Naša gladna Rusija. Ko je od celega sveta osovraženo, zaprto in oblegaRusijo obislcala bela smrt strašne lakote, so zavpili •¦ tdni listi: glejle, posledice boljševizma! — in hoteli su, da prevpijejo zgodovino, ki poroča, da je Rusija rsled prirodnih nesreč tudi često slradala, ko je vladal še car — največji prijatelj beograjske vladne gospode. Ko je ves svet spoznal človečansko dolžnost, da pomaga gladnemu ruskemu narodu, je vstal zastopnik beograjske vladne gospode v ženevi ter izjavil v imenu onih, ki so ga poslali: niti pare za gladno Rusijo radi boljšeTikov — iu vladni listi so se znova pobahali z blagostanjem naše zemlje. Zemlja pa bi po božjih in čloTeških pravicah prerodila samo one, ki jo obdelujejo ia. ker iinanio na naši rodovitni in dobri jugoslovanski zeiulji toliko ljudi, ki nočejo delati, temveč na račun delavnega ljudstva razkošno živeli, se že od davno ainogim našim pokrajinam pripravlja nesreča in bela smrt nalik nesrečnim pokrajinam Rusije, četudi ima¦10 režim, ki se šteje med prve zmagovalce pariških političnih krogov ter iz dna duše svojih predstavnikov vraži delavski razred, ki je prevzel oblast v Rusiji. Iz vseh kotov, iz vseh krajev Bosne, Dalmacije in Crne gore prihajajo slrašni in obupni glasovi o pomanjkanju in lakoti. V Dalmaciji je suša in vročina, kakršne najstarejši Ijudje ne pomnijo, uničila vso žetev in sedaj hočejo uničiti še trto in oljko, ki sta obetali rsaj srednje vrste pridelke, druge pokrajiue pa so že od kdaj siromašne, sedaj samo še v večji meri ter na»c/ane na pomoč iz drugih krajev in tako vidimo, kako bela smrt lakote in pomanjkanja vedno dalje razpenja svoja krila. Kdo naj pomaga, kdo odgovarja? — Vlada, saj ona edina pred celim svetom trdi, da je se¦ianja ruska vlada kriva ruske nesreče, zato naj pa sedaj svojo sposobnost pokaže v domači narodni nesreči. Kaj je doslej storila? — Moke ni bilo na trgu, ker so žito pokupili veletržci in velemlinarji, ona se pa z bankirji, veletržci in velemlinarji posvetuje radi draginje, kmetu ovira trgovino in promet njegovih pridelkov, zvišuje mu davke, nakup in prodajo najpotrebnejših stvari, celo monopolskih, daje v roke bankam in teletržcem, trošarino na prve življenske potrebščine de lovnega sveta in malega človeka neprestano povišuje in ob pohodu bele smrti na naše ozemlje se posvetuje samo z onimi, ki iraajo dobiček ob narodnem pomanjkanju in trpljenju. Kaj sledi iz tega? — Denarja iii za nabavo preme. Narod ga nima, banke ga nimajo, veletržci no- ijo posoditi, ker so svoje gotovine porabili za nakup oljskih pridelkov, ki jih sedaj še prikrivajo, da jih ob ugodnem času z najvišjimi cenami vržejo na trg. Dav•ni vijak je preskrbel, da je kmet moral oddati svoje pridelke tudi najhujšim špekulantom, da zadosti vsem «nim, ki neprestano tirjajo od njega gotov denar. Špekulanti na vladi in beograjskem trgu so dobro vedeli 2a solidarnost ali vzajemnost delovnih slojev, vedeli so, a bi kmet najrajši dal vse svoje pridelke ročnemu »estnemu delavcu in da se to ne zgodi, so kmeta tako •bremenili, da mora dajati svoje pridelke onemu, ki «afije za to največ gotovega denarja, ročne delavce po nestih so pa itak že z obznanami ponižali na brezprav>o rajo, ki ne bi smela za krvavo delo svojih rok za- htevali dovoljnega zaslužka — oziroma plačila za najskromnejše življenske potrebe sebi in družini. Vse podporne in pomožne akcije in društva, ki jih je Evropa poslala v Rusijo, so na mestu ruske nesreče morale izjaviti, da je ruska vlada vjaj preskrbela, da se pomoč hitro in varno pošlje na najpotrebnejša mesta, pri nas pa promet ne mcut; po zaslugah svoje vlade na noben način zvezali sestradanih pokrajin z onimi, ki bi še lahko pomagale, čc. ne po vladnem, vsaj po zasebnem nagibu. Vsa prehrana, ki šc mimo vseh verižnikov in bankirjev pride na trg v eni in drugi pokrajini, se ne more izvažali v kraje lakote in nesreče, ker ni vlakov, lokomotiv in avtomobilov — — . V dobi strahu in obupa med najširšimi aarodnimi sloji so šli minislri na počitnice v domače in tuje drage toplice. Tu in tam še pride ta in oni, da se posvetuje z onimi, ki samovoljno upravljajo z narodno imovino, glede nerednega prometa so odločili samo to, da se v Beogradu sedaj v najkrajšem času zgradi prometnoupravna palača za 240 milijonov kron in to je vse v času, ko imamo — gladno Rusijo na osvobojenem in ujedinjenem ozemlju, ki je pa pod samovoljno vlado beograjske vladno-trgovske porodice.