja prodajalne Kranj - Kranjska Planika je minuli petek odprla v središču Kočevja prenovljeno prodajalno, ki so jo dodali nizu obnovljenih prodajaln po Sloveniji. Planika je v Kočevju že dolgo prisotna s svojo prodajalno, obnovljena pa ni bila že dobrih petindvajset let. Sprememba je zato velika, prodajalna je sodobno opremljena, svetla in pregledna, nakup je precej bolj prijeten kot doslej. Naprodaj je celoten Planikin prodajni program, od elegantno udobne do obutve za mlade, poskrbeli so tudi za obutev za varen in udoben korak ter za*obutev uveljavljenih blagovnih znamk in za pohodno obutev. Planika v zadnjem času veliko investira vj>renovo prodajaln, letos so že odprli prenovljene prodajalne v Čopovi ulici v Ljubljani, Mariboru in v Celju, v Idriji sojo preselili na novo lokacijo, v Velenju, Kopru in v mestnem jedru Sarajeva. Kmalu bodo odprli prodajalno v Novem sadu. Planika namreč širi svojo trgovsko mrežo z odpiranjem novih prodajnih mest v večjih slovenskih mestih, kjer gradijo nakupovalne centre, ter v državah bivše Jugoslavije in Vzhodne Evrope. KRANJ 10. 10. 2000 JESENICE Te! 064/86) 511 ^ KRANJ Te! 064/221 722 (f' Svet °SNOVNE ŠOLE CVETKA GOLARJA Jankovo nas. 51, 4220 Škofja Loka Opisuje delovno mesto Ravnatelja kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organi-^ciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 12/96). Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. °elo bo začel opravljati 1.1. 2001. ^andidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako "Razpis 29 ravnatelja". ^and idati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Občina Bled JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ZGORNJE GORJE BO JUTRI, V SREDO, 11. OKTOBRA 2000, OB 18.00 URI V OSNOVNI ŠOLI GORJE. JAVNA RAZGRNITEV, KI SE JE ZAČELA 15. SEPTEMBRA 2000, BO TRAJALA DO 15. OKTOBRA 2000. VSE OBČANE POZIVAMO, DA DO NAVEDENEGA DATUMA PODAJO SVOJE PRIPOMBE IN PREDLOGE. Župan občine Bled mag. Boris Malej Dnevi Bleda in Slovenije v Dubrovniku Dubrovnik in Bled sta bila že leta nazaj Va Pomembna turistična centra. Tu so dno letovali predvsem Američani, An-.ez' in Japonci, ki se spet vračajo v ta .Va turistična bisera. Blejski turistični plavci so Dubrovčanom predstavili pred-zimske počitnice, saj se Hrvatje u '° zanimajo zanje. Zelo odmevna je la predstavitev vseh nastopajočih, odbe Gorje, folklorne skupine Bled in Veda njihove kulinarike. Dnevi DoHCnS,Ce kuhinje so potekali cel teden, 0°d Pokroviteljstvom Park hotela Bled z kuK ^ Dubrovnik je pripotovala harska ekipa in skrbela, da je zna-p ,nit? blejske kremne rezine lahko ^kusil vsak, ki je obiskal dubrovniški adun in tamkajšne lokale. Seveda so spStje lanko pokusili tudi ostale slovenske ji ^.,autete, ki so jih pridni blejski kuhar- j^'Pravili za Dubrovčane. Sor}111'^ tega s°de'ovanJa " spomladi Ble Vbrovničani obiskali Bled in sedaj so ki sJc,.ob'sk vrnili - je bil g. Ivo Rudenjak, rnuC-Je °k teJ Pr'ložnosti zahvalil blejske-dej 2uPanu in vsem blejskim turističnim Pod CCrn za sodelovanje in tudi za vso ma :Poro v času vojne. Predstavitev turiz-orrj. n.tedna slovenske kuhinje, ki je bila v čela aciJ' LTO Turizem Bled, se je za-s Promenadnim koncertom Godbe iz Gorij, nastopom blejske folklore in nadaljevala s predstavitvenimi programi vseh blejskih hotelov. Predstavitev je popestrila tudi tekma veteranskega veslaškega os- merca z Bleda, seveda pa so slovenski obiskovalci, ki so spremljali dneve Bleda v Dubrovniku, imeli dovolj časa tudi za ogled samega mesta, za obisk otoka ljubezni Lokruma, potovali so na Ele-fitske otoke, seveda pa je bilo veselo in zabavno tudi ob pravi dalmatinski hrani in seveda glasbi. Obiskovalcem je zapela najboljša dalmatinska klapa Ragusa, prestavile so se tudi mažoretke, ki so se na 5. evropskem prvenstvu uvrstile na prvo mesto, in nenazadnje so Slovenci naj bolj uživali ob večerih, ko jim je igral pristne slovenske viže ansambel Roberta Zupana z Vranskega. Ko so po Dubrovniku zadonele pesmi, kot so Otoček sredi jezera in Slovenija, odkod lepote tvoje, so Slovenci zapeli in zaplesali in tudi zavriskali, da je donelo po kamnitih mestnih ulicah. Zadnji dan pa je za vse slovenske prijatelje pripravila prisrčen sprejem na svojem domu v Cavtatu vrhunska pevka Tereza Kesovija, katere pesmi so marsikomu segle do srca. Prav letos je prejela najvišje francosko priznanje za kulturo. Tako so se zaključili dnevi uspešne predstavitve Bleda v Dubrovniku in z obiski bosta turistična agencija DOBER DAN iz Šempetra in LTO Turizem Bled nadaljevali tudi v prihodnjem letu. • M. P. nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni ioo m A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj. Šk. Loka LEMA Kranj WkWKk\ VOLKSBANK-LJUD. BANKAd.d.Kra.ij L0KAC0MMERCE, Škofja Loka NOVA LB Kamnik, Kranj. Šk, Loka, Medvode ROBSON Mengeš PBS D.D. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP - Slov. hran, in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SI TURIST Boh. Bistrica SI TURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TALON Škofja Loka TENTOURS Domžale TRG Bled TROPICAL Kamnik • Bakovnik VVILFAN Jesenice supermarket Union VVILFAN Kranj MBiffl VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič povprečni tečaj NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 106,90 107,30 15,20 15,25 10,80 10,85 NISO POSREDOVALI PODATKOV 107,05 107,25 15,20 15,24 10,73 10.84 106,80 107,30 15,16 15,25 10,73 10,85 106,80 107,30 15,17 15,25 10,78 10,85 NISO POSREDOVALI PODATKOV 107,00 107,45 15,19 15,27 10,78 10,85 106,70 107,47 15,17 15,28 10,76 10,90 NISO POSREDOVALI PODATKOV 106,95 107,65 15,20 15,30 10,76 10,90 NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 105,70 107,45 14,40 15,30 10,05 10,82 NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 105,85 107,53 15,15 15,30 10,76 10,88 236 26 00 106,90 107,25 15,17 15,24 10,78 10,85 NISO POSREDOVAU PODATKOV NISO POSREDOVAL^ PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 586 26 96 236 02 60 530 40 40 (8.h - 13.h, 13 45h - 18.h) 596 38 16 106,77 107,40 14,09 15.27 10.72 10.86 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Občina Bled Župan Na podlagi 15. člena Odloka o priznanjih Občine Bled (Uradni list RS, št. 43/2000) in sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, objavlja župan Občine Bled RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BLED A. PREDMET RAZPISA so priznanja Občine Bled, ki se podeljujejo zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam. Priznanja Občine Bled so: 1. Zlata plaketa Občine Bled, ki se podeljuje: - za večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena - za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela 2. Srebrna plaketa Občine Bled, ki se podeljuje: - ob izjemnih enkratnih dosežkih - ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju - ob življenjskem ali delovnem jubileju - ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih 3. Bronasta plaketa Občine Bled, ki se podeljuje: - za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa - za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka 4. Naziv častni občan, ki se podeljuje: - občanom Občine Bled in drugim državljanom Republike Slovenije in tudi državljanom tujih držav: - ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa -za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Bleda 5. Častni znak Občine Bled, ki se podeljuje: - posameznikom, skupinam občanov, društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja - uglednim gostom in delegacijam B. POBUDNIKI OZ. PREDLAGATELJI Pobudniki oz. predlagatelji za podelitev priznanj Občine Bled so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. C. VSEBINA POBUDE OZ. PREDLOGA - Pobuda oz. predlog mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke - obrazložitev pobude - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi D. ROK PRIJAVE Pobude oz. predlogi za podelitev priznanj Občine Bled morajo biti vloženi do 30. novembra 2000 na naslov: OBČINA BLED, CESTA SVOBODE 13, 4260 BLED, s pripisom "PRIZNANJA". E. OBRAVNAVANJE PREDLOGOV OZ. POBUD Pobude oz. predloge za podelitev priznanj bo, najkasneje v 60 dneh po prejemu, obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prepozno vloženih predlogov oz. pobud komisija ne bo obravnavala. Župan občine Bled mag. Boris MALEJ KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Razstava ovc jezersko solčavske pasme Milenko Jagodic "pobral" vsa prva mesta Pred štirimi leti je trop zaradi pomanjkanja pašnih površin na Jezerskem preselil v Cerklje. Podljubelj - Društvo ovc jezersko solčavske pasme, ki združuje 71 rejcev ovc tovrstne pasme z območja Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp, je v soboto pripravilo na travniku ob avtokampu v Podljubelju tretjo razstavo in ocenjevanje plemenskih živali. Stane Markič Milenko Jagodic ob svojih ovcah. Kot sta povedala predsednik organizacijskega odbora razstave Stane Markič in tajnik društva Janez Vuk, je petnajst rejcev iz krajev od Jezerskega do Tržiča pripeljalo na razstavo trinajst ovc, devet jagnjic in šest ovnov. Udeležba je bila glede na vreme kar doba, saj je skoraj ves čas deževalo, močno pa seje tudi ohladilo. Slabo vreme je zadržalo doma rejce iz Zgornjesavske doline, rejci s solčavskega območja pa so se udeležbi odpovedali zaradi zapletenih postopkov pri pridobivanju dovoljenj za prevoz živali. In kako je odločila strokovna ocenjevalna komisija? Najboljšega ovna je na razstavo pripeljal Milenko Jagodic z Zgornjega Jezerskega, na drugo mesto se je uvrstil oven, last Janeza Broliha iz Hotemaž, na tretje pa oven iz reje Jožeta Markiča iz Strahinja. Pri plemenskih ovcah je komisija prvo in drugo mesto prisodila ovcama, last Milenka Jagodica, tretje pa ovci iz hleva Janeza Broliha. Pri jagnjicah je bil razplet podoben: prvo in drugo nagrado je "odnesel" Milenko, tretjo pa Ivan Muri z Zgornjega Jezerskega. Prvi trije so dobili kolajne, za katere je osnutek izdelal tržiški kipar Vinko Ribnikar, ter še praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji. Pri Jagodičevih na Jezerskem ima ovčereja že dolgo tradicijo, Milenko pa se z njo bolj strokovno in intenzivno ukvarja približno dve desetletji. Ker na Jezerskem ni našel dovolj pašnih površin, je pred štirimi leti od kamniškega Kozoroga najel osem hektarjev zemljišča in hlev in ovce preselil na območje fazanerije v Cerkljah. Trop, ki ga je oblikoval sam, z lastno vzrejo in brez dokupa, je zelo kvaliteten in je vključen v kontrolo, ki jo izvaja Biotehniška fakulteta. Število je postopoma povečeval, zdaj redi šestdeset plemenskih ovc in štirideset "mladih", možnosti pa so, da na tej lokaciji razširi rejo na skupno 150 ovc in jagnjet. Ovčereja je Milenku glavni vir preživljanja, pri tem pa največ zasluži s prodajo jagnjet. Na razstavi so prikazali predenje volne, prodajali volno, volnene izdelke ter ovčje in kozje kože, obiskovalcem pa so postregli tudi z značilno tržiško ovčjo bržolo. Veliko smeha je bilo ob ugibanju teže enega od ovnov, povsem resno pa so razmišljali o tem, kaj bo z izgradnjo rejskega centra za plemenske ovne. S kandidaturo v okviru programa Phare so uspeli, denar za to jih menda čaka le še do konca leta, zapleta pa se pri postopkih. • C. Zaplotnik Evropski inšpektorji "pregledovali" mleko Brez groženj o prepovedi izvoza Ljubljana - Medtem ko so evropski veterinarski inšpektorji marca v Sloveniji ugotavljali nadzor nad škodljivimi ostanki zdravil, pesticidov, hormonov in težkih kovin v živilih živalskega izvora ter avgusta razmere v "perutninarstvu" in Še posebej v izvozno usmerjeni Perutnini Ptuj, so se minuli teden osredotočili na mleko. V petih dneh so si ogledali nekatere mlekarne, zbiralnice mleka in kmetijske obrate, se seznanili z načinom zbiranja in oddaje mleka ter z zakonodajo in nadzorom v tej dejavnosti, preverili pa so tudi konkretno delovanje veterinarske službe in postopke ugotavljanja kršitev. Inšpektorji so bili z razmerami pri prireji in predelavi mleka zadovoljni. Ugotovili so, da nadzor ustreza standardom Evropske unije in da domačim porabnikom mleka in mlečnih izdelkov pa tudi potrošnikom iz unije zagotavlja ustrezno varstvo. Medtem ko so pohvalili sedanjo sestavo republiške veterinarske uprave, njene pristojnosti, izvajanje nadzora in moč ukrepanja, so opozorili tudi na pomanjkljivosti. Slovenska zakonodaja v nekaterih delih še vedno ni usklajena z evropsko, najbolj problematično pa je delovanje laboratorijev ter registracija kmetij'in zbiralnic mleka. Laboratoriji niso akreditirani in so torej brez ustreznega nadzora, veliko odprtih vprašanj pa je tudi pri registraciji. Po direktivah Evropske unije bo Slovenija morala zagotoviti nadzor nad laboratoriji do začetka leta 2003, pri registraciji kmetij in zbiralnic pa si je kot zadnji rok za ureditev razmer zastavila I. april 2001. • CZ. Velika razstava goved na kmetijsko obrtniškem sejmu v Komendi V šestin letin za tono višja mlečnost Sedeminpetdeset rejcev iz občin Komenda, Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče In Lukovica je na razstavo in ocenjevanje pripeljalo 93 krav, telic in telet lisaste, črnobele, rjave in rdeče cikaste pasme. Komisija je za najboljšo telico in kravo razstave izbrala Černivčevi iz Radomelj. Komenda - V nedeljo so na hipodromu v Komendi zaprli jesenski kmetijsko obrtniški sejem. Čeprav je prirediteljem, konjeniškemu klubu Komenda, močno nagajalo vreme, si je prireditev v treh dneh po oceni Lojzeta Laha, predsednika kluba in trgovca s kmetijskimi stroji, ogledalo od šest do sedem tisoč ljudi. Obiskovalci, med katerimi so prevladovali kmetje, so imeli kaj videti: poleg bogate ponudbe kmetijske mehanizacije (vseh razstavljavcev je bilo okrog sedemdeset) še razstavo različnih sort semenskega krompirja ter v soboto tudi regijsko razstavo goved, ki si jo je ogledal tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj. Kmetijska svetovalna služba in Kmetijski inštitut Slovenije pa sta v petek pripravila "dan krompirja", na katerem so razpravljali o kakovosti in skladiščenju krompirja ter o novem pravilniku za pridelavo semenskega krompirja. Zadnja razstava goved na domžalsko kamniškem območju je bila 1994. leta, ko so v Komendi pripravili drugo državno razstavo govedi črnobele pasme in v Dobu pri Domžalah občinsko razstavo vseh pasem goved. Za razstavo, ki je bila tokrat prvič v času jesenskega kmetijsko obrtniškega sejma, so člani govedo-rejskih društev Kamnik in Domžale strnili vrste in skupno predstavili "cvet govedoreje" z območja občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda, Moravče in Lukovica. Trideset rejcev iz go-vedorejskega društva Domžale in sedemindvajset iz kamniškega je na razstavo pripeljalo 83 krav in deset teličkov lisaste, črnobele, rjave in rdeče cikaste pasme. Živali sta za razstavo odbrala Rafko Rokavec iz selekcijske službe in Anton Burja iz osemenjevalne službe, ocenjevala pa sta jih mag. Peter Kunstelj iz živinorejsko veterinarskega zavoda Kranj in Boris Berisavljevič iz Semex Albance, Jugoslovan po rodu, ki je v Komendo "priletel" naravnost iz Kanade. Zvonci za najboljše krave in telice Poglejmo, kako je odločila ocenjevalna komisija! Pri kravah lisaste pasme - mlečni tip, si je ličen zvonec prislužila krava Liza iz hleva Antona Kavke z Brda pri Domžalah, druga je bila Roza, last Ivana Vesela iz Češnjice pri Moravčah, tretja pa "liska" iz reje Marjana Oražma s Krtine pri Dobu. Najboljši kravi lisaste pasme - kombinirani tip sta na razstavo pripeljala Franc Capuder iz Spodnjih Pra-preč pri Lukovici (prvi) in Franc Kosec s Ivo Orehovec, predsednik Govedorejskega društva Kamnik Križa pri Komendi (drugi). Pri mlajših kravah lisaste pasme je komisija pregledala deset živali in prvo mesto prisodila kravi Brenti, last Matije Zadrgala iz Komende, drugo mesto je osvojila Riža, last Matija Barliča iz Peč pri Moravčah, tretje pa Lara iz hleva Zdravka Kržana, Žeje pri Dobu. Zmagovalka v konkurenci telic lisaste pasme je Beba s kmetije Franca Capudra, Spodnje Pra-preče pri Lukovici, na drugo mesto se je uvrstila Zarja, last rejca Janeza Berle-ca s Podhruške pri Kamniku, tretje mesto pa je pripadlo telici Jožeta Cerarja iz Spodnjih Kosez pri Andrej Hribar, predsednik Govedorejskega društva Domžale Janez Ocepek, predsednik pripravljalnega odbora Kamniški župan Tone Smolnikar je obesil zvonec okrog vratu Zadrgalovi Brenti, najboljši mladi "liski Lukovici. Kako seje razpletlo ocenjevan- lanost zemljišč z rejo krav dojilj. CepraV je pri črno beli pasmi? Najboljše starejše je večina površina hribovitih, ohranjajo krave so na ocenjevanje pripeljali Filip stalež devet tisoč krav. V t.i. kontroli Grabnar iz Zgornjega Motnika (prvo proizvodnosti jih je 2.417, od tega 1.182 mesto), Alojz Černivec iz Radomelj (dru- lisastih, 937 črno belih in 298 rjavih go mesto) in Janez Hribar z Brda pri Domžalah (tretje mesto). Med desetimi mlajšimi kravami je bila najboljša krava s kmetije Alojza Černivca iz Radomelj, druga je bila Rina, last Rafaela Žebaljca s Podhruške pri Kamniku in tretja krava iz reje Janeza Slevca iz Radomelj. Pri te-licah črnobele pasme se je z zvoncem "okitila" Černivčeva telica, druga je bila telica iz hleva Julija Orehka iz Žej pri Dobu, tretje mesto pa je komisija prisodi Povprečno je v vsaki kontrolirani čred* osemnajst krav, število pa se še povečuje-Spreminja se tudi pasemska sestava-Medtem ko je bila nekdaj najbolj razšif' jena rdeča cikasta pasma, danes prevla-dujejo lisasta, črnobela in rjava pasma-pri tem pa se stalež "rjavk" zaradi trga i11 ekonomike letno zmanjša za okrog dvesto krav. Mlečnost kontroliranih krav se je v zadnjih šestih letih povečala pov' prečno za tisoč kilogramov mleka. Kofl' la Slevčevi telici. Pri kravah rdeče cikaste kretno: na domžalskem območju s 4.305 na 5.632 kilogramov, na kamniškem s 4.509 na 5.178, na komendskem s 5.205 5.702 in na moravškem s 3.464 na Julijami Černivec iz Radomelj z najlepšo kravo razstave. pasme, kije kot avtohtona slovenska pasem zelo prilagodljiva in za katero so tudi želje po ohranitvi, je zmagala Pika s kmetije Janeza Berleca pred Jagodo, last Ivana Šlebirja z Bistričice pri Stahovici. Najboljši starejši krave rjave pasme sta na razstavo pripeljala Franc Šimenc iz Zgornjih Stranj in Vilko Smrečnik iz Pe-rova pri Kamniku, najboljši mlajši kravi enake pasme Matej Ložar iz Male Loke pri Domžalah in Janez Gaberšek iz Češenika pri Dobu, najboljši telici pa Edi Cerartz Doba in Slavko Hribar z Bele pri Motniku. Deset mladih govedo-rejcev, med katerimi je bil najmlajši pr-vošolec Peter Pibernik iz Volčjega Potoka, je na razstavi predstavilo deset teličk, prav vsi pa so za spomin prejeli go-vedorejski zvonček. Komisija, sestavljena iz sedmih rejcev z različnih koncev Slovenije, je potlej z glasovanjem odločila, da sta najlepša telica in tudi najlepša krava razstave iz hleva Alojza Černivca. Pri lisastih kravah je bila najlepša krava iz hleva Antona Kavke, pri črnobelih Černivčeva in pri rjavih Ložarjeva. Vsako leto dvesto manj "rjavk" Kmetije, ki so se na kamniško domžalskem območju usmerile v prirejo mleka, v zadnjih letih povečujejo število repov v hlevu in tudi kmetijske površine, na mešanih kmetijah pa zagotavljajo obde- na 4.777 kilogramov mleka. • C. Zaplotnil4 Bučarijada in , Najpridelki Cerkve, 9. oktobra - Turistično drušl' vo Cerklje bo 21. oktobra letos %c dvanajstič zapored organiziralo pol' nano in priljubljeno prireditev NftT pridelki Slovenije. Izbor najtežji*1 kmečkih pridelkov Slovenije 2000 b0 tudi letos v Zadružnem domu v Cerk* Jjah, prireditev pa se bo začela ob l** uri, Ocenjevali bodo krompir, rdeče n"1 krmilno korenje, zeUe, rdečo in krmi'' no peso, repo, nadzemno in podzemn0 kolerabo. To soboto, 14, oktobra, pa bo n* dvorišču Kmetijske zadruge v Ceklj^j! že 15. vseslovenska bučarijada. T11"1 tokrat bodo izbrali najdaljšo, najo^ belejšo in najlepšo bučo. Izbor Najbtfc bo ob 14. uri, uro pred tem pa se bo z8r čela tretja letošnja razstava buč. Tudi letos je glavni medijski sponZ^. Bučarijade in prireditve Naj pridela Slovenije 2000 Gorenjski glas. Posebij* priloga o Najpridelkih bo izšla v pete*' 20. oktobra. • A. Ž. PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovčan Dnevi odprtih vrat v podružnični šoli Kovor Marljivi kot čebelice Učenci so ob pomoči učiteljev in tržiških čebelarjev pripravili zanimivo razstavo o čebelarstvu. Kovor, 10. oktobra - V soboto ^Poldne je bilo v podružnici OŠ .'strica v Kovorju približno tako j;lvahno, kot je v čebeljem panju, farjem in učiteljem so se pri-^ružili številni starši, člani Cesarske družine Tržič in drugi g°stje. Prišli so si ogledat razstavo 0 čebelarstvu,-kjer so predstavili Vse od orodja do izdelkov, domačin Zdenko Tišler pa je prispeli makete čebelnjakov. dmete iz voska. Zbrane recepte za jedi in pijače iz medu so izdali v brošuri. Te izdelke so ponudili obiskovalcem za skromen denar, s katerim si bodo kupili nov radio. Za njihovo radodarnost so se oddolžili s kulturnim nastopom, prikazom diapozitivov, ogledom skrivnosti pod mikroskopom in predstavitvijo oblikovanja voska, izdelave panjskih končnic ter peke medenjakov. Postregli so tudi s Od zamisli ob koncu prejšnjega pecivom, ki so ga napekle doma ?°lskega leta do uresničitve so jJ^H učitelji Irma Lipovec, Beti 1'težnik, Mateja Jazbec in Tone ,v'c polne roke dela. Pri pouku 5°} učenci pisali spise in ustvarja-' risbe na izbrano temo, obiskova-1 so čebelarje, zbirali različno fr&divo in naredili uporabne pre- činke. Kot je kolektiv pohvalila ravnateljica Marya Klofutar, je to že njegov tretji projekt. Morda bodo z njegovo pomočjo uresničili tudi željo po ustanovitvi krožka mladih čebelarjev. Zanimiva razstava je bila na ogled še v nedeljo in ponedeljek. • S. Saje Pika med nami Učenci tretjega razreda podružnične šole na Olševku so skupaj z učiteljico Miro obiskali Piko Nogavičko na Pikinem festivalu v Velenju. ^a njeno darilo, kroglice pregelk, so izjemno ponosni. Prav tako na Jožico svojih zanimivih izdelkov, ki so jih izdelali v Pikinih ustvarjal-delavnicah. Seveda so si ogledali tudi razstavo slik slikarke Jelke ^e'chman. Ko se je Pika vračala domov na Švedsko, je Olševčanom ^'sk vrnila. Ustavila se je v njihovi šoli. Ne verjamete? Poglejte ,ot°grafijo! Šolarji se zdaj strašno sekirajo, ker sojo pozabili vprašati, e 'niajo kroglice pregelk lahko samo obešene okrog vratu, da ne bodo *rasli. Pojesti jih namreč ne upajo, ker slutijo, da so narejene iz gline... Vaša šolska glasila Vaje delajo mojstre O tem smo se lahko prepričali ob prebiranju šolskega glasila Vaje, ki so jih po dolgih letih premora izdali v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. Pokazali so se kot odlični mojstri peresa. V glasilu so "obdelali" zanimive dogodke, ki so se zgodili v šoli pa tudi zunaj nje. V rubrike so skušali uvrstiti tisto, kar zanima predvsem njih, mlade. In o čem so pisali: o naravoslovnih dneh, ekskurzijah, pohodih, šoli v naravi, športnih srečanjih, dnevih odprtih vrat šole, intervjuvali so svojo učiteljico matematike, učiteljico biologije in učitelja zgodovine, jadralnega padalca Toneta Svoljš-ka, sošolca Iztoka Kukca, ki je uspešen tenisač, razmišljali o poeziji, pokukali v svet domišljije pa tudi v vsakdanje življenje, prebrali nekaj knjig za mladino, se pozabavali z modnimi zapovedmi in ugankami. Naslova Vaje niso izbrali naključno. Šola se imenuje po pesniku Sorskega polja Simonu Jenku, ki je med svojim šolanjem s sošolci pisal rokopisni list Vaje in v njem objavljal svoje črtice in pesmi. V Jenkovi šoli to tradicijo nadaljujejo, čeprav uredniški odbor (mentorica Marjana Demšar) razmišlja tudi o tem, ali ne bi morda že za naslednjo številko glasila poiskali novo ime. •H. J. I « * i I W ■ Idina svetovalnica Orožno se potim "Moja težava je moj telesni vonj, kije zelo močan. Prham se vsak dan, toda že ob prihodu v šolo sem ves prepoten in svojega vonja ne morem skriti pred drugimi. Kaj naj storim?" Odgovor: Neprijeten telesni vonj je zares huda težava. Največkrat tudi pogosto umivanje ne pomaga. Bojimo se celo, da nam drugi tega niti ne verjamejo, če morajo biti v naši-bližini, jih naš vonj moti. Zdravniki pravijo, da ima pretirano znojenje lahko več vzrokov. Med prvimi so prav gotovo hormoni v puberteti, ki pospešujejo delovanje vseh procesov v organizmu, znojnice več izločajo. Morda si tudi bolj občutljive (nervozne) narave, taki se bolj potijo, imajo celo potne roke in noge. Ostali vzroki se dajo ugotoviti pri bolj natančnem zdravniškem pregledu, kamor se lahko napotiš, če te bodo težave še preganjale. Če ni hujšega kot neprijeten vonj, je težava razmeroma lahko rešljiva. K sreči današnja kozmetična industrija] izdeluje vse mogoče pripomočke za- ublažitev ali odpravljanje teh težav. Obstajajo deodoranti, ki telesni vonj popolnoma ublažijo. Oglasi se v kaki drogeriji ali lekarni, pa ti bodo najbolje svetovati Tvoje dobre higienske navade (prhanje vsak dan )paJe ohrani. • (Iz Vsevedneza, OŠ Orehek) Za pametne glav'ce Po kateri poti naj krene pastirček, da bo prišel do svoje izgubljene ovčke? (Iz glasila Mala loška medla, OŠ Ivana Dolenca, Škofja Loka) UT£XARNA VClAVittCA UT€#A*NA DČLAVN/CA vaša pošta Pisali ste nam: Tina Oblak, Teja Zadravec, Aljaž ■Vtijtar, Nastja Kolman, Matija Vrbinc, Tina ^nko, Andraž Bradeško, Matic Jezeršek, Janez ^ftoncelj, Blaž Štremfelj, Neža Drnovšček, Jerica *«mr, Katja Je mec, Teja Zadravec, Katja Frelih, jbnofa Kostelec, Speta Pavlin, Jan Bogataj, Trna jffenc, Ema Demšar, Lenart Primožič, Luka Kokelj, Tjaša Šmid, atia Kaltuk, Eva Luznar, Agata Kune, David Stegu, Tina Stanovnik, Nejc Šubic, Blaž Hafner, Leja Tompa, Aljaž Bernik, Urban Tušar, Barbara Rudolf. Na nagradni izlet, ki bo predvidoma maja prihodnje leto, vabimo Jana Bogataja. Se NAGRAJENI SPIS ^ G&ti in njena metla »iju $ vprašate, kdo je izumil flo °- Ne? Jaz se zadnje čase vse tfoSteJe sprašujem o tem. Zakaj? ko rtlls^m> da bi moja mami brez «« odkritja težko živela. Ona Qfnrpr , .» §jL C( 2 metlo preživi ogromno ^e°n ^os^u i° največkrat vidim z vetf ° v roki. Preden kam gremo, jo /)0 0 c'akamo, ker mora še malo H\et[Sti po garaži. Vsako soboto je z a' krpa, metla, krpa... Pogosto 0{/p ^tlo na balkonu, kjer pometa ty p listje in odpadle cvetove Pre(i a z metlo na dvorišču, kjer je pVse/n jese„i po/no iistja m ^hnJ na*e breze. Pa z metlo pred Pe"ek vrati, kjer odstranjuje c°Pcir ^a nePraktični športni nieti1 Pečajo za sabo. Skratka, preqs~"a s}0Pnicah, v kuhinji, v mi, v kleti.. oh ?*osto jo zalotim z metlo, ko kotifr tu P° stenan m njihovih t(^Qjen'Sl'n-' da'e metla 1 nk'lim *9ltk„ 1 crnimi kocinami njena Prijateljica, saj z njo preživi veliko časa. Ampak, da ne boste mislili, da moja mami ne uživa v pometanju, da jo spremlja metla le zaradi dolžnosti! Resnično jo ima rada, saj pravi, da je metla zelo uporabna stvar in da pometa z velikim veseljem. Kaj hočete, je že tako, da ima mami rada red in čistočo. Za to tudi veliko naredi. Navaja pa tudi mene na to, zato pogosto pravim, da je tečna. A kljub vsemu kdaj pa kdaj tudi jaz pridem v družbo z "njeno" metlo. • Jan Bogataj, 6. a r. OŠ Žiri Škofjeloška kapucinska knjižnica Knjižnice sicer dobro poznam, saj jih obiskujem že vrsto let. Tokrat pa sem si s sošolci in učiteljico prvič ogledala škofjeloško kapucinsko knjižnico, ki je zagotovo nekaj posebnega. V Škofji Loki je bil na željo meščanov leta 1707 ustanovljen kapucinski samostan. Ta je danes najmlajši v Sloveniji, saj je bil v Novi Gorici prvi zgrajen že leta 1591. Knjižnico je samostan imel že od vsega začetka, kar priča knjiga, ki jo je samostanu podaril soustanovitelj, loški glavar Halden. Leta 1786 pa se je količina knjig v knjižnici močno povečala, ko so vanjo vključili knjige iz ukinjenega kranjskega samostana in še nekaterih drugih samostanov. Tako kapucinska knjižnica danes šteje 20.000 knjig, od teh pa jih kar 5000 pripada tako imenovani zgodovinski knjižnici. Ta knjižnica pa ima tudi nekaj posebnih dragocenosti. To so inkunabule, kijih je v škofjeloški kapucinski knjižnici kar devetnajst. Številne knjige so vezane v pergamente z lepimi latinskimi rokopisi. V knjižnici lahko najdete tudi knjige s področja teologije; zdravstva, astronomije, filozofije, zgodovine, zemljepisa... Kapucinska knjižnica sicer ni namenjena vsakodnevnim obiskovalcem, vendar bi v njej zagotovo prav vsak našel kaj zanimivega in poučnega. • Tina Stanovnik, 8. a r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Živali nastopajo Kuža na kitaro igra, muca pleše kar se da, zdaj zapela je še miška, da privabi še Frančiška, ta debeli fant mišljon je okrogel kot bonbon. Miška zdaj je razigrana, zgodba je zato končana. • Lenart Primožič, 3. a r. OŠ Poljane * V rudniku Tretjega septembra smo se odpravili v rudnik živega srebra v Idrijo. Pri vhodu v rudnik smo dobili čelade in obleko. Vodnik nam je povedal, da so prvi rudarji v osmih urah prebili tri centimetre. V rudniku so zgradili kapelico sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Videli smo vozičke, vrtalne stroje in celo škrata, kije menda trkal tam, kjer je bilo živo srebro. Spoznal sem tudi rudarski pozdrav "Srečno". • Žiga Košnik, 3. a r. PŠ Kokrica V šoli v naravi smo se učili plavati Pri literarnem krožku je kar šestnajst učencev napisalo, kako so se učili plavati v šoli v naravi. Ta je bila v Strunjanu od 19. do 26. julija. Gašper. Plavali smo po skupinah: plavalci, polplavalci, neplavalci. Učiteljica Romina nas je učila plavati žabico ter prsni in hrbtni kravi. Ob koncu šole smo imeli preizkus. Preplaval sem petdeset metrov žabice in dobil srebrnega delfinčka. Luka: Plavati smo začeli tako, da smo imeli obraz pod vodo in brcali smo z nogami. Učili smo se tudi zamahovati z rokami. Težave sem imel s pravilnim dihanjem. Naučil sem se plavati kravi. Ema: Pri plavanju meje učiteljica držala za trebuh. Dala mi je desko iz stiroporja. Iz skupine neplavalcev sem napredovala k polplavalcem. Denis: Prvi dan sem imel na plaži tremo. V vodi je bilo neprijetno. Plavanje mi ni šlo prav lahko. V začetku sem se potapljal v vodo. Počasi sem naredil par zamahov. Vsak dan sem napredoval in splaval sem. Jernej: Veselil in bal sem se šole v naravi. Bal zato, ker nisem znal plavati. Pa sploh ni bilo tako težko. Ob pomoči učitelja Roka sem se naučil. Sandra: Osvojila sem srebrnega delfinčka. V vodo nisem upala skakati. Ko sem dvakrat poskusila, sem postala pogumna. Sedaj upam. Taja: V moji skupini smo se učili potapljati. Prej pa smo se morali naučiti plavati. Prejela sem zlatega delfinčka. Maruša: Obnovila sem znanje plavanja. Na novo sem se naučila plavati kravi Najbolj mi je ostal v spominu zadnji dan, ko smo imeli zabavo. Neža: Vsak dan smo se malo sončili. Plavali smo v krogu ali do boj. Vsi smo se naučili plavati, zato smo dobili delfinčke. Bine: V Piranu smo si ogledali akvarij. Pri preizkusu plavanja sem najprej osvojil srebrnega, nato pa še zlatega delfinčka. Zahvaljujemo se prizadevnim učiteljicam in učitelju: Romani, Mojci, Meliti, Tejki, Romini, Moniki, Roku, Metki in Maruši. • Učenci s Koroške Bele Šolarji s Koroške Bele so plavali skoraj tako kot tele ribice v glasilu OŠ Naklo. KULTURA ureja: Lea Mencinger Premiera drame Kako sem se naučila voziti BUREN APLAVZ V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj - V soboto je bila v kranjskem Prešernovem gledališču druga premiera letošnje sezone, drama Paule Vogel Kako sem se naučila voziti. Dramo ene najpomembnejših sodobnih ameriških dra-matičark, nagrajeno tudi z Pulitzerjevo nagrado, je na oder kranjskega gledališča postavila režiserka Mateja Koležnik. Na minimalistični sceni Mete Hočevar je vseh pet igralcev, ki nastopajo v drami, prisotnih ves čas. Dogajanje na odru se časovno prepleta in spominja na filmske sekvence, kar še poudarijo različni plani, ko se dogajanje seli v različne globine odra. K občutkom sprevrženosti v družini odlično pripomorejo tudi kostumi Alana Hranitelja. Mateja Koležnik je s svežimi režijskimi prijemi in s pomočjo igralcev Prešernovega gledališča Vesne Jevnikar v vlogi Tarnale, Bineta Matoha k.g. v vlogi Tiča ter Gregorja Čušin, Darje Reichman in Vesne Slapar izvabila po koncu predstave buren aplavz med premierskim občinstvom, kar tej predstavi zagotovo napoveduje velik uspeh v letošnji sezoni. • Nuša Ekar _ Novo v kinu_ - ADIJO AVTO V 60 SEKUNDAH Kranj - V četrtek, 12. oktobra, na sporede gorenjskih kinematografov prihaja akcijski triler Samo še 60 sekund. Na bencin dela Nicolas Cage. Če ženska, Sara Wayland (Angelina Jolie), v filmu moškega, Mamphisu Rainesu (Nicolas Cage), vpraša, kaj ti je ljubše, ljubiti sc ali ukrasti avtomobil in ta odgovori..., saj veste kaj, potem je jasno, daje film težka akcija, kjer jc hitre vožnje, razbitih avtomobilov in streljanja v izobilju. Memphis je že dolgo tega prekinil s kriminalom, toda star prijatelj ga zopet prepriča, da začneta s staro obrtjo, krajo avtomobilov. V igri je namreč bratovo življenje, zato Memphis sprejme. Človek, katerega čuti vztrepetajo ob vonju bencina, misli na V8 in V12 motorje, s trubo polnilnikom ali brez, v kromu.... je kos vsaki ključavnici ali alarmnemu sistemu. Le 60 sekund potrebuje, pa avtomobila, ki ste ga pustili parkiranega kjerkoli, ne bo več. Krade stare in nove, od Chevroletov, Fordov in Cadillacov iz petdesetih let, do najnovejših Jaguarjev, Porschejev in Ferrarijcv. Razen avtomobila Mustang shelbv GT 500, letnik 1967, Eleanor, kot imenuje lepotca na štirih kolesih (vsakemu avtu, ki ga namerava ukrasti, Memphis da žensko ime). Vaš avto je sicer varen pred njim, vi pa... TUDI TRAVA IMA SVOJO PESEM PRIJATELJSTVO Z ZEMLJO Katne Recheis, Georg Bvdlinski V tej knjigi so zbrane misli Indijancev različnih plemen iz različnih obdobij, opremljene s fotografijami in komentarji, in sleherna od njih je vredna temeljitega premisleka. Prisluhnimo temu, kar nam imajo povedati. Našli bomo marsikatero vrednoto, ki bi jo morali najprej in znova iskati. Cena knjige (220 strani, mehka vezava z zavihki) je 3.996 SIT in jo lahko naročite: na naslov Didakta, Kranjska cesta 13,4240 Radovljica po telefonu (04)5320-210 po faksu (04)5320-211 na e-mail zalozba@didakta.si domača stran: www.didakta.si Pogovor z Barbaro Sterle Vurnik, vodjo galerij Loškega muzeja K SIRSI PREPOZNAVNOSTI LOŠKIH GALERIJ Škofja Loka - Pred nedavnim je pod okrilje Loškega muzeja prešla tudi Groharjeva galerija, za katero je doslej skrbelo Združenje umetnikov Škofje Loke. Nova vodja galerij Barbara Sterle Vurnik pa je tud1 že predstavila vizijo za delovanje galerij za prihodnje. Trenutno v Galeriji Loškega muzeja na gradu gostuje razstava obalnih galerij Piran. Do 12. novembra je še na ogled izvrsten izbor najboljših del primorskih likovnikov z naslovom "90. leta v Primorski likovni umetnosti". Na razstavi so zastopani večinoma slikarji in kiparji, ki so bili rojeni na primorskem oziroma so v preteklem desetletju aktivno delovali na tem koncu Slovenije. V Groharjevi galeriji trenutno z razstavo gostuje Gimnazija Škofja Loka, v petek pa bo otvoritev razstave del Barbare Demšar. V Miheličevi galeriji je na ogled stalna razstava tega velikega škofjeloškega rojaka. Vodja vseh treh galerij, pod okriljem škofjeloškega muzeja je od nedavnega tudi Groharjeva galerija, za katero je prej skrbelo Združenje umetnikov Škofje Loke, je Barbara Sterle Vurnik, od letošnjega aprila v muzeju kustos za muzejsko in galerijsko dejavnost. "Z Združenjem smo se dogovorili, da v sklop galerijske dejavnosti našega muzeja vključimo tudi Groharjevo galerijo, saj so jo v zadnjih letih škofjeloški likovniki, člani združenja, zaradi finančnih težav na povsem prostovoljni bazi le s težavo uspeli voditi," je o združitvi galerij povedala Sterletova. Člani združenja ob pomanjkanju časa in denarja enostavno niso zmogli tempa enomesečnih menjav razstav, ki bi bile na, kar se da< kvalitetni ravni. V bodoče si tako v muzeju kot škofjeloški likovniki, s tem se strinja strokovna javnost in konec koncev je tak tudi inte- Barhara Sterle Vurnik, vodja galerij Loškega muzeja res občine, želijo ponovno poživiti galerijsko dejavnost v Škofji Loki, hkrati s selektivnim rešetom zagotoviti kvalitetno raven programa razstav in galerijam s tem vdihniti širšo prepoznavnost. V ta namen je nova kustosinja že pripravila koncept delovanja galerijske dejavnosti v prihodnje. "V Galeriji na gradu naj bi tako bile večje predstavitve umetnikov, ki bi trajale dva meseca, letni program naj bi se izvajal po zelo odprtem in širokem konceptu, po katerem bi galerija postajala prepoznavna v širšem slovenskem prostoru," razmišlja Barbara Sterle Vurnik. Tako je za to galerijo predviden sklop prvih razstav najmlajših umetnikov, skupinske razstave, predstavitve uveljavljenih priznanih umetnikov, cikel prezrtih ustvarjalcev, cikel domače produkcije, tematski projekti pa bi bili lahko vezani na vse tri ga- Premiera na mengeškem odru POLICIJA NA POMOČ Mengeš, 9. oktobra - Mengeški oder v Kulturnem domu je v soboto na sicer običajen in hkrati povsem nov način začel predstavitveno sezono. Običajen način je tudi tokrat označila komedija, ki je postala stalnica odrskih desk v Kulturnem domu v Mengšu, novost pa je premiera, ki pomeni tudi povsem nov začetek, saj se je tokrat oder prvič v značilnem komedijskem žanru predstavil v lastni produkciji Hit Fit. Za začetek, upamo, da ne zadnjič z lastno produkcijo, so se predstavili z nekdaj več kot tristokrat razprodano beograjsko uspešnico izpred tridesetih let z naslovom Policija na pomoč. Literarno predlogo Miroslava Mitroviča so deloma posodobili. Osnova pa je smešenje ljudske pokvarjenosti in moralne sprijenosti. Gojmir Lešnjak - Gojc je z glavno vlogo polni dvorani na premierni predstavi skupaj z Matjažem Tri-bušonom, Zoranom Stojilkovičcm, Dašo Dobcršek in Ireno Pro-sen uspešno napovedal, da Mengeš ostaja zvest komediji in ponovitvam uspešnic. Tokratna, Policija na pomoč, bo zagotovo ena od nekajkratnih stalnic mengeškega odra, saj igralci z režiserjem Vojkom Zidarjem komedijsko požlahtnitev na trenutke izvirno prenašajo na današnji čas. Hit-Fit KD Mengeš je torej naredil nov, spodbuden korak na svoji dosedanji repertoarni stalnici. • A. Zalar lerije. "Groharjeva galerija je zaradi dobre lokacije in intimnega prostora namenjena manjšim predstavitvam tekoče umetniške produkcije. Prednost imajo loški umetniki, ki naj bi tu imeli priložnost javnosti predstavljati sveže, še neviđene posamezne projekte." Miheličeva galerija naj bi bila vsaj enkrat na leto namenjena tematskim razstavam povezanim z umetnostjo Franceta Miheliča. V Galeriji Loškega muzeja bosta tako še v tem letu razstavi Marjana Prevodnika (tudi v Groharjevi galeriji) in v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana, Božidarja Dolenca. Sestavljen pa je že program razstav za prihodnje leto. Najprej se bo's svetlobnimi objekti predstavila Kranjčanka Mojca Osojnik, za njo s kiparsko ambientalno postavitvijo Mojca Smerdu, v treh poletnih mesecih bo v galeriji na gradu gostoval 3. slovenski trienale satiere in humorja ARI-TAS (v tem času bodo v Miheličevi galeriji na ogled karikature Franceta Miheliča), s tridimenzionalnimi slikami bo sledil mladi škofjeloški umetnik Matej Košir, za njim pa z rentgenskimi slikami Stane Jagodic. Tudi za razstave v Groharjevi galeriji so že znana imena umetnikov, ki bodo v njej razstavljali do marca letos. Kot rečeno bo v petek svoja dela razsta*vila Barbara Demšar, za njo bo sledil Marjan Prevodnik in v nadaljevanju še Jaka Je-raša, Toma/. Lunder in Tadej Pogačar. Vse programe bo potrjeval tudi galerijski svet, v katerem so, poleg Sterletove in direktorja muzeja Franceta Pod- A rani • Rahlo drugačen začetek muzejskih večerov v novi sezoni, ki jih v modri dvorani gradu Khislstein že tradicionalno prireja Gorenjski muzej, je minil z navdušenim aplavzom občinstva. Na koncertu je pevka Uršula Ramoveš ob spremljavi pianista Jožija Šaleja, predstavila pesmi v poljanskem narečju, avtorja Janeza Ramoveša s svoje zgoščenke Sugar free baby. Enkratno vez narečja glasbe in odličnega glasu bodo zamudniki to jesen lahko slišali tudi na drugih prizoriščih po Gorenjskem. • I.K., foto: Gorazd K. narja, še trije predstavni Združenja umetnikov Škofi1 Loke. "Vesela, sem da imam muzeju dobre pogoje dela, * imam pri tem "proste roke tako sem uspela navezati stike večino domačih umetnikov. Razmišljam tudi o okrožnici K bi jo poslala umetnikom društvom širše po Sloveniji. Po* darek želim dati predvsem dim umetnikom, ki se šele u* Ijavljajo, kar pa seveda ne poftf ni, da bi se generacijsko, pa ttif medijsko, kakorkoli omejeval' Predvsem bi želela, da bi um*1 niki predstavljali sprotno dukcijo. Z odprtostjo novim •* raznim potem, dopuščanjem sff bode umetnikom pri oblikovanj1 postavitev, da bi zlasti Grohar? va galerija postala nekakšna & lavnica za svobodno uresni# vanje idej." — V Groharjevi galeriji fi* Mestnem trgu v Škofji Loki bo v petek ob 19. uri otvoriti razstave del Barbare Demši S petkovo razstavo bo pred* tavljena tudi prva iz sisteU1! zloženk s spremnimi teksti** jih bodo ob koncu leta zbrali' obliki skupnega letnega katal* ga. S tem bodo poskrbeli tu**' za dokumentiranje razstav obeh galerijah. Barbara Ste# Vurnik si želi tudi odkupov** prezentativnih del sodobfl{ umetnosti na Škofjeloške^1' hkrati pa tudi starejših del, k* bi na dolgi rok lahko rezultfl lo tudi v stalni zbirki. Za ved* pa se, da brez sponzorjev in $ natorjev, pri tem računa tudi l> ugoden odziv občine, ne bo & • Igor* _Pestro v Knjižnici A. T. Linharta m V ZNAMENJU TEDNA OTROKA Radovljica - Tudi letošnjo jesen so v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici začeli z organizacijo prireditev za otroke in odrasle. In ^ je bil prvi teden v oktobru mednarodni teden otroka, se ves mesec & posebej intenzivno posvečajo prav otrokom. Sicer pa bodo tudi letos vsak četrtek ob 17. uri pripravlj*'( otroške prireditve; potem koje prejšnji teden tam nastopil Teat za vse z Jesenic, bo ta četrtek, 12. oktobra, Nataša Vreč* otrokom pokazala, kaj vse lahko izdelamo iz plodov, ki jih natr'"' radodarna jesen. Prihodnji teden bodo otroci skupaj I knjižničarkami obiskali policijsko postajo in spoznali zanimive P drobnosti iz življenja in dela policistov, zadnji četrtek v mesecu r bo Silva Kos pripravila pravljično uro za otroke - poslušali bo» ljudsko pripovedko z naslovom Kako je nastalo Blejsko jezero. I In ker je bil prvi teden v mesecu teden otroka, seje nanj odzya tudi knjižnica. Ves mesec je tako na ogled razstava originalne ffl tracije in knjig ilustratorke Lidije Osterc (razstavo so prip'aV skupaj z Galerijo Šivčeva hiša), pod naslovom Kako ravnaj kadar sem v težavah, pa je v knjižnici prav tako do konca oktop na ogled razstava knjig, s katerimi si otroci lahko pomagajo, če v stiski. Za otroke tudi v Bohinju - Otroške prireditve vsako prvo in dt* go sredo v mesecu pripravljajo tudi v enoti v Bohinjski Bistrici. tL sredo - kot vedno ob 17 uri - je na vrsti pravljična ura za otrom stare vsaj štiri leta: Silva Kos jim bo predstavila pravljico Povod'1 mož v Bohinjskem jezeru. Ves mesec je na ogled razstava orH nalne ilustracije in knjig ilustratorja Alojza Zormana - FoM (razstavo so pripravili skupaj z Galerijo Šivčeva hiša) ter razstav posvečena mednarodnemu tednu otroka "Kako ravnam, ko sel11 težavah." Torkovi večeri ostajajo namenjeni odraslim: o knjigi Karava«1^ in Kamniško - Savinjske Alpe avtorice Ingrid Pilz bosta dreyl 19.30. uri govorila urednik Marjan Krušiš in dr. Stanko K-HJ1 j. sledilo bo predavanje Aleksandre Vremšak in Irene Kolar o j jenju in delu skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, katerega 2 , letnico smrti obeležujemo letos, zadnji četrtkov večer v okto" j pa bo namenjen potopisnemu predavnju z naslovom Študent ^ poti okoli sveta, avtorja Uroša Ravbarja. Sicer pa dogajanj*, knjižnici dopolnjujejo tudi srečanja in pogovori o knjigah, tretje četrtkovo dopoldne v mesecu. • DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc Spominska plošča organistu Ivanu Boletu Odrekel se je karieri, ostal je organist Konec tedna Brezje v znamenju 100. obletnice posvećenja božjepotne cerkve, 200. obletnice Marijine kapelice in 100. obletnice prihoda prvega organista Ivana Boleta - Slednjemu v baziliki Marije Pomagaj odkrili spominsko ploščo - Bole organist na Brezjah več kot pol stoletja. ^rezje, 10. oktobra - Minulo so-"°to je bila brezjanska božjepot-cerkev v znamenju 100. oblet-n,ce omenjene cerkve, 200. °bletnice Marijine kapelice ter '"0. obletnice prihoda prvega ?r8anista Ivana Boleta, kije svo-le poslanstvo v omenjeni cerkvi °Pravljal 55 let. Slovesno Somaševanje je vodil pater Stane f°re, provincial Slovenske fran-C|Škanske province, ki je med ^ašo odkril tudi spominsko Ploščo posvečeno organistu Bole-*|*> izdelal pa jo je brezjanski kamnosek Franc Kocjančič. Ivan Bole je bil po rodu ^raševec, v nedeljo pa je minilo 'f2 let od njegovega rojstva. V Hubljani je končal orgelsko s°lo, za izpopolnjevanje n<* Dunaju in v Gradcu ^a tedaj ni bilo možno-j*'- Leta 1901 so ga povabi na Brezje in ugodno P°nudbo je sprejel, vendar tedaj še nihče ni ve-^e'> da so z njim Brezje dobile enega najspret-neJših organistov. Ba- chove in Beethovnove sonate so bile zanj duhovna hrana. Po dvanajstih letih je cerkev dobila nove, večje orgle in ob tej priložnosti je Ivan Bole pripravil koncert, na katerem je izvajal Bachova preludija s fugo v G duru in D molu, slednje pa so ponovili tudi na koncertu po odkritju spominske plošče. Izšolal je tudi cerkveni pevski zbor ter poučeval teorijo in vokalno tehniko. V šestih letih so naštu-dirali 14 tujih maš in zbor je po svoji strokovnosti spadal v vrh tedanjega zborovskega petja, pevci pa so se poleg petja naučili igrati tudi tamburice. Bole je spoznal domačinko Marjeto in se z njo poročil, v zakonu pa se « „ PRVI ORGANIST V TEM # BOŽJEM HRAMU. ODLIČEN PEVEC iN MOJSTER ORGELSKE IGRE IVAN BOLE JE V LETIH 1901 - 1956 KOT GLASBENIK NAJVIŠJE RAVNI V NEMA L SRCA VERNIH ZA BOŽJO ČAST IN SLAVO ' MARIJE POMAGAJ IN MOJSTER ORGELSKE jCRE IVAN BOLt JE V LETIH 1901-1956 KOT GIAS|ENIK NAJVIŠJE RAVNI ZA BOŽJO ČAST IN SLAVO * MARIJE. POMACAJ Prof. Janez Bole pred spominsko ploščo, posvečeno očetu Ivanu Boletu, dolgoletnemu brezjanskemu organistu, ki so jo v brezjanski baziliki odkrili minulo soboto. Naklo, 7. oktobra - Kinološko društvo Naklo je pripravilo dese-(°. finalno tekmo državnega prvenstva v agilityju. Kljub dežju se te na vadišču društva zbralo 61 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške h Italije. Med manj izkušenimi psi do 40 cm plečne višine je zma-Sala Jasna Zdovc z Lolo iz KD Agilitv-Ilirija, med manj izkuše-ninii psi nad 40 cm je bil najboljši Marko Lenarčič s Sabo iz Kamnika, med izkušenimi manjšimi psi sta slavila Ines Pezič in z^n8i iz KD Fido Hrušica, med izkušenimi večjimi psi je bila prva *juša Gregorič z Dollv iz KD Agility-Ilirija, ekipno pa je zmagala Prva ekipa tega društva. Državni prvaki so postali Borut Jeraj z 4fdyjem iz Kamnika v razredu A J - mini, Marko Lenarčič s Sabo *z Kamnika v Al - standard, Silvija Trkman z Vedelte v A2 open -^ini in Tjaša Gregorič z Dolly v A 2 open - standard (Obe KD £%iiity-llirija); ekipni prvak je prva ekipa tega društva. * S. Saje jima je rodilo 11 otrok. Med njimi kot predzadnji Janez Bole, ki je od očeta podedoval glasbeni talent ter zavezanost glasbi in ga strokovnjaki ter glasbeni kritiki štejejo za starosto slovenskega zborovskega petja. "Ker je moral oče vzdrževati številno družino in veliko delati, se ni mogel povsem posvetiti glasbi. Že sedemletni fantič sem pel na koru in se od njega tudi največ naučil. V svoji šoli je vzgojil vrsto odličnih pevcev in organistov, na orglah pa je bil tako spreten improvizator, da so ga na Brezje hodili poslušati od vsepovsod," je o očetovem glasbenem ustvarjanju dejal profesor Janez Bole ter dodal, da je vesel dejanja, ki je sledilo pobudi brezjanskega samostana, saj se je oče s tem, da je ostal na Brezjah več kot pol stoletja, zagotovo odrekel karieri enega najboljših evropskih solo pevcev in organistov. O veličini nje- govega dela je spregovoril tudi pater mag. Ciril A. Božič, brezjanski rektor in gvardijan, ter med drugim dejal, da dogodek spada v kontekst brezjanskih obletnic ter pogovorov, ki so soočenje preteklosti s prihodnostjo, ob katerih je prav, da osvetlijo velike dogodke in ljudi, hkrati pa naj bi bil spodbuda vsem cerkvenim pevcem. Odkritju spominske plošče je sledil koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje pod vodstvom dirigentke profesorice Danice Pirečnik in ob spremljavi organista profesorja Primoža Malavašiča, na katerem je zbor izvedel Tomčevo mašo, Marijine pesmi in Gallusovo Alelujo. Spominska plošča je trajen spomin na izjemnega organista, odličnega učitelja ter velikega umetnika, ki je v brezjanski cerkvi pol stoletja vnemal srca številnih romarjev. • R. Škrjanc Zaleteljev jurček velikan Klobuk kot dežnik, z dodatki Jože Zaletetj ponosen na svojo gobjo trofejo - jurčka velikana. Stražišče, 10. oktobra - Gobarjem je vreme, ki očitno skuša nadoknaditi poletno sušo, naklonjeno. Polna košara ni posebna redkost, zagotovilo za gobarsko zadovoljstvo pa je zagotovo gobja trofeja. Stražišan Jože Zale-telj se je pred dnevi odpravil na svoj redni sprehod. Ponavadi jo z ženo Mihaelo mahneta v gozd pod Joštom ali nad Rakovco. Pravita, da dnevu brez sprehoda v gozd' kar nekaj manjka, narava pa jima poleg zadovoljstva krepi zdravje. Rada gobarita, vendar tako pri nabiranju kot tudi pri uživanju gob ne pretiravata. Tako je že desetletja. Z gobjo trofejo pa se donedavna Še nista mogla pohvaliti. Tudi minulo sredo je že kazalo, da bo Jože odšel domov praznih rok, pa je za vsak primer po-kukai še na svoje stalno mesto pod smreko. "Temu mestu pravim kar moj "zevnik" in na njem sem že večkrat našel kakšno gobo. Minuli teden pa me je tam čakal jurček velikan in najprej kar nisem mo- gel verjeti svojim očem. Lep, velik, zdrav rjavi jurček. Klobuk je meril dobrih 40 centimetrov, poleg njega pa sem našel še manjšega četrt kilogramskega jurčka. Gobje trofeje sem bil tako vesel, da sem zvečer zaradi vznemirjenosti kar nekoliko težje zaspal," je pripovedoval Zaletel, upokojeni livar, ^ena Mihaela pa je povedala, da jurčka velikana ne bodo pojedli, ampak ga bodo še nekaj časa občudovali pod domačim kostanjem. "Ko sem ga nesel domov, so me ljudje ustavljali in ga radovedno občudovali, otroci pa so se ga morali tudi dotakniti, da so preverili, če je pravi. Marsikomu morda to ne bi nič pomenilo, nama z ženo pa je bil v veliko zadovoljstvo, saj pri večdesetletnem gobar-jenju take gobje sreče še nisva imela, poleg tega pa je zanimivo, da sem ga našel na svojem stalnem mestu," je še dejal Zaletelj. Naključje, igra narave? V vsakem primeru gobarsko zadovoljstvo in dobra voha. • R. Škrjanc Ivan Grohar, umetnik, velik in osamljen Zunaj so se oglasili škornjasti, počasni koraki, P°trkalo je na duri in koj je vstopil v mojo izbo Prijatelj, ki ga nisem videl že dolgo dni. Neroden Plečat, zelo visok človek je bil, upognil je širo-' Oltuk, ko je stopil čez prag. Obleko je imel ll'do obnošeno, vso preozko in prekratko; iz ro-flvov so mu daleč štrlele močne in lopataste r°ke. Lica so bila koščena in kozava, sivopolta, globoko splahnela, neredko poraščena s kocina-W nepočesane, rjavorumenkaste brade. Oči so v izghdane jame udrte, nekam motne, vode-rje, nedoločno sinje; ali malo je takih oči na sve-"'kakor so bile njegove. /0 r ni se površno srečal z njimi, bi se mu zde-da je videl oči otroka ter vso njih toplo, veselo }Jdolznost; pa če bi se ustavil ter pogledal na ***o, bi ga bilo strah, strah bolečine, ki se je brez 'p* in spanja prelivala tam, sama vase v večnih Ulovih, ker ni imel, kamor bi se utolažena izlila; 'Menih mračnih valov je nemo in visoko strmel ta n^ P°nos'Je 2 belimi očmi buljila penastous-■' f,('Hfnrljiva skrb; in vendar je nad vso neizmer-ia /kostjo mirno plaval sijaj verne udanosti, Oubeznivi, komaj razločni, še v najtemnejšo ( trepetajoči sijaj, ki nikoli ne ugasne." Piše: Miha Naglic Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon rega aOsto se zgodi, da dober slikar portretira dob- Pisatelja. Manj pogosti, a ne prav redki so primeri, da pisatelj oriše slikarja. Zelo redki pa taki, ko velik pisatelj opiše velikega slikarja. To se je zgodilo, ko je Ivan Cankar v črtici Jutranji gost (1916) "portretiral" Ivana Groharja, takšnega, kakršnega je doživel ob njunih srečanjih na Dunaju v letih 1903/4. Dve leti pred tem, v črtici Menice (1914), je bil še bolj nadroben. "Prikazal se je človek tako visok in postaven, da je moral na pragu upogniti hrbet. Nekoliko starejši in sila močnejši je bil od mene, ali v pogledu svojih zvestih oči je bil mlajši, bolj otroški in bolj zaupljiv. In v vsej tej otroški zaupljivosti je bila tiha. brez-danja resnoba, kakor da bi pogledal človek iz čolna v jezero ter se prestrašil sam svoje podobe, v globočino izgubljene. Kozav je bil v lica, nosil je tenko brado, ki je bila takrat kuštrava in kocinasta, ter dolge, povešene brke ... Vstal je počasi, kakor je bil velik in silen. Takrat sem zapazil, da je bil oblečen kakor otrok, ki raste prehitro iz svojih obnošenih cunj. Suknjič mu je bil preozek in prekratek, močna zapestja so mu štrlela daleč iz rokavov, hlače so mu segale komaj do gležnjev ... Ko se je nerodno in tiho nasmehnil, sem zapazil še nekaj posebnega. Imel je čudno ploščate ustnice, brezkrvne in počez razpokane. Take ustnice so verno znamenje, da človek že dalj časa ni jedel, tri dni morda, kakor je pač natura in ////- Ivan Grohar, foto Avgust Berthold, 1905 mor ... Mučenec največji med vsemi, kar jih je kdaj trpe/o in umrlo zaradi lepote svojega srca, Ivan Grohar, ti spiš dolgo spanje. Dal bi skrinjo cekinov, ko bi ti mogel reči le še eno samo zvesto besedo!" O Ivanu Groharju so seveda pisali tudi drugi umetniki. Monumentalno monografijo z naslovom Ivan Grohar in podnaslovom Tragedija slovenskega umetnika je že leta 1937 spisa/ pesnik in publicist Anton Podbevšek. Njegovo biografijo v obliki romana je napisal pisatelj Janez Kajzer (Macesen 1978, 1988). Ob veliki Groharjevi retrospektivi z naslovom Bodočnost mora bit lepša, sta jeseni 1997 Narodna galerija in Mestni muzej Ljubljana izdala imeniten katalog. Podobo slikarja samega poznamo s fotografij, med avtorji sta tudi priznana fotografa, slikarje-va sodobnika Avgust Berthold in Fran Vesel. Ohranjena je njegova posmrtna maska. Njegov avtoportret ni vrhunsko delo. Njegov resnični avtoportret najdemo na sliki Macesen, 1904. Saj jo vsi poznamo: pogled na soriško gorsko pokrajino nad lleblarji, pred njo pa v prvem planu in ravno na sredi osrednji del debla in nekaj vej velikega in osamljenega macesna. S tem, da seje podpisa/ ravno na deblo, je dal avtor sam kar naravnost vedeti, kdo je ta veliki osamelec? To je on sam. Bil je res velika in osamljena figura, tragična v svoji enkratni, srčni in lačni slovenski usodi; takega ga je u besedil Cankar, takšnega se je v podobi macesna videl sam. ZA DOM IN DRUŽINO VOLITVE Poskusimo še mi Zaljubljeni v paradižnik Nekaj jedi iz slovite italijanske kuhinje bi vam radi danes predstavili. Oboje že dobro poznate: špagete po napoli-tansko in pizzo, pisano obloženo. Toda, pripravimo jo res tako, kot jo pripravljajo Italijani, ne površno, po naše, ko tako radi izpuščamo zdaj to, zdaj ono sestavino, pa boste okusili razliko. Špageti morajo biti kuhani afdente, torej malo več kot na pol, da so pod zobom v sredini trdni, in nikakor ne smeta manjkati bazilika in parmezan. Pri pizzi pa upoštevajmo prav vse sestavine v nadevu. In testo res pripravljajmo na pravem deviškem olivnem olju. Posku- Spageti po napolitansko Za 4 osebe potrebujemo: 400 g špagetov, 1 čebulo, 2 stroka česna, 1 bučko, 350 g mesnatih paradižnikov, 2 žlici olivnega olja, sol, poper, 2. vejici sveže bazilike, 80 g parmezana v kosu. Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. Bučko (naj ne bo večja od 20 cm) operemo, jo na konceh odrežemo in zrežemo v 1 cm velike kocke. Mesnate paradižnike potopimo v vrelo vodo in na hitro olupimo, razrežemo na četrtine, očistimo semenja in jih nato na grobo nasekljamo. Za omako segrejemo olje in na njem zlato opečemo čebulo in česen. Dodamo bučko, jo na hitro podušimo, dodamo sesekljane paradižnike, solimo in popramo. Paradižnikova omaka naj 15 minut povreva. Medtem skuhamo špagete v slani vodi. Baziliko operemo, osušimo in polovico lističev drobno sesekljamo in dodamo omaki. Špagete odlijemo, na hitro odcedimo in prelijemo s paradižnikovo omako. Pasto, kot tako pripravljenim špagetom pravijo Italijani, damo v ogreto servirno skledo. Pisano obložena pizza jo posujemo z listki bazilike, povrhu naribamo parmezan, še malo popopramo in ponudimo vročo. Pisano obložena pizza Za 4 osebe potrebujemo: Testo: cca 400 g moke, 1 čajna žlička soli, 1 zavitek suhega kvasa, 190 ml mlačne vode, 2 žlici olivnega olja, Nadev: 50 g očiščenega mesa školjk (najbolje iz kozarčka), 50 g črnih oliv, 4 sardelni fdeti, 1 konzerva paradižnikov, 200 g sira za pizze, 100 g artičoki-nih srčkov v olju, 1/2 rumene paprike, "1 čebula, 6 vloženih sladkih feferonov, 50 g kuhane šunke, 2 čajni žlički posušenega origana, 3 žlice olivnega olja Testo: moko, sol, suh kvas, vodo in olivno olje zmešamo skupaj in naredimo elastično testo, ki naj na toplem vzhaja 20 do 30 minut. Pečico segrejemo na 220 stopinj C. Pizzo bomo pekli v 4 modelih za pizze s premerom 25 cm; vse modele pomažemo z olivnim oljem. Nadev: Meso školjk stresemo na cedilo in dobro odcedimo, olive razkoščičimo in prepolovimo. Sardele zrežemo v trakove. Paradižnike zrežemo na kockice, solimo in popramo. Sir razrežemo v tanke trakove, artičokine srčke prepolovimo, papriko očistimo in razrežemo v tanke trakove, čebulo olupimo in razrežemo na kolesca, feferone pa odcedimo in razrežemo v 2 do 3 cm velike koščke. Prav tako na male koščke razrežemo šunko. Testo razdelimo na 4 hlebčke, zvaljamo vsakega posebej v okroglo obliko in položimo v modele za pizze. Najprej po vsem testu razporedimo paradižnikovo meso, nato pa meso školjk in papriko, olive in sardele, zatem pa artičoke in feferone ter šunko in čebulo. Pizze nato šc začinimo z origanom in obložimo z rezinami sira. Po vrhu jih pokapamo z olivnim oljem in pečemo 20 do 30 minut. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja ) Družina (1) "Družina • voditi skupaj, kar spada skupaj, držati skupaj, kar je medsebojno povezano, rešiti, kar se zdi izgubljeno." Najbrž nas je v tem trenutku več takih, ki imamo družine, kot pa tistih, ki jih nimajo. Običajno je tudi tako, da nam je vse, kar imamo, tako samoumevno, da kar pozabimo, kako lepo je, če nekaj imamo. Zato se je dobro najprej vprašati, kaj nam družina sploh pomeni. Se zavedamo, kaj imamo? Zatočišče? Varnost? Bojišče? Vse mogoče se dogaja v družinah in kar prizadene posameznika, običajno prizadene vso družino. Kajti družina je kot človeško telo - če te boli en organ, boli vse. V družini smo pomembni vsi, najbolj občutljiva točka pa je otrok. Ce že ne zaradi sebe, potem bi se vsaj zaradi otrok morali zavedati pomembnosti te majhne skupnosti. Najbrž bi tudi država morala kaj priskočiti na pomoč (naj malo pihnem na dušo vsem, ki si nabirajo točke v tem predvolilnem času...), ne samo z obljubami, marveč s konkretno pomočjo tistim družinam, ki si komaj postavljajo svoje temelje. Kajti veliko lažje seje ubadati s seboj, če nam ni treba vsak dan sproti preštevati negativnega stanja na bančnem računu. Vsak človek ima svoj značaj in prav tako ima svoj značaj družina, ki jo sestavljajo posamezniki. Starši se moramo zavedati, da v družini živimo dvojno vlogo -ena je naša starševska vloga, druga pa partnerska. Obe sta enako pomembni. Kot starši učimo svoje otroke, kaj pomeni vzgoja, dajanje, jemanje, ljubezen, razumevanje, kot partnerji pa kažemo otrokom, kaj pomeni partnerstvo. Vsak otrok se uči zakonskega življenja najprej v svoji matični družini. Včasih se zgodi, da nam ena ali druga vloga ne gresta najbolje, ali celo, da vlogi pomešamo med sabo. V kriznih trenutkih iščemo vsak svojo najboljšo rešitev in pozabljamo na to, da so tudi problemi del življenja vsake družine. Namesto da bi se lotili skupnega reševanja, velikokrat bežimo od njih. Tako se prehitro zgodi, da bežimo tudi iz družine. Medsebojne odnose jemljemo preveč egocentrično. Druge ocenjujemo na podlagi tega, kako se obnašajo do nas in kaj nam nudijo. Vedenje drugih nas bolj skrbi, kot naše lastno. Kot mama se velikokrat vprašam, zakaj se moj otrok obnaša tako in tako. Zakaj se pa jaz obnašam tako in tako? Otroci so velikokrat naše ogledalo. Poglejmo se vanj. Nam je všeč slika, ki jo vidimo? Ali bi najrajši iz stanovanja odnesli vsa ogledala, da nas ne bi nenehno spominjala na to, kar smo? Družina je smiselna in lepa, če smo pripravljeni vanjo vlagati svojo energijo, svoj čas in pripravljenost, da nam je vsem lepo. Vsem skupaj in vsakemu posebej. 2000 2000 PREDVOLILNE NOVIČKE IT : 'Š Združena lista Kranj Kandidati na koncertu Kranj, 10. oktobra - Včeraj, 9. oktobra, ob 13. uri so se kandidati Združene liste socialnih demokratov v I. volilni enoti na konferenci za novinarje predstavili javnosti. Pretekli teden pa so bili kandidati na koncertu Rok 'n' Banda v Kranju. Jutri, 11. oktobra, med 17. in 19. uro se bo kandidatka v 4. okraju pogovarjala v volivci pred krajevno skupnostjo Vodovodni stolp, v četrtek, 12. oktobra, med 14. in 18. uro pa se bosta na Glavnem trgu v Kranju predstavili kandidatki Jožica Puhar (4. okraj) in Milica Oman - Ogrizek (5. okraj). Kostanjev piknik v Cerkljah - Kandidat LDS v 6. volilnem okraju univ. dipl. inž. strojništva Branko Pajer se je v petek popoldne predstavil v Cerkljah. Pred gostiščem Kern so pripravili kostanjev piknik, kije bil dobro obiskan. Predstavil je program in izpostavil razvoj in obnovo podeželja, pospešitev razvoja podjetništva in socialno varnost. • Foto: J. K. S predvolilnimi srečanji je nadaljevala tudi kandidatka LDS na območju občin Železniki, Gorenja vas - Poljane in Žiri Ivanka Oblak, ki je v petek skupaj z vidnim predstavnikom LDS dr. Pavletom Gantarjem, nekdanjim ministrom za okolje in prostor, obiskala Zali Log, nato pa nastopila v posebni oddaji v živo Televizije Železniki. Pogovor je vodil svetnik LDS v občinskem svetu občine Železniki Gregor Malenšek. • Š. Ž. 2000- IZJAVE Petina dela, petina plače Osupnil nas je uradni podatek o tem, da je izmed vseh poslancev v DZ najmanj prisoten prav tržiški poslanec Pavel Rupar. Njegova udeležba je naravnost sramotna, zgolj 20-odstotna. Občinski odbor LDS takemu neresnemu zastopanju tržiških volivcev v Ljubljani najodločneje nasprotuje in ugotavlja, da sta županska in poslanska funkcija zanj nezdružljivi. Občinski odbor LDS se zavzema za to, da nas v DZ zastopa človek, ki bo s svojo strokovnostjo, omikanostjo in prisotnostjo resnično zasttopal interese volivcev, ne pa s svojo odsotnostjo in prepirljivostjo branil svoje osebne koristi. Zato ga javno sprašujemo, ali je toliko pošten in prejema tudi 20-odstotno poslansko plačo? V nasprotnem primeru namreč goljufa državo, predvsem pa svoje volivce. Podatek o štirih ka- zenskih ovadbah proti njemu, kjer bi se kazenski pregon proti njemu tudi začel, če ga ne bi ščitila poslanska imuniteta, pa nam odpira še eno vprašanje. Kdo si želi takih poslancev, ki bodo poslansko imuniteto zlorabljali za ščit pred njihovimi nečednimi dejanji? Anton Horvatič Občinski odbor LDS Tržič Izjava za javnost V Škofji Loki je bila včeraj zvečer ob 17. uri v Kristalni dvorani predstavitev vseh U kandidatov za poslanca v DZ, ki kandidirajo v I. volilni enoti. Tako so se med gorenjskimi kandidati predstavili dr. Bajuk, dr. Bernik, dr. Mencinger, gospod Cvetek, dr. Resman, gospa Sagadin in drugi. Ciril Golar, predsednik OO Nova Slovenija Škofja Loka Na Jesenicah Zare Pregelj... V dvorani kulturnega doma na Javorniku je bilo zborovanje članov stranke SLS + SKD Slovenske ljudske stranke, na katerem se je predstavil kandidat za poslanca Jože Zupančič-Srečanja so se udeležili tud' župan žirovniške občine Franc Pfajfar in podžupan blejske občine Jože Antonič. V uvodu je spregovoril prim. dr. Janez Remškar, direktor jeseniške bolnišnice, ki je dejal, da so odločno proti ukinitvi porodniškega oddelka, v nadaljevanju pa je Žare Pregelj predstavil problematiko cest v Sloveniji in še posebej na Gorenjskem. ...in Božidar Brudar Kandidat SDS dr. Božidar Brudar je skupaj z Jožetotn Pučnikom govoril »članom i° simpatizerjem stranke v dvorani Metinga na Jesenicah. Med drugim je poudaril, da v Sloveniji ne more biti zgodbe o uspehu, če je toliko ljudi na socialnem dnu. Socialdemokrati ši bodo prizadevali za pravno, M cialno stabilno državo, v kateri bo dovolj možnosti za pridobitev in uveljavljanje znanja, in Z* gospodarsko rast. Na Gorenjskem mora priti do sodelovanja občin in pokrajine, saj se bo Gorenjska le tako lahko vključila v evropske razvojne programe, kot so PHARF program in drugi. • D.S. Županovo pogojevanje Glede na javno objavljeno nOr poved mojega krajšega nagovora na spominski svečanosti v vasi Gozd v soboto, dne 7. oktobri 2000, kije bil v programu prirč' ditve predviden na povabilo 00 ZZB Tržič in KO ZZB Križe, dejansko pa nagovora sploh ni hiti posredujem kratko pojasnilo: - dan pred prireditvijo me je taj nik KO ZZB Križe, kije zaradi bolezni predsednika KO g. IvanO Gregorca operativno vodil priprt' ve na svečanost v Gozdu, obvesti' o stališču predsednika Krajevi skupnosti Pristava, da "...Marko Valjavec ni primeren govornik m proslavo v Gozdu, ki je osredtm prireditev ob krajevnem praznim štirih K S Križe, Pristava, Sebenfi in Senično, nosilec prireditve v' letu 2000 je KS Pristava..."; P°\ jasnjeno mi je bi/o. da je tO 0» predsednika K S Pristava telef0" nično zahteval g. Pavel Ruptfj župan občine Tržič (kar mi J1' naknadno, po proslavi, potrdi* tudi predsednik KS) z arguntef tom, da je za spominsko sW*m nost v Gozdu primeren le govO' predsednika KS in nekoga '* borčevske organizacije; v prim? ru, da te zahteve KS ne b° upoštevala, je g. Rupar napo^ dal tudi možnost, da KS PrtstM ne bo dobila sredstev iz občinski ga proračuna - gojžanska svečanost, ki poteki praviloma prvo nedeljo v oktobri ob obletnici požiga vasi Gozd 1 oktobra 1944 in izgona vaščafl0* zaradi nihove podpore partij nom, je že nekaj desetletij uwm na tradicija (letos je bila prired1' tev izjemoma v soboto, natank0 na dan 56-letnice tega tragie^f ga dogodka v II. svetovni vojnO' zato sem z razumevanjem v cev ti upošteval obvestilo KO 231 Križe o naknadni spremem* scenarija prireditve, saj nisel\ želel, da bi g. Rupar, ali kd drug, kakorkoli skušal povezo^ ti moj nagovor z volilno kamp* njo za volitve 2000 - na prireditvi sta bila govor*1 ka g. Jože Šparovec, predsedn1 KS Pristava, in g. Andrej ZuP0"' neposredni udeleženec spopad^ Nemci in belogardisti 7. oktob™ 1944 v Gozdu; čeprav tako prvotnem, kot tudi v naknadrj spremenjenem scenariju prire** ve to sploh ni bilo predvideno, P je organizator spominske svec nosti omogočil nagovor tudi v Pavletu Ruparju Marko VALJAVA VOLITVE 2000 Cas je za Kandidat za poslancar v Državni zbor Republike Slovenije FRANC ČEBUU obkrožite številko Družba, ki ukroti svoje upornike, si zagotovi mir, izgubi pa svojo prihodnost. (A. de Metlo) Odločno si bom prizadeval 'da se bomo kot družba začeli ukvarjati z resnično pravimi problemi, ne Pa z izmišljenimi dilemami, ki nas silijo v preteklost in ne v prihodnost, "da bomo državljani Slovenije imeli enake možnosti do dostojnega 2iv|jenja in enake pravice do zaposlovanja, izobraževanja, zdravstvene °skrbe in socialne varnosti "*a pravičnost in poštenost našega skupnega družinskega življenja, ki je *emelj vsake države "*a razvoj gospodarstva, podjetništva, obrti, kmetijstva ter kmečkega 'un'zma, športa in kulturnega življenja "*a ohranjanje in razvoj podeželja; predvsem pa se bom zavzemal za hitrejši razvoj občin in naše prelepe Gorenjske Spoštovane volivke in volivci, vaš glas 15. oktobra 2000 1,0 državnozborskih volitvah je glas za hitrejši razvoj vaše občine ■n vaše vasi. Na volilnem seznamu je moje ime pod zaporedno številko 10, zato svoj glas zaupajte meni. Obljubljam, da bom pošteno in odločno zastopal vaše interese. QŠ kandidat za poslanca v državni zbor, *^pan občine Cerklje na Gorenjskem ^nc Č«bul| 2000 SDS ca stranko Slovenlf* / www.sdi.ti naročnik SDS Volilna enota I, volilni okraj 1 - Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica VAŠ GLAS POTREBUJEM, DA: - bomo skupaj omogočili razvoj in zaposlovanje mladih, -bomo bolj vplivali na sprejem odločitev v državnem zboru, s ■ bo zgornja Gorenjska spet v ponos ljudem in Sloveniji. Zato obkrožite številko CD PRIHODNOST NI CRNA, TEMVEČ MODRA! Vaš kandidat Boris Janez Bregant Voli modro! www.zlscl.si s ZDRUŽENA LISTA ' socialnih demokratov 1 energija, Volilna enota I, volilni okraj 7 - Tržič mu rko. vu Iju ve< '("V mu il .si - v 7. volilnem okraju (TRŽIČ) je številka 7 na volitvah prava odločitev, ker sedmica pomeni glas za ekipo ZLSD ■ v tem tednu Vas bom z MARKOBUS-om obiskoval po naseljih občine Tržič: jutri, v sredo, 11. oktobra, bo MARKOBUS od 16. ure naprej v Pristavi, zatem v Križah, Seničnem, Sebenjah, Žiganji vasi, na Bregu in v Retnjah; ob 18. uri v Lomu in ob 19. uri v Podljubelju; MARKOBUS bo po naseljih v občini Tržič, v 7. volilnem okraju, vozil tudi v petek, 13. oktobra PRIHODNOST NI ČRNA, TEMVEČ MODRA! Voli modro! www.zlsd.si ZDRUŽENA LISTA ' socialnih demokratov PREDVOLILNE NOVIČKE Socialdemokratska stranka Kranj Veljavo pravičnosti in pravu v^ranj, 10. oktobra - Na pred-^lilnem shodu kranjskih so-a,(lcmokratov pretekli petek »ta Se predstavila kandidata 0,ranke v 4. in 5. kranjskem ,yJraJu mag. Rudi Šeligo in inž. atjaž Janša, kandidatka karike v Ljubljani Barbara j ,ez'8ar in uspešen direktor &ej*erneca iz Kranja Nikolaj str ' eclen od oblikovalcev ankinega gospodarskega programa. Nikolaj Bevk je zanikal trditev, da njegova stranka nima gospodarskega programa. Ima ga in v njem ima pomembno mesto ohranjanje delovnih mest. Ugotovil je, da več slovenskih podjetij posluje pozitivno kot negativno, kar je dobro, in menil, da mora država nekaterim panogam pomagati, vendar ne v nedogled. Kandidat Matjaž Janša pou- SocJaldemokratska stranka Jesenice Dr. Božidar Brudar med volivci vahSenice' 10- oktobra - Kandidat SDS dr. Božidar Brudar na srečanje ob pečenem kostanju na starem golfskem srtšču na Jesenicah danes med 10. in 17. uro in v petek med Ig'in 17. uro. V petek, 13. oktobra, bo dr. Božidar Brudar ob • uri v gostilni Osvald v Selu pri Žirovnici govoril o svojem Sr>!ramu in programu stranke. Konec tedna je bil kandidat vih Ze'° a^tiven- V soboto je bil najprej na blagoslovitvi no- " zvonov v Kranjski Gori, nato pa se je udeležil skupaj s c Jelko drugega srečanja Železničarjev - Republikan-2000 v kulturnem domu na Hrušici. V nedeljo je bil s so jal°8° pr' maš' v P'amm P°d Golico, nato pa se je pogovar-,__s čajani Planine, zlasti o razvoju turizma. darja v svojem programu pomen skrbi za mlade, mlade družine in njihovo prihodnost, kar je tudi prihodnost naroda, uspešno gospodarstvo, v katerem se bodo zaposleni s poštenim delom lahko preživeli, in pokojnine, ki bodo temeljile na preteklem delu. Zavzema se za spoštovanje slovenskega naroda, kulture in jezika. Barbara Brezigar zagovarja program, ki bo dal večjo moč pravni kulturi, pravni državi, pravičnosti, morali, etiki in srčni kulturi. Ministri SDS v sedanji vladi to dosledno spoštujejo. Moč logike mora prevladati nad logiko moči. Mag. Rudi Šeligo pa se je pohvalil, da stranka SDS vztraja na pravni in socialni državi in sploh deluje sproščeno. Za uspeh vlade šteje sprejem predloga zakona o medijih in sprejem nacionalnega kulturnega programa. Zavzema se za delovanje popolnoma poklicnega gledališča v Kranju. • J.K. Nova energija. vsakdanje Jožica Volilna enota I, volilni okraj 4 Pri kandidaturi nudim volivcem izkušnje, pridobljene - na zaposlovanju, - kol ministrica za delo, - kot veleposlanica v Makedoniji. Zavzemam se za: - delavce in posebej delavke, - znanje, - enostavnost predpisov, - kvaliteto življenja in varnost starejših, - družbeno vključenost in življenjske pogoje mladih, - razvoj obrti, samostojnega dela in podjetništva, - stanovanjsko gradnjo v Kranju - sodelovanje vseh ljudi, - večjo vključenost Kranj v mednarodne projekte, ki povečujejo njegove razvojne možnosti in osebnostni razvoj njegovih prebivalcev. 'BOGASTVU IZKUŠENJ DODAJAM NOVO ENERGIJO" 'OBLAST V ROKE, STROKO V GLAVE" Voli modro! www.zisd.si FJg ZDRUŽENA LISTA im socialnih demokratov VOLITVE 2000 LDS Liberalna demokracija Slovenijo S LOVE NIJ AG R E M ADDE I NArnCil DarjaLAVTIŽAR BEBLER izobrazba: univ. dipl. pravnica Delo: poslanka Državnega zbora Okraj: Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica DušanVUČKO Izobrazba: univ. dipl. pravnik Delo: direktor Občinske uprave Občine Bohinj Okraj: Bled, Bohinj MimicaKOMAN Izobrazba: profesorica Delo: ravnateljica Srednje gostinske šole Okraj: Radovljica JelkoKACIN Izobrazba: univ. dipl. obramboslovec Delo: poslanec Državnega zbora Okraj: Kranj Bran koPA JER Izobrazba: univ. dipl. inž. strojništva Delo: direktor Tehničnih služb v Jelovica, d.d. Okraj: Šenčur, Cerklje, Naklo, Preddvor, Jezersko, del Kranja LucijaVRABIC Izobrazba: dr. medicine Delo: vodja medicinskega dela NOVO NORDISK A/S Okraj: Tržič BlažKAVČIČ Izobrazba: univ. dipl. ekonomist Delo: samostojni poslovni svetovalec Okraj: Škofja Loka Ivan kaOB LAK Izobrazba: učiteljica Delo: ravnateljica Osnovne šole Poljane Okraj: Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri GORENJSKAGRE www.2000.lds.si MaksimiljanLAVRINC Izobrazba: univ. dipl. pravnik Delo: poslanec Državnega zbora Okraj: Kamnik, Komenda LDS Liberalna demokracija Slovenije — m* Za polno življenje ljudi vseh starosti Nas ne zanima le "tretja univerza" in domovi starejših, ampak še kako tudi vrtci in brezplačno in kakovostno izobraževanje mladih. Mi se ne borimo le za pokojnine, pač pa tudi za nova delovna mesta in spodobne plače, za gospodarnost na vseh nivojih, za dostopno zdravstveno varstvo, za dobre odnose med nami in s sosednjimi državami, za enakopravnost pri vstopu v Evropo, za stanovanja za mlade in ohranjanje okolja, ... skratka za prijazno družbo vseh starosti. Nas zanima usoda naših potomcev! Volite zase! Volite DeSUS! izkušnje poštenost strpnost modrost www.desus.si ZA USPEŠNO IN UREJENO DRŽAVO ZA SOCIALNO IN PRAVIČNO R SLOVENIJO ZA R SLOVENIJO KOT PRIJAZEN DOM ZA PRAVILNO RAZUMEVANJE POLITIKE ZA TRDNOST, VARNOST IN RAZVOJ Za človeka gre Volilni okraj 6: Volite 12 ZA Ivana Bizjaka ZA SLOGO IN PRIJATELJSTVO ZA ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK ZA VARNOST UPOKOJENIH ZA DOSTOJNO ŽIVLJENJE DRŽAVLJANOV Naprej, a v pravo smer Volilni okraj 5 Volite (Ig) ZA Metko Zevnik ZA POŠTENJE, OPTIMIZEM ZA KRANJ, KRANJČANKE IN KRANJČANE ZA GORENJKE IN GORENJCE ZA NAŠO LJUBLJENO SLOVENIJO Držimo skupaj za Kram' Volilni okraj 4: Volite ® ZA dr. Petra Vencija SLS Slovenska ljudska stranka rdeča barva je ljubezen naročnik SLS + SKD Slovenska ljudska stranka SLS -«SKD Slovenska ljudska stranka Za Slovenijo s ponosom Skupaj za Kamnik, Komendo, Slovenijo! Obkrožite številko Tone Smolnikar kandidat za poslanca v Kamniku in Komendi Čas je za Vsi kandidati SDS si zaslužijo zaupanje. Izberite ji izrjenie jin ■■Mmmj (g) SDS " 4 obkrožite Storilko 10. volilni okraj 4. mag. Rudolf Šeligo, magister filozofije, pisatelj in minister za kulturo, je kandidat vreden zaupanja! (7o) %• SDS volilni okraj S. Matjaž Janša, univ. dipl. inženir elektrotehnike, produktni vodja, občinski svetnik, je kandidat vreden zaupanja! f3) ^ SDS SDS Socialdemokratska stranka Slovenije / www.ads.sl NSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka NOVE POSLANCE V MOV PARLAMENT MOJE STALNO BIVALIŠČE JE V OKRAJU, KJER KANDIDIRAM ODSLEJ BOSTE VEDELI KDO JE VAŠ Anton KOKALJ na w)Ontm Ust« pod SLS -.SKD Slovenska judska stranka Obkrožite številko Za Slovenijo s ponosom Držimo skupaj! Janez Per kandidat za poslanca v Mengšu, Domžalah in Trzinu SLS -SKD Slovenska ljudska stranka Za Slovenijo s ponosom Z več posluha za občini Bled in Bohinj! Obkrožite številko Jože Antonič kandidat za poslanca na Bledu in v Bohinju VOLITVE 2000 Nova energija za poslanko v državni zbor! Volilna enota 1 Volilni okraj 2 - BLED <5> Voli modro! www.zlsd.si ZDRUŽENA LISTA ' socialnih demokratov Spoštovane volivke in volivci! Bled in Bohinj s svojo naravno lepoto, prepoznavnostjo in bogato naravno in kulturno dediščino predstavljata najbolj prepoznaven simbol Slovenije in sta kraja, na katera je (predvsem v tujini) ponosen vsak Slovenec. In kaj sta od tega dejstva imela Bled in Bohinj do sedaj? Obvoznica, o kateri se govori že 20 let. še vedno ni zgrajena. Nekdaj uspešna podjetja so l)islren<> zmanjšala obseg ali pa se borijo za preživetje. Mladi razmišljajo o službi drugod, kjer vidijo več možnosti za napredovanje in osebnostni razvoj. Turizem kot nekdaj vodilna sila. zaostaja v razvoja in ponudbi kvalitetnih storitev, predvsem zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev. Bled in Bohinj imata najboljšo osnovo, da postaneta občini, ki bosta po svoji urejenosti, razvoju in razvojnih možnostih ter napredku v turizmu predstavljali sinonim za uspeh v tem delu Evrope. Menim, daje nastopil čas. da prenehamo z apatijo in začnemo z novo energijo! Kot poslanka v državnem zboru bom lahko vplivala na konkretne odločitve državnega zbora povezane z vlaganji in razvojem v obeh občinah. Zavzemala se bom za: • Izgradnjo blejskih obvoznic in čistilnih naprav -Za razvoj turizma občin Bled in Bohinj, kol gibalo razvoja obeli občin - I skladu z našimi dosedanjimi prizadevanji v občinskem svetu si bom prizadevala za realizacijo investicij v osnovnih šolah Ribno in Gorje ■Za čimprejšnjo realizacijo investicije v smučarskem centru Vogel, hi naj bi postal najsodobnejši smučarski center na Gorenjskem -Zavzemala se bom za boljše pogoje osnovnega zdravstva v Bohinju ■Za celostni razvoj podeželja in ustvarjanje pogojev, da bodo mladi videli perspektivo z delom na kmetiji ■Zavzemala se bom za občini razvojnih možnosti, ki bosta predstavljali izziv za podjetne občane Z odnosom do ohranjanja naravne in kulturne dediščine. upoštevati tudi pomembnost njenega trženja - Delo in zaposlitev, kot temelja socialne varnosti, bosta v občinah razvojnih in investicijskih možnostih omogočala višji življenjski standard prebivalcev ob zagotavljanja socialne /urnosti za vse - Zavzemala se bom za udejanjenje vizije socialnodemokratske Slovenije, kot jo je v svojem volilnem programu opredelila Združena lista socialnih demokratov Eva Štravs Podlogar Nova energija. tiuku Seli tisiii tiLLi^iiMc u Volilna enota 1 Volilni okraj 3 - RADOVLJICA www.zlsd.si Volite modro! Obkrožite št. 7 ŠEST MOJIH PREDNOSTNIH TOČK IZ VOLILNEGA PROGRAMA STRANKE: - povečati vpliv občine in regije na postopke državnega odločanja ter zagotoviti pravično in stabilno financiranje občin -zagotoviti facionalizacijo in večjo učinkovitost javne uprave, inšpekcij ter nadzora -zagotoviti sredstva za čistilno napravo in deponijo odpadkov ter druge ekološko nujne investicije -zagotoviti pogoje za učinkovit priliv kapitala v občino in na zgornjo Gorenjsko - zagotoviti poglobitev avtoceste skozi radovljiško ravnino ter realizacijo drugih kritičnih cestnih programov v občini in regiji - pripraviti pogoje za razvoj projekta radovljiškega turističnega "Peterokotnika - Lesce, Radovljica, Kropa, Brezje, Begunje" in za povezovanje s sosednjimi turističnimi območji. "ŽUPAN- V PARLAMENT POSLAN!" Volite modro! Št. Voli modro! www.zlsd.si g ZDRUŽENA LISTA ' socialnih demokratov 2000 PREDVOLILNE NOVIČKE PREDVOLILNE NOVIČKE PREDVOLILNE NOVIČKE Liberalna demokracija Kranj Škodljivo ravnanje šolskih oblasti Kranj, 10. oktobra - Kandidata Liberalne demokracije Slovenije v volilnih okrajih 4., 5. idilično. Šolski sistem se danes jemlje premalo resno in je.pomembneje vse kaj drugega kot pa šola sama. Prepiri ne morejo biti način dela. Zaradi ene pomanjkljivosti ni treba podreti vsega sistema. Na glas pa ne povedo, kaj je pravzaprav njihov cilj, je povedal dr. Slavko Gaber in ocenil, da za ukinitev in 6. Jelko Kacin in Branko Pa- jer sta pretekli teden povabila na pogovor nekdanjega šolskega ministra in tudi kandidata na letošnjih volitvah dr. Slavka Gabra. Ko.je dr. Slavko Gaber utemeljeval razloge za začetek reforme šolstva leta 1992, ki jo je kot minister vodil, je dejal, da se je zavedal kritik, ki so ga čakale: če ne bi ničesar naredil, bi ga kritizirali, ko pa je reformo začel, so ugovarjali, da ni potrebna. Povedal je, da je potekala reforma s "smiselno" hitrostjo in da ni bilo pretiranega nasilja. Danes se ustvarja vtis, da smo delali vse narobe, je dejal dr. Slavko Gaber. Sedanje šolske oblasti so do take mere razmajale sistem, da bo potrebno najmanj eno leto za ponovno stabilizacijo in vrnitev v prvotno stanje, ki ni bilo Zavoda za šport in razrešitev direktorja Zavoda za šolstvo ni bilo nikakršnih razlogov. Pretekli konec tedna je bil s predvolilnimi srečanji v 9. volilnem okraju I. volilne enote (Selška in Poljanska dolina) nadvse aktiven predsednik in kandidat stranke Nova Slovenija, predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk, ki je imel nad dvajset srečanj z volivci. Poleg konvencij NSi v Poljanah, Škofji Loki in Selcih mu je petkovo nenačrtovano nadaljevanje seje vlade sicer preprečilo obisk nekaterih podjetij v Žireh in Poljanski dolini ter občine Gorenja vas - Poljane, obiskal pa je nekatere uspešne podjetnike in volivce praktično v vseh večjih vaseh tega območja. Reči je celo mogoče, da bi bila profesionalnost priprave omenjenih srečanj in način, kako dr. Bajuk nagovarja volivce - tudi oh stojnici pred cerkvijo po nedeljski maši, lahko za vzgled drugim strankam, kako se izvaja predvolilna kampanja med ljudmi. • S. Z. neracije pri SLS SKD Slovenski ljudski stranki. Metka Zevnik je nanizala preventivne programe, ki bi zaradi problema drog mlade preusmerili v ustvarjalnost, Darinka Grum, predsednica OO SLS SKS Slovenske ljudske stranke Domžale pa je menila, da so za odvisnike nujno potrebni programi zdravljenja. Združena lista Škofja Loka Denar mladini in športnikom Škofja Loka, 10. oktobra - Združena lista socialnih demo kratov Škofja Loka je odkloni- la sodelovanje na sobotnem soočanju na Loka TV in 25.000 tolarjev, ki bi jih morala plačati, že nakazala Društvu prijateljev mladine in športnikom za organizacijo Sašovega diatlona. Kandidatka stranke v 8. volilnem okraju Mana Veble Grum bo imela ta teden še zadnja srečanja z volivkami in volivci-Jutri, 11. oktobra, na semanji dan, bo imela stojnico v nekdanji vojašnici v Škofji Loki, v četrtek najprej pri pošti na Trati in nato pri trgovskem centru Podlubnik, v petek, 13. oktobra, pa se bo med 15. in 18. uro predstavila na avtobusni postaji v Škofji Loki. • J. K. 2000 CVETKE m mm s. Združena lista Jesenice Boris Bregant pojasnjuje program Jesenice, 10. oktobra - Kandidat Združene liste socialnih demokratov v 1. volilnem okraju (Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica) Boris Janez Bregant ima za seboj že številna srečanja z volivkami in volivci. Na Jesenicah je med drugim dejal, da bo tudi zaradi izkušenj, ki jih je dobil kot župan, znal okrepiti sodelovanje med občinami Zgornje Gorenjske in državo. Pri šolstvu, kulturi in športu so najbolj kritični problemi že rešeni, kmalu pa bo začela delati tudi razvojna agencija Ragor. Naslednji dan je nastopil pred polno dvorano Doma upokojencev na Slovenskem Javorniku. Menili so, daje Bregant edini kandidat, ki je bil doslej uspešen tako v gospodarstvu kot pri vodenju občine. Boris Janez Bregant je imel nato predstavitvi še na Selu pri Žirovnici in na Dovjem. Kandidat ZLSD Boris Janez Bregant bo danes v Kranjski Gori in v Ratečah. V Ratečah bo ob 17. uri v gostilni Žerjav, v Kranjski Gori pa ob 18.30 v Hotelu Prisank. • J.K. SLS + SKD Domžale Na mladih svet stoji V Domžalah je bilo družabno srečanje za mlade in vse ostale, ki jim ni vseeno, kako živijo mladi in kakšne probleme imajo. Na vprašanja so jim odgovarjali Metka Zevnikova, nekdanja sekretarka na Ministrstvu za šolstvo ter kandidatka za poslanko v Državni zbor RS, Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Janez Per, sedanji poslanec DZ RS. S stališči mladih je prisotne seznanila Nataša Kavaš, predsednica Nove Ge- Kandidat se ne boji višine Mislim, da bo tukaj moj letak varen, je verjetno mislil kandidat Združene liste Marko Valjavec, ko je (očitno) brez strahu pred višino zlezel na lestev in namestil "svoj " letak nad avtobusno postajo. V tržiš ki občini je namreč trganje letakov političnih nasprotnikov folklora. BAZEN-SAVNA Del ćas Na kresu 25, Železniki Stfjft °\f\21 ure T ' tor., cet., od 15.-22. ure in Tel.: 064/646-381 ob sob. ter ned. od 10. - 20 ure totinkA UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART Rafting Canvoning Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Zgodovinski podvig na strehi sveta je uspel Gorenjcu z Jezerskega NE MOREM VERJETI, DA JE TO RES! To so bile prve besede, ki jih je izrekel Davo Karničar v baznem taboru potem, ko je v soboto neprekinjeno smučal z 8848 metrov visokega Mount Everesta. Kranj, 9. oktobra - Drzen načrt, ki je bil skoraj na meji mogočega, je neustrašni Jezerjan letos izpeljal do konca. Leta 1996 je zaman Poizkušal na severni strani, po štirih letih pa se je vrnil še bolj Pripravljen na južno stran F>eresta. Poleg njega je v soboto stopil na yrh najvišje gore Franc Oderlap, v ponedeljek pa so se nanj vzpeli še Tadej Golob, Grega Lačen in Matej Flis. Pričakovanja ljubiteljev alpiniz- petek vzpela na Južno sedlo, nia in drugih Slovencev, ki so že nekaj časa z zanimanjem spremljali napredovanje slovenske alpinistične odprave na Mount Everestu, so se končno izpolnila. Nekaj po 3. uri 7. oktobra 2000 je bilo v domovini že znano, da sta Davo Karničar z Jezerskega in Franc Oderlap iz Mežice dosegla 8848 metrov visoki vrh kot deveti oziroma deseti slovenski alpinist. Takrat se je največji Zgodovinski podvig pravzaprav šele začel, saj sije 38-letni Jezerjan kmalu zatem pripel smuči in se spustil prek strme južne stene dobrih 3500 metrov nižje. Iz baznega tabora sta se Davo jn Franc odpravila v sredo in še •sti dan dosegla drugi višinski tabor. V četrtek sta do tretjega tabora na 7300 metrih odnesla še nekaj opreme. Od tam sta se v kjer sta s šerpami postavila šotor v četrtem taboru 7950 metrov visoko. Kljub napornemu vzponu je bil Davo dobro razpoložen, teknila pa mu je celo jelenova salama. Po nekaj urah spanja ob dodatnem kisiku iz jeklenk so se začele priprave na končni vzpon. Le-ta je trajal vsega osem ur. Franc se je v spremstvu dveh šerp začel peš vračati po smeri pristopa, Davo pa se je lotil zahtevnega smučanja. Najbolj tvegan je bil spust čez strmo Hillarvjevo stopnjo, kjer smuči skoraj niso imele stika s podlago. Tudi nižje, kjer so grozili plazovi, pa preko Ledenega plazu ni šlo brez nevarnosti. Vseeno je naš najboljši alpinistični smučar v petih urah premagal vse ovire in dosegel bazni tabor. Tam je bilo veselje nepopisno. Kljub ATLETKA TRIGLAV TRETJI V MNOGOBOJU Kranj, 10. oktobra - V Brežicah jc bilo v petek in v soboto državno ekipno prvenstvo v mnogoboju. Ženska ekipa kranjskega Triglava je osvojila tretje mesto - za Brežicami in Krko Telekomom. Med pionirkami je bila Kristina Gornik četrta (2.836 točk), njena klubska kolegica Špela Kovač pa šestnajsta (2.426). Špela je imela veliko smole, saj jc po treh prestopih pri skoku v daljino ostala v tej disciplini brez točk, sicer pa bi se zanesljivo uvrstila med tri najboljše. Pri mlajših mladinkah jc bila Spela Voršič druga (3.634), Eva Prezelj osma (3.202) in Maja Kalan osma (2.788). V moški konkurenci je Triglav nastopil samo z dvema pionirjema. Andrej Ri-h»r je bil drugi (3.302), Marko Prezelj pa četrti (3.236). • CZ. DVORJANSKI TEK V DEŽJU Begunje, 10. oktobra - Minulo soboto je ŠD Dvorska vas pripravno dvorjanski tek. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v slabem vremenu, v posameznih kategorijah pa so bili najboljši: Pe-ter Rozmarič, Mica Gogala, Robi Manevski (vsi ŠD Dvorska vas), barja Gašperlin (ŠD Ljubno), Tilen Piškur (ŠD Dvorska vas), Maja Nučič (Vrba), Primož Piškur, Špela Marolt, Dejan Manevski e bil žal zadržan, a je organizatorjem obljubil, da bo v anJ prišel na prvi naslednji turnir. • V. Stanovnik, foto: D. Gazvoda DRSANJE URBAS "PILI" TROJNI AXEL ZA SVETOVNI VRH Jesenice, 10. oktobra - Tekmovalec Drsalnega kluba Jesenice Gregor Urbas je pred novimi izzivi. Kot trenutno najbolj perspektivni umetnostni drsalec v Sloveniji je privržence tega zimskega športa v novi sezoni razveselil z dvema vrhunskima uvrstitvama, na članskem tekmovanju v Obersdorfu in mladin-skme pokalu v Kijevu. V teh dneh s trenerko Eleno Babicki in ob pomoči Valerija Babickega pospešeno vadi trojni axel. Izvedel ga je že na obeh letošnjih tekmovanjih, sedaj pa mora "spi 1 iti" še podrobnosti in dopolniti program nadaljnjih nastopov. Le dobro izveden ta skok ga na vsakem velikem tekmovanju lahko pripelje v sam svetovni vrh. Velik njegov cilj v letošnji sezoni je poleg svetovnega mladinskega prvenstva v Bolgariji tudi finale svetovnega mladinskega pokala. To mu bo uspelo, če bo konec oktobra na naslednjem tekmovanju na Poljskem ponovil vsaj 4. mesto iz Kijeva. • J. Rabič KEGLJANJE NA LEDU USPEH JESENIŠKIH KEGLJAVCEV NA LEDU V BELJAKU Jesenice, 10. oktobra - Kegljavci na ledu so za uvod v novo sezono dosegli lep mednarodni uspeh. Ekipa Turbo Hit je nastopila na velikem mednarodnem turnirju v Beljaku na Koroškem. Med 3 ekipami iz Avstrije, Italije in Slovenije je zasedla 2. mesto. Nastopila je v postavi: Borut Berčič, Brane Štefelin, Stane Mlekuž in Milan Radanič. Ostale ekipe so dosegle naslednja mesta v svojih skupinah: ekipa Rateče - Planica 12. mesto, ekipi Bleda in Bistroja Lev Jesenice pa 14. mesto. • J. Rabič KOLESARSTVO Naši kolesarji odpotovali na SP ZA SLOVENIJO TUDI SAVČANA STARE IN ŠILAR Kranj, 10. oktobra - Od danes do nedelje bo v Franciji, v Ploua-yu, potekalo letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo. Na njem bodo seveda nastopili tudi slovenski kolesarji, v ekipi kolesarjev do 23 let pa bosta tudi dva Savčana, Matej Stare in Uroš Šilar. "Cestna dirka v kategoriji do 23 let bo v petek, 13. oktobra. Dolga bo 170 kilometrov, glede na pripravljenost naših tekmovalcev in glede na progo, ki našima tekmovalcema ustreza, pa lahko pričakujemo uvrstitev okoli desetega mesta. Seveda bo treba peljati taktično in tehnično pravilno ter brez napak," je pred odhodom povedal Marko Polanc, trener Savčanov in naše reprezentance do 23 let, v kateri so tudi Matej Gnezda, Matej Mugerli in Matej Marin. Sicer pa bodo v Franciji nastopili tudi mladinci in seveda tekmovalci v kategoriji elite. Med najmočnejšimi bodo Slovenijo zastopali: Gorazd Štangelj, Andrej Hauptman (cestna dirka) ter Martin Hvastja in Andrej Hauptman (kronometer). • V.S. Giro d' Italija zanesljivo v Sloveniji KLtiLrlJ al AKt iLJArlL Kranj, 10. oktobra - Včeraj je predsednik Slovenije Milan Kučan v Ljubljani sprejel Carmina Casttelana, Šefa "Gira 2001" in predstavnike našega organizacijskega odbora na čelu s predsednikom Jelkom Kacinom. Carmino Castellano je že v soboto po ogledu trase v Sloveniji na tiskovni konferenci v novogoriški Perli povedal, da bo cilj vsaj ene etape slovite kolesarske dirke drugo leto tudi pri nas, v Ljubljani. Start druge slovenske etape bo na Bledu, nato pa naj bi se karavana kolesarjev prek Bleda povzpela proti Trbižu in Predilu, nato pa naj bi se vrnila v dolino Soče in končala v Gorici. Vse podrobnosti v zvezi z "Girom 2001" bodo znane po 11. novembru, ko bodo dirko najprej predstavili v Italiji. • V.S. NAMIZNI TENIS Z ILIRIJO NE GRE Kranj, Križe, 10. oktobra - V 3. krogu v l.SNTL so igralke Merkurja doma gostile ljubljansko Ilirijo in izgubile 2:6. Ekipa Učil Križe, kije gostila Maxi Olimpijo, pa je tokrat iztržila neodločen izid 5:5. • D.J. HOKEJ KRANJČANI ZACELI Z ZMAGO Jesenice, Bled, Kranj, 10. oktobra - Minuli petek se je začelo letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu. Ekipa Acroni Jesenic je po zmagi v mednarodni ligi tudi tokrat visoko premagala Slavijo M Optimo. Rezultat v Podmežakli je hil 6:1 (2:0, 4:1, 0:0). Strelci za Acroni Jesenice so bili Andrej Razinger, Borut Vukče-vič, Toni Tišlar, Matjaž Mahkovic, Aleš Burnik in Dejan Vari. Vse tri preostale gorenjske ekipe so v 1. krogu gostovale. Tako je ekipa Bleda v Tivoliju 8:1 (3:1, 1:0, 4:0) izgubila /, Olimpijo, edini strelec za Bled pa je bil Dejan Ženiva. Dobro se je na svoji prvi uradni tekmi v novi sezoni odrezalo moštvo kranjskega Triglava, ki je v Mariboru 3:4 (1:1, 1:2, 1:1) premagalo domači Maribor. Za Triglav je dvakrat zadel Mitja Kern, enkrat Aleš Razinger in enkrat Jože Praznik. Triglavani upajo, da se bodo že ta konec tedna v tekmi z ekipo M.I.Tivoli lahko predstavili domačim navijačem, saj naj bi danes že začeli s pripravo ledu na kranjskem sejmišču. Zadnja tekma 1. kroga jc bila v soboto, ko je ekipa Hit Casinoja gostovala pri M.I.Tivoli in zmagala 2:7 (0:2, 1:3, 1:2). Naslednji krog državnega prvenstva bo na sporedu v petek, že danes pa se bodo hokejisti pomerili v mednarodni hokejski ligi. Ekipa Acroni Jesenic bo doma gostila Fcrencvaroš, Bled bo gostoval pri Med-veščaku, Olimpija pa pri Albi. • V.S. HOKEJSKE VSTOPNICE ZA OBISK HOKEJSKIH TEKEM NA JESENICAH lžbW!>ooi CENIK CELOLETNIH VSTOPNIC (ne veha za tekme v organizaciji HZS) LEDARSKA 4 4270 JESENICE tel.: ++386 (0)4 58-63-363 fax: ++386 (0)4 58-63-373 E-inml: hd-jesenice g-kabel.si SEDIŠČE (možnost plačila - 1. obrok gotovina, 2. in 3. obrok s čeki) 15.000,00 STOJIŠČE (možnost plačila - 1. obrok gotovina, 2. obrok s čekom) 10.000,00 STOJIŠČE - študenti, dijaki in šolarji Velja samo skupaj s študentsko, dijaško ali šolsko izkaznico, ki ima sliko 5.000,00 Otroci do 12 let imajo ob spremstvu staršev prost vstop! CENIK DNEVNIH VSTOPNIC SEDIŠČE od 800,00 SIT do 1.500,00 SIT z DDV SEDIŠČE od 500,00 SIT do 1.000,00 SIT z DDV Cene dnevnih vstopnic se bodo oblikovale glede na vrsto tekem! (MOŽNOST PLAČILA S ČEKI ABANKE in GORENJSKE BANKE) PRODAJA VSTOPNIC: VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00 URO V PISARNI HK JESENICE IN URO PRED VSAKO TEKMO V PISARNI IN NA i_ BLAGAJNI HK JESENICE. VABLJENI! S TOTIN ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET Slovenske nogometne lige VISOK PORAZ KRANJČANOV Kranj, 10. oktobra - Živila Triglav je bil s 4 : 1 poražen na gostovanju v Šmartnem ob Paki, vendar so Kranjčani še prvi na lestvici. Prvoligaši zaradi tekme mlade in članske reprezentance z Lux-emburgom (oboji so dobili s 5:1 in 2:1) tokrat niso igrali. Jutri čaka reprezentanco nova tekma kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo. V Ljubljani bodo popoldne igrali s Švico. Zanimivo je bilo v drugi ligi. Kranjčani so gostovali v Šmartnem ob Paki in po obetavnem začetku zgubili s 4 : 1. Domači so v pičlih 15 minutah dosegli tri gole in si zagotovili zmago. Edini gol za Kranjčane je dosegel v 1. minuti Tasič. Kranjčani so kljub porazu prvi na lestvici z 20 točkami, kolikor jih imata tudi Jadran Šepič in Elan na drugem in tretjem mestu. Livar Ivančna Gorica je četrti z 19 točkami. V naslednjem kolu bo v nedeljo v Kranju derbi med Živili Triglavom in tretjeuvrščenim Elanom iz Novega mesta. • J.K. ZMAGA BRITOFA Gorenjska moštva v tem kolu v tretji ligi - center niso bila preveč uspešna. Le Britofu je uspelo premagati Svobodo s 4 : 0. Slaščičarna Šmon Bled je doma z 1 : 0 zgubila s Statusom Kolpa, Vrhnika Blagombc je premagala Ločana s 4 : 0, Bela krajina pa Zarico s 3 : 0. Vodilna Bela krajina ima 21 točk, Britof pa je kot najboljše gorenjsko moštvo na četrtem mestu. KADETI IN MLADINCI ODLIČNO Mladinci Triglava Simšporta iz Kranja in kadeti Triglava Megamilka so bili uspešni tudi v tem kolu. Obe moštvi sta igrali doma s Šmartnom Esotechom. Mladinci so zmagali s 5 : 1 in so s 23 točkami na prvem mestu. Proti vrhu pa se vzpenjajo tudi kadeti. Zmagali so z 2 : 0 in so na četrtem mestu. • J.K. ŠENČUR IN PODGORJE ZMAGUJETA V prvi gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Visoko : Naklo 1 : 3, Polet: Bohinj 5 : 0, Šenčur : Sava 1 : 0, Kranjska Gora : Velesovo 0 : 1 in Alpina : Železniki 1 : 0. Vrstni red: Šenčur 22, Alpina 19, Naklo 18, Sava 14 itd. V drugi gorenjski ligi so igrali Podgorje : Kondor 3 : 0, Preddvor : Bitnje 1 : 1, Lesce : Hrastje 4 : 0 in Trboje : Kondor 9:3. Vrstni red Podgorje 16, Lesce 13, Hrastje 12, Bitnje 10 itd. • Dj.S. BELI VRAGI NAJBOLJŠI Selca, 10. oktobra - Na travnatem igrišču v Selcih seje septembra končala letošnja trim liga v nogometu. V njej je sodelovalo rekordno število ekip iz Selške doline, kar sedemnajst. Po razburljivih tekmah so na koncu slavili Beli Vragi iz Železnikov, ki so prvo mesto osvojili brez izgubljene točke. Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstila ekipa Gostišče Kveder iz Luše, tretja pa je bila ekipa Vikingi iz Dražgoš. • V.S. VATERPOLO Kranjski vaterpolisti na Sredozemski pokal V SPLITU BODO BRANILI NASLOV PRVAKOV Kranj, 10. oktobra - Včeraj je v Split odpotovalo moštvo vater-polistov kranjskega AVK Triglava Živil. Tam se namreč danes začenja Sredozemski pokal (Commen cup). Organizatorji, splitsko moštvo Mornar, ima s prireditvijo veliko težav, kajti tik pred zdajci je sodelovanje odpovedalo moštvo Crvene zvezde iz Beograda, prav tako pa prihoda v Split niso potrdili ne Španci ne Grki. Tako je med nastopajočimi ekipami še nekaj neznank, Kranjčanom pa glavni cilj ostaja braniti naslov sredozemskih prvakov, ki so ga osvojili lani. "V ekipi letos ni velikih sprememb. V moštvo se je vrnil Erik Bukovac, priključil pa se nam je še hrvaški igralec Franko Arnoutovič. Težko napovedujem, kaj nas čaka v Splitu, vendar če bo priložnost, bomo na vsak način skušali pokal znova osvojiti mi. Je pa turnir dobra priprava pred našimi nastopi v evropskem klubskem pokalu, ki nas čakajo že konec tega meseca," je pred odhodom v Split povedal kapetan AVK Živil Triglava Krištof Stro-majer. Sicer pa naj bi tekmovanje v Splitu trajalo od danes do sobote, poleg naših prvakov pa naj bi zagotovo nastopile še ekipe RBP iz Belgije, Strasburg iz Francije, Bologna iz Italije, Slieme iz Malte in reprezentanca Egipta. • J. Marinček KOŠARKA LOKA KAVA PRESENETILA Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice, 10. oktobra - Minuli konec tedna so redni krog odigrali košarkarji in košarkarice v vseh ligah. V ligi Kolinska je najprijetnejše presenečenje pripravila ekipa Loka kave, ki je na drugi letošnji prvenstveni tekmi drugič zmagala. Tokrat so bili kavarji boljši od Rogle, ki so jo premagali 89:77 (67:56, 39:40, 16:25). Ekipa kranjskega Triglava je drugič gostovala in drugič izgubila. Tokrat so morali priznati premoč Kraškega Zidarja 90:82 (65:62, 46:40, 25:22). Včeraj zvečer sta bili na sporedu tudi zaostali tekmi 2. kroga med Geoplinom Slovanom in Loka kavo ter Triglavom in Union Olimpijo. Tekmi se do zaključka naše redakcije še nista končali. V 2. kolu v l.B ligi za moške je ekipa Geparda Radovljice doma gostila Yurij Plavo Laguno in izgubila 65:82 (52:63, 27:42, 12:23). V 1. SKL za ženske je ekipa Odeje Marmor gostila Cheddite Ilirijo in izgubila 65:73, v 2.SKL za ženske pa je ekipa ŽKK Jesenice doma igrala z Domžalami in zmagala 92:43. • V.S. Milje-TELA je po zmagi nad Trato Lokateks letošnji državni prvak v balinanju V ŠESTIH LETIH Z DNA NA VRH Balinarji Milj-TELA so po treh finalnih tekmah z 2:1 premagali lanske državne prvake Trata Lokateks - Zadnja tekma na Trati se je odločila šele po dodatnem krogu Trata, 10. oktobra - Šele dodaten krog v tretji tekmi finala su-per lige med Miljam-TELA in Trato Lokateks v nedeljo na Trati je odločil, katera ekipa bo državni prvak v balinanju za leto 2000. Dvoboj državnih prvakov Bojana Novaka in Uroša Veharja je Kranjčan šele z zadnjo kroglo odločil v svojo korist (7:6), s čimer je balinarski klub Milje-TELA prvič v svoji zgodovini postal državni prvak. Finalni obračun gorenjskih ekip je bil neverjetno napet in izenačen. Potem ko so Miljani v soboto na "domačem" igrišču na Primskovem z zmago (14:10) uspeli izsiliti še tretjo tekmo, so lanski državni prvaki odločilno srečanje začeli silovito in po klasičnih igrah povedli 6:2. Nerodno za Miljane, ki so morali nujno ustvariti prednost pred igrami v krog, saj so ravno v tej disciplini najbolj ranljivi. Po pričakovanih zmagah v obeh hitrostnih disciplinah sta bili za končni uspeh torej ključni natančni izbijanji, v katerih sta bila Jasmin in Hasan Čauševič boljša od Damjana SofronievSke-ga in Gregorja Moličnika. Kljub zaostanku 6:10 je vse do konca krogov kazalo, da bo Trata vendarle uspela ponoviti lanski uspeh. Nato je Miljanom v zad- njem obratu na pomoč priskočila sreča. Novak je za Šoftijem zaostajal dve točki in bližal. Tračan je dvakrat zgrešil, medtem ko je Novak v krog uspešno približal vse štiri krogle, pri čemer je enkrat naredil še "cof, in zmagal 26:27. Najboljši igralec Milj je nato ohranil mirnejše živce tudi v dodatnem krogu, premagal Veharja, s tem pa Milje tudi Trato z rezultatom 12:13. Vodja ekipe Milje-TELA Srečko Lapajna, tvorec neverjetnega in unikatnega vzpona ekipe, kije pred šestimi leti životarila v najnižjem rangu ligaškega tekmovanja - 3. gorenjski ligi, nato pa vsako leto s postopnim nakupom igralcev stopala stopnico višje, dokler letos ni postala še državni prvak, po zmagi ni mogel (niti hotel) skriti navdušenja, med katerim so še mu v oči prikradle tudi solze sreče: "Hvala fantom, da so na koncu pokazali, kaj znajo. Le na tej osnovi nam je uspelo zmagati in uresničiti cilj, ki smo ga postavili pred šestimi leti. Finalna srečanja so bila prava popularizacija balinarskega športa." Uroš Vehar, nesrečni poraženec v dodatnem krogu, je po tekmi dejal: "Kaj hočemo, zmagal je srečnejši, saj je bila tekma zelo izenačena in so odločale Letošnji državni prvaki v balinanju - Milje-TELA. malenkosti. Letošnji finale je bil pravi, takih tekem bi moralo biti več, saj pritegnejo ogromno gledalcev, zato bi bilo dobro, če bi se v finalu igralo na tri ali štiri zmage. Čestitam Miljam, za nas pa lahko le rečem, da drugo leto znova startamo na vrh." Miljam je uspel veliki met, a se po drugi strani nad njimi zgrinjajo tudi črni oblaki. Od letošnje ekipe, v kateri so Jasmin in Hasan Čauševič, Bojan Novak, Boštjan Križaj, Matjaž Pele, Tone Kosar, Simon Možina, Matija Balantič, Gregor Strelec, Jože Koželj, Klemen Ivančič in Srečko Lapajna (vodja ekipe), bo najverjetneje ostala le še peščica* igralcev, klub pa je v finančni krizi. Jo bodo uspeli prebroditi? • S. Šubic, foto: G. Kavčič KEGLJANJE BALINANJE SILVANA BELCIJAN REKORDNO CENTRU NI USPELO Kranj, 10. oktobra - Z obračuni v 3. krogu se je nadaljevalo prvenstvo v vseh kegljaških ligah. Kranjčani še vedno ne poznajo in priznajo poraza. Še več. Kegljavci ISKRAEMECA na domačih stezah premagujejo magično mejo 6000 kot za šalo. Ostala gorenjska moška prvoligaška predstavnika sta igrala presenetljivo. LOG-Steinel je v Ljubljani povedel z 2:1 proti Prosol - Stikingu, vendar je Strašanom na koncu "pošla sapa". Inter-Commerce je na Jesenicah "padel na mino" razpoloženim Postojnčanom, ki so se po katastrofalnem porazu v prejšnjem krogu proti ISKRAEMECU hitro pobrali. REZULTATI 3. krog: ISKRAEMECO:Konstruktor Maribor 7:1 (6025:5666) - Benedik 1059, Bratina 1034, Stoklas 1023, Štrukelj 1008; Prosol- Stiking Ljubljana: LOG-Steinel 5:3 (5574:5329) - Mi-helič 932; lnter-Commece:Proteus LIV Postojna 3:5 (5544:5605) -Čerin 984. Tudi kegljavke Triglava so v letošnji sezoni presenetile s svojo nepremagljivostjo. Silvana Belcijan je svoj rekord kranjskih stez premaknila na neverjetnih 518 podrtih kegljev. REZULTAT 3. krog: Triglav:Gorica Nova Gorica 7:1 (2656:2409) - Silvana Belcijan 518, Silva Mravljak 446. • V.O. Na Podnu odprli prenovljeno kegljišče - Minulo nedeljo so ljubitelji športa, zlasti kegljanja, navdušeno prišli v škofjeloško dvorano Poden, kjer so odprli prenovljeno kegljišče. "Prenova je bila nujna, saj bi se sicer kegljišče lahko hitro samo ustavilo. Z novim kegljiščem pa bo kegljaški šport dobil priložnost za nov zagon, "je dejal predsednik ŠZ Škofja Loka Ivan Hafner. Župan Igor Drak-sler je ob tem poudaril, da obnova kegljišča pomeni začetek prenove v dvorani na Podnu, kot je povedal Marko Primožič, predsednik sveta Zavoda za šport, pa bodo tudi mladi dobili možnost, da se uveljavijo v močni slovenski konkurenci. Za prijetne trenutke na slovesnosti ob odprtju kegljišča je poskrbela klovnesa Eva Škofic Maurer, ob izkušenih kegljavcih pa so nove steze preizkusili tudi vodilni loški športni delavci ter seveda župan Igor Draksler, kije že v tretjem poizkusu podrl vseh devet kegljev. • V. Stanovnik, foto: G. Kavčič SANKANJE NA ROLKAH TRI ZMAGE ZA PODLJUBELJ Podljubelj, 10. oktobra - Prejšnji teden se je končal mednarodni poletni pokal v sankanju na rolkah. Med 94 udeleženci so lep uspeh v skupni uvrstitvi dosegli tudi sankači Podljubelja, saj so Nina Bučinel, Luka Švab in Erika Mam zmagali, odlično drugo mesto pa sta zasedla še Mateja Kralj med mladinkami in Boštjan Vizjak med člani. • V.S. ✓ Kranj, 10. oktobra - Zadnji krog rednega dela prvenstva so odigrali tudi balinarji v 1. in obeh 2. ligah. V 1. ligi je ekipa Centra gostovala pri Jadranu in izgubila 13:11. Tako seje na lestvici uvrstila na 3. mesto in bo še naprej prvoligaš. Prvoligaš ostaja tudi ekipa Bistrice, kije v zadnjem krogu 10:14 izgubila z novim superligašem, ekipo Mlinar Moro Sport. Bistrica seje na lestvici uvrstila na peto mesto. V 2. ligi - vzhod je ekipa Planine na gostovanje pri Velenju premogovnik igrala 12:12 in na koncu osvojila 7. mesto. Ekipa Radovljice Alpetour je gostovala pri Zarji in zmagala 11:13, ter na koncu zasedla tretje mesto. • V.S. ODBOJKA BLEJSKI ODBOJKARJI ZAČELI SEZONO Z ZMAGO Bled, 10. oktobra - V tekmovalni sezoni 2000/2001 ima Gorenjska le dva zastopnika v prvi državni ligi. Oba sta v moški konkurenci in oba sta dobro začela z letošnjimi tekmami. Aktualne prvake, odbojkarje Merkur Bleda je že v prvem krogu čakal derbi proti vedno neugodnim Mariborčanom. Toda Blejci so, kljub velikim spremembam v ekipi, zopet dokazali, da gre nanje še vedno računati * boju za sam vrh. Po zelo izenačenih prvih dveh nizih so odbojkarji Merkur Bleda tretji niz dobili bolj prepričljivo in osvojili prve tri točke. Merkur Bled : Maribor Stavbar IGM 3:0 (23, 23, 17). Tudi odbojkarji Žurbi team Kamnika, ki jih imajo mnogi za prve favorite prvenstva, so osvojili prve tri točke, a oni na gostovanju. Začetek tekme sicer ni kazal na to, da bi bili gostje izraziti favoriti, p° izgubljenem drugem nizu pa so se Kamničani le prebudili in brez težav zaključili tekmo v svojo korist. Granit : Žurbi team Kamnik 1:3 (-22, 23, -16,-12). V ženski konkurenci ni ekipe z Gorenjske, v prvem krogu pa so zmagale ekipe: Ljubljana, Kemiplas Koper, B&L Utrip Šempeter, TPV Novo mesto in Nova KBM Meltal. Žreb tekem v 2. DOL je že v prvem krogu prinesel derbi lanskoletnih prvoligašev. Tokrat so bili odbojkarji Astec Triglava, ki letos nastopajo v dvorani na Zlatem polju, prepričljivo boljši od gostov iz Žužemberka. Astec Triglav : Žužemberk 3:0 (23, M, 21). Tudi v Škofji Loki je bil že na začetku na sporedu derbi, gostje iz Šoštanja pa so bili uspešnejši od domačih. Termo Lubnik : Šoštanj Topolši-ca 2:3 (24,-18, 18,-12, -9). V ženski konkurenci gorenjski ekipi nista bili uspešni. Odbojkarice Jeti sport Bleda so gostovale pri Benediktu, kije med glavnimi favoriti za napredovanje, in izgubile s 3:0 (2l> 20, 20). Bližje uspehu so bile odbojkarice Kamnika, ki so ob vodstvu z 2:0 imele v tretjem nizu že tudi zaključno žogo, na koncu Pa so bile odbojkarice Grad. Stane Mežica boljše in zmagale s 2:3 (19« 16, -26, -23, -9). V tretjih državnih ligah nastopajo po štiri ekipe, tako v moški, kot v ženski konkurenci. V moški konkurenci so bili v gorenjskem def' biju v Lipnici boljši gostje - Iskra Mehanizmi Kropa : Merkur Bled II 1:3 (-23, 21, -19, -22), odbojkarji Žurbi team Kamnik II so doma ugnali Logatec s 3:2 (-16, 19, 22, -22, 10), od odbojkarjev Astre Telekom pa so bili v Žirovnici boljši prvi favoriti lige - odbojkarjj ekipe Hoteli Simonov zaliv 0:3 (-24, -21, -21). V ženski konkurenci so odbojkarice Bohinja premagale Semič s 3:2 (20, -19, -23, 22, 4). odbojkarice Mladi Jesenice so gostovale v Kopru in nadigrale Kemiplas II z 1:3 (-26, 19, 26, -21). Ekipa ŽOK Partizan Šk. Loka je izgubila doma s Črnomlju z 0:3 (-16, -23, -21), le niz več pa so dobile doma odbojkarice Astra Telekom proti ekipi iz Izole - 1:3 (-1^' 15,-24,-17). Zaradi nastopa odbojkarjev Žurbi team Kamnika v pokalu CE^ (v soboto gostujejo v Španiji) se bodo odbojkarji Žurbi team Kamnika v ŠD Kamnik pomerili s SIP Šempetrom že v sredo ob 18.30- • B. M- Torek, 10. oktobra 2000 ureja: Vilma Stanovnik 23. STRAN • GORENJSKI GLAS ROKOMET Minuli teden je vsa Gorenjska slavila naše olimpijske junake in njihove uspehe VSI ODLIČNI, LUKA IN IZTOK STA NAJBOLJŠA NA SVETU "Kar dve zlati olimpijski odličji imamo in s tem se ne morejo pohvaliti v nobeni drugi občini," je Ponosno poudaril radovljiški župan Janko S. Stušek - Ponosni in navdušeni tudi v "veslaški" Zaki Kranj, Radovljica, Bled, Škofja Loka, 10. oktobra - "Letošnje olimpijske igre so Slovenijo popeljale v zlato olimpijsko dobo!" To so besede, ki smo ji te dni slišali največkrat, to so besede, ki so tudi nas Gorenjce navdajale z veliko radosti in ponosa. Največ zaslug za to "nata seveda naša prva dobitnika zlate olimpijske kolajne v Syd-neyju Iztok Čop in Luka Špik. Na blejska veslača, ki domujeta v radovljiški občini, pa so bili še prav posebej ponosni njuni sokrajani >n klubski prijatelji, ki so jima v zadnjem tednu pripravili prisrčne sPrejeme. Seveda se je veselje in praznovanje ob uspehu naših olimpijcev na Gorenjskem začelo že na zgodovinsko" soboto, 23. septembra, ponoči, ko sta Luka Špik ■n Iztok Čop v daljnem Sydneyju v velikem slogu premagala vso veslaško konkurenco v dvojnem dvojcu in ko je na olimpijskih •grah prvič zadonela Zdravljica, slovenska himna. Slovenci in Go-renjci skupaj smo se nato čez nekaj ur veselili še zlate kolajne našega najboljšega strelca Raj- jek v dvojcu brez krmarja. Seveda smo bili Gorenjci veseli tudi uspehov naših plavalcev, posebno Nataše Kejžar, ki se ji je kot prvi Slovenki uspelo uvrstiti v polfi-nalni nastop in priplavati najboljšo slovensko žensko uvrstitev vseh časov na olimpijskih igrah... In vse te uspehe je bilo te dni, ko so naši olimpijci prihajali domov, treba proslaviti. Slavje se je na Brniku začelo že skoraj pred štirinajstimi dnevi, ko je domov pripotoval zlati Rajmon De- htok in Luka sta bila vesela pozornosti številnih Radovljičanov, na sliki pa sta v družbi župana Janka S. Stuška in podžupana Avgusta Mencingerja, ki sta v imenu sokrajanov čestitala vsem olimpijcem monda Debevca, prav isti darfpa Srno bili ponosni še na eno Go-renjko, Skofjeločanko Brigito Langerholc, ki seje v teku na 800 metrov uvrstila v veliki finale in k°t naša najboljša atletinja ob koncu osvojila odlično četrto ^esto. Četrto mesto je - po srečno - nesrečnem - razpletu tokrat ostalo v rokah našega četverca ^rez krmarja, za katerega sta ob ^ariborčanih Roku Kolandru in Mateju Prelogu veslala Blejca ani Klemenčič in Milan Janša, z mestom pa sta se izkazala lUdi Mjha pirih in Gregor Sračn- bevec, z njim pa tudi naši plavalci in plavalke, vrhunec pa je doseglo prejšnji torek, ko so bili doma še zadnji olimpijci, med njimi tudi zlata Iztok Čop in Luka Špik. Enega najprisrčnejših praznovanj so že pol ure po tem pripravili kar v Šenčurju, pred avtohišo Kadivec. V sredo so vsi slovenski olimpijci skupaj slavili na Prešernovem trgu v Ljubljani, v četrtek pa so se slavja začela v Radovljici, se nadaljevala v Zaki na Bledu in zaključila v Lukovem domačem kraju, v Lipnici. "S ponosom zadnje dni računa- TENIS IGRALCI TOP-TEN-a USPEŠNI Mojstrana, 10. oktobra - Ob koncu tedna je v Ljubljani potekal za-Oučni masters turnir 12 najboljših igralcev Slovenije v kategorijah ~ 12 let do članov. Turnirje bil zadnji v letni sezoni na njem pa so olično nastopili trije igralci TK Top-Ten iz Mojsrane. Pri dečkih je rega Teraž osvojil 3. mesto, pri dekletih do 14 let je Maša Zec os-ojila 2. mesto, v kategoriji deklet do 12 let pa je odlično letošnjo ezono TK Top-Ten, s 1. mestom zaključila Alja Zec. sestri ze cin trener Bogdan Janša pa bodo začeli s sklepnimi J.'Pravami za svetovni Nike masters v Sun cityju, na katerega bodo pasli ta mesec. Rezultati: 3. mesto Grega Teraž (Top Ten): Kovačič reter (Jaki) 5/7, 7/5, 4/6; 2. mesto Maša Zec (Top Ten): Nuša ^•"adišnik (ŽtkMb) 3/6,3/6; 1. mesto Alja Zec (Top Ten): Diana Nan'č (ŠtkVe) 6/1,6/2. • N.J. planinski vestnik - 9 p .^:ranJ 10. oktobra - Vladimir Škerlak daje prednost pravilnemu " ! evn'ku "gorniški" v primerjavi z zgodovinskim imenom ' j_ t gwi T |/l 1IIIVI |U» I ta /.^V/UV'T MI.UMIII I I I I V I I \ ' 1 1 I p. an,r,ski" za društva in klube, ki se ukvarjajo z odhajanjem v gore. §t Segula se spominja Franceta Jalna, legende Kališla in °ržiča. Milan Cilenšek predstavlja novo mednarodno vezno lyj n,nsko pot, ki bo peljala tudi prek našega ozemlja od Trsta do j0 naka. Sledi prevod poročila Darka Berlaka o dogajanjih letošn- 0 Pornlad v baznem taboru pod Evereston. Ivanka Korošec je 'sala naključno spoznanje sorodstvenih vezi Marjete, Rojnik z guj^)m Roblekom, po katerem se imenuje planinski dom pod Be-qI Jspico. Z odlomkom je predstavljena knjiga Valentin Stanič, prvi Ifjck v Vzhodnih Alpah. Bojan Rotovnik je opisal vzpon na Veliki Ple- 1 ^ross8locner, Dušan Košir pa je pri 71. letih s prijatelji pre-°čar i Severno steno Triglava. Mira Steibucha pa je otok Korzika osv vu za^ara'' da bi se vračal nanj. Aleš Tacer je v družbi deklet 1 p. , Raduho, Milena Ožbolt pa seje ogledovala po Loški dolini ob k ne Sore. Helena Giacomelli je prispevala dve miniaturi: prvo ŠUgt,rnskerr> jezeru in drugo na poti k Roblekovemu domu. Matevž Lad^r Je.pP'sal delo in potovanja po Bohinjskih gorah pred 50 leti, števjii, šar Pa Je opisal različne poti po hribih. Ob zaključku te 0 nm u Je ODJavUenih veliko odmevov, društvenih novic in zapisov ,Qvih knjigah. • C. Velkovrh Slovesnost oh sprejemu naših olimpijcev je v Zako privabila več tisoč njihovih navijačev, olimpijcem pa je čestital - in jim izročil nagrade - tudi domači župan Boris Malej. mo in ugotavljamo, da je Slovenija - glede na število prebivalcev - najuspešnejša država na letošnjih olimpijskih igrah. Če bi izračunali statistiko, kaj v slovenskem prostoru glede olimpijcev in trenerjev pomeni radovljiška občina, mislim, da bi si izborili častno mesto čisto na vrhu razpredelnice. To pa pomeni, da je tukaj vzdušje, ki je športu naklonjeno, vzdušje, ki diši po uspehu. Zato želim, da bi bile olimpijke in olimpijci vzor mladim, da bi se ti odpraviti po njihovi poti," je na slovesnosti v športnem parku v Radovljici poudaril predsednik OKS ZŠZ Janez Kocijančič. Tudi župan Janko S. Stušek, ki je Iztoku Čopu in Luki Špiku izročil posebno priznanje in denarno nagrado občine Radovlji- veslaški Zaki, kjer so slovesnosti navadno še posebno prisrčne. Tudi tokrat je bilo tako, saj so fante pripeljali s helikopterjem, nato pa s pletnami do slavnostnega odra v Zaki. Mnogo je bilo tistih, ki so jim želeli sreči v roke, seveda pa so jim posebne čestitke (nekateri tudi nagrade) pripravili župan občine Bled Boris Malej, predsednik VZS Slobodan Raduljko, predsednik V k Bled Miha Šlibar, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek, direktor Golf in Kamp Bled Marko Božič... Seveda pa te dni na svoje olimpijce niso bili ponosni le v Radovljici, na Bledu in v Lipnici, tudi v Škofji Loki so včeraj pozdravili svoje olimpijce. Tako so v OŠ Ivana Dolenca pripravili Loški olimpijci Matic Osovnikar, Brigita Langerholc in Roman Kejžar so na prireditvi v OŠ Ivana Dolenca prejemali številne čestitke, med drugimi jim je čestital Aleš Murn, direktor Zavoda za šport. ca je bil še kako ponosen na vse radovljiške olimpijce, posebno na najuspešnejša. "Hvala za kolajni, hvala za promocijo naše občine, za dve zlati kolajni, kijih nima nobena druga občina, s katerima se ne more pohvaliti nobena druga občina v Sloveniji," je poudaril Janko S. Stušek. Še več navijačev naših olimpijcev kot v Radovljici se je dobro uro kasneje v četrtek zbralo v razstavo slik o zgodovini olimpijskih iger, župana občine Škofja Loka in Železniki Igor Draks-ler in Mihael Prevc pa sta skupaj ž ravnateljem OŠ Ivana Dolenca Markom Primožičem čestitala loškim olimpijcem, atletom: Bri-giti Langerholc, Romanu Kejž-arju in Maticu Osovnikarju. • V. Stanovnik, foto: D. Gaz voda T. Doki STR ELSTVO GORENJCI USPEŠNI Kranj, 10. oktobra - Več kot sto strelcev veteranov se je pomerilo v streljanju z zračnim orožjem, na državnem prvenstvu za leto 2000. Tekmovanje je potekalo na centralnem strelišču v Ljubljani, v organizaciji Mestne strelske zveze Ljubljana. Tekmovanja se je udeležilo tudi lepo število Gorenjcev, iz Kranja, Škofje Loke in Jesenic, ki so dosegli zelo dobre rezultate. Rezultati: Pri članih puška nad 50 let, so Gorenjci zasedli sledeča mesta: 2. mesto Alfonz Kern SD Kranj, 179 kr., 5. mesto Franci Bizjak SD Triglav Jesenice, 177 kr., z enakim rezultatom se je na 6. mesto uvrstil Henrik Peternelj SD Kopačevina. Ekipno so zmagali člani SD Triglav Jesenice, Kranjčani so bili 5. Pri članih nad 60 let, je s puško ustrelil najboljši rezultat, 179 kr., Pavle Jereb iz Škofje Loke in si s tem zaslužil naslov državnega prvaka. Pri članicah je zopet slavila Gorenjka, Blanka Gradišar SD Kranj s 180 kr., Kran-jčanke pa so zmagale tudi ekipno s 475 krogi. Pri starejših članicah, nad 50 let, je drugo mesto osvojila Ločanka Ivanka Prezelj, z doseženimi 163 krogi. V konkurenci članov nad 50 let z zračno pištolo, je bil najboljši Henrik Peternelj SD Kopačevina, z doseženimi 186 krogi, v katerogiji članov nad 60 let s pištolo, pa seje z dobrim rezultatom, 3. mestom, odrezal Pavel Jereb SD Kopačevina, ki je zadel 174 kr. Doseženi rezultati Gorenjcev, na veteranskem prvenstvu so dobri in potrjujejo dobro delo strelskih društev tudi na tem področju. • F. Strniša CRN VIKEND GORENJCEV Kranj, 10. oktobra - S prvenstvom so začeli tudi prvo B ligaši. Tokrat so gorenjske ekipeimeli črn konec tedna, saj nihče ni osvojil niti točke. Našteto velja za prvo žensko in LB moško ligo. Še najbližje točki so bile Ločanke, ko so dokazale, da Olimpija ni več tisto, kar je bila. Rokometašice Save so gostovale na obali in po napovedih izgubile. Napovedi trenerja Cudermana se uresničujejo. Prve štiri ekipe z lanskega prvenstva so za "gumarke" še nedosegljive. Bližje uspehu so bile Ločanke. V izenačeni tekmi, polčas se je končal neodločeno, so za točko zaostale samo za dva gola. Tokrat so očitno odločile izkušnje Ljubljančank. Sicer pa v prvi ženski ligi presenečajo Izolanke, ki so nekako prevzele napovedano vlogo Jelovice. Prvi krog so odigrali tudi v 1. B ligi. Oba gorenjska ligaša sta bila poražena. Preddvor - Radovljica je izgubila v Sežani z novincem. Je pač tako, da novinec na prvi domači tekmi igra nad svojimi sposobnostmi. Tudi tokrat je bilo tako. Tudi poraz Besnice ni "presenetljiv". Goričani imajo po izgradnji dvorane in vrnitvi igralcev iz Ajdovščine pogoje in ekipo, ki bo letos zanesljivo krojila vrh lestvice. Lahko pa se zgodi, da bodo tudi sami v vrhu. V drugi moški ligi ninič novega. Oba favorita sta zabeležila novi zmagi in ostala na vrhu lestvice. Oba sta zmagala tesneje, kot sta pričakovala. Ta vikend bodo startali še prvoligaši. Ločan pa bodo igrali šele v torek, 17. 10. ob 17. uri. Njihov nasprotnik bo Prevent. Rezultati: 1. liga - ženske 4. krog: Krim Neutro Roberts-Burja 40-18; M. De-gro Piran - Sava 30-15; Jelovica - Olimpija 21-23; Vegrad - Baje, Daevvoo Izola 23-25; Gramiz-Žalec 23-32; 1. B liga - moški: Mitol Prov Mak Sežana - Preddvor Radovljica 27- 22; Pomurka - Šmartno 32-19; Gorišnica - Dpi TKI Hrastnik 25-21; Izola - Cimos Koper 24-19; Ormož - Sevnica 22-27J-CHIO Besnica - Nova Gorica 23-29; 2. liga moški - zahod II. Kamnik - Jezersko 27-23; Radovljica - Preddvor : Sava 21-25, Cerklje - DOM Žabnica 17-22; Duplje - Alples 17- 9. • M. Dolanc SIVIUCARSKI SKOKI USPEH SLOVENCEV Velenje, 8. oktobra - V skakalnem centru v Velenju je bila prva tekma poletnega Alpskega pokala v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za mladince. Poletno tekmovanje obsega tri tekme, poleg tekme v Velenju bosta med tednom še tekmi v Eisen-ercu in Predazu. Na 85 m skakalnici je nastopilo 137 skakalcev in skakalk iz šestih alpskih držav, kot gostje so nastopili skakalci i/. Nizozemske, Japonske in Norveške. V zelo hladnem vremenu z dežjem in spremenljivimi pogoj za skoke so lep useh dosegli tudi slovenski skakalci, ki so dosegli tri uvrstitve med najboljše tri. Zelo dobro je kazalo nordijskim kombinatorcem, po skokih so bili uvrščeni na prva tri mesta (Uroš Kočnik, Marko Šimic, Dejan Plevnik) imeli pa so še torjico med deseterico, na koncu so bili med deseterico še vedno štirje kombinatorci. Najboljši med Slovenci je bil Grega Verbajs (Račna) drugi, tretje in četrto mesto sta osvojila Triglavana Andrej Jezeršek in Marko Šimic. Med solisti je (Triglavan) Primož Zupan Urh vodeči po prvi seriji v drugi seriji pri najdaljšem skoku 93 metrov dneva padel, vendar je kljub temu osvojil še vedno odlično tretje mesto. Med deseterico sta se uvrstila še Jernej Damjan (Ilirija Feršped) na šesto in Mengšan Rok Benkovič na deveto mesto. Nastopilo je devet deklet zmagala je zelo dobra Daniela Irascho iz Avstrije, Tanja Volčjak (Stol Žirovnica) pa seje uvrstila na šesto mesto. Rezultati: dekleta: 1. Daniela Irascho, 2. Eva Ganstner, 3. Magdalena Kubli (vse Avt), 6. Tanja Volčjak (Stol Žirovnica). Mladinci - posamezno: 1. Mario Kurschner (Nem), 2. Lukas Tschusching, 3. Mathias Hafele (oba Avt) in Primož Zupan Urh (Triglav), 6. Jernej Damjan (Ilirija Feršped), 9. Rok Benkovič (Mengeš), 12. Bine Zupan (Triglav). Nordijska kombinacija: 1. Patrick Hagenars (Avt), 2. Grega Verbajs (Račna), 3. Andrej Jezeršek, 4. Marko Šimic (oba Triglav), 9. Dejan Plevnik (Mislinja), 11. Anžče Brankovič (Triglav), 15. Uroš Kočnik (Velenje). PRVAK ŠTRAVS Glenca, 6. oktobra - Na gorenjskem prvenstvu dečkov do 10 let so največ uspeha imeli domači tekmovalci, ki so osvojili poleg naslova še drugo, četrto, osmo in deveto mesto. Rezultati: I. Anže Štavs, 2. Aleš Oblak (oba Stol Žirovnica), 3. Uroš Resnik (Trifix Tržič), 4. Bine Baloh (Stol Žirovnica), 5. Luka Leban, 6. Žiga Tomazin (oba Trifix Tržič). UREK SESTI Gunclje, 7. oktobra - Na državnem prvenstvu za dečke do 12 let so največ uspeha imeli domačini, ki so osvojili dve medalji. Gorenjski predstavniki so bili na šestem in sedmem mestu. Rezultati: dečki do 12 let: 1. Jurij Tepeš (Dolomiti), 2. Miran Zupančič (Zagorje), 3. Andrej Radoš (Dolomiti), 6. Roman Urek (Stol Žirovnica), 7. Erik Penič (Triglav). Deklice do 14 let: 1. Maja Vtič (Zabrdje), 2. Monika Pogladič (Mislinja), 3. Urška Rozman, 4. Tarnata Kancilja, 5. Petra Benedik (vse Triglav). • J. Bešter KARATE USPEH KRANJČANOV Kranj, 10. oktobra - V soboto, 7. oktobra, je Karate klub Kranj na eno najpomembnejših in najmočnejših tekem v slovenskem prostoru, na drugo pokalno tekmo Karate zveze Slovenije za mladince v Lenart poslal šest tekmovalcev, ki so se domov vrnili s šestimi medaljami! Za mlajše mladinke sta nastopili Jelena Ba-kič in Iva Peternel. Iva je osvojila tretje mesto, Jelena, za katero je tO prvo leto na velikih tekmovanjih, pa peto. Luka Kern je pri mlajših mladincih osvojil drugo mesto. Bojana Dujovič in Sabina Ju-rič sta pri starejših mladinkah osvojili odlično dvojno zmago. Bojana je osvojila prvo in Sabina drugo mesto. Kar z dvema medaljama pa se je okitil Matej Bajželj, ki je v težki kategoriji tako pri mlajših kot pri starejših mladincih osvojil tretje mesto. • A. K. ——.............—— NESREČE Popivanje po Bledu plačal s smrtjo V soboto okrog dveh zjutraj je iz Četrtega nadstropja hotela Jelovica padel 25 globoko 15-Ietni Karel Heinz W. iz avstrijskega Brucka. Bled - Blejska policista, ki sta okrog pol treh zjutraj pa-truljirala okrog hotela, sta fanta našla na asfaltu mrtvega, kar je brž zatem potrdila tudi dežurna zdravnica. V raziskavo tragičnega dogodka se je vključila komisija urada kriminalistične policije, ki še zbira obvestila in preverja morebitno odgovornost. Za zdaj je znan okviren potek dogajanja, ki je privedlo do žalostne smrti mladega Avstrijca. V petek opoldne jc v hotel Jelovica prišla skupina 47 avstrijskih izletnikov iz gradbenega podjetja. Gostje so popivanje po Bledu zaključili v hotelu. Da so si res dali duška, priča tudi podatek, da je med njihovim veseljačenjem morala intervenirati patrulja iz blejskega policijskega oddelka. V skupini je bil tudi 15-Ietni Karel Heinz W., ki se je približno ob dveh zjutraj odločil za spanje. Kot so ugotovili policisti, je odšel v svojo hotelsko sobo v četrtem nadstropju, se slekej, nato pa šel odpret veliko stekleno okno na koncu hodnika. Ker je bil močno pijan, je omahnil in padel 25 metrov globoko na platneno markizo, nato pa na asfalt. Ko sta ga policista našla, je bilo za zdravniško pomoč na žalost že prepozno. • H. J. Padla po stopnicah Jesenice - V petek ob dveh popoldne je 63- letna Marija M. z dvorišča vstopila v hodnik stanovanjske stolpnice na C. revolucije na Jesenicah. Šla je do poštnih nabiralnikov nad stopnicami. Na vrhu stopnic ji je postalo slabo, izgubila je ravnotežje in padla. Obležala je nezavestna. Reševalci so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili zlom ene od lobanjskih kosti in jo obdržali na zdravljenju. Zbil mu je nos Kranj - 21 -letni Kranjčan Klemen D. je na policiji prejšnji teden prijavil kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, ki se je zgodilo 2. septembra. Tedaj je, dvajset minut po eni uri zjutraj, prišel pred enega od gostinskih lokalov, kjer je srečal vrstnika Matjaža S.. Taje bil precej okajen. Klemena je brez razloga polil s pivom, nakar sta se sprla. Klemen D. se je skušal neizogibnemu pretepu izogniti, vendar ga je Matjaž S. potegnil za rokav majice in nato nakajkrat s pestjo udaril v glavo. Žena pograbila nož Radovljica - Stanislav B. je v četrtek popoldne prišel domov precej pijan. Ker je v takem primeru napad očitno preizkušena obramba, je začel žaliti in zmerjati svojo ženo Marijo. Ta je žalitve nekaj časa prenašala, potem pa ji je prekipelo: iz kuhi-njskesga predala je vzela nož in z njim moža zabodla v trebuh. Stanislav B. je zaradi hude poškodbe ostal na zdravljenju v jeseniški bolnišnici, proti Mariji B. pa bodo policisti poslali kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Dež razredčil tekmovalne vrste na Loka kolo 2000 Največ pokalov v šolo Ivana Dolenca Škofja Loka, 10. oktobra - Škofjeloško avto-moto društvo ln svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta s pomočjo policistov in športnih delavcev v soboto pripravila tradicionalno tekmovanje Loka kolo 2900 za osnovnošolce. Zmagovalci iz Dolenčeve Šole. Tekmovanje je dobro uspelo, čeprav je prirediteljem pa tudi sodelujočim nagajal dež, ki je precej razredčil tekmovalne vrste. Otroci so tekmovali v dveh starostnih skupinah, reševali so teste ter se preizkušali v ocenjevalni in spretnostni vožnji s kolesi pred občinsko stavbo na Mestnem trgu. V skupini A so bili med učenci šestega in sedmega razreda osnovne šole najuspešnejši trne: L Ttlen Tozon (OŠ Ivana Dolenca), 2. Uroš Jesenko (OS Ivana Groharja) in 3. Matic Franko (OŠ Ivana Dolenca). Ekipno je zmagala osnovna šola Ivana Dolenca pred osnovno šolo Ivana Groharja. V B skupini so tekmovali učenci četrtega in petega razreda. Najboljši je bil Janez Kastelic, 2. mesto je osvojil Tadej Košir, 3. pa Jan Balderman (vsi OŠ Ivana Dolenca). Ekipno je osnovna šola Ivana Dolenca premagala osnovno šolo Poljane in osnovno šolo Ivana Groharja. Največ pokalov in nagrad so na sobotni prireditvi Loka kolo 2000 pobrali učenci iz Škofjeloške osnovne Šole Ivana Dolenca, priznanje pa seveda zaslužijo vsi tekmovalci in njihovi mentorji. • H. J., foto: D. Gazvoda Gorenjske ceste so letos vzele 21 življenj ? Vozniki res pijejo manj? Prometni inšpektor Leopold Pogačar iz kranjske policijske uprave ugotavlja, da je bilo letos na Gorenjskem za tri odstotke manj prometnih nesreč kot lani v enakem času, žrtev je devet manj, več je le ranjenih. Kranj, 10. oktobra - Čeprav prometna varnost na Gorenjskem seveda še zdaleč ni dobra, pa je v primerjavi z letom poprej vendarle bo|jša, kar inšpektor Leopold Pogačar pripisuje tudi kaznovalnemu in preventivnemu delu policistov. Med vzroki hudih prometnih nesreč pa še vedno prevladujejo prekoračena oziroma neprilagojena hitrost ter tako imenovane stranvožnje, kot so predvsem nepravilno prehitevanje in vožnja po levem vozišču. Zdi pa se, da je alkohola kot vzporednega krivca vendarle vse manj. se udeleženci lažje ali huje ranili. Vzroke za takšen visok porast bodo policisti podrobneje analizirali, po laični oceni pa je eden od njih gotovo tudi ta, da na gorenjskih cestah že prevladujejo dokaj dobra, nova pa tudi varna vozila. Marsikateri voznik ali sopotnik, ki trka v starem avtu ne bi preživel, se tako uspe izogniti najhujšemu. Ali vozniki res pijejo manj alkohola, je vprašanje, ki se pojavlja po vsaki obsežnejši policijski akciji. Zadnjo so imeli gorenjski prometniki v petek od enih do šestih popoldne na svojem delu t.i. slovenskega cestnega križa, to je na cesti od Karavank do Torovega. "Policisti so v petih urah ustavili 188 voznikov, med katerimi so jih 55 denarno kaznovali (med njimi tudi štiri tujce), devet pa jih bodo zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov pre- Leopold Pogačar Letos je gorenjska policija obravnavala za tri odstotke manj prometnih nesreč kot v enakem lanskem obdobju. V prometnih nesrečah je v tem času umrlo 21 ljudi, torej devet manj kot lani, kar za štirinajst odstotkov pa je poraslo število prometnih nesreč, v katerih so Prometni inšpektor Leopold Pogačar je eden od petih izkušenih gorenjskih mož postave, ki se bodo v začetku novembra s petnaj-stčlansko slovensko odpravo za pol leta priključili civilni policiji Združenih narodov na Kosovu. Prevzeli bodo predvsem vodenje tamkajšnjih policijskih enot in mentorstvo policistom. f Prek kupcev prišli do tatu Škofja Loka - Šele prejšnji teden so loški policisti zvedeli za tatvino mopeda, ki naj bi bil ukraden v noči z 22. na 23. september. Tedaj naj bi 24-letni Jožko K. iz Škofje Loke izpred osnovne šole Ivana Dolenca odpeljal parkirani moped in ga skril v veži ene od stanovanjskih hiš na Spodnjem trgu. 3. oktobra naj bi moped za deset tisočakov prodal 19-letnemu Veliborju T. iz Škofje Loke. Veliborja in njegovega leto mlajšega prijatelja Zorana J. so policisti preverili in ob tem razkrili krajo. Jožka K. bodo ovadili zaradi tatvine, Veliborja T. in Zorana J. pa zaradi prikrivanja. Oba naj bi namreč vedela, da je moped ukraden in ga zato tudi nekoliko predelala. Okradel graditelja Cerklje - Med 3. in 4. oktobrom je neznanec prišel do stanovanjske hiše v gradnji v Šmartnem. Po vsej verjetnosti jo je odklenil s ključem, ki ga je našel ob vhodu. Odnesel je pralno-sušilni stroj boseh ter tri črpalke, štiri razdelilce, tri mešalne ventile in šest odzračevalnih lončkov za centralno kurjavo. Razen tega gaje zamikalo še več paketov izolirane žice različnih barv. Graditelja je oškodoval za približno 600.000 tolarjev. Počakal v trgovini, da so jo zaprli? Naklo - V noči s petka na soboto je tat na neugotovljen način prišel v Merkurjev trgovski center Dom. Policisti domnevajo, da se je v trgovini skril in počakal, da so vsi kupci in nato še zaposleni odšli domov. Iz pisarne poslovodje in tajništva je ukradel računalnika, fax, prenosni telefon in tiskalnik. Podjetje je oškodoval za več kot 300.000 tolarjev. Kolo in moped z dvorišč Železniki - V noči z 29. na 30. september je nekdo z dvorišča stanovanjske hiše na Logu odpeljal gorsko kolo scott boulder črne, zelene in bele barve. Vredno je okrog 140.000 tolarjev. Kranj - Minuli petek popoldne pa je neznanec pred stanovanjsko hišo na Kokrici ukradel moped APN-6 bele barve, ki ga lastnik ceni na 30.000 tolarjev. Kranj - Iz kleti stanovanjskega bloka v Župančičevi ulici pa je med 5. in 7. oktobrom izginilo žensko gorsko kolo temno rdeče barve, vredno vsaj 20 tisočakov. Tat v nogometaški brunarici Hrastje - Sredi prejšnjega tedna ponoči je neznanec vlomil vrata v brunarico pri nogometnem igrišču v Hrastju. Iz brunarice je odnesel za blizu 14.000 tolarjev čipsa, plastenk s sokom in pet litrov domačega žganja. Begunje - Dober teden nazaj je imela nepovabljenega gosta tudi pastirska koča pri smučišču Krpin. Neznanec je nasilno odprl vhodna vrata, pregledal notranjost in odnesel manjši radijski aparat AMT ter osem steklenic piva. Škode je za 6500 tolarjev. Naklo - V noči s petka na soboto je neznanec vlomil v lovsko Minuli teden so policisti obravnavali 46 prometnih nesreč z gmotno škodo (pet s pobegi), osem nesreč z lažje in štiri s huje ranjeni- mi udeleženci. Nedeljska na Jelenovem klancu v Kranju, ko je voznika zaneslo v garažo prejšnjega župana Grosa, je minila brez hujših posledic. • Foto: G. Kavčič dlagali v postopek sodnikom za prekrške," pravi Leopold Pogačar. Glavnina prekrškov se nanaša na prehitro oziroma razmeram na cesti neprilagojeno hitrost, precej težav pa prometnim udeležencem očitno še vedno povzroča tudi varnostni pas. "Zlasti sopotniki na zadnjih sedežih avtomobilov se uporabi varnostnega pasu na žalost izogibajo." Med petkovimi prekrškarji je bilo kar nekaj tudi takih, ki so hote ali ne prezrli prometno signalizacijo in prehitevali kljub neprekinjeni sredinski črti. Pijanih pa, začuda, policisti niso dobili. Z alkotestom so sicer preizkusili dva voznika, vendar sta oba "napihala" pod dovoljeno mejo. V nočnih policijskih akcijah tako treznih voznikov sicer ni, je pa vse manj (zalotenih) takih, ki pred vožnjo posegajo po alkoholu. Poletje se je že dodobra prevesilo v jesen, ki se kaže v vse krajšem dnevu, megli, dežju, odpadlem listju na spolzkih cestah. "Voznikom svetujem, naj vožnjo, še posebej hitrost, prilagodijo jesenskim razmeram« pešcem pa, naj se oblačijo v svetlejše barve in nosijo s seboj kresničke. Sredi novembra, če snega ne bo prej, bo treba tudi vozila opremiti za zimo," pravi Leopold Pogačar. • H. J< kočo družine Udinboršt. Odnesel za akumulatorski polnilec in dva senčnika, s čimer je lovce olajšal za približno 20 tisočakov. Oskubel juga Podbrezje - V četrtek ali petek se je nekdo polotil neregistriranega osebnega avtomobila yugo 45 koral, parkiranega v Pod-brezjah. Avto je odprl in iz njega pobral štiri predpražnike, obvezno opremo, dvoje prednje in zadnje luči, tri pnevmatike s platišči, zunanje ogledalo ter zadnjo polico. Če bo lastnik hotel avto spet registrirati, ga bodo ukradeni nadomestki stali najmanj 50 tisočakov. Ustrašil se je luči Kranj - V soboto zvečer je neznanec prišel do vhodnih vrat stanovanjske hiše v ulici Juleta Gabrovška v Kranju in pozvonil-Ker se nihče ni oglasil, se je vrat polotil na silo. Odlomil je podboj in tako prišel v hišo. Tedaj je lastnica na stopnišču prižgala luč, vlomilec se je prestrašil in odnesel pete. Kranj - Kaj je v soboto iskal neznanec v dveh hišah v Kranju, ne ve nihče. Najprej je vlomil v hišo v Oprešnikovi ulici, jo pregledal in odšel, ne da bi karkoli odnesel, nato pa isto ponovil še v hiši v Reševi ulici. Nekaj vzel, nekaj pustil Kranj - Neznani tat je bil v petek dopoldne v dveh pisarnah podjetja Iskraemeco. V pisarni Uroša S. je našel poslovni kovček, ga odprl in iz njega vzel dve denarnici. Nato je obiskal še pisarno Branke S. ter iz torbice vzel denarnico. V sanitarijah je vsebino pregledal. Iz Uroševe denarnice je ukradel 3.300 nemških mark in 5.000 tolarjev, iz Brankine pa 1.000 tolarjev in 10.000 italijanskih lir. Denarnice je nato odvrgel v koš za odpadke. Zanimivo je> da je v moški denarnici "spregledal" 8.000 mark. Policisti za nepridipravom še poizvedujejo. • H. J. Rop pred blejsko diskoteko Neznani ropar naj bi se v nedeljo zjutraj spravil nad 19-letnega Jureta A. Bled - Jure A. je bil malo po tretji uri zjutraj v družbi dveh prijateljev pred diskoteko Vinjeta na Bledu: K njim naj bi pristopil neznanec in Jureta brez razloga s pestjo udaril v obraz, da je padel po tleh, nato pa ga začel brcati. Juretu naj bi uspelo pobegniti, ko se je čez nekaj časa vrnil pred diskoteko, pa naj bi ga neznanec zgrabil za vrat. Jure A-naj bi mu sam ponudil denarnico, iz katere je ropar vzel 7000 tolarjev in dijaško izkaznico, nakar naj bi Jureta z udarcem ponovno zbil na tla ter mu iz žepa ukradel še GSM telefonski aparat siemens C25 s klicno številko 041/461-981. Ropar, za katerim policisti Še poizvdujejo, naj bi se nato izgubil v noč. • H. J. Torek, 10. oktobra 2000 VvKEIiJ9lll V EV liVI I VA9vrl9 25. STRAN • GORENJSKI GLAS AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA oktobra 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Narodnozabavna za začetek .S kitaristom Tomažem Kušar-fcm je sedanji vodja ansambla Slamnik Gregor Žun, oba sta iz Mengša, najprej iskal harmonikarja. Odločila sta se za Roka Urbanijo, doma iz Loke pri Mengšu, ta pa je potem predlani za pevko še sestro Uršo, ki tudi študira solopetje. Tako so bili kompletni za na-[Podnozabavno glasbo. Ker pa °rez zabavne glasbe danes ne gre, 5° seveda morali razmisliti tudi o ss enem članu. Odločili so se za slektrično kitaro. Izbran je bil ^Ure Šinkovec iz Mengša. In tako je ansambel julija letos 2ačel vaditi in po prvem manjšem nastopu na gasilski veselici, kot Snio zapisali v prvi predstavitvi, so Se člani asansambla Slamnik Podstavili na Mihaelovem sejmu. Seveda si vsak ansambel želi pastopov, čimveč nastopov in pranje lastnih skladb. Ansambel Slamnik se po eni strani skrbno pripravlja na njihov prvi večji nastop Pod mengeško marelo, po drugi strani pa smo se dogovorili, da ga bomo predstavili tudf na prireditvah, koje Gorenjski glas Več kot časopis. Vaje, pravijo, imajo dvakrat na teden po nekaj ur. Narodnozabav-no glasbo vadijo pri Gregorju Žunu, vodji ansambla, zabavno pa pri Tomažu Kušarju. Vodja ansambla Gregor Žun, ki igra tudi pri Mengeški godbi, je hkrati najmlajši član ansambla. Dijak kamniške gimnazije je in lahko bi mu pripisali, da seje podal po očetovih stopinjah, saj je tudi oče Franc Žun član Mengeške godbe, trenutno pa tudi njen predsednik. Če se želite dogovoriti za srečanje z ansamblom, lahko pokličete Gregorja Žuna na Slomškovo 19 v Mengšu; telefon 01/72-38-369 ali na GSM 041/536-570. ^^^^^^^ 1 4 Urša Urbanija, pevka pri Slamniku, študira sotopetje. Gregor Žun, vodja ansambla Slamnik. Gorenjski glas v Dupljah Ne 21., ampak 28. oktobra Kranj, 9. oktobra - S prireditelji iz Dupelj smo se v Gorenjskem 9lasu sporazumeli, da bo napovedana prireditev v soboto, 28. okto-j}ra, ob 19. uri in ne v soboto, 21. oktobra. Več v prihodnjih izidih Gorenjskega glasa. • A. Žalar CISTA lO-KA RADIA GORENC ... ob četrtkih ob 18.30 na 88,9 MHz... Pod okriljem Trgovine Elektrodan Tržič in Kmetijske zadruge Križe pozdravljeni vsi, še posebej pa 'skrene čestitke Katarini P. iz Boh. Bele in Mileni Š. iz Nakla. V igri L, 2., 3. tokrat poizvedujemo za glasbenim potepuhom, ki še vedno išče "muzo svojega bluza"... Če ga srečate, nam pišite do 12. oktobra na naslov: Radio ^orenc, p.p. 80, Tržič. In nasvidenje že čez nekaj dni! Cista 10-ka Radia Gorenc 1- Obezna smer - Pojdi z menoj (3) 2- Natalija Verboten - Ženska sem, veš (4) 3- Remi band - Moje punce (2) 4- Rok'n'band - Verjemi (.5) 5- Tabu - Dobra vila (2) NOVO! NOVO! NOVO! 6 MARTA ZORE - V tebi je moč 7- VLADO KRESLIN in KATICE - Dekle moje |- JAN PLESTENJAK - 7 let nazaj 9- BOTRI - Srečen z njo fO. M/h - Pa si šla KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem Glasu Pokrovitelj oddaje PLETILSTVO ROZMAN, SMLEDNIŠKA 62, KRANJ, TEL.: 04/2328-643. Nudijo vam: pletenine za moške, ženske in mladostnike. Kostimi, jopice, brezrokavniki, puloverji, krila in hlače. Izdelki iz kakovostnega materiala: za zimo 50 % volna, 50 % acryla, za vroče poletne dni mešanica z bombažem - 51 % bombaž, 49 % acryl. Za ženske, moške in najstnike majice iz 100 % bombaža. Enostavno vzdrževanje in pranje pri 30 stopinjah C s praškom za volno. Izdelki za močnejše postave. V OKTOBRU 20 % POPUST! NOVO! 15. novembra otvoritev nove trgovine TAZA v trgovskem centru Dolnov, Ulica Mirka Vadnova na Primskovem pri Kranju. Prodaja najnovejših modnih krojev - predvsem za mlade. Vsi artikli so izdelani v domači obratovalnici na Smledniški 62 v Čirčah pri Kranju. Nagradno vprašanje: Kaj pomeni kratica TAZA? KUPON:"\~\~j Ime in priimek:...................................................................... i Naslov:................................................................................. j Tel.:...........................................;......................................... j Odgovor:.............................................................................. \ ........................................................................................... i Kupone pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s J pripisom "za Kolovrat domačih". j i Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko \ 'oIMEIIGLAS 3$ide vsak to/tek ln petek Radio Triglav 96 flflllz Gorenj/ko 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz ■Hfe i|Mi|L ■ n b L studio 161 31 30 V marketing 161 30 60 ARION ODGOVARJA ŠIFRA: JESEN Zanima me, kako bo z dediščino in s prodajo nepremičnine. Hvala vam za odgovor in lepo pozdravljeni. DOLORES: Vaša situacija v zvezi z dediščino na sodišču ne bo obravnavana tako hitro, kot bi si vi želeli, sploh pa ne v letošnjem letu. Izkazuje se vam nasprotovanje s strani osebe, ki ni dedič v direktni liniji, kar vas bo zelo presenetilo, saj na to sploh ne boste niti pomislili. Vsekakor boste morali doseči sporazum, če vam uspe to do sodne obravnave, je to samo v vašo korist, sicer se bo vse skupaj samo še zavleklo. Prvi možni rok za urejanje dediščine na sodišču je šele spomladi prihodnje leto. Zadevo boste lahko pripeljali do konca na prvi obravnavi, če boste predhodno dosegli poravnavo s prej omenjeno osebo. Sama prodaja nepremičnine ne bo problematična. Denarja vam ne bo ostalo toliko, kot računate, saj boste imeli s to nepremičnino še neke dodatne nenačrtovane stroške. ARION KUPON Vašemu vprašanju obvezno priložite kupon in poleg napišite tudi vašo šifro in rojstne podatke. GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče in vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE PREJMEJO: • MIJA JESENIČNIK, Štajnhof 5, 3205 VITANJE, - IVANKA ŽGOVEC, Idrijska cesta 29, 5270 AJDOVŠČINA, - ANICA KURALT, Višnarjeva 4, 1215 MEDVODE Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON št. 41 1. NATALIJA VERBOTEN - Rdeč ferari 2. MODRI VAL - Primorske kelnarce 3. PREROD - Slavčki več ne pojo 4. ans. MIKOLA - V novo tisočletje 5. SESTRE BUDJA - Jodlarska ljubezen (nov predlog). DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Vulkanizerstvo Gruden, Tržaška 85, 1370 Logatec, tel.: (01) 750 9 410, fax: (01)750 9 415 Vprašanje: Od kdaj do kdaj velja z zakonom obvezna zimska oprema za motorna vozila? Nagrada: majica • Mini kamp Mostiščar, Cigonca 48, Slovenska Bistrica (02) 818 09 54, GSM (040) 253 384 Vprašanje: Katera pečenka je značilna za Martinovo? Nagrada: nočitev z zajtrkom v brunarici za dve osebi Odgovore pošljite do sobote, 14. oktobra 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." Nagrajenca z dne 24. september 2000: • Jan Šport - trgovina in servis, Vrhnika: Anja Jurjevčič, Verd 196, 1360 Vrhnika • Vrtnarstvo Hlebec Simon s.p., Vrhnika: Marija Šinkovec, Bratov Učakar 38, 1000 Ljubljana Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1MHz. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif -Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja 1MT NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali ifU v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, J^\DIO da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: ULrNJl^C Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 16.10.2000 Popevke: 1. Priznala bi ti vse - Sendi 2> V naju sem verjela - Strmina 3- Hervin - V meni živi tvoj nasmeh Nz - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: i Ti si moja radost -Saša 2- Gobica - Slovenski exprcs L V Slovenskih Goricah - Show band klobuk 2. Na Vihri smo doma - Mesečniki 3. Ob potoku - Litijski odmev VAŠA PESEM ^.GLASUJEM ZA Popevko: Narotlnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: -,-— ' —--■-,---,-,- HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201 -42?00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/5J-15-249 Šenčur: 411-887, 251-18-87 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje H O KO - kombi prevozi Tel: 596-3S-76, 595-77-57 A VTOH US/\I PRE VOZI DRI NOVEC PAVEL SOTESKA VINTGAR Rekreacijsko drsanje v Ledeni dvorani BLED VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 16. oktobra, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 531-49-60, 16. oktobra, ob 18.00 B&B JESENICE, tel 586-33-00, 16. oktobra, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00,16. oktobra ob 9.00 in ob 17.00 Trst 31.10., Madžarske toplice od 2.11.-5.11. Lenti 14.10., 19.10., 21.10..Lidl 24.10. 19.10., 28.10. Lenti, 26.10. nakupi ITALIJA (tovarna čokolade). Pal-manova, Portoquaro, 2.11. popoldanski nakupi Italija - Eurospin+Trst tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Zanesljivost, kvaliteta in cena prevozov so razlog za nakupovalne izlete v: Lenti vsak čet. in sob.; Trst 1. in 3. sred., Udine (Alpe-Adria) 2. sreda, Palmanova 4. sreda, Celovec 1. in 3. torek v mesecu Ostali prevozi (do 16 oseb) po dogovoru GSM: 041/734-140 Trst 19. 10., Lenti 14. 10. Tel.:533-10-50, 041/74-41-60 SOTESKA VINTGAR: odprto vsak dan od 8.00 do 19.00 ure Vstopnina za odrasle 400 SIT, za otroke 200 SIT Drsališče obratuje vsako soboto od 20.00 do 21.30 ure. Cene kart: odrasli 600 SIT, otroci do 14 let 300 SIT, izposoja drsalk 500 sit. _. V prodaji so že karte hokejskih tekem na Jesenicah za sezono 2000/2001 CENE CELOLETNIH VSTOPNIC: sedišče 15.000 SIT, stojišče 10.000 SIT, študenti, dijaki in šolarji 5.000 SIT CENE DNEVNIH VSTOPNIC: sedišče od 800 do 1.500 SIT, stojišče od 500 do 1 000 SIT okviru torkovih večerov večer z naslovom Karavanke in Kamniško-savinjske Alpe. Knjigo Čudoviti svet Karavank in Kamniško-savinsjkih Alp avtorice Ingrid Pilz bo predstavil prevajalec in urednik Marjan Krušič. Gore pa bo s strokovno besedo in diapozitivi približal dr. Stanko Klinar. BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 ■ KOZ, enota DELAVSKA KNJIŽNU A na Thohki c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljuhljana&horzaznanja. ms s.edus.si V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA o)i ara AVTOBUSNI PREVOZI PEČELIN ŽIRI Tako vas lahko na primer seznanimo s prijaznimi ljudmi, ki vas bodo naučili: - govoriti po portugalsko, izdelovati vitraže, pisati in pripovedovati pravljice, ali uporabljati zahtevnejše računalniške programe. Seveda naši člani vedo še marsikaj drugega. Če želite izvedeti, kaj vam je pri nas voljo, nas pokličite ali obiščite. Naše storitve so brezplačne in so vam na voljo na telefonski številki (01) 42 66 197 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. V petek 13. oktobra ob 20.00 uri, dvorana Zdraviliškega doma: koncert okestra AKORD iz Celja, dirigent Matjaž Breznik OZARA Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, enota Kranj, na Kidričevi 6 v Kranju, tli.: 04 / 23 62 610. Smučanje v Franciji - ALPE D'HUEZ (paket: apartma + smučarska vozovnica za 6 dni, že od 39.500 SIT na osebo dalje). Nakupovalni izleti v LENTI ob četrtkih in sobotah. Organiziramo tudi izlete za skupine po vaših željah. Tel.: 04/510-64-00, GSM: 041/646-132 GLASOV KAŽIPOT Za otroke Škofja Loka - Ura pravljic bo v škofjeloški knjižnici danes, v torek, ob 17. uri. Tanja Bertoncelj bo otrokom pripovedovala pravljico z naslovom Srečni ježek. Radovljica - V radovljiški knjižnici se otroci v četrtek, 12. oktobra, ob 17. uri lahko naučijo, kaj vse lahko izde- lajo iz plodov, ki jih natrese radodarna jesen. To jim bo pokazala Nataša Vreček. Bohinjska Bistrica - Pravljična ura za otroke -bo v knjižnici v Bohinjski Bistrici jutri, v sredo, ob 17. uri. Pravljico Povodni mož v Bohinjskem jezeru bo otrokom, starim vsaj 4 leta, pripovedovala Silva Kos. Čar gline Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vabi na mladinsko delavnico Čar gline, ki se bo v petek, 13. oktobra, začela ob 17. uri. S seboj prinesite zaščitno oblačilo, ni pa potrebno biti v copatah! Kulturno-družabni večeri Ljubljana - V okviru kulturno-družab-nih večerov, ki potekajo v prostorih Društva pisateljev Slovenije na Tomšičevi 12 v Ljubljani, bo jutri, v sredo, 11. oktobra, ob 20. uri večer s črnogorskim dramatikom Ljubomirom Džurkovičem. Torkovi večeri Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo danes, v torek, ob 19.30 uri v Na Paški kozak Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri Društvu upokojencev Žabnica -Bitnje organizira planinski izlet na Paški kozak. Odhod posebnega avtobusa bo v sredo, 18. oktobra, ob 7. uri. Prijave z obveznimi vplačili sprejema gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, telefon 312-288 do zasedbe mest v manjšem avtobusu. Izlet v neznano Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na skrivnosten in zanimiv izlet v neznano, ki bo v četrtek, 19. oktobra, z odhodom ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. In še enkrat v neznano Kranj - Planinska sekcija Alpetour pri PD Kranj organizira planinski izlet v neznano, ki bo 21. oktobra. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Tura bo lahka in ne predolga, oprema naj bo lahka in vremenu primerna. Izlet bo ob vsakem vremenu. Prijave in vplačila so nujna zaradi rezervacije in naročila za pogostitev. Prijavite se pri g. Jožetu Škorcu, Golnik 44, ali po tel.: 04 2561 889 vsak dan. Pa spet v neznano Radovljica - V neznano vabi tudi Planinsko društvo Radovljica in sicer v nedeljo, 15. oktobra. Pravijo, daje izlet razvedrilnega značaja, zato ga priporočajo vsem planincem z obilo dobre volje. Hoje bo za 3 do 4 ure. Odhod avtobusa z avtobusne postaje Radovljica bo ob 7. uri. Najvišje v Šenčurju Šenčur - Turistično društvo organizira pohod na najvišjo točko občine v soboto, 14. oktobra. Odhod bo ob 9. uri iz Šenčurja in ob 10. uri z Olševka. Sledil bo kostanjev piknik. Na Mangart Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na planinsko turo na Mangart v soboto, 14. oktobra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Vodnika priporočata čelado, dobo obutev in pohodne palice. Ne pozabite dokumenta za prehod državne meje. Prijave in vplačila sprejemajo v pisarni PD Kranj do vključno srede, 11. oktobra. V Lenti Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje obvešča člane in druge zainteresirane, da organizira v četrtek, 12. oktobra, nakupovalni izlet v Lenti na Madžarsko. Odhod avtobusa bo ob 1.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. in nedeljah. Od 1. novembra do 1. maja prihodnje leto bo odprto Zavetišče na Jelencih - 15 minut hoje od Koče na Blegošu v smeri Leskovice. Zavetišče oskrbuje PD Gorenja vas Dom na Lubniku je odprt do konca leta vse dni v tednu. Skupinam priporočajo, da najavijo svoj prihod po tel.: 04/5120 501. Rezervirate lahko že tudi prostor za silvestrovanje. Folklorna skupina vabi Kranj - Folklorna skupina Sava Kranj vpisuje vsak ponedeljek in četrtek med 20. in 22. uro v Osnovni šoli Stražišče nove člane, ki jih zanima ples. V svoje vrste sprejemajo nove plesalce in godce. S plesom potujejo po svetu, spoznavajo nove kraje, ljudi in njihovo kulturo. Krvodajalska akcija Tržič - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za občane Tržiča potekala 19 in 20. oktobra. Brezplačna učna pomoč Škofja Loka - Osnovna šola Jela Janežiča nudi brezplačno pomoč za učence nižjih razredov, ki imajo težave pri branju in pisanju ter osvajanju osnovnih matematičnih pojmov, ter za učence višjih razredov, ki imajo še težave pri branju in pisanju. Pomoč izvaja za to posebej usposobljena pedagoginja. Starši in učenci se lahko obrnete po informacije na tel.: 041 532 158 ali pa se oglasite vsak četrtek od 16. do 18. ure na krajevni skupnosti Stara Loka - Podlubnik 139, Škofja Loka, kjer se pomoč izvaja. Z nasmehom v šolo! EHBHE1 EJ O partnerskih odnosih Kranj - CDK - Zavod za izobraževanje in zgojo iz Ljubnljane organizira predavanje o partnerskih odnosih. Izvedeli boste, kje tičijo razlogi za napetosti in nesporazume, kaj lahko sami storite za odpravo le-teh in kako lahko zaživite bolj izpolnjeno. Predavanje se bo začelo danes, v torek, 10. oktobra, ob 18. uri na OŠ Matije Čopa, Ul. Tuga Vidmarja 1. V okviru predavanja bo predstavljena tudi vsebina šole čustvene inteligence. Vstop je prost. Razvijanje čustvene inteligence Radovljica - CDK - Zavod za izobraževanje in vzgojo iz Ljubljane organizira predavanje o čustveni inteligenci. Izvedeli boste, zakaj nam čustvene in socialne spretnosti v življenju bolj koristijo kot razumske ter kako se jih lahko naučite. Predavanje se bo začelo v torek, 12. oktobra, ob 18. uri v prostorih Ljudske univerze na Kranjski 4. Vstop je prost. Prasvetloba za vse ljudi Žiri - Kako razviti Prasvetlobo, to mogočno zdravilno moč v sebi, ki prežarja dušo in seva v človeka? Kaj je obtok očiščevanja? Kako napraviti korak h Kristusu, v življenje? Odgovore lahko dobite v četrtek, 12. oktobra, ob 18. uri v Galeriji Svoboda, Trg svobode 6, Žiri. Skrb za zdravje in nego nog Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Skrb za zdravje in ODDAJA IZLETNIŠKI KAŽIPOT vsako soboto med 17.00 in 18.00 uro GLAS {jI* rewc V oddaji Izletniški kažipot na Radiu Gorenc, vam vsako soboto predstavimo slovenske kraje in njihove turistične zanimivosti. V prejšnji oddaji smo predstavili občino Ljutomer. Pokrovitelj oddaje: VILLA BELA pri Preddvoru odprto vsak dan od 11. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah do 24. ure, ponedeljek zaprto. K SODELOVANJU STE VABLJENI TUDI VI! - poznate zanimiv kraj - bi ga želeli spoznati še bolje - bi želeli, da zanj izvejo tudi drugi PIŠITE: RADIO GORENC, BALOS 4, 4290 TRŽIČ Oddajo pripravljam Ines Voršič v sodelovanju z GORENJSKIM GLASOM KORONARNO DRUŠTVO KRANJ Jezerska cesta 41 VABILO Vabimo Vas, da se udeležite pohoda na Sv. Jakoba (960 m) nad Preddvorom. Dobimo se 14. oktobra ob 10. uri pred Domom krajanov na Primskovem. Možnost malice na Jakobu. V torek, 17. oktobra, ob 18. uri vas vabimo na predavanje. Tema predavanja: NOVOSTI V PREHRANI KORONARNIH BOLNIKOV Predavala bo ga. univ. dipl. ing. preh. tehnologije Jana Leskovar iz Zdravilišča Šmarješke Toplice. Do torka, 17. oktobra, imate še možnost za prijavo za obnovitveno rehabilitacijo v Šmarjeških Toplicah, ki bo od 5. do 12. novembra 2000. Nudimo 20 % popusta za 7-dnevni program. Program ste prejeli. nego nog - z demonstracijo pedikure, ki bo danes, v torek, 10. oktobra, ob 18. uri v rojstni hiši Matija ČopaJJ Žirovnici. Predavala bo ga. Saša Čeme. Planinske postojanke Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka sporoča, da je Koča na Blegošu oktobra odprta ob sobotah Fotografije Jožeta Mirtiča Jesenice - Občina Jesenice in Fo-toklub Jesenice vabita na ogled samostojne razstave barvnih f°" tografij z naslovom Sadjar razstavlja avtorja Jožeta Mirtiča, člana Fotoklu-ba Jesenice. Otvoritev bo danes, v torek, 10. oktobra, ob 18. uri v avli občine Jesenice, nato pa si boste razstavljena dela lahko ogledali v prostorih občine Jesenice (stopnišče in zgornji levi hodnik). O ribištvu Jesenice - V Kosovi graščini bodo v četrtek, 12. oktobra, ob 12. uri odprli dokumentarno razstavo 110 let ribištva na Slovenskem. Razstavo bo predstavila muzejska svetovalka Romana Erhatič Širnik, prof. biol., v kulturnem programu pa bo nastopila citrarka Danica Butinar. Češki fotografi Jesenice - V Razstavnem salonu Do-lik bodo v petek, 13. oktobra, ob 18-uri odprli fotografsko razstavo fotografov iz Republike Češke. Razstava Metke Gosar Ljubljana - V Galeriji Loterije Slovenije na Trubarjevi 79 v Ljubljani bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo kipov in slik Metke Gosar. Naslov razstave je Prigode nekega mesta. Slike Jožeta Bartolja Ljubljana - V Galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani bodo v četrtek, 12. oktobra, ob 19. uri odprli razstavo slik Jožeta Bartolja. Nekaj uvodnih besed o slikarju bo povedala Anamarija Stibij Šajn, v kulturnem programu pa bo nastopil Župnijski pevski zbor iz Dravelj. KULTURNI DOM MENGEŠ KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC OKTOBER Jutri, sreda, 11. 10., ob 20.00 I Koncert z IZTOKOM MLAKARJEM Četrtek, 12. 10., ob 19.30 "f I Komedija POLICIJA NA POMOČ Ponedeljek, 23. 10„ ob 20.00 I Komedija POLICIJA NA POMOĆ Petek, 27. 10.. ob 19.30 I Komedija POLICIJA NA POMOČ Ponedeljek, 30.10., ob 20.00 Komedija ŽURKA ZA PUNCE KULTURNI DOM MENGEŠ Tel.: 01/729-1101 BLAGAJNA ODPRTA: 10.00 - 12.00 in 18.00 - 20.00 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA • v petek, 13. 10., ob 19.30 uri N. Machiavelli; MANDRAGOLA (komedija), režija: M. Bevk, za IZVEN • v soboto, 14. 10., ob 19.30 uri N. Machiavelli: MANDRAGOLA (komdija), režija: M. Bevk, za IZVEN Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka Tel./Fax.: 04/51 20 850 HOTEL CREinfl VMKO SOIVOTOOD 20. DO 24 l DE. OD 7. OKTOBDA 2000 DALJE \v9r GOSTILNA RESLAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje i |) GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19. uri. sreda» 11. 10. 2000 četrtek > 13. 10. 2000 petek - 14. 10. 2000 INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/5307-030. PISMA, MALI OGLASI PREJELI SMO Strojelom in ruparstvo G. Franci Stroj, dovolite mi pogled v zgodovino. Pregled elit °bčine Radovljica nam pove, da so najviše segli cerkveni knezi in Vojskovodje, med slednjimi pa ztosti turnirski vitez Gašper Lam-bergar, Ivan Kacijanar, zmagovale in poraženec v bojih s Turki, Joža Tomše, pod marša l avstro-°grske vojske (najvišji vojaški čin, ^' ga je dosegel kak Slovenec) in Moj stric Anton Dežman, partizan, narodni heroj in generalma-J°r. Vsak vojskovodja vzame nase breme odločanja nad življenjem 'n smrtjo, vsakemu zgodovina Mzna njegovo vlogo in presodi njegovo delo. Poleg imenitnikov Ufna, duha in orožja se naš prostor lahko pohvali z ustvarjalnimi W uspešnimi gospodarstveniki. Kot generale tudi gospodarstvenike zgodovina sodi tako v luči nji-bovih zmag kot tudi v senci njihovega spornega delovanja. G. Stroj, vaš ekološki biznis bo rnorda vpisan v zgodovino med Primere uspešne postindustrijske gospodarske iznajdljivosti. Ekološki biznis pa ni nujno, da je povezan z ekološko čisto vestjo. Če bi ob seznamu vaših ekoloških inovacij dodali še seznam vaših Crnih gradenj, se bojim, da bi bil seznam črnih gradenj daljši. Za gradnjo na Dobrčije značilno, da nimate urejenega niti Zemljiško-knjižnega stanja za Zemljišče, na katerem stoji. Ko boste uredili lastninska razmerja, Se boste seveda lahko pojavili na uPravni enoti, kjer boste začeli Pojasnjevati, kako si predstavljate ^galizacijo svojega nezakonitega Početja. Tam jih boste lahko res Taznežili z zgodbicami o naravo ljubečem Stroju, ki bo pri ropota l s helikopterjem na Dobrčo in bodo potem srnice, jelenčki, gamski, divji prašički in morda tudi veveričke z vseh strani drli po dobrote, brez katerih bi sirotice Poginile od vsega hudega. In kako ganljivo je, da osvetljujete bobrčo, da si ne bi kakšna lisičja polomila nogice, ko ponočuje 'am okoli... sedanjost vašega dobrškega Projekta v luči pravne države in ekološke presoje je klavrna za Pravno državo, nič manj pa za VQs. Urbanistična inšpektorica je lzdala odločbo, po kateri bi mora-ll odstraniti objekt do I. avgusta /990 Pravna država je očitno Qko na koncu oz. v plenicah, da fe zmore sama izvršiti svojih od- očb. Vi ste se seveda nanjo pode-in na Dobrči mesarili naprej. -Jrokovno poročilo govori o tem, a se začenja sušiti drevje pod vašimi skrpucali in da ste uničili eno redkih con miru, kar ogroža Populacijo prosto živečih živali tl'di planinskega orla). K° sem ob vaši črnograditeljski praksi opisal še črnograditeljstvo rziškega župana Pavla Ruparja, Seni s tem hotel opozoriti na enot-n°st kapitalističnega in politične-Primitivizma (morda ni nakano, da je vajin skupni politični l^novalec SDS). Vidva bi lahko ^niovala, kdo ima daljši sezam črnih gradenj. Pavel Rupar fav sedaj vsem odločbam *sPekcij navkljub zaključuje še no zgrajeno parkirišče v Bistri-L/; aa bo na njem s predvolilnim orovanjem manifestiral svojo J^ago nad pravno državo. Mor-talr luhko dogodek popestrili I Ko< da bi zbrano družbico peljala ogled na Dobrčo in bi tam ^njali črnograditeljske izkuš-W. Ob potezah lažnivega kljukcu h ahko spet padeta v objem z g. p!ePr'em'ki v Tržiču pada 12 ene euvo/ilne potegavščine v drugo. Ta, da organizira kot predvolilni dogodek otvoritev leto dni stare ceste ali ministrski likof na šoli, kiji večina ostrešja še manjka, ki je malce zamaknjena, še zdaleč ne dograjena in še manj plačana, je podobna vaši zgodbi o helikopterskem reševanju, v katero ljudje, ki se s tem dejansko ukvarjajo, zelo dvomijo. Morda bo nekoč v zgodovini črnograditeljske revolucije pisalo: Pravno državo Slovenijo so uničili združeni kapitalistični anarho-primitivci pod vodstvom g. Stroja in politični pod vodstvom g. Ruparja. Zato ponavljam, da tako v vašem kot v Ruparjevem primeru velja, da ljudje bodisi s poslovanjem z vami ali z volilnim glasom za Ruparja izbirajo črnograditeljski revolucionarni scenarij uničevanja pravne države. Če strnem: če si vi domišljate, da ste z ekobiznisom postali že ekolog, je to spet bratska drža z g. Ruparjem, ki si dovoli ob svoji dvajsetodstotni prisostnosti (torej osemdesetodstotni odsotnosti) na sejah državnega zbora v pravkar minulemlklicu še enkrat kandidirati za poslanca. Eden in drugi se bosta morala odločiti: ne ekologija ne poslanstvo v državnem zboru nista narejena za fantaziranje in laganje, da o lenobi niti ne govorimo! Jože Dežman Najbolj bom zadovoljen, da vas vse odplavi Tako je sklenil svojo pripravljenost na pogovor o problemu res le štirih občanov in njihovih družin tržiški župan in poslanec g. Pavel Rupar ln svoj telefonski samogo-vor začinil z opazkami, ki bi se jih sramoval vsak navaden občan. Zgodba se je začela lansko jesen, ko so po Tržiču začele krožiti , govorice o regulaciji potoka Mo-šenik za potrebe obvoznice. Lastniki hiš in kleti ob Mošeniku, ki so bile zgrajene že pred prvo svetovno vojno, smo se pozanimali pri podžupanu in odgovornem za gradnje v naši občini g. Ignacu Primožiču, koliko metrov bo po regulaciji široka struga in kaj bo v primeru, če nam bo potok poplavljal kleti. G. Primožič nas je zavajal in nam lagal do konca avgusta letos, ko je Vodno gospodarsko podjetje Kranj začelo z deli. Brez uspeha smo se z istima vprašanjema obrnili na župana g. Ruparja, direktorja VGP g. Vinka Brezarja in vodjo izpostave Ministrstva za okolje in prostor v Kranju g. Dušana Čopa, ki je tudi avtor projekta. Zvedeli smo še, da je občina prijavila na Upravno enoto le vzdrževalna dela v strugi in da dela potekajo brez lokacijskega dovoljenja. Ker mora navaden občan imeti kopico soglasij, načrtov in drugih papirjev tudi za ograjo, smo se pri ustreznih inšpektoratih pozanimali, kako je s to rečjo za občino. Odgovorov še ni. V iskrenem prepričanju, da prizadevanja g. Janeza Janše, predsednika stranke, ki ji pripada tudi g. Rupar, za pravno državo in s tem tudi za pravno občino niso le lepe puhlice, smo se obrnili po pomoč tudi k njemu. Reakcija g. Ruparja je opisana v naslovu. Torej nam ostane samo še varuh za človekove pravice ali pa pot v Strasbourg. Pa smo želeli le informacijo o širini regulirane struge Mošenika in kaj bo v primeru, če bo Mošenik poplavljal kleti! Zvonka Pretnar Za Mošenikom 6, Tržič MALI OGLASI S 201-42-47 SV. DUH 143, ŠKOFJA LOKA tel.: 51 34 800 VELIKA IZBIRA, POPUSTI, AKCIJSKE CENE j^ALNl STROJ GORENJE vVA 1142 samo 81.900 SIT RALNO SUŠILNI STROJ PHILCO 6 kg samo 105.922 SIT JADIOKASETOFON S CD-jem samo 14.245 SIT M 201- 42 - 48 201- 42 • 49 v OKT^r, OKTOBER JE DOBER feuj, 'OBRu za posodo in male gospodinjske aparate10%, svetila, Awr5y' in vldeorekorderji 15%, bela tehnika Gorenje 18%, alu lestve v zat> • • likalne mize 20% MANJ avtivJ; tudi ostali predmeti za gospodinjstva, plastiko, akumolatorji, ^-Sn^bjlske prikolice in ostalo. APARATI STROJI Prodam nerabljen ŠTEDILNIK kuppersbusch na trda goriva, po ugodni ceni. tt 714-105, 041/869-517 18069 Za simbolično ceno prodam TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ 5 KW. tt 715-721 ieo89 Prodam BAZEN za mleko, hladilni 200 I, star 4 leta, ugodno, tr 031/886-518 18128 Prodam PISALNI STROJ Olimpia, manjši, cena 5000 SIT. tt 041 /938-346 18129 Poceni prodam ŠIVALNI STROJ na možni pogon. tt 714-803 18134 PRALNI STROJ Gorenje, star 6 let, prodam. tt 041/878-494 18141 Prodam CIRKULAR in kupim betonski mešalec. « 731-167,040/231-419 isi/a Prodam REPOREZ po ugodni ceni in rabljeni GRADBENI ODER. tt 718-068 18222 Prodam MLIN in PREŠO za izdelavo mošta za 20.000 SIT. tt 731-554 18226 Prodam SESALEC "Micka" Fiseldem 100 Gradi, deluje na principu vodne pare. tt 533- 1376 18251 Prodam ŽAGO zarazrez hlodovine-venecianko. tt 041/239-024 18255 Prodam PEČ za CK 18 KW z gorilcem novo nerabljeno. tt 041/270-934 18261 Prodam nerabljen ŠTEDILNIK na trda goriva, dim. 60x47. tt 736-434 18264 Prodam VILIČAR Indos 2.5 t s popolnoma obnovljenim motorjem. tt 01/512-70- 60 18273 GARAŽE GARAŽE PRODAMO BEGUNJE prodamo ali oddamo v najem garažo, BEGUNJE prodamo ali oddamo v najem kletni prostor v izmeri 14,90 m2, RADOVLJICA prodamo ali oddamo v najem garažne bokse, JESENICE prodamo ali oddamo v najem GARAŽO v izmeri 11,76 m2, ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg prodamo ali oddamo v najem dve garaži v skupni izmeri 43,50 m2. ALPDOM,d.d. Radovljica, 537-45-00, 537-45-16 18161 GR. MATERIAL SKODLE prodam in pokrijem z njimi. tt 531-83-40, 0609/649-793_17397 Prodam suho češnjo, debeline 2,5 in 5 cm. tt 632-622 18092 Prodamo 1 1/2 m2 suhih borovih PRIZEM db. 8 cm za mizarstvo, cena zelo ugodna. tt 031/308-540 18100 Prodam zračno suh SMREKOV REZAN LES in kupim plastične SODOVE 120 I. tt 041/350- 503 18163 Prodam suhe SMREKOVE PLOHE in DESKE (iz Pokljuke). « 725-949 18249 IZOBRAŽEVANJE POCENI IN KVALITETNO! Instrukcije iz nemščine in angleščine za SŠ in OŠ. tt 451-512 ali 041/699-005 17240 Študentka nemščine ugodno instruira nemšči-no za OŠ in SŠ. tt 041 /990-765_18206 EXCEL tudi za računovodje. tt 223-453 18227 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tina, 041/818-045 18252 NEMŠČINA profesionalne instrukcije z na-tive spreakerjem, učinkovito, hitro. tt 04/2312-520 18254 KUPIM Odkupujem HLODOVINO smereke, hrasta, bukve, jesena in javorja. Nudim tudi odkup lesa na panju, tr 51-82-212, 0609/639-348 16642 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV (smreka, jelka, bor, macesen) IN LISTAVCEV (bukev, hrast, javor) na panju ali ob gozdni cesti. Cene in rok plačila po dogovoru ob ogledu. Informacije 031/864-941 17486 ODKUPUJEMO VSE VRSTE LESA. Les prevzamemo tudi na panju, možnost takojšnjega plačila. BRAZDA,d.o.o., Poljšica 6, tr 53-06-555, 041/680-925_i768i_ Kupim drva brezova ali lipova, tt 2045-134 ODKUPUJEMO vseh vrst HLODOVINE, celulozni les, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. KGZ, do o. Škofja Loka, 04/506-20-12, dopoldan 18204 Kupim MOPED APN 6 vozen, po ugodni ceni. tr 2310-021 18267 LESCE - OBRTNA CONA - Prodamo 772m2 posl.pr., parkirišče, sanitarije Cena: 79.900 SIT/m2 ASGARD Tel. 064 863-312, 041 673-048 JESENICE - Oddamo v najem posl.p. v hiši 140 m2 - ali po dog. Cena: po dog. Primerno za trgovino, frizerski salon... ASGARD Tel.: 064 863 -312; 041 673-048 KRANJ - prodamo sodobne, klimatizirane poslovne prostore, 80 m2 v visokem pritličju, 1.nad-22m2, klet 23 m2, veliko parkirišče. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041 / 734 198 KRANJ - 7 km izven: sodobno opremljena mehanična delavnica, 200m2 v pritljičju, 1. nad pisarne-200m2, klet-200m2, parcela 3000 m2, prodamo ali oddamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 OREHEK: ob glavni cesti prodamo poslovni prostor, 60m2,izložbena okna. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- CENTER: prodamo poslovni prostor v pritličju, 60m2, vhod z glavne ulice, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - bližina centra: prodamo in oddamo več pisarn. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 LOKALI Oddamo več poslovnih prostorov (od 40 m2 do 75 m2) v prvi etaži novega trgovsko poslovnega objekta poleg supermarketa Tuš. Tel.: 041/ 629 653 NAKLO, okolica, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom, 650 m2 na parceli 950, vsi priključki, stara 2 leti. Cena: 66.7 mio SIT GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 TRŽIČ: Prodamo loka 72m2, višina stropa 3m, vsi priključki, prodaja se v obstoječem stanju, možnost tudi preureditev po želji stranke. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296._ Prodamo: ŠKOFJA LOKA - na odlični lokaciji prodamo poslovni objekt vel. 20 x 10 m, na parceli 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, «ax 2021 785, Prodamo: KRANJ - po ugodni ceni prodamo v mestnem jedru ulični lokal 25 m2 ali 30 m2 ali 65 m2 v smeri proti Pungertu (pisarne, kozmetika ali frizer, servis), K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo ali oddamo: pizerijo, diskoteko ali hišo z gostilno, informacije na agenciji, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Oddamo: KRANJ - na odlični lokaciji poslovni prostor 146 m2 za trgovino, pisarno, servis ipd. K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, V neposredni bližini Bleda dajemo v najem OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL. Pričetek možen takoj, tt 041/737-146 17737 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO RADOVLJICA 140 m2, poslovniprostor v 3 etažah, opremljen, Jesenice, Hrušica, poslovni prostor primerena za trgovino, 80 m2, KOBLA prodamo ali oddamo v najem KOČO dr. Janeza Mencingerja v izmeri 350 m2, ŠKOFJA LOKA prodamo pritličje in nadstropje trinadstropnega poslovno stanovanjskega objekta v izmeri 582,84 m2. ALPDOM, d.d. Radovljica, 537-45-00, 537-45-16 i8ieo POSLOVNE PROSTRE ODDAMO RADOVLJICA oddamo več poslovnih prostorov za pisarniško dejavnost, JESENICE oddamoposlovni prostor v izmeri 108 m2, JESENICE, HRUŠICA prodamoali oddamo v najem sodoben lokal poleg pošte v izmeri 64 m2, KRANJ Planina v najem oddamo lokal s kletjo v izmeri 61,10 m2, ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg, v najem oddamo dve pisarni v izmeri 76,65 m2. ALPDOM d.d.Radovljica, 537-45-00, 537-45-16 18162 BLED prodamo tri lokale v I. nads., od 79 do 83 m2, možno združevanje. Primerni za pisarne, trgovine, salone, učilnice iptd. Možnost obročnega nakupa do 10 let. PROINN Gorenjska c 24, Radovljica, 537-1900 in 041/715-649 18180 Za daljše obdobje oddam gospodarsko poslopje za skladišče oz. mirno obrt. tt 041/448-823 OBVESTILA Pri morebitnem nakupu mizarskih strojev (debelinka poravnalka in moznočarka) od ŠKERJANC FRANCA ali GREGORJA Zg. Duplje 2, 4203 Duplje, naj bodo previdni saj sta ta dva stroja nezakonito odvzeta in nista nikakršna lastnika teh strojev. HOZJAN 18127 Prodam domača neškropljena JABOLKA -voščenka, car, aleksander po 70 SIT. tt 256-55-61 18106 SADIKE cipres za živo mejo ugodno prodam. P 2332-561, 061/803-670_18119 Prodam REPO za kisanje. tt 401-087 18121 Prodam TEPKE! tt 688-175 iaiao Prodam zimska neškropljena JABOLKA po 40 SIT. Zg. Gorje 67, 725-060 18147 Prodam NEŠKROPLJENA JABOLKA, ugodno tt 730-021 18150 Prodam KRMNO PESO. Cešnjevek 5, 421- 538 18168 Prodam NEŠKROPLJENA jaboka ZA OZIMNICO, domača, tt 2551-141 18171 Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE, MOŠT, HRHUE, JABOLČNI KIS, KROMPIR in ŽEJE, ki ta tudi naribamo. Matijovc^leglič, Podbrezje 192, 533-11-44 - 18172 Neškropljena JABOKA več sort in lesene sodove za namakanje sadja, tt 530-66-66 ZELJE v glavah prodam varaždinsko, ljubljansko in holandsko. Žabnica 53, 2310-768, 041/860-207 18179 Prodam obrana JABOLKA od 25 do 50 SIT/kg. tt 646-351 18210 Prodam domača neškropljena JABOLKA, primerna za ozimnico ali nadaljno predelavo, tt 04/59-56-050_18212 Prodam SLADKI MOŠT. tt 041/593- 788 18215 Jedilni in krmilni KROMPIR, prodam. Pripeljem na dom. P 231-22-37_m?ie Prodam krmilni KROMPIR, tt 041/366- 709 18223 Prodam HRUŠKE na drevesu za vlaganje 1 kg/ 30 SIT, tt 040/530-007_ia24i Prodam FIŽOL in KROMPIR za ozimnico, tt 061/627-028 18248 Jedilni KROMPIR in KROMPIR za krmo, prodam, tt 632-975 18282 Prodam domačo ČEBULO, KORENJE in MED tt 01 /834-20-59_18265 Prodam dobro domače ŽGANJE, tt 744- 689 18271 OBLAČILA NEVESTE! Obiščite salon Rija v Naklem in se prepričajte o kakovosti, ki vam jo nudimo, tt 472-737 18082 OSTALO Poceni prodam LESENO KAD (600 I) za namakanje sadja, skoraj nova. tt 730-273 po 16. Uli 18131 Ugodno prodam SODČEK za vino iz rosfreia. tt 558-739 18142 Prodam OMELA za krušne peči in picerije. Ščetkarstvo Zidar, 01/8323-107 18145 PRIDELKI KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje oddamo poslovne prostore pisarne. Najem 1600 SIT/m2, KRANJ Center prodamo trinadstropno, obnovljeno poslovno stavbo na parceli 1184 m2, 1442 m2 uporabnih površin, KRANJ Planina I ugodno oddamo LOKAL 1600 SIT/m2, DDV, cca 60 m2+130 m2 kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine ♦ parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni 76,65 m2, 1.250 SIT/m2, PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal, PODKOREN prodamo gostinsko turistični objekt s sobami za goste, gospodarskim poslopjem in vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333.041/333-222 16215 PODARIM Podarim kuppersbusch na drva. tt 332- 844 18079 PODARIM mlade MUCE. tt 721-452 18093 PODARIMO dva KUŽKA stara 6 tednov, mati nemški mali špic. Cešnjevek 10, Cerklje 18177 POSESTI vsak ponedeljek ob 9. in 18» uri AVTO ŠOLA tKf&cma* gTS& 311-03S St 221-222 BLED-OKOLICA: prodamo novejšo manjšo hišo 2 X 60 M2, parcela 1000m2, cena 26,5 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - prodamo enodružinsko hišo v okolici, starost 40 let, cena 25,4 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ČATEŠKE TOPLICE: ugodno prodamo dve počitniški hišici. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PODNART ZAZIDLJIVA PARCELA 2220 M2, MOŽNOST RAZPARCELACIJE, UGODNO PRODAMO. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) renc LESCE HRAŠE prodamo dve lepi zazidljivi parceli, 681 m2 in 701 m2, lokacijska dokumentacija že pridobljena. IDA nepremičnine, 2361-880,041/331-886 iem GOZD MARTULJEK - Prodamo enostanovan-jsko hišo na pare. 684m2, 137m2 up.p., garaža, CK, na sončni lokaciji z lepim razgledom.. Cena: po dogovoru! ASGARD Tel. 064 863 312, 041 673 048 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 MOJSTRANA - Starejšo hišo 150 m2 uporabne površine, parcela 755 m2, za nadomestno gradnjo. Cena : 9.056.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 PLANINA POD GOLICO - Prodamo stan.hišo v V.gradb.fazi na pare. 600m2, 160m2 up.p., CK. Cena: ugodno ASGARD Tel. 064 863-312, 041 673 048 JESENICE - PLAVŽ - Starejšo, manjšo hišo 60m2 up.p.na pare. 1.200m2. Možnost nadomestne gradnje. Cena: 9.750.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 JESENICE - PODMEŽAKLA - Prodamo ravno komunalno urejeno zazidljivo parcelo 600 m2 z bivalnim kontejnerjem in priključki. Cena: 4.580.000 SIT ASGARD Tel. 064 863-312, 041 673-048 LIPCE - Prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2180 m2. Cena: 8.208.000 SIT. ASGARD 064 863 -312; 041 673-048 KOFCE prodamo 688 m2 veliko zazidljivo vikend parcelo, cena ugodna. IDA nepremičnine, 2361 880,041/331-886 16124 TRŽIČ, Podljubelj, več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov, na lepi, sončni lokaciji. Cena: 3.3 - 4.4 mio SIT- ugodno. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 KUPIMO več enodružinskih hiš za stranke s hitrimi plačilnimi pogoji do 25 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 DOSLOVCE: prodamo hišo v L, hribovita parcela, cena 25,5 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 POD KRVAVCEM: prodamo sodobno, počitniško - stanovanjsko novo hišo, parcela 600m2, cena 34,8 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 NA JAVORNIKU prodamo podkleteno zidano garažo za 1.663.150 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) ŽELEZNIKI NOVO VRSTNO DVOSTANOVAN-JSKO HIŠO, NA PARCELI 232 m2, PRODAMO. MOŽNOST NAKUPA SAMO POLOVICE HIŠE. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, Stražišče, 420 m2 na parceli 620 m2, vsi priključki, stara 25 let, atrijska. Cena: 43 mio SIT GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 RATEČE-PLANICA - KRANJSKA GORA -PODUUBEU - TRŽIČ - ŠL. LOKA - ŽELEZNIKI -PODBREZJE - KRANJ in okolica: prodamo več stanovanjskih hiš, različnih dimenzij in različnih cenovnih razredov. ITD+NEPREMIĆNINE 04/23-66-670, 041/755-296 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hiša dvojček 10 x 10 m na parceli 452 m2, 3 etaže, cena ■ 30,0 mio SIT, Kranj (Čirče) - krajna vrstna hiša 13 x 6 m, parcela 450 m2, 3 etaže, cena = 31,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ (Drulovka) - vrstna hiša stara 8 let, 3 etaže, 80 m2 v vsaki etaži, manjša parcela, cena - 31,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353. 2622 566, fax 2021 785, Prodamo: v RATEČAH pri Kranjski Gori novo zgrajeno stan. hišo vel. 10,50 x 5,50 m2 na parceli 458 m2 s lepim razgledom, cena 1 25,9 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: MEDVODE - hiša na sončni parceli 1.350 m2 z lepim razgledom, možnost gradnje še ene hiše, K3 KERN d.0.0., tel 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: TRŽIČ - bližina zazidljivo parcelo 800 m2 po 8.400,00 SIT/m2 in 5.500 m2 zazidljive parcele v bregu po 3.200,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mi in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, tax: 04/20-68-701 Prodamo: KRANJ - v industrijski coni prodamo večjo parcelo za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: GOZD MAR TU U K - stavbno parcelo 2.014 m2 ob glavni cesti, kje ie že stala hiša, primerno za poslovno-stanovanjske namene, cena je 5.100,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: TRŽIČ - parcela 5.500 m2 v bregu po ugodni ceni 3.200,00 SIT/m2 in večjo parcelo 1 ha po 1.070,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, GORENJSKA takoj kupimo več zazidljivih parcel za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16130 PIA nepremičnine podružnica Sk Loka, Kapucinski trg 13 teL064 656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pio-nepremicnine.si/ Uležan GNOJ konjsko-goveji, naštela slama, stelja - možna dostava, tt 2326-426 17991 Ugodno prodam RDEČE KORENJE in ČEBU-LO. tt 513-58-10_18085 Prodam DOMAČE ŽGANJE tt 681-467 18086 Prodam SADIKE ligustra za živo mejo. Vovk, Boštianova 4, Lesce, 53-18-265_ibo87 Zelo ugodno prodam SENO m KROMPIR, tt 715-453, Vošče la_. ihohh Prodam DOMAČA JABOLKA, tt 5310- 219 18090 Prodam neškropljena domača JABOLKA za ozimnico in MOŠT. Žablje 3, Golnik teios 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz r g l studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KOVOR pri Tržiču prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16131 HIŠE PRODAMO NAKLO poslovno stan. hišo z delavnico in poslovno stan. zgradbo z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 uporabnih površin, KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček primerno tudi za poslovno dejavnost 17,5 x6m, K+P+M, VISOKO prodamo vis.pritlično hišo v izgradnji (III gr. f.) na parceli 550 m2, BRITOF prodamo enonadstropno hišo s poslovnim prostorom, vrtom in 2 garažami na parceli 1000 m2, 450 m2 uporabnih površin, možen nakup polovice hiše in vrta. BREG ob Savi prodamo starejšo hišo potrebno obnove in novejšo garažo na parceli 800 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222 10207 KRANJ CENTER prodamo novejšo kvalitetno grajeno poslovno stan. hišo z vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšim poslovnim prostorom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 koristne površine, 17,5 mio SIT, KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m2) z izdelano mansardo, podklete-na, CK olje. DOM NEPREMIČNINE, tt 202-33-00,2369-333,041/333-222 16208 KRANJ PRIMSKOVO ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CK olje (24 let), 25 mio SIT, KRANJ Center prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem za 10 vozil in garažo, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo prtilično stanovanjsko hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, SEBENJE prodamo obnovljeno vis.priti.hišo-dvojček, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, 22,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041 /333-222 16209 CERKLJE prodamo opremljen gostinko turistični objekt z apartmaji in manjšim vrtom, MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 Iet9 in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, cena 14 mio + 17 mio SIT, ŠKOFJA LOKA prodamo novo hišo na manjši parceli z lepim razgledom 200 m2 uporbne površine, 31 mio SIT, VRBA DOSLOVCE prodamo lepo hišo na parceli 1000 m2, mansarda nedokončana, CK olje, cena po dogovoru, MOJSTRANA na lepi lokaciji prodamo novejšo vis.priti, hišo na parceli 500 m2, 300 m2 uporabne površine, 29 mio SIT, LEŠE pod Dobrčo prodamo manjšo kmetijo s hišo potrebno temeljite obnove in gosp poslopjem 5,8 ha kmetijske površine. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333-041/333-222 16210 HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE,202-33-00, 2369 333, 041/333-222 10211 PARCELE PRODAMO KOVOR prodamo lepo gradbeno parcelo s plačanimi prispevki in gradbeno dokumentacijo, 1400 m2, BOHINJ ST. FUŽINA : prodamo lepo. sončno zazidljivo parcelo s pogledom na Triglav, 647 m2, 14600 SIT/m2, BOHINJSKA BISTRICA prodamo več lepih, sončnih, komunalno opremljenih parcel za gradnjo dvojčkov ali samostojnih hiš, cena 14.100 SIT/m2. PODLJUBELJ prodamo zaz. parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1121 m2 ali cca 696 m2, voda na parceli, elektrika v bližini, plačana sprememba namembnosti. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333-222 10212 RADOMLJE prodamo zelo lepo, zaz.parcelo ob robu naselja ob borovem gozdičku, 1625 m2, možna delitev, cena po dogovoru, MEDVODE GOLO BRDO prodamo več lepih parcel za gradnjo stan. hiš, 4x700 m2, 9900 SIT/m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zazidljivo parcelo ob robu naselja, 2000 m2, 10.450 SIT/m2, NOVA VAS ugodno prodamo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 1000 m2, cena po dogovoru, HLEBCE dve zazidljivi parceli ob zelenem pasu, 1044 m2 in 734-m2, 5500 SIT/m2, APNO prodamo vikend parcelo, cca 500 m2, 6000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 10213 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333-, 041/333-222 10214 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino, tt 368-000 16365 KRANJ bližnja okolica takoj kupimo zazidljivo parcelo. IDA nepremičnine tt 2361-880, 041/331-886,041/386-930 166S5 SEBENJE prodamo starejšo hišo potebno obnove na parceli cca 110 m2, uporabne površine cca 100 m2, 7,9 mio SIT, ŠENČUR prodamo kvalitetno grajeno visoko pritlično hišo (v III. gr.f.) na parceli cca 500 m2 cena po dogovoru. DRULOVKA prodamo lepo. vrstno podkleteno hišo, uporabne površine 310 m2, na parceli cca 200 m2, CERKLJE prodamo novejšo visoko pri-tilično HIŠO (9x11 m), podkleteno, s poslovnimi prostori, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 KRANJ - PRIMSKOVO: prodamo medetažno stan. HIŠO, na zemljišlu 642 m2, v račun vzamemo tudi stanovanje. IDA NEPREMIČNINE tt 2361-880, 041/331-886 1/145 ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASB*111 ■ ■ ■ SUET Enota Kranj, Nazorjeva ui. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 tac: 04/2026-459 Internet: HTTP://Www.sveke.sl Email; infc#svet-re.si STANOVANJA GORENJSKA * več manjših *» večjih stanovanj, lahko nekomlortnlh, podstrešnih, novejših ali starejših, potratnih adaptacije, lahko kasneje vseljMh, Odemo za nase stranke. KRANJ - Vodovodni stolp; 36 m2, prodamo enoinpot-sobno stanovanje v pritličju nizkega bloka. Po Deti je parket, balkon je obrnjen na JV. Lahko je takoj vaetjt-vo. Cena: 9 mio SIT (85.000 DEM). PS0352JN-KR KRANJ - Planina I, 44 m2, prodamo enosobno stanovanje v 6. nadstropju. Obrnjeno je na vzhod, tenko je takoj vseljivo. V sobi je parket. Cena; 10,1 mio SIT (95.000 OEM). PS0346JN-KR KRANJ - Planina I, 46 m2, prodamo funkcionalno enosobno stanovanje v 1. nadstropju nizkega bloka. Obrnjeno je na jugovzhod, ima velik zastekljen batkon, mirno zeleno okolje, lahko je tudi takoj vseljivo. V sobi je parket. Cena: 10,4 mio SIT (98.000 OEM). PS0350MA-KR KflArW"Ptari«li;Wm21(k»bw 6. nadstropje, obrnjeno je ra zahod, zastekljen balkon. Cena: 14,5 mio SIT (136.000 DEM). PS0249JN-KR KRANJ - Planina II; 100,5 m2, štirisobno stanovanje, 6. nadstropje, dva balkona, končni blok, lepo ohranjeno, vsi priključki. Cena: 18,2 mio SIT (170.000 DEM).PS0021MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 54 m2, dvosobno stanovanje, 3. nadstropje nizkega bloka, po tleh parketi, Z tega, Priklop na plin pred vrati. Cena; 11,2 mio SIT (105.000 DEM). PS0344JN-KR KRANJ - Šorlijevo naselje; 54 m2, delno adaptirano, tepo urejeno dvosobno stanovanje, 4. nadstropje, povsod po tleh parketi, balkon obrnjen na jug. Cena: po dogovoru. PS0318JN-KR KRANJ - Zlato polje; 47 m2, manjše dvosobno stanovanje, 4. nadstropje, V lega, neopremljeno, adaptirana kopalnica, vseljivo takoj. Cena: 10,2 mio SIT (95.000 OEM). PS0286JN-KR GOLNIK; 78 m2, štirisobno stanovanje, 2. nadstropje, velik balkon, JV lega, CK na olje. Možen tudi najem garaže. Cena: 14,4 mio SIT (135.000 OEM). PS0345MA-KR Ogrevanje je CK na olje. Cena: 15,1 mio SIT (141.000 DEM). PH0343MA-KR PRAŠE; 110 m2, deloma adaptirana enodružinska hiša. Leži na 450 m2 veliki parceli in je lahko takoj vseljiva. Cena: 24,6 SIT (230.000 DEM). PH0331MA-KR RADOVLJICA - okolica, 219 m2, posestvo, potrebno adaptacije, 1,5 ha zemljišča, od tega 2000 m2 zazidljivega, na planoti i razgledom, primemo za konjerejo, lahko tudi cvetličarstvo. Cena: 17 mio SIT. PH0338MA-KR TRŽIČ - Dovžanova soteska; 108 m2, starejša kmečka hiša, primerna za vikend, deloma adaptirana, na parceli 3.200 m2. Cena: 8,6 mio SIT (80,000 DEM). PV0315JN-KR BLED - okolica; 170 m2, vila, potrebna adaptacije, 1050 m2 parcele, pogled na jezero, ob cesti. Cena: 26,8 mio SIT (250.000 DEM). PH0321MA-KR KRANJSKA GORA - Jasna; 305 m2, dobro vpeljan penzion Langerholc, pogled na jezero, osem novih sob s kopalnicami, parcela 1.100 m2. Cena: 88 mio SIT (822.000 OEM), PV0326MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE KRANJ ■ okolica; kupimo več parcel raMinih velikosti za nate kupce na Gorenjskem. KOMENDA; 830 m2, prodamo sončno parcelo z plačano spremembo namembnosti zemljišča za hišo tlorisa 9 x 13 m. Mirna tega ob zelenom pasu. V okolici je tudi več novih hiš. Vsi priključki so ob parceli. Cena: 12.700 SIT/m2 (119 OEM), PZ0351MA-KR KRANJ - 8 km proti Ljubljani; 650 m2, ravna parcela z gradbenim dovoljenjem za hišo tlorisa 8 x 10 m. Cena: 11,8 mio SIT (110.000 DEM). PZ0332MA-KR GORENJA VAS; dve izredno lepi, zazidljivi parceli na sončni lokaciji, velikosti 760 in 1053 m2. Cena: 7.490 SfT/m2 (70 DEM). PZ0274TJ-KR POSLOVNI PROSTORI POSESTI KRANJ - okolica; več hiš, enostanovanjskih, novejših alt starejših, potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča, po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. KRANJ • Primskovo; 73 m2, pritličje hiše s pripadajočim delom kleti, garažo in delom vrta, vseljivo takoj, JESENICE oddamo polovico stanovanjske hiše. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 STRAŽIŠČE, vrstna hiša (40 let), z vrtom, mirna lokacija, ugodno prodamo. PIANOVA nepremičnine, 23 15 600, 23 15 601 18113 KOKRICA, hiša (50 let), s parcelo 800 m2, potrebna obnove, na robu naselja, ugodno prodamo. PIANOVA nepremičnine, 23 15 600, 23 15 601 18114 BESNICA takoj kupimo nezazidano stavbno zemljišče (zazidljivo parcelo), gotovina. PIA nepremičnine, tt 201-27-19 isns HIŠE PRODAM Tržič center, stanovanjska hiša, podkletena, neizdelano nadstropje in mansarda, parcela 700 m2, KRANJ starejša obnovljena hišo v skupni izmeri 1462 m2, TRŽIČ starejša enon-adstropna stan. hiša v izmeri 224 m2, HRAŠE prodamo stan. hišo, 200 m2. ALPDOM, d.d. Radovljica, 537-45-00, 537-45 16 18159 BREZJE prodamo hišo na samem ob potoku s še tremi pomožnimi objekti primerni za obrtno dejvnost. Zemljišče 2500 m2 cena 21 mio SJT PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537-1900 in 041/715-649 »181 KRANJ prodamo hišo stanovanjske površine 260 m2 ter v pritličju še 120 m2 poslovni prostor cena 32 mio SIT. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537-1900 in 041/715-649 isi82 BLED prodamo etažno stanjske hiše 76 m2 in podstrešje 48 m2, cena 13 mio SIT. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537-1900 in 041/715-649 18183 retic RADOVLJICA z okolico kupimo več stn. hiš, lahko starejše za znanega kupca. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537 1900 in 041/715-649 18185 SEBENJE prodamo zazidljivo parcelo, vel. 3218 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 18188 PRAŠE prodamo zazidljivo parcelo, cca 650 m2, vsa dokumentacija že pridobljena. IDA NEPREMIČNINE 2361-880, 041/331-886 DAVĆA v idiličnem okolju prodamo zanimiv vikend na manjši parceli ob potoku IDA nepremičnine 2361 880, 041/331-886 18190 ŠENČUR, VODICE, BRNIK kupimo zazidljivo parcelo, cca 800 m2 IDA nepremičnine 2361-880,041/331-886 18181 KRANJ DRULOVKA na manjši parceli prodamo lepo in vzdrževano vrstno hišo. IDA nepremičnine, 2361-880, 331-886 18192 KRANJ širša okolica kupimo stan. hišo od 350 do 500 mio SIT. IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 18193 ŠKOFJA LOKA OKOLICA kupimo večjo stan. hišo za dve stranki ali samo pol hiše. IDA nepremičnine 2361 -041 /331 -886 18194 ŽELEZNIKI prodamo lepo, novo vrstno hišo, v račun vzamemo tudi stanovanje v Škofji Loki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331-886 18195 ZG. BITNJE prodamo novejšo, lepo dvostanovanjsko hišo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 ibi9B ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS kupimo stan. hišo do vrednosti 18 mio SIT za že znanega kupca. IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 SLAP ob Idrijci prodamo staro kmečko hišo, obnovljeno, 80 m2 biv. površ. na zemljišlu 4800 m2, možno stalno bivanje ali kot vikend. IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 iai98 ŽIRI 6 km izven, smer proti Logatcu prodamo lepo stan. hišo, vredno ogleda za mio SIT. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 18199 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja, tt 041/384-019 18205 Najamem na relaciji Kranj - Kamnik, manjšo HIŠO ali 2 ss. tt 04/202-72-73 18213 Visokopritlično NOVEJŠO HIŠO v okolici Kranja, prodam, tt 04/253-1446, 031/209- 277 18220 Nad Bohinjem ugodno prodam že začeto gradbeno parcelo, vso dokumentacijo. Lep razgled na Bohinj, tt 041/583-483__824__ ODDAM starejšo HIŠO za skladiščenje, tt 422-752 18266 PRIREDITVE Narodno-zabavni TRIO ali DUO igra na porokah, obletnicah na Martinovanje, ugodno. tt 731-015 18153 NARODNO ZABAVNI DUO ALI TRIO IGRA na ohceti, obletnicah, Martinovanju. Igrice, humor, spremljava, poroko, tt 731-015 18250 BON BON s pevko Martino igra glasbo za vse priložnosti, tt 561-566, 632-170, 041/582-367 18256 POZNANSTVA Izobražena 46 letna simpatična Gorenjka, premožna vdova, vitka si želi prijatelja do 55 let. Možna resna veza! tt 090-41-72, 156 SIT/min 18081 Fant, manjše postave, želi spoznati žensko od 35-40 let. tt 041 /246-548 18083 Fant 39 z SŠI, urejen, iskren, bi rad spoznal partnerko za resno prijateljevanje, tt 031/534-571, zvečer tim RAZNO PRODAM DRVA meterska in razžagana z možnostjo dostave in komplet opremo za žganjekuho, prodam, tt 041/718-019 17950 Prodam češnjeve deske, suhe, debele 30 in 50 mm (1,5 m3). P 041/961-165_18084 Prodam bukova in hrastova DRVA. tt 01/361-30-25 18091 Prodam KOVINSKO CISTERNO 1000 L in pomivalno KORITO rostfrei. tt 422-507 isioa Prodam suha mešana DRVA. Cena po ogledu, tt 041/519-3*64,okolica Kranja 18109 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, tt 3611-078_18154 Prodam 5 m2 DRV. tt 461-374 isi67 STAN. OPREMA Prodam REGAL za dnevno sobo, sedežno in hladilnik, tt 51-23-256 18077 Poceni prodam KUHINJSKI ELEMENT 80x60 z dvojnim koritom rostfrei. tt 5949-109 18094 Prodam dve drakslani POSTELJI z nočnimi omaricami in OUNO SLIKO 150x110, staro, tt 471-522 18151 Prodam starejši VGRADNI HLADILNIK IN BARVNI TELEVIZOR Grundig. Zg. Bitnje 147, Žabnica_mn Prodam čisto nov KAVČ Igor, ugodno, tt 51-41-004 18263 ŠPORT Prodam GLISER (kliček) dol. 3,80 m, registriran do I, 2005. tt 221-919 18074 Prodam SNOVVBOAR Nideker vel. 143 cm, mehke vezi Goltes, čevlji Burton št.43, cena po dogovoru, tt 5946-214 18144 DRSALKE, SMUČI, PANCARJI - komis. prodaja-prejemano v prodajo RUBIN Kokri-ca, 204-9-191 mi/s STORITVE ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PUSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE -lahko naročite na tt 211-418 ali 041/732-519 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tt 2042-037 in 041/691-221 3 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, tt 555-170, 557-581, 041/733-709 - ŽALUZIJE, Ra LETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 OPRAVUAMO KOMPLETNE SELITVE pohištva, klavirjev NON-STOP. tt 041/686-978, 041/717-341 15637 UREJANJE DVORIŠČ - TLAKOVANJE, POSTAVUANJE ROBNIKOV IN LAMEL, PRALNIH PLOŠČ IN KANALNIKOV, BETONSKIH KORIT IN STEBRIČKOV TER PRIPRAVA TERENA ZA ASFALT, DOVOZNE POTI IN PARKIRIŠČA. TRAGOS, Lesce, GSM 041/744-348 15710 IZKOPI z mini bagri - vodovodi, greznice, dvorišča, gozdne vlake... Mežek, s.p., 041/516-199,040/271-443 15712 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, OGRAJE in pohodne REŠETKE dobavljamo in montiramo - GELD.d.o.o. Jesenice. Obiščite nas v Ljubljani - Pohištveni sejem od 18.-24. septembra, tt 04/580-60-26 16773 Nudimo INOX DIMNIKE za plin, olje in trda goriva, vrtanje, zidavo in montažo, tt 041/807-273 16277 ŠPORTNO REKREACIJSKI IN BEAUTY CENTER BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, Kranj, tel.: 04/222 479 Del. čas: od 9. do 13. ure, od 16. do 22. ure, sob., nad., pon., od 16. do 21. ure - fitnes jacuzzi- - aerobika solariji- - spinning fit kid's (otroška- aerobika)- - savna (finska, telovadba za- nosečnice-turška) plesna delavnica - - masaže beauty center - - hydro jet (kozmetični salon) Joga TEČAJ TELOVADBE ZA NOSEČNICE POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU PONOVNO ODPRT Partizanska c. 39, Kranj, tel. 04 362-810, 064 362-811 Del. čas: od pon. do petka od 8. do 22.30 ure, sob., ned., praz. od 15. - 22 ure PODUUBELJ; 400 m2, nov objekt, opremljena gostilna v pritličju, neizdelan stanovanjski del v mansardi, CK, parkirišča, dober do6top. Parcela 1500 m2. Dobra poslovna priložnost. Cena: 33,2 mie SIT (310.000 DEM). PP0263MA-KR rachooBflfiD UKV - STEREO 90,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 183,7 Mhz tel.:065 173 080_ Rodio Triglov 96 fflllz Gorenjsko Nudimo PREKRIVANJE STREH, montažo žlebov, snegolovcev z električno lestvijo, tt 041 /265-057 16278 SANIRAMO DIMNIKE z lnox tuljavami, barvanje fasad, napuščev, popravilo žlebov in streh, tt 031/221-287 16502 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ IN PREDELNIH STEN PO SISTEMU KAN U F, MONTAŽA STREŠNIH OKEN VELUX, STROPNIH IN STENSKIH OBLOG, POLAGANJE LAMINATOV IN IZDELAVA BRUNARIC, tt 686-055, 041/765-842 17310 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE - hitro in poceni, tt 041/865- 112 17321 VODOVODNE INSTALACIJE IN CENTRALNE KURJAVE Z BAKRENO NAPELJAVO IZDELUJEMO NA NOVO IN OBNAVLJAMO STARE. KOMPLETNO OBNAVLJAMO KOPALNICE, tt 831-124,041/58-22-44 17458 STROJNI TLAKI - ESTRIHI - IZOLACIJE. Hitro, kvalitetno, ugodno, tt 041/344-028 17483 POLAGAMO KERAMIKO in opravljamo manjša gradbena dela. tt 041 /845-792 17555 POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, MARMORJA in GRANITA, tt 041 /245-348 17592 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP TER ODVOZI NA DEPONIJO, tt 01/839-46-14, GSM 041 /680-751 17618 ar <© 068/ 323 300 SRAČJE GNEZDO: 04/23-66-670, 041/755-296___jjj KRANJ - Vodovodni stolp:Prodamo leP° enosobno stanovanje, pritličje,35m2, balkon-Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel 04/23-66-670, 041/755-296 Verjemite ali ne. w RADIO OGNJIŠČE J KRANJ - KIDRIČEVA: Prodamo lepo trisobno stanovanje z galerijo, 100m2, lastna CK, vsi Priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIĆ-NjNETel: 04/23-66-670, 041/755-296 GOLNIK: Prodamo lepo dvosobno stanovanja 50m2, II. nad., vsi priključki, takoj vseljivo. ?ena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: ^{£3-66- 670, 041/755-296_ RADOVLJICA - GRADNIKOVA: Prodamo ^osobno stanovanje, 49m2, podpritličje, vsi Pnključki. Takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. GRADNIKOVA: Prodamo lepo dvosobno stanovanje z kabinetom 60m2, IV. nad., vsi PnMjučki, takoj vseljivo. GRADNIKOVA: Dvosob-n°stanovanje, I.nad., 49m2, vsi priključki. Cena P° dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: ^/23-66-670, 041/755-296_ KRANJ- PLANINA I; Prodamo lepo enosobno stanovanje 45m2, III. nad., vsi priključki, takoj gljivo. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 TRŽIČ - Preska: Prodamo lepo eno in pol sobno stanovanje, vsi priključki, 48m2, II.nad., takoj vseljivo.Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296 TRŽIČ: Prodamo enosobno stanovanje, I. nad.,37m2, v nizkem bloku, novejšem bloku, vsi priključki, takoj vseljivo Cena po dogovoru ITD+NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755296 GORENJSKA: Po celi Gorenjski kupujemo stanovanja različne velikosti za znane stranke. Plačilo - takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755296 Prodamo: KRANJ (center) -1 G 24 m2 v 2.nad. in 1 SS 31 m2 v pritličju popolnoma obnovljenega objekta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ - nasproti glavne avtobusne postaje obnovljeno 4 SS 89 m2, z razgledom, cena = 196.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, Kranjska 4, 4240 Radovljica, 537-24-00 VPISUJEMO V 90-urne TEČAJE angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in španskega jezika. Tečaji so dvakrat tedensko po 3 šolske ure v popoldanskem oz, večernem času. 30-urne OBNOVITVENE IN KONVERZACIJSKE TEČAJE angleškega in nemškega jezika, ki so enkrat tedensko po 3 šolske ure. INFORMACIJE: 537-24-00 Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VIOEOSTRANI In vsuskvftiar GORENJSKA TV POROČILA S«dem dni v tednu oddajamo zanimlv.domai, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV »tudi«, v Vaši občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma W#ton uredništvo: Mfon komerciala; „telefon TV STUDIO: hx marketing: tax poročila DESK: 94 > 233 11 S9 04/233 1t 55 04/233 1? 5* 04/23Ž4SS0 04/ 233 12 31 e-mall: gšvfUjtete-tv ai INTERNET: ri8p:tfwwt*.te*84v.*i Zato nas pokličite in naročite i TGUSTEK8T STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUMO tiaorm ve« HI Nailt nas boste v srcu Goranjako -GTV garonjska televizij«. Nikole Tesle 2, p.p. 181. 4001 KRANJ Prodamo: BEGUNJE - izredno lepo 2 SS 59 m2 v 3.nad., cena ■ 12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ (Planina 2) - 2 SS + 2 K 98 m2 v 4.nad. s celotno opremo staro 4 leta, cena = 19,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Oddamo stanovanja: RADOVLJICA - 2 SS 60 m2 v bloku za 55.000,00 SIT, KRANJ - več hiš (Šenčur, Orehek, Visoko) v najem z vso opremo, 1/2 hiše v Stražišču ali sobe za večjo skupino medseboj poznanih ljudi, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: TRŽIČ - 3 SS 80 m2 v 1. nadstropju v bloku za 10,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: ŠKOFJA LOKA - 2 SS 62 m2 v Frankovem naselju ali menjamo za garsonjero, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax2021 785, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 16 mio SIT, KRANJSKA GORA Center v pritličju hiše prodamo 3 nove apartmaje različnih površin, ŠKOFJA LOKA Center prodamo dva garažna boksa 78000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333-222 16202 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE; ŠENČUR: kupimo več stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333-222 16204 STANOVANJA NAJAMEMO: KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16206 TRBOJE ODDAMO 1 ss, 50 m2, delno opremljeno 43000 SIT/mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 PLANINA III prodamo zelo lepo, v celoti obnovljeno 2ss, 62 m2 /V., vsi priključki, vredno ogleda. IDA nepremičnine tt 2361-880, 041/331-886,041/386-930 16656 RADOVLJICA - na Gradnikovi ali Cankarjevi ul. takoj kupimo 2 ali 3 ss. IDA nepremičnine tt 2361-880,041/331-886 isset ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 2 ss, 54 m2. IDA nepremičnine tt 2361-880, 041/331-886 16662 STANOVANJA ŠENČUR prodamo lepo, novo 2ss v hiši, 60 m.2/1., 12,7 mio SIT, KRANJ Planina III, prodamo 2 ss, 62 m2/V, vsi priključki, zast. balkon, 13, 5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 STANOVANJA ODDAMO TRBOJE 1 ss, 50 m2, delno opremljeno, 43 SIT/mes., BRNIK oddamo lepo 1 ss, 33 m2, popolnoma opremljeno, 58000 SIT/mes z vsemi stroški. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 ' 16696 KRANJ PLANINA I. prodamo 2 ss, 65 m2/ll, vsi priključki IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 16998 STANOVANJA PRODAMO KRAJ Planina II, 1 ss, 39,5 m2/lll, nizek blok, zastekljen balkon, 9,2 mio SIT. TRŽIČ prodamo več stanovanj različnih velikosti v I. nadstr. in mansardi nove večs-tanovanjske hiše: 45,45 m2, 51,25 m2, 48,46 m.2, 62,86 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222 17700 Na širšem območju Jesenic kupimo 2 ali 3 ss ali manjšo hišo, vseljivo takoj. tt 031/244-674 ali 07730-81-621 17738 Zavod republike Slovenije za zaposlovanje prosta delovna mesta na gorenjskem p(>možni gostinski deiavec kUHlNJSKA POMOČNICA; d č 12 mes.; 11. del. izk.; B kat.: 1° 1610 00; JEK0VEC-PRAPR0TNIK ANICA S P, ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ pomožni delavec SESTAVUALEC VERIG; ndč.; B kat.; do 11.10.00; SC0RPI0 mE. 0.0.0., 0LŠEVEK 31. PREDDVOR POMOŽNA DELA; ndč.; 1 I. del. izk.; do 19.10.00; L.F. AIR-^NDITION ŽIRI, KAJUH0VA UL. 8, ŽIRI ^ROBILEC; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 16.10.00; AUUASAVA, D.0.0., GORENJESAVSKAC. 12, KRANJ SMŽILKA ^STILKA V HOTELU A&S KRVAVEC; d.ć. 5mes.; 11. del. izk.; °° 2.10.00; A&S&C0, D.0.0., BRNIK, ZG. BRNIK 130. °RNIK - AERODROM; št. del. mest: 3 kuharski pomočnik ^ KUHAR HOTELU ASS KRVAVEC; d ć. 5 mes.; 6 mes. del. *n ostali pogon BIVANJE V HOTELU; do 1210 00; ASS&CO ^ O.BRNIK. ZGORNJI BRNIK 130, BRNIK - AERODROM CARICA SOBARICA V HOTELU ASS KRVAVEC; d.ć. 5 mes.; skupno Rovarile; do 12.10.00; A&S&C0 D.0.0.BRNIK, ZG. BRNIK "0, BRNIK-AERODROM l^ČIČAR J^CIĆAR V HOTELU ASS KRVAVEC; d.ć. 5 mes.; 61, del. izk.; D n n d*""' mv BlVANJE V H0TELU: * 12.10.00. A&SSC0 u u BRNIK, ZG. BRNIK 130. BRNIK • AERODROM KLJUČAVNIČAR ^JUCAvničar ali VARILEC; d.ć. 3 mes.; do 11.10.00; L02AN HIDAJET S.P- C. TALCEV 19, JESENICE °mjkovalec kovin d.č. 3 mes.; 11, del. izk.; ostala znanja: Tečaj iz delu; B kat.; do 16 10.00; L-PLAN D.0.0., VEZNICA 50C, ŽIROVNICA fPKVGAR UnS 3deL izk : * 1010 °°; SLATNAR PETER, ^NACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE NA GORENJSKEM orodjar JA?F^n' STRUGAR: dč' 3 mfi8-: d° 1010.00; RANT JWEZS.P.iZG.LUŠA5,SELCA KLEPAR C0Nnmn^Č: 1 1 del izk; d0 19-10-M; L.F.AIR-^NDITION ŽIRI. KAJUH0VA UL. 8, ŽIRI krojni mehanik Slffi^1 ndć:11 i^.; B kat.; do u "O, L.F.AIR-C0NDITI0N ŽIRI. KAJUH0VAUL. 8, ŽIRI poS^0 mehanski PROCESNIČAR AOUASAVA nn'f^^ 3 ^, 4 I. del. izk, do 16.10 00: ^AbAVA, D.0.0. GORENJESAVSKA C 12 KRANJ ^produkcijski eotograe UJNAL PROGR. PHOTOSHOP; do 18.10.00; MEDIA ■0 0.0, DELAVSKA C. 52, KRANJ slikopleska r SUK0PLESKAR; ndč ; 31, del, izk.; do 18.10.00; KALAN PETER S.P, PLESKARSTVO. BERTONCUEVA UL 36, KRANJ voznik avtomehanik ŠOFER; d.č. 3 mes.; C kat.; do 12.10.00; NAJDEK D.O.O, C, CIRILA TAVČARJA 3B, JESENICE kuhar KUHAR V HOTELU A&S KRVAVEC; d.ć 6 mes.; 61. del. izk.; ostali pogoji: BIVANJE V HOTELU; do 12 10.00; A&S&C0 D. 0.0.BRNIK, ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM KUHAR; d.ć. 12 mes.; 51. del. izk.; B kat; do 18.10.00; JEK0VEC-PRAPROTNIK ANICA S,P ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ natakar NATAKAR; d.č. 6 mes.; do 10.10.00; MSJ KRANJ, UL. LOJZETA HROVATA 4B, KRANJ NATAKAR V HOTELU A&S KRVAVEC, d.č. 5 mes.; skupno stanovanie, slo j, - govorno in pisno. ang. j. - pisno; do 12.10.00; A&S&C0 D.0.0.BRNIK, ZG. BRNIK 130, BRNIK ■ AERODROM, št, del. mest: 3 NATAKAR; d.č, 12 mes.; 31. del. izk.; slo. j. - govorno, ang. j. - govorno; B kat.; do 18.10.00; JEK0VEC-PRAPR0TNIK ANICA S.P,, ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ strojni tehnik OBDELOVALEC KOVIN CNC; d.ć. 6 mes.; do 10.10.00; TI0 PNEVMATIKA LESCE, ALPSKA C. 43, LESCE, št. del mest: 2 UREJEVALEC ZAKL0PNIH STROJEV; ndč.; 1 I. del. izk.; do 10.10,00; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D, KIDRIČEVA C. 82, ŠKOFJA LOKA VARILEC - STROJNI KLJUČAVNIČAR; d.č. 3 mes.; 5 I. del, izk.; B kal, do 11.10.00; VREČEK AGR0 D.O.O, UL MIRKA VADNOVA 22, KRANJ UPRAVLJALEC CNC OBDELOVALNIH STROJEV; ndč.; do 13.10.00; TERAN D.0.0 KRIŽE, SENIČNO 68, KRIŽE elektrotehnik SERVISER KLIMA NAPRAV; d.ć. 3 mes.; B kat.; do 26.10.00; MEDICODATA D.O.O.KRANJ, BLEIWEIS0VA C. 55, KRANJ elektrotehnik elektronik ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK; ndč; ang. j. - govorno in pisno: znanje progr orodij Excel. Wmdows: do 1610.00; SAT C0NTR0L D.O.O. CERKLJE, P0ŽENIK 10, CERKLJE NA GOR, gradbeni tehnik GRADBENI TEHNIK; ndč; 12 mes. del, izk, slo. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij; B kal.; do 11.10.00; RAVNIKAR JOŽE S.P, ZIDARSTVO, STARA LOKA H, ŠKOFJA LOKA trgovinski poslovodja POSLOVODJA V TRG CLAUDIJA (CITY CENTER MARIBOR); ndč,; 21, del, izk.; ang. j. - govorno, nem. j. • govorno; B kat; dO 10.10.00; R0MATEX D.00TRŽIĆ. POD ŠIJO 14, TRŽIČ gostinski tehnik NATAKAR, ndč , 6 mes del izk, slo. j. - govorno in pisno, ang. j. - govorno; znanje progr. orodij; A,B kat, do 18.10.00; AVTOBIT D.O.O, ZG BITNJE 191. ŽABNICA turistični tehnik RECEPT0R V HOTELU ASS KRVAVEC; d.ć. 5 mes.; 61. del. izk.; slo. j. - govorno in pisno, ang, j. - govorno in pisno; /nanje progr. orodij; B kat.; do 12.10.00; ASS&C0, D.O.O, BRNIK, ZG, BRNIK 130, BRNIK - AERODROM; št. del. mest: 2 ekonomski tehnik EKONOMSKI TEHNIK; d.č. 6 mes; znanje progr. orodij; do 12.10.00; J0ŠT MARIJA, KRAK0V0 7, NAKLO PRIPRAVNIK-BLAGAJNIK KREDITOR V PE LJUBLJANA; ndč,; 2 I. del. izk.; slo. j. - govorno in pisno; do 16,10,00; HRANILNICA L0N D.D KRANJ, BLEIVVEISCVA C. 2, KRANJ zdravstveni tehnik ZOBNA ASISTENTKA; d.č. 6 mes.; do 12.10.00; BELI MEDVED RADOVLJICA, ZG. OTOK 8, RADOVLJICA ZOBNA ASISTENTKA; d.ć. 6 mes, do 12.10.00; BELI MEDVED RADOVLJICA, ZG. OTOK 8, RADOVLJICA iaborator1jski tehnik LABORATORIJSKI TEHNIK, d.č, 12 mes.; 12 mes. del. izk.; do 16.10.00; JZ BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ, KIDRIČEVA C. 38, KRANJ gimnazijski maturant RECEPT0R, d.ć. 6 mes.; 21. del. izk.; angl. j.-govorno, nem. j. - govorno; do 16.10 00. HOTEL RIBNO, TURIZEM D D BLED, IZLETNIŠKA UL 44, BLED inž. strojništva MOJSTER DELAVNIC; d.ć 6 mes.; 11, del izk.; nem. j - govorno in pisno, ang j, - govorno m pisno, B kat: do 28.10.00, INTEGRAL D.0.0.TRŽIĆ. PREDILNIŠKA C 1, TRŽIČ inž. tekstilne tehnologije ASISTENT; d.ć. 6 mes.; 3 I, del, izk.; ang. j. - govorno, do 16.10.00; A0UASAVAD.0.0, GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ ekonomist PRODAJNI IN NABAVNI REFERENT; ndč, nem, j. - govorno in pisno, ang, j, - govorno in pisno, Iran, (. - govorno in pisno, do 10.10.00; SAT C0NTR0L D.O.O. CERKLJE, POŽENIK 10, CERKLJE NA GOR. univ. dipl inž. strojništva DIPL. ING. STROJNIŠTVA; ndč.; 1 I, del. izk.; B kat,; do 19.10.00; L.F.AIR-CONDITION ŽIRI, KAJUH0VA UL. 8, ŽIRI dipl. inž. elektrotehnike (vs) ndč. ang. j. - govorno in pisno, znanje progr orodij, B kat; do 1610 00; SAT C0NTR0L D 0.0. CERKLJE, POŽENIK 10. CERKLJE NA GOR univ. dipl. pravnik STROKOVNI SODELAVEC; ndč.; 21, del. izk.; stoj. - govorno in pisno; znanje progr. orodij, do 16.10.00; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU OKRAJNO SODIŠČE, C MARŠALA TITA 37, JESENICE profesor slovenščine PROF, ZA SLOVENSKI JEZIK; d.č. 2 mes.; slo. j. govorno in pisno, znanje progr. orodij; do 12.10.00; OŠ CVETKA GOLARJA, FRANKOVO NASELJE 51. ŠKOFJA LOKA PROF. ZA SLOVENSKI JEZIK; ndč , slo. j. - govorno in pisno, znanje progr, orodij; do 13.10.00; OŠ CVETKA GOLARJA, FRANKOVO NASELJE 51. ŠKOFJA LOKA MENGEŠ prodamo 2,5 ss, IV. nad., vsi priključki, cena ugodna, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 17971 KRANJ Savska Loka (ob tovarni Iskra) prodamo ali menjamo 4 ss, 92 m2, v večstanovanjski hiši, lastna ČK, 2 garaži, vrt, cena zelo ugodna. IDA nepremčnine, 2361 -880, 041 /331 -886 17973 PLANINA I, prodamo enosobno STANOVANJE 44 m2, lepo vzdrževano, cena 10,8 mio SIT (100.000 DEM). tt 2328-596 18102 Prodam popolnoma obnovljeno 3 ss na odlični lokaciji v Šorlijevem naselju. tt 041/682-171 PLANINA I garsonjera (30 m2), 3. nads/7, vsi priključki, brez balkona, prodamo. PIANOVA nepremičnine, 23-15-600, 23-15-601 18112 PLANINA III, enoinpolsobno (51 m2), 5. nad./7, vsi priključki, ugodno prodamo. PIANOVA nepremičnine, 23-15-600, 23 15 601 18115 Na Jesenicah prodam 3 ss komfortno, CK, KTV, telefon. Cena po dogovoru. tt 831-166 Kupim vsaj 2 ss v škofji Loki, brez posrednika (Novi svet, Groh. nas). tt 252-33-10 Janez STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA v najem oddamo opremljeno 2 ss v izmeri 50 m2 v II. nadstr. skupaj z garažo, RADOVLJICA opremljeno 2 ss v pritličju v izmeri 50 m2, JESENICE v najem oddamo opremljeno GARSONJERO v pritličju v izmeri 23 m2. ALPDOM,d.d.Radovljica, 537-45-00, 537-45-16 iaiH V Škofji Loki ODDAMO takoj vseljivo opremljeno, sončno 1 ss, 32 m2, cena 45000/SIT mesečno, z vsemi stroški s polletnim predplačilom, tt 041/509-465 iaiM TRŽIČ BISTRICA prodamo 2,5 ss, 61 m2/IV.. vsi priključki, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje v Kranju ali Triču. IDA nepremičnine, 2361-880,041/331-886 18170 LESCE prodamo 2 ss 70 m + kabinet, vsi priključki. PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537-1900 in 041/715-649 isi84 RADOVLJICA kupimo in najamemo več stanovanj ali garsonjer za znenga kupca PROINN Gorenjska c. 24, Radovljica, 537 1900 in 041/715-649 tei86 KRANJ PLANINA III kupimo 2,5 ali 3 ss, obvezno nizek blok. IDA nepremičnine 2361 880, 041/331-886 18200 KRANJ PLANINA III prodamo lepo 2 ss, 58 m2/ll, vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331 886 18201 ŠKOFJA LOKA Partizanska ul. kupimo 2 ss, cca 50 m2. IDA nepremičnine 2361 880, 041/331-886 18202 KRANJ Savska loka (ob tovarni iskra) prodamo ali menjamo 4 ss, 92 m2, v večstanovanjski hiši, lastna CK, 2 garaži, vrt, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331-886 18203 RADOVLJICA - Cankarjevo naselje prodam 3 ss, 65 m2, visoko pritličje z balkonom, vsi priključki, lepa lokacija, cena po dogovoru, tt 031/563-015 18207 VARSTVO Iščemo VARSTVO na našem domu za 16 mesečnega fantka od 18.10.dalje. IT 226j 735 VOZILA DELI C AX, GOLF karoserijski in moterni deli. tt 041/582-508 1/101 ZIMSKE GUME nove na platiščih dim. 185/70/14 za Calibro ali Vectro, ugodno prodam. TT 519-6-027 18101 Prodam kljuko za CLIO 1-2 z A tes. novo, nerabljeno v etuiju za pol. ceno. tt 802-154 N 3 -l n z z n D >N 111 □ Z ui m > a a ui u N < a m o ui 1- i o □ D (D < O ui * a ~t z ui a o o > ui -i < > Z < N < Ul u z I-II a o o > < -> m a < N OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. - POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. do 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 NAVČEK, d.0.0., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MOB.: 041/628-940 JEKO • IN, Pogrebna služba BHejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715^111 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne □41/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.0.0., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 0609/ 620-699 > N n m u 5 < m m z □ m r* c ji z z 0) r C N< D > Z V delovno razmerje za do ločen čas, zaradi nadomeščanja sprejmem ADMINISTRATORJA -DAKTILOGRAFA Pogoj: srednja šola in znanje dela z računalnikom lastnoročno pisane vloge pošljite v roku 8 dni, na naslov: ODVETNIK Damijan Pavlin, Koroška c. 2, 4000 Kranj. OSMRTNICA ŽIVALI Prodam KRAVO simentalko v 9 mesecu bre-josti, tretje tele. tt 725-755, 041/240-575 Prodam enoletne KOKOŠI možna dostava. Oddam dva mlada PSA, tt 641-226_ Prodam čb BIKCA, star teden dni. tt 5331-580 Prodam 6 tednov stare dolgodlake nemške OVČARJE, tt 041/281-594 Prodam BIKA in TELIČKO težka 300 kg in bikca čb star 10 dni. tt 061/824-104 Prodam KONJA, starega 7 let, kastrat, črne barve, primeren za terensko jahanje, tt 514-60-72, 041/869-435_ Prodam KRAVO in TELIČKO, tt 724-160 Prodam KOBILO islandsko, z žrebetom ali brez, ujahano, mirno, tt 802-040 Prodam TELIČKO frizijko brejo 7 mesecev, KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, tt 04/51-95-091_ Prodam dva BIKCA križanca, stara 10 dni. tt 461-002 ČB BIKCA in dve TELIČKI, stari 10 dni, prodam. Doslovce 12, Žirovnica Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Zadraga 18, Duplje, tt 558-405 Prodam MLADO KRAVO simentalko, 3 mesece brejo, in 16 mesecev staro TELICO za rejo ali zakol. Bohinjska Bela 66, tt 031/888-717 Prodam 7 dni starega čb BIKCA. Struževo 9, Kranj, 041/970-884_ Prodam 2 TELICI v 9. mesecu brejosti. tt 041/60-70-59_ TELIČKO sim. staro 10 dni, prodam, tt 721-319 Prodam JAGENČKA za zakol ter OVCE z jagn-jeti. tt 041/840-669 Prodam 20 mesecev staro TELICO simen. za zakol ali nadaljno rejo. tt 04/2522-059 Prodam 14 dni starega čb BIKCA in SLADKI MOŠT, tt 041/991-176_ Prodam KOZO z mlekom ali za zakol, tt 491 -540 Prodam TELIČKO simentalko staro 10 dni. tt 250-12-14 ŽIVALI KUPIM Kupim simentalca 200-400 kg. tt 421-695, zvečer Kupim BIKCA do 14 dni, križanec ali črno beli. tt 733-121 Vodopivčeva 3, 4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04) 20-21-083 delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure Sporočamo, da je umrl naš dolgoletni sodelavec IVAN KERT delavec v tehnični službi v pokoju Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu. Kolektiv ZD Kranj OSMRTNICA V 84. letu nas je zapustil naš ata JANKO LOGAR upokojeni krojaški mojster in udeleženec NOB Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 11. oktobra 2000, ob 15.30 uri na pokopališču v Železnikih. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. Žena Milana, hči Majda in sinova Milan in Janko z družinami V SPOMIN Minilo je leto, odkar te ni, a v naših srcih še živiš. MARIJI ZUPAN Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in prižgete svečko v njen spomin. Hčerki Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje... ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi oče, dedek in pradedek STANISLAV JAVERŠEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem in kolektivu Termo, sodelavcem OS Ivana Dolenca in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre medicinskemu in strežnemu osebju Doma oskrbovancev Stara Loka za 7-letno skrb in nego. Zahvaljujemo se pogrebni službi Loške komunale, g. župniku Jožetu Miklavčiču za darovano sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za lepo petje in trobentaču za Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Glej zemlja je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je resnično dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, praded, tast in bratranec FRANC GRILC Napotnikov ata s Trate Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, pevcem, govorniku in praporščakom, sodelavcem Piroterma in Iskra vzdrževanje, d.d. Zahvala tudi dr. Borutu Beleharju za dolgoletno zdravljenje in pogrebniku g. Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Franc in Jože ter hčerka Anica z družinami Trata, Britof, 30. septembra 2000 ZAHVALA Prihajam k tebi moj gospod, ko se dan zbudi, prihajam k tebi moj gospod ob koncu svojih dni. Tiho hitro in nenadoma nas je v 88. letu zapustil dragi mož, oče, stari oče LEOPOLD HAFNAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, botrom, vsem za podarjene rože, sveče in vsem tistim, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Prav lepa hvala gospodu župniku za mašo in ganljive besede v slovo. Hvala pevcem za lepo petje, pogrebni službi Navček, dr. Hriberniku in vsem tistim, ki ste ga spremljali ha njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Zg. Bela, Kokrica, Bitnje "ppi ui PouuiiHO 1 97,3 mhž ' RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK ppi ui eoAiniMiO J0* ***** 97,3 mh, * ® T&T TEST: FORD FIESTA 1,25 TREND MLADOST SE NIKOLI NE VRAČA j^r težko je verjeti, da je *°rd prvo generacijo fieste J^edstavil že sredi sedemdese-^ let, kar pomeni, daje avtomobil kljub dvema obsežnima 111 nekaj manjšim stilističnim Prenovam, že več kot polnočen. Hkrati vse težje kljubuje konkurenci, a je zaradi nekaterih lastnosti še vedno zanimiv. y°tranjost: solidno odmerjen prostor, Merilniki z belo podlago in preveč Mastike. Oblika ki je z manjšimi po-Pravki skoraj nespremnjena že *ar nekaj let, le težko še lovi ko-rak s časom, po drugi strani pa s° Fordovi stilisti poskrbeli, da So, ji vdahnili nekaj svežine, v ^'lu svojih novejših modelov. 0 je vidno predvsem na prednjem delu, kjer se že na aaleč opazijo novi žarometi in ^ska hladilnika, zraven pa še *aJetnejši odbijač in nove boč-Jj? letve. Prav nič pa se ni zgo-prto zadaj, zato je razliko med lestami, ki so nastale pred in lshmi po lanski jeseni, mogoče motorne zmogljivosti, okretnost, oprema, prostornost glede na mere zastarela oblika, pretirano plastična notranjost, v ovinkih nemiren zadnji del tehnični podatki v°zilo: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev ^re: d. 3,830, š. 1,635, v. 1,330 m ^ecfosna razdalja: 2,445 m Prostornina prtljažnika: 250/950 I ^ofor: štirivaljni, bencinski, 16V 9'bna prostornina: 1242 ccm moč: 55 kW/75 KM pri 5200 v/min n*vor; no Nm pri 4000 v/min n*ivišja hitrost: 170 km/h ^spešek od 0 do 100 km/h: 15,9 s Poraba EU norm.: 5,8/9,3 1/100 km ^'oprodajna cena: 2.135.898 SIT 'Zstopnjk: Summit Motors, Ljubljana prepoznati le po drugačnih napisih. Sorazmerno prostorna notranjost je namenjena petim potnikom, a je precej bolje, če se v avtomobilu vozijo samo štirje. Pri petvratni različici je dostop do zadnje klopi precej lažji kot pri trivratni, slednja pa s svojo podobo deluje bolj kompaktno. Za zadnjo klopjo, ki je v tem primeru deljiva, je soliden 250-litrski prtljažnik, ki je z merami povsem v razrednem povprečju, malce pa zaostaja le takrat, ko je s pomočjo podrte zadnje klopi povečan. Motor, ki ima oznako 1,25 zetec SE, je eden najboljših delov tega avtomobila, saj je z njim fiesta dovolj poskočen in hiter avtomobil, glede prožnosti in nasploh glede voznih lastoosti pa je ta pogonski stroj vsekakor boljša, a žal tudi dražja izbira kot starejši 1,3-litrski štirivaljnik. Motor ima sodobno zasnovo s 16 ventili ter glavo in blokom iz lahke litine, njegova glavna odlika je prav lahkost. Dokler avtomobil ne doseže potovalne hitrosti za bolj dinamičnmo pospeševanje zahteva odločnejše priganjanje, najbolj pa mu godijo vrtljaji, ko je kazalec na merilniku na sredini dovoljenega območja. Ob takšni vožnji je motor tudi ekonomičen, medtem ko se poraba ob težji nogi na stopalki za plin, začne kar hitro večati. S fiestinim podvozjem je tako kot s celim avtomobilom: avtomobil se v ovinkih obnaša z vsemi značilnostmi sprednjega pogona, kar pomeni, da nos rahlo sili navzven, zadek pa ob neprevidnosti lahko zapleše. V večini primerov je mogoče avtomobil ukrotiti, vendar imajo predvsem manj izkušeni vozniki željo, da bi jim podvozje dajalo večji občutek zanesljivosti. Nobenih težav pa ni pri ustavljanju, zavore so namreč v vsakem trenutku pripravljene "poprijeti" za delo, tudi daljše obremenjevanje njihove učinkovitosti ne zmanjša bistveno. Če bi k temu prišteli še serijsko opremo, ki AVTO KADfVTC .Šenčur, tel.: 2794)000 WWW.avtokadivec-jk.si HYUnDHI ELANT Vse, kar od Hyundaija pričakujete in še veliko več! /dt^iA do 100.000 SIT prihranka Coupe do 150.000 SIT prihranka p, (111 tU do 400.000 SIT prihranka ER UGODNI PLAČILNI POGO Tudi zadnji popravki v stilu novejših Fordovih modelov, fiesti niso prinesli mladostnega videza. Popolnoma nespremenjen zadek ima le nove napise, pod njim je soliden prtljažnik. jo ponuja paket z imenom trend, potem ima fiesta kljub svoji strosti, še vedno nekaj adutov. Ker pa prodajne števil- ke vseeno niso takšne kot bi si pri Fordu želeli, seveda že intenzivno razmišljajo o fiestini naslednici; ta bo nared morda že čez poldrugo leto. • M. Gregorič ao KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 04/20-15-240, 04/20-15-237, Fax: 04/20-15-237 http://www.alpetour-remont.si// Znamke in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM Opel Kadett 1,4 1990 bela 440.000 4.110 Peugeot 405 GR 1990 bela 490.000 4.580 Renault 19 RT 1,8 1993 met. rdeča 680.000 6.350 Citroen AX 1,4 1994 met. siva 680.000 6.350 Lada Niva 1700 1995 rdeča 690.000 6.450 Audi 80 1,6 1991 bela 920.000 8.600 Opel Astra 1,4 IG L Kar. 1995 bordo rdeča 1.120.000 10.470 Renault Clio 1,4 1996 bela 1.120.000 10.470 Volvo 460 1,8 I 1994 modra 1.180.000 11.030 Ford Escort 1,6 CLX 1996 rdeča 1.220.000 11.400 Daewoo Lanos 1,5 1998 zelena 1.280.000 11.960 VVVGolf 1,4g 1995 bela 1.290.000 12.060 Volvo 460 1.8 I 1995 rdeča 1.390.000 12.900 Chrvsler Vovager 2,5 1995 rdeča 1.430.000 13.360 Renault Megane 1,6 RN 1996 met. siva 1.490.000 13.920 Ford Mondeo 1,6 kar. 1996 modrozelena 1.630.000 15.230 Renault Laguna 1,0 RXF 1996 bela 2.030.000 18.970 Renault Laguna RXE 1,6 16V 1998 srebrna 2.780.000 25.980 Volvo V70 2,0 T kar. 1997 srebrna 3.590.000 33.550 Mercedes Benz 300 SEL 1993 črna 3.600.000 33.640 NUDIMO: ♦ VOZILA Z GARANCIJO ♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA ♦ BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH ♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV V ZALOGI VELIKO ŠTEVILO VOZIL MLAJŠIH LETNIKOV PO IZREDNO UGODNIH CENAH Pri petvratni različici je dostop do zadnje klopi precej lažji, trivratna deluje bolj kompaktno. Skoda na poti k novemu rekordu ^-eška Škoda bo letos dosegla nov proizvodni rekord. Načrtujejo, da bo do konca leta Proizvodne dvorane zapustilo 440.000 avtomobilov, medtem ko so jih lani izdelali 385.330. JS*Jub zmanjšanju kupne moči, je največ kupcev še vedno na domačem češkem trgu, sledijo pa 'ovaška, Nemčija, Avstrija in tako naprej. Po nedavni predstavitvi fabie combi, se pri Škodi in-s?nz.*Yno ukvarjajo z novim velikim modelom, ki ima delovno oznako B5 in ga nameravajo pred-^aviti na avtomobilskem salonu v Frankfurtu prihodnjo jesen. Še prej naj bi bila nared tudi fabia i trivratni limuzinski različici, medtem ko so se v tovarni hkrati odločili, da bodo felicio izdelali še vsaj do leta 2002 ali celo 2003. • M.G. Henmiltovi Kangooji »a izredni servis krT ^enau'tu so na nekaterih avtomobilih modela kangoo od-V1 naPake na pnevmatikah, ki jim je dobavil francoski proi/ ^Jalec Kleber, zato so se odločili, da bodo okoli 25.000 last-nj. 0v« k> imajo avtomobile izdelane med 17. aprilom in 9. ju Jem letos poklicali na izredni servisni pregled. bli~0t poro^aJ°xz Renaulta, so pri Kleberju ugotovili, da na pri-n Zn° 200 pnevmatikah obstaja možnost bolj ali manj nenad-v°zU Pac*ca ^a^a' P°Jav Pa Je odvisen predvsem od uporabe poslej takega primera sicer še niso zabeležili, kljub temu pa So l^,0(!'oč''' za pregled in zamenjavo pnevmatik na vozilih, ki V i, zdelana v omenjemem obdobju, n^o Sloveniji je bilo prodanih 141 kangoojev, ki bi lahko imeli str .itno napako na pnevmatikah in njihovi lastniki bodo s pi.ni.Pooblaščenih Renaultovih prodajalcev obveščeni o brezni menjavi. • M.G. RDS STEREO 89.8 91.1 96.3 RADIO SORA Tel.:04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si kranjski trgovski center r ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel:041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... |\/| | bomo pisali glas! Halo, Ne na pamet, po pravilih Kranj, 10. oktobra - Z razvojem komunikacijske tehnologije in množičnim pojavom mobilnih telefonov ter kroničnim pomanjkanjem časa se spreminja tudi naš odnos do pisanja pisem. Število osebnih pisem naj hi se v zadnjih letih sicer zmanjšalo, kar pa ne pomeni, da imajo poštni uslužbenci manj dela, saj je bilo lani v Sloveniji oddanih kar 404 milijone različnih pisemskih pošiljk. Pri njihovem naslavljanju veljajo določena pravila, ki naj hi jih pošiljatelji spoštovali. Zaradi avtomatske obdelave oziroma strojnega usmerjanja poštnih pošiljk je spoštovanje pravil nujno, strojno razvrščanje pa hitrejše. Vendar zanj ne zadošča le pisanje naslova na desni strani pisma, pomembni so tudi razmaki. Splošni pogoji za standardizirana pisma do 20 gramov, ki jih opremimo z znamko za 20 tolarjev, so lahko velika najmanj 90 x 140 milimetrov in največ 162 x 235 milimetrov, debela 5 milimetrov, v njih pa ne sme biti trdih predmetov. Tudi pri pisanju naslova veljajo pravila. Naslov mora biti od zgornjega roba ovitka odmaknjen najmanj 40 milimetrov, 15 milimetrov pa od spodnjega in desnega stranskega roba. V naslovu najprej napišemo ime in priimek oziroma naziv podjetja, v naslednjo vrstico ulico in hišno številko aH poštni predal ter v novo vrstico poštno številko in ime pošte. "Spoštovanje slednjega je nujno zaradi strojnega usmerjanja poštnih pošiljk, ki zazna naštete odmike. Če je naslov pisan drugače in pošiljatelj pravil ni upošteval, stroj pismo izloči, ker naslova ne more prebrati in ga mora delavec ročno usmeriti, kar pomeni, da je pošiljka kljub temu odposlana, le pošiljatelju zaračunamo dodatni tolar poštnine in mora namesto 20, plačati 21 tolarjev, "je pojasnila Breda Leben, inšpektorica notranje kontrole Pošte Slovenija, Poslovne enote Kranj ter dodala, da pa je pri pošiljanju pisem iz tujine zaželeno, da pred poštno številko napišemo še kodo države kamor je pošiljka namenjena npr. SI za Slovenijo. Nespoštovanje pravil in naslavljanje pisemskih pošiljk "na pamet" res stane le en tolar, vendar je tudi slednje marsikomu dovolj za razburjenje pred poštnim okencem, kar je povsem nepotrebno, poleg tega pa poštnini uslužbencem povzroča dodatno delo. • R. Škrjanc G.G. Oh, te finance! Če novogoriška knjižnica Franceta Bevka ne bo prav kmalu dobila vsaj desetih milijonov za plače 3J zaposlenih in še 25 milijonov tolarjev za materialne stroške, bo ena najsodobnejših slovenskih matičnih knjižnic morala še pred zimo preprosto zapreti vrata! Tako je v medijih napovedal ravnatelj knjižnice. Novo-goriško knjižnico so z rom-pom in pompom, s šampanjcem in pršutom, z govori in pozdravi uglednih gostov silno slovesno odprli letošnjega februarja. Knjižnica bi za letos potrebovala 145 milijonov zgolj za plače in nujne materialne stroške, s tem denarjem pa ne bi zmogla kupiti niti ene nove knjige ... Bržčas se Anatolu Sternu, do pred kratkim vršitelju dolžnosti in zdaj vendarle tudi ravnatelju Osrednje knjižnice Kranj, ob takšnih številkah lahko le kolca. Knjižnica, ki jo vodi, in kije prejšnji mesec obeležila 40. obletnico delovanja, nima tako luksuznih prostorov in sodobne opreme kot novogoriška. Tudi Osrednja knjižnica Kranj zaradi prepičlih financ ne zmore kupovati vseh novih knjig, ki jih izdajo slovenske založbe. Denarja za plače in materialne stroške tudi ni dovolj; a ravnatelju Šternu ne pride na misel, da bi po vzoru svojega novogoriškega kolega zaradi tega napovedal zaprta vrata knjižnice in njenih enot. retic -Nasveti za ogrevanje-— -"T Bled, 9. oktobra - Na Bledu, v restavraciji Regatnega centra v Mali Zaki, je zanimiva razsta-va ogrevalnih naprav za plinsko ali drugačno ogrevanje. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 22. ure, svetovanje pa je med 16. in 19. uro. Razstava bo odprta do 29. oktobra. •■ 1 naSjAk« se je t* GOSTtO/JVHJ oKmimiesuK Ponudba: -~ okvirjanje -> izdelava ogledal • slikarska platna ■ serijski okvirji • prodaja slik Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04) 204»-083 delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure % S{/eto„ «*c co^nje POMOČ PRI JESENSKIH OPRAVILIH ZA LEPŠI CVETLIČNI VRT PVC zaboji za obiranje čebulnice vseh vrst in barv PVC posode proizvajalcev: Semenarna, VMS, Agrina preše in mlini za sadje trajnice, grmovnice nerjaveči sodovi in parafinsko olje za konzerviranje •VRTNAR * CVETLIČARNA • 3300 m" trgovin z najširšo ponudbo pon.-sob. 8h-21h .NEDELJA 8"-15h Savska c. 34, Kranj, »04-281-81-30 3$ide vsak to/tek bi petek Želite tudi vi uporabljati ISDN storitve? ^—*' - Pol-11- u«- nas na brezplačno številko 080 8000, nj^Ljtrokovnjaki w bodo oglasili pri vas doma TrT vam bre/pla< no svetovali pri ureditvi hišnih t,defoijj|0topov(^ ©Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo oblačno, že dopoldne bo začelo deževati. Meja sneženja bo sprva na višini okoli 160^ m, popoldne pa se bo postopoma dvignila do višine okoli 2000 m. Najnižje jutranje temperature bodo ooj do 6, najvišje dnevne od 10 do 14 stopinj C. Jutri, v sredo, in četrtek bo oblačno. Deževalo bo, vmes se bodo pojavljale tudi posamezne plohe. Meja sneženja se bo postopoma dvigala, v četrtek bo na višini okoli 230U m. Tudi v dolini se bo ogrelo za stopinjo ali dve. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME * ' *' * t Tmin/Tmax 4/12 9/13 10/15 _J Dsnss KRANJCANKA in v petek L0ĆANKA in W§§mM BREZPLAČNO