INTERVJU Dr. Anton Stres Resnica se širi in bo zmagala TUJINA Antisemitizem - evropska bolezen? Slouenija Illlpip Iia ffilUUJlliJUp. T IiujijIUJ knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net JAZ, CAS IN ZGODOVINA Razmišljanja slovenskih intelektualcev o svojem izkustvu časa. V ospredju ni le vprašanje o enkratnosti lastnega življenja, ampak tudi individualno razmerje do civilizacijo in sveta. 704 strani, 9.950 SIT TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT SLOVENIJA H BREZ MEJA EVROPSKI IZZIV Zbornik Evropski izziv je namenjen razmisleku o tem, kako se Evropa v obdobju integracijskih procesov in globalizacije kaze slovenskim razumnikom. 440 strani, 6.980 SIT ii miwMnc|i v kocevtkrm ^^ L-l:.'1 d 1 ANDREJ CAPUDER, BOGDAN KLADNIK SLOVENIJA brez miha Slovenija sc s svojimi kulturnimi in naravnimi lepotami pred vstopom v EZ predstavlja čez geografske meje. 200 strani, 10.850 SIT Čl MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtorje razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani; 4.400 SIT R-TOO lit MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906,00 SIT ¡ZGUBLJENI H SVEŽENJ ►OPAL- jüLi RUDI ŠELIGO IZGUBLJENI SVEŽENJ Govori o človekovi usodi, kot j«, utelešajo trije glavni junaki: moderni poslovnež, poklicni revolucionar in pisec Tomaževega evangelija. 384 strani, 8 J 30 SIT cen'e vsebuif.io ddv, poštnino plačate posebej. Janez Janša PREMIKI ► -H-r^vi.v t i JANEZ JANŠA JANEZ JANŠA PREMIKI OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT MILAN ZVER STO LET socialdemokratih: Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracijc in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT |TANGO ÍV SVILENIH COKLAH mm Med kljukastim križem in rdečo zvezdo JOŽE DEŽMAN, MARJAN LINASI MED KLJUKASTIM križem in rdečo zvezdo Prikazuje čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur. 210 strani, 4.991 SIT P MÉ icislicna Avstri a na zatazni klopi ALFRED ELSTE, MICHAEL KOSCHAT, HANZI FILIPIČ NACISTIČNA avstrija na zatožni klopi Anatomija spektakularne-ga političnega procesa. 264 strani, 5.300 SIT SAGA O KOVČKU TED KRAMOLC TANGO V SVILENIH COKLAH Ljubezenski roman o slikarju in modelu je delo kanadskega Slovenca, slikarja in pisatelja Teda Kramolca. 290 strani, 5.690 SIT NEDELJKA PIRJEVEC SAGA O KOVČKU Avtorica skozi podobe in slike pripoveduje o življenju primorske družine v obdobju od začetka 20. stoletja do časa po drugi svetovni vojni. 380 strani, 8.340 SIT NADJA ZGONIK PODOBE SLOVENSTVA V knjigi lahko prvič na enem mestu preberemo o tem, kaj sploh pomeni nacionalna identiteta in kakšna so bila v zgodovini prizadevanja Slovencev za njeno vzpostavitev. 240 strani, cena: 8.960 SIT Kniic.i v spodnji vrsti i.ahko kupite tudi na orkokk Najnižji obrok ii 3.000 SIT. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da ima čedalje več ljudi dovolj arogantne in samodržne vlade, ki je po eni strani konservativna s številnimi omejevanji, po drugi strani pa izrazito levičarska, saj kar naprej predpisuje nove davke, tretja stran Maske padajo Na slovenskem notranjepolitičnem področju je zadnje dni tema številka ena nedvomno padec podpore Ropovi vladi in še posebej največji vladni stranki Liberalni demokraciji Slovenije. Po februarski raziskavi Po-litbarometra, ki ga je opravil Tošev Center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede, sta največja vladna stranka In glavna opozicijska stranka skoraj izenačeni. LDS ima tako 17-odstotno podporo, SDS pa 16-odstotno. Druge stranke so precej v ozadju. Čeprav Toševim raziskavam ni mogoče povsem verjeti (obstaja delna verjetnost, da želijo z izenačenim izidom mobilizirati leve volilce in jih preventivno opozoriti na "nevarnost, da Janša prevzeme oblast"), je očitno, da smo priče velikim premikom v slovenskem javnem mnenju. Prvič po res dolgem času se je zgodilo celo to, da je največja vladna stranka v raziskavi Politba-rometra padla pod dvajset odstotkov. Po tej raziskavi sta si bili stranki nazadnje tako blizu sredi leta 1996. Zadnji javnomnenjski premiki kažejo, da je precejšen del javnosti v zadnjih mesecih spregledal vladavino liberalne demokracije in se od nje odvrnil. Nedvomno je sodu izbila dno problematika tako imenovanih izbrisanih, ki je pokazala na skrajno vprašljivo domoljubje vladajoče elite. Stranke na oblasti so pričakovale, da bodo na lahek način izpeljale manever (neselektivno podeljevanje stalnega prebivališča za nazaj L i. izbrisanim in s tem možnost, da ti praktično takoj dobijo tudi slovensko državljanstvo, saj je pogoj zanj osem let prebivanja v Sloveniji), ki bi jim prinesel povečanje volilne baze, vendar so se uštele. Ljudi so prepričali argumenti opozicije, ki je opozorila na nesprejemljivo neselektivno obravnavanje "izbrisanih", med katerimi so tudi ljudje, ki so v enotah jugoslovanske armade z orožjem v roki poskušali preprečiti slovensko osamosvojitev. Seveda je krivice treba popraviti, če so se morda zgodile, nesprejemljivo pa je nagrajevati agresorje in jim nemara celo podarjati neutemeljene odškodnine. Polemike v zvezi s tem so spomnile ljudi na odkrito nasprotovanje slovenski osamosvojitvi, ki so ga izražali številni iz vrst vladajoče elite, ki danes zasedajo pomembne položaje v državi (na primer minister za notranje zadeve Rado Bohinc). Na spremembo javnega mnenja pa seveda niso vplivali samo "izbrisani", ampak lahko vzroke za to iščemo še drugje. Zadnji primer je nedvomno zamenjava predsednika uprave Telekoma Slovenije Petra Graška, ki jo je pred časom v dnevniku Finance posredno napovedal predsednik sveta LDS Gregor Golobič. Slednji se v teh dneh spreneveda, da s tem nima nič, čeprav se je v prej omenjenem intervjuju na veliko hvalil, kako je kadroval v preteklih letih. Podobno se sprenevedata tudi minister za Informacijsko družbo Pavle Gantar in predsednik vlade Anton Rop. Prvi pravi, da je zamenjavo izpeljal na svojo roko, drugi pa, da o tem ni nič vedel. Le kdo jima verjame? Ropovo sprenevedanje je verjetno posledica dejstva, da omenjena kadovska menjava v javnosti ni bila dobro sprejeta. Le zakaj bi menjali direktorja, ki podjetje uspešno vodi? Še celo predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič je bil kritičen do te menjave. Nedvomno v veliki meri držijo trditve prvaka opozicije Janeza Janše, da liberalna demokracija pred letošnjimi volitvami na pomembna mesta v podjetjih, ki so v večinski državni lasti, postavlja svoje zelo preverjene kadre, ker se boji, da bo izgubila oblast. K padanju podpore LDS so v veliki meri pripomogle tudi številne afere, ki smo jim priče v zadnjih letih. Slovenska investicijska banka, Zbiljski gaj, Orion in druge so močno omajale ugled vladajoče elite. Vse to se dogaja pod njihovo vladavino. In nobeni Izmed teh afer se ne pride do dna. Tu pa tam je podana kakšna ovadba, če pa le-ta pride Iz vrst opozicije, se izgubi v pisarnah generalne državne tožilke Zdenke Cerar. Zato ne preseneča, da ljudje počasi, a vztrajno povezujejo napake in lumparije, ki se dogajajo v naši državi, z vladajočo elito. Prej je ta počela, kar se ji je zahotelo, pa to ni vplivalo na njeno javno podobo, saj so mediji poskrbeli, da so stvari ostale prikrite. Na to kaže tudi dejstvo, da je liberalna demokracija na zadnjih in predzadnjih volitvah dobivala največ glasov v tistih predelih Slovenije (Prekmurje, Koroška, Zasavje), ki so razvojno najbolj zaostali za osrednjo slovensko regijo. Z nastopom Ropove vlade se je ta medijska kamuflaža začela razblinjati, saj Rop ne premore karizme svojega predhodnika niti potrebne avtoritete, ki bi jo na mestu predsednika vlade in največje vladne stranke nadvse potreboval. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da ima čedalje več ljudi dovolj arogantne in samodržne vlade, ki je po eni strani konservativna s številnimi omejevanji (preprečevanje pitja alkohola in kajenja), po drugi pa izrazito levičarska, saj kar naprej predpisuje nove davke (na primer nova podražitev avtomobilskega zavarovanja). Očitno je, da vladajočim maske padajo... Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 O kazalo Ustavnosodna presoja po slovensko Sodišče ni obrazložilo, zakaj takšno razlikovanje obeh primerov. 11 Kadrovanje po eldeesovsko 12 Veliki preobrat? 0 0 " 1 riri h-AN Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah se je Slovenska demokratska stranka močno približala liberalni demokraciji Vprašanje, ki se pri tem postavlja, je, ali gre le za trenutno razpoloženje volilcev ali pa že lahko govorimo o trajnejšem preobratu v slovenskem političnem prostoru. 15 18 Resnična rdeča Slovenija Vladno spanje, poslansko garanje Do vstopa Slovenije v Evropsko unijo nas ločita le še dva meseca, ki pa bosta, kot kaže, minila v znamenju sprejemanja evropske zakonodaje. Slovenija se je znašla v precejšnjem zaostanku, saj mora do 1. maja sprejeti še 48 zakonov, kar pomeni, da bodo poslanci prisiljeni sprejemati zakone na hitro in brez poglobljenih razprav. 20 Goljufije na kvadrat 22 Težave z možgani 31 Antisemitizem - evropska bolezen? 34 44 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Ivo Žajdela, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: DaneKostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. «■■■UMMMMHHjMHHHHHM gl Demokracija • 9/2004 Potem ko je bil antisemitizem navzoč skozi velik del evropske zgodovine in dosegel svoj vrh v nacističnem holokavstu, danes mnogi opozarjajo na vnovično oživljanje verbalnih in fizičnih napadov na Jude, njihove sinagoge in spomenike. Čeprav gre pri fizičnih napadih le za posamične incidente, ki so deležni splošne obsodbe, so predsodki o Judih danes precej razširjeni tako na desni kot na levi strani političnega spektra. Nekateri komentatorji ugotavljajo tudi povezanost odnosa Evrope do Izraela in antisemitizma. Resnica je na pohodu in bo zmagala Pogovor z dr. Antonom Stresom Resnica se v Sloveniji zelo počasi prebija na dan, toda tudi tukaj velja evangeljsko načelo, da nas bo samo resnica osvobodila. Ali pa slovenski pregovor, da ima laž kratke noge. Slovenska laž ima morda malo daljše noge kot kakšna druga, toda tudi te niso neomejeno dolge. Resnica je že na pohodu in bo zmagala. Gorenjske Planica je poletela Dolina pod Poncami je vnovič več kot uspešno gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. pogovor Popustljivost (Stran 8) Zmagovalca Eme 2004 (Stran 10) Več denarja za manj cest (Stran 14) Vroči dolenjski kostanj (Stran 24) Se daleč do popolnosti (Stran 26) Na krožniku podgane (Stran 28) Paesin: včasih smo znali samo peti (Stran 38) Pogled skozi objektiv (Stran 39) Kosovelov Ikarov sen (Stran 40) Jurij Vodovnik (Stran 42) Kurentov pozdrav pomladi (Stran 47) Pot domov (Stran 48) Pustnosobotna iskrica za misijone (Stran 58) Črne luknje -mit ali resničnost? (Stran 60) Kralj Matjaž (Stran 62) Kaj pomeni pojem spametovati se? (Stran 65) Milijardna gospodarska škoda Pogovarjali smo se s poslancem Slovenske demokratske stranke Brankom Kelemino. Ste predsednik parlamentarne komisije, ki ugotavlja odgovornost odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil za domnevno povzročeno gospodarsko škodo, ki naj bi nastala ob nakupu in prodaji električne energije v času odklopa Jedrske elektrarne Krško med letoma 1998 in 2001. Kakšne so dosedanje ugotovitve komisije? Preiskovalna komisija je bila na zahtevo 30 poslancev ustanovljena poleti leta 2001, njena glavna naloga pa je bila ugotoviti domnevno povzročeno gospodarsko škodo Sloveniji glede prodaje električne energije v času odklopa Jedrske elektrarne Krško med letoma 1998in2001. Vkomi-siji smo začeli zbirati dokumente in gradiva, v nadaljevanju pa opravili številna zaslišanja prič (petnajst) in tudi dve soočenji. Zaslišanje prič smo končali 21. 3. 2003. Po tem datumu smo intenzivno pregledovali vso dokumentacijo (več tisoč strani) in pripravljali osnutek poročila. V predlogu poročila, ki obsega slabih 50 strani (komisija ga zaradi zapletov v službah DZ ni obravnavala), je jasno zapisano, kje, kdaj in kdo je zaradi slabih poslovnih in političnih odločitev Sloveniji povzročil veliko gospodarsko škodo. Moja osebna ocena je, da je v tem obdobju bilo povzročeno za več kot 20 milijard tolarjev gospodarske škode. Velik del te škode so plačali potrošniki (gospodinjstva) prek dražje elektrike. Imamo dokumente, ki te navedbe potrjujejo. Ali lahko poveste, kdo je odgovoren za nastalo škodo? O imenih ne želim govoriti, ker komisija svojega dela še ni končala. So pa vsa imena v medijih že bila objavljena, ker je nekdo predloge sklepov že posredoval medijem. Lahko rečem, da so odgovorni predvsem tisti politični funkcionarji in direktorji, ki so v tistem obdobju zasedali pomembne položaje v vladi in javnih podjetjih. Znan je nedavni zaplet, ko pristojne službe državnega zbora komisiji za zaprto sejo niso pravočasno predložile potrebnega gradiva - šlo je za osnutek končnega poročila. Takrat ste dejali, da upate, da v ozadju tega niso kakšni drugi interesi. Menite, da ima kdo interes, da se delo komisije čim bolj zavlačuje in da na koncu ne pride do konkretnih sklepov? O tem ne dvomim. Ugotovitev preiskave ne bo mogel nihče ovreči, ker so kristalno jasne. Storjene so bile napake in zanje bo treba odgovarjati. Zato obstaja verjetnost, da so nekateri močno zainteresirani, da se delo komisije ovira in da komisija svojega dela ne bi končala pravočasno. Poročilo mora sprejeti še državni zbor in tega se najbolj bojijo. Menite, da bo poročilo sprejeto do konca tega mandata? Poročilo ima sicer naslov osnutek poročila, vendar je pripravljeno tako, da ga lahko komisija sprejme kot končno poročilo. Pričakujem, da bo aprilu letos poročilo sprejeto tudi v državnem zboru. S tem dejanjem bi bilo naše delo končano. Trdno sem prepričan, da je komisija opravila veliko in za Slovenijo koristno delo in da je bila njena ustanovitev potrebna in upravičena. Drži, da jeseni ne boste znova kandidirali za poslanca in zakaj ne? Res je. Kandidiral ne bom predvsem zato, ker končujem že drugi mandat v državnem zboru in menim, da je prav, da dam priložnost komu drugemu iz svoj ega volilnega okraja. Morda kakšni ženski. Tako sem se odločil že pred časom oziroma takoj po zadnjih volitvah. Priznam, da bom pogrešal poslansko delo. Sedeti tako visoko v politiki je res izziv. Kdor ima politiko rad in jo razume, je lahko tudi uspešen. Kaj bom počel po tem, še ne vem. Za šalo včasih rečem, da bom šel med novinarje. Predvsem zato, da bi pisal o resničnih dejstvih in ne o izmišljijah in lažeh, kot se to dogaja v večini provladnih medijev. Aleš Kocjan Inovativni Ropovi prijemi Čeprav je Okrajno sodišče v Ljubljani že drugič ugotovilo, da je sekretar na protikorupcijskem uradu Drago Kos, s tem ko je v času afere Vič-Holmec pridobil telefonske izpiske novinarja RTV Tomaža Ranča, kršil zakonodajo in njegove človekove pravice, Kos še vedno veselo vedri v protikorupcijskem uradu. Novo geslo Ropove vlade v boju s korupcijo se bo verjetno glasilo: S korupcijo nad korupcijo. Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 O tri pike... Šema V minulih nekaj tednih smo Slovenci znova doživeli tako rekoč vse hkrati. Bilo je valenti-novo, bil je pust in bila je Šema, pardon, Ema 2004. Le da tokrat ni bila več tako šemasta kot pred dvema letoma, ko so zmago slavili legendarni Ses-traki, ki so sicer zadnje čase nekoliko pozabljeni, toda njihova evrovizijska uspešnica je še vedno zelo privlačna. Očitno pa je privlačna tudi Miša M., ki se ji prav nič ne pozna, da ji je še pred nekaj leti, ko je komentirala prenos Evrosonga, po voščilu za lahko noč ušla malce neprimerna beseda, ki smo jo kasneje lahko slišali tudi v legendarnem lutkovnem gledališču. Saj res, boste rekli, zakaj pa niso organizirali Šeme, pardon, Eme v lutkovnem gledališču? Najem Gospodarskega razstavišča je namreč drag špas, če pomislimo na to, da je nacionalna RTV globoko v minusu, kar se financ tiče. Tudi plače zaposlenih (razen seveda generalnega direktorja) niso kdove kako visoke, zato je razumljivo, da so za svoj posel zaskrbljeni celo vbližnjem Bangladešu... Kakor koli že, Slovenija je dobila novega zmagovalca na Emi, to je duo Platin, ki bo lahko svoj izlet v Carigrad izkoristil tudi za poročno potovanje. Glede na to, da je lani zmagala Karmen Stavec, ki je bila prej že dvakrat osmoljenka Eme, letos lanska osmoljenka Alenka Godec ni nastopila in tako smo lahko do zadnje sekunde nestrpno čakali na izid. A glej ga, zlomka, tokrat se je zalomilo Nataliji Verboten, ki ji je nesramna žirija očitno prepovedala oditi v Carigrad. Je že tako, da volja ljudstva v Sloveniji nima velikega pomena, zato se vladajoča koalicija tudi tako otepa referendumov, sedaj pa ji grozi še javnomnenjski zlom. A volja ljudstva pri izbiri predstavnika za ev-rovizijsko popevko je vendarle nekaj drugega kot volja ljudstva v politiki. Če bi na Emi nastopila Lepa Brena in se predstavila s kakšnim pristnim srbskim napevom, bi, če bi veljali le glasovi ljudstva, brez težav zmagala. Je že tako, da pri telefonskem glasovanju nihče ne preverja, ali so vmes tudi glasovi izbrisanih. Sicer pa, ko smo že omenili finančni primanjkljaj nacionalne RTV, ostane vsaj ena tolažba - naslednje leto namreč ne bo treba zapravljati davkoplačevalskega denarja za Emo, ker je že itak znano, da bo naprej šla Natalija. Natalija gre naprej, bi naslednje leto bržkone prepevali Kreslin, Lovšin in Predin. Tudi za kakšen ples v maskah bi bilo škoda denarja, saj imamo v Sloveniji tako ali tako vsak dan pust in ne samo valentinovo, kot prepeva hrvaška skupina Magazin in zadnje čase tudi neka Mobitelova reklama. Le da Slovenci čedalje nestrpneje čakamo, kdaj bodo maske padle. Tu je že tudi pepelnica in predstavniki vladajočih strank se že posipajo s pepelom. Morda bi bilo res najpametneje, da bi jih na volitvah poslali na štiriletni post... Gašper Blažič "Ko bo v politiki več smelih žensk in manj moških komolcev, bo bolj racionalna." (Podpredsednica LDS Majda Sirca bi na poseben način uravnotežila politični prostor v Sloveniji.) "To je tako, kot da bi v svetovno gasilsko zvezo sprejeli piromana." (Janez Janša je s preprosto primerjavo pokazal, kaj pomeni, če boj proti korupciji vodi nekdo, ki je nezakonito prisluškoval novinarju in kot borec proti korupciji predstavlja Slovenijo v svetu.) "Če zadeve z izbrisanimi ne bomo rešili z ustavnim zakonom, se nam bo zataknila v grlu." (Predsednik SLS in zdravnik Janez Podobnik je spoznal, da je afera "izbrisani" nevarna za zdravje Slovencev.) "Jaz bi se celo ločil, če bi šla moja žena na-kupovat tja." (Najboljši sosed Zoran Jankovič je razširil definicijo skakanja čez plot.) "Vem, kje so smeti, vem, kje je hladilnik." (Goran Karan se v kuhinji zelo dobro znajde.) "Recimo, da se odločim za rokometašice Krima. Saj veste, če ena zboli, je druga takoj pri roki." (Aleš Štefančič iz skupine Prava stvar bi najbolj seksi Slovenko iskal tam, kjer obstaja rezerva.) "Sama recimo nimam medvedka, s katerim bi spala vse življenje." (Anja Tomažin v svoji postelji kronično pogreša plišaste igrače.) "Seveda bi bil raje kje drugje, kjer bi počel kaj bolj zdravega." (Notranji minister Rado Bohinc se ob koncu svojega mandata počuti že rahlo morbidno.) "Oíd boysi so gospodarstveniki, ki so prišli iz partizanov in imajo še danes položaje. Jaz sem iz partizanov prišel star tri leta in pol." (Predsednik uprave Save Janez Bohorič očitno ne sodi samo med oíd boye, ampak tudi med najmlajše partizane.) O Demokracija • 9/2004 v zgodbe LDS ie vedela za Orion modrosti tedna "V Rimu mu (nadškofu Rodetu, op. ur.) ne bo treba brati npr. Mladine, ki ga je vsa leta spremljala z odkritim sovraštvom in si privoščila na njegov račun npr. najbolj blasfemične naslovnice ter poster. Ne bo Janijev, Alijev, Juretov, Vladov, Rank, Borisov, Dejanov, Janezov in drugih novinarjev, ki bi, sklicujoč se na novinarsko svobodo, privoščljivo in zlonamerno pregriznili vsako njegovo besedo in dejanje, še preden bi izzvenelo do konca." (Odgovorni urednik Družine Franci Petrič) • •• "V nobeni od novonastalih držav na območju nekdanjih socialističnih kolosov (Sovjetska zveza, Jugoslavija, Češkoslovaška) ni bil nihče deležen tako obsežnega, lahko bi rekli totalnega izbrisa, kot ga je po obdobju po osamosvojitvi neodvisne Slovenije doživela tista skupina ljudi, ki je dejansko vzpostavila temelje slovenske državnosti." (Politik in publicist Branko Grims) Objavili neresnična dejstva Vrhovno sodišče je v zadevi Podobnik proti časopisu Mladina pred dnevi razsodilo v prid Marjana Podobnika. Tako bo moral tednik Mladina preklicati trditve, ki jih je objavil pred skoraj šestimi leti, daje Marjan Podobnik v začetku oktobra 1992 na sestanku direktorja Leka Metoda Dragonjo napeljal, da mu je dal 55.000 nemških mark za Slovensko ljudsko stranko. V članku je bilo med drugim navedeno, da je Podobnik Dragonji tudi obljubil, da bo v zameno za omenjeni prispevek uvrstil Metko Karner Lukač med kandidate za poslance državnega zbora. Prav tako bo morala Mladina preklicati trditev, da je Podobnik Dragonjo povabil, naj vstopi v Slovensko ljudsko stranko, da bo Metod Dragonja, če bo SLS v vladi, lahko tržni delež, ki so ga leta 1991 na slovenskem trgu imela jugoslovanska farmacevtska podjetja, nadomestil z Lekovimi izdelki in da je Marjan Podobnik enako pomoč obljubljal tudi Lekovemu konkurentu Krki iz Novega mesta. Sodišče je Mladini naložilo, da mora te trditve preklicati v roku 15 dni in da mora na svoje stroške objaviti uvod, izrek in obrazložitev sodbe, in sicer tudi v 15 dneh. Ali bo zadeva končana ali ne, bo odvisno od tega, kakšno potezo bo naredila Mladina, ki se lahko na odločbo vrhovnega sodišča pritoži. Za zdaj lahko glede na zadnjo izdano odločbo sodišča zapišemo, da je Mladina objavila neresnična dejstva. M. P. Sredstva za rezervni sklad V poštnih nabiralnikih so te dni lastnike stanovanj presenetile položnice v višini nekaj tisoč slovenskih tolarjev. Tisti, ki so položnico natančno prebrali, so lahko opazili, da je pod rubriko namen plačila zapisano, da gre za zbiranje sredstev za rezervni sklad. To ne pomeni nič drugega kot to, da bodo glede na nov stanovanjski zakon vsi lastniki stanovanj mesečno plačevati določen delež sredstev, ki se bodo porabljala za takšno in drugačno obnovo stanovanj. Višina sredstev, ki jo bodo mesečno plačevali lastniki stanovanj, je odvisna od tega, koliko je star stanovanjski blok. Za tista stanovanja, ki so mlajša od deset let, ne bo treba plačevati nič, za stanovanja, stara od 10 do 30 let, bo moral lastnik plačati 0,20 evra za kvadratni meter na mesec, za stanovanja, stara od 30 do 60 let, 0,25 evra mesečno in za stanovanja, stara nad 60 let, 0,30 evra mesečno. In kdo bo prejemnik teh sredstev? To bo upravnik stanovanjskega bloka. Pri tem se je že večkrat postavilo vprašanje o gospodarjenju z zbranim denarjem in nadzoru nad njegovo porabo. Slednjega naj bi imeli lastniki stanovanj, saj naj bi oni sprejemali načrt vzdrževanja stanovanjskega bloka. Ali bo res tako, bo pokazal čas. Plačevanje v rezervni sklad je obvezno in lastnikom stanovanj, ki se bodo hoteli temu izogniti, se lahko zgodi, da bodo ostali brez stanovanja, saj se bo le-to lahko prodalo in iz kupnine poplačalo dolg skladu. Pa še to. Če boste stanovanje prodali, denarja, ki ga boste vsa leta vlagali, ne boste dobili nazaj. M. P. V času od oddaje članka o goljufijah pri posojanju denarja v tisk (objavljen je na 20. in 21. strani tednika) smo prejeli odgovor Boštjana Penka, direktorja Urada za preprečevanje korupcije. Pojasnil nam je, da zaradi lastništva družb, kraja sedeža vseh družb in direktorjev teh družb urad ne dela razlike med družbama Orion in Pay consulting. Prve sume o nepravilnostih je urad zasledil takrat, ko je preučeval dokumentacijo v zadevi banke SIB. Urad je prejel prvo dokumentacijo decembra 2001 in januarja 2002, februarja 2002 pa so se prizadeti v javnih medijih že pritoževali nad informacijo, da urad preučuje prejeto gradivo v zvezi z banko SIB in JP Energetika. Penko je pojasnil, da so se pri obravnavi SIB na urad obrnili komitenti te banke, ki so bili sočasno (oz. kasneje) stranke družb Orion in Pay consulting. Urad je prejel tolikšno število prijav, da je iz "tipskih vzorcev" oz. zaradi njihovega skupnega imenovalca presodil, da gre za zadeve sistemskega pomena. Zato je zadeve preučil in izdelal več analiz oz. poročil ter jih izročil organom pregona. Večjih pristojnosti urad nima. Penko je še odgovoril, da na uradu niso prejeli podobnih primerov, v katerih bi bile udeležene druge družbe, podobne družbama Orion in Pay consulting. Iz vsega je torej razvidno, da so bile pristojne službe v državi (vključno z vladajočo stranjo) o početju Oriona in Pay con-sultinga seznanjene že pred časom in da je zdajšnje "presenečenje" vladajoče LDS nad tem početjem le navidezno, odgovori vladnega predsednika Antona Ropa pa pesek v oči ogoljufanim državljanom. V. K. Boštjan Penko, direktor Urada za preprečevanje korupcije, je pristojne o nepravilnostih v družbi Orion seznanil že pred dvema letoma. mm anmm 1 SL^ - Á m S m~ 1 « Največ bodo plačevali lastniki starih stanovanj. Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 O pro&contra Birokratska elita Podatki o plačah nekaterih vodil nih v državnih javnih zavodih, ki so jih pred kratkim objavili nekateri mediji, so razkrili vso zgrešenost in apatičnost predvsem Drnovškovih in tudi zadnje Ropove vlade pri reševanju te problematike. Podatki so namreč pokazali, da plače direktorjev v nekaterih javnih zavodih krepko presegajo slovensko povprečje, nekateri med njimi pa imajo celo plače, ki presegajo plačo predsednika vlade Antona Ropa. Rekorderka med njimi je zagotovo direktorica Psihiatrične klinike Ljubljana - Polje, katere mesečna brutoplača znaša kar 2,6 milijona tolarjev. Da bi si laže predstavljali, koliko je to, uporabimo primerjavo, ki jo je v poslanskem vprašanju premierju Ropu v ponedeljek uporabil poslanec SMS Ivan Stamberger. Direktorica psihiatrične klinike v enem mesecu zasluži toliko, kot delavec v tovarni s povprečno plačo zasluži v dveh letih, oziroma toliko, kot delavec z zajamčeno plačo zasluži v štirih letih, ali drugače, direktorica psihiatrične kli- direktorjem javnih zavodov, so si kupovale njihovo pripadnost in lojalnost, hkrati pa so s širokogrudnim zaposlovanjem v državni upravi vzdrževale socialni mir in si kupovale volilne glasove za naslednje volitve. Kaj je namreč lepšega, kot da veš, da boš na naslednjih volitvah dobil glasove tistih, ki te volijo samo zato, ker vedo, da ne boš naredil nič takšnega, da bi se jim bilo treba naslednja štiri leta bati Nekdanji predsednik države Milan Kučan se je v nedeljskem intervjuju na HTV vnovič zavzel za umik Slovenske vojske s Trdinovega vrha. Kasneje se je njegovemu stališču v veliki meri javno pridružil tudi slovenski obrambni minister Grizold. V luči dejstva, da mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško še zdaleč ni rešeno, te izjave niso le nespametne, temveč celo škodljive za Popustljivost ski zemlji. Če se bomo umaknili s Trdinovega vrha, medtem ko bodo Hrvatje še naprej okupirali štiri naše zaselke, bomo izpadli kot največji bebci. Naslednji mejni sporazum bo zavoljo tega za Slovenijo še slabši od prejšnjega, saj bomo izgubili še en pogajalski argument. Zaradi zmanjšane pogajalske moči bo tudi možnost, da si povrnemo zaselke ob Dragonji in dosežemo ugod- Ker mejno vprašanje še zdaleč ni rešeno, te izjave niso le nespametne, temveč škodljive za Slovenijo. za službo. Najbolj problematično pri takšni politiki pa je, da ima kratkoročne in dolgoročne posledice. Dejstvo je namreč, da je v Sloveniji razmerje med plačami v javnem sektorju eno najvišjih in da je Slovenija zaradi enor-mnega zaposlovanja v državni upra-vivzadnjihletih ena najbolj zbirokra-tizirnaih držav na svetu (na slednje nas opozarja tudi Evropska zveza), vse to pa seveda plačujemo davkoplačevalci. V odgovoru na poslansko vprašanje, zakaj vlada dopušča tako velike razlike v plačali, se je premier Anton Rop na seji državnega zbora v pone- Slovenijo. Po eni strani kažejo notranjo neenotnost slovenskih pogledov na reševanje mejnega vprašanja, medtem ko zna hrvaška politika vedno izkazati enotnost, kadar gre za vprašanje državnih mej. Toda še mnogo bolj kot izpodbijanje stališč lastne države bi bil škodljiv dejanski umik s Trdinovega vrha, kolikor bi do njega dejansko prišlo. V času, ko meja še ni dokončno zakoličena, bi s tem močno poslabšali svoja pogajalska izhodišča. Zame ni dvoma, da bi moral Trdinov vrh pripasti Sloveniji. Toda četudi bi ob raz- Vlada z zaposlovanjem v državni upravi vzdržuje socialni mir in si kupuje volilne glasove. nike državo v enem letu stane toliko, kot delavec z zajamčeno plačo ne zasluži v svoji celotni delovni dobi. Takšne primerjave se zdijo skoraj neverjetne, a so resnične, predvsem pa so odraz dosedanje vladne politike na področju plačne in zaposlitvene politike v državni upravi. Dejstvo namreč je, da nobena od Drnovškovih vlad in ne zadnja Ropova niso nikoli znale ali hotele poseči ne v razmerja plač v javnem sektorju ne v enormno zaposlovanje v javni upravi, kije prav tako velik problem. Razloga za to sta predvsem dva. S tem ko so vlade LDS in ZL mirno dopuščale enormne plače deljek izgovoril, da so plače tako visoke zato, ker naj bi sijih nekateri preveč izplačali. To naj bi zdaj vrnili, sredi leta pa naj bi začel po Ropovih besedah veljati nov zakon o plačah v javnem sektorju, ki bo razmerja med najnižjo in najvišjo o plačo omejil v razmerju 1 proti 10. Vse bi bilo lepo in prav, če bi Rop tudi pojasnil, zakaj je vlada z zakonom čakala tako dolgo in zakaj bo proti direktorjem javnih zavodov ukrepala šele sedaj, ko so se njihove plače pojavile v javnosti, čeprav so ji plače direktorjev zagotovo že dolgo znane. Na to vprašanje Rop verjetno nima odgovora. Aleš Kocjan mejitvi po najbolj črnem scenariju ta del ozemlja prepustili Hrvaški, to nikakor ne pomeni, da morajo slovenski vojaki odditi že sedaj. V tem primeru bi namreč Slovenija dobila še manj. Politika, še posebej določanje mej, je pač barantanje, in če nekaj daš, moraš za to tudi nekaj dobiti. Kolikor bi se Slovenska vojska umaknila s Trdinovega vrha, bi se morala hrvaška policija odpovedati nadzoru nad slovenskimi zaselki ob Dragonji, ki si jih je hrvaška država prisvojila povsem neupravičeno, in odstraniti mejni prehod v Sečovljah, ki so ga Hrvatje zgradili na sloven- no razmejitev v Piranskem zalivu, še toliko manjša. Tudi sicer so na te zaselke vsi kar pozabili. Hrvaška na prisvojenem ozemlju nemoteno izvaja politiko "izvršenega dejstva". Slovenija bi morala temu vseskozi oporekati in poudarjati svoje pravice do tega koščka Slovenije, vendar tega ne počne. Zaradi te popustljivosti se bojim, da bodo zaselki, ki so bili vedno del slovenskega ozemlja, ob dokončni razmejitvi resnično prepuščeni Hrvaški. Nihče me ne bo prepričal, da je zaradi skorajšnjega vstopa v EU in Nato slovenska navzočnost na Trdinovem vrhu nepotrebna ali celo moteča. Članice EU so že večkrat pokazale, da se z mejami ne gre šaliti, kot to radi počno nekateri slovenski politiki. Samo spomnimo se Velike Britanije in Falklandskih otokov ali še dokaj svežega primera Španije in Pe-teršiljevega otoka. Pri vsem skupaj ne gre za nikakršno politično ali ideološko stališče do neke izjave samo zato, ker jo je izrekel nekdanji predsednik države, gre edinole za enega temeljnih nacionalnih interesov - ozemeljsko celovitost. Ozemlje Slovenije se je v preteklosti že prevečkrat skrčilo, zato si ne moremo privoščiti nobene lahkomiselnosti ali darežljivosti več. Denis Vengust 0 Demokracija • 8/2004 kolumna Mag. Klemen Jaklič S primerjalno analizo prakse vodilnih ustavnih sodišč lahko izluščimo nekatere zakonitosti instituta ustavnosodne presoje, ki so nujni pogoji korektnega ravnanja tovrstnih sodišč. Eden takih je pristop k sojenju, ki temelji na vnaprejšnjem definiranju nivoja strogosti ustavnosodne presoje sodišča glede na to, za katerega izmed kontekstov neke pravice gre. Tako bo v nekaterih kontekstih sodišče presojalo akt državnega organa zelo strogo, kar v praksi pomeni. da bo samo odločilo o primernosti akta in ga v primeru stroge presoje v praksi skoraj vedno spoznalo za neustavnega. Nasprotno bo ustavno sodišče pri zadržani presoji prepustilo zelo široko polje proste presoje državnemu organu, katerega akt presoja, kar v praksi vodi do tega, da je pri zadržani presoji ustavnega sodišča akt skoraj gotovo spoznan za ustavnega. Pri takšnem pristopu k sojenju je ponavadi v precejšnji meri predvidljivo, kdaj bo sodišče izbralo ta in kdaj oni nivo strogosti presoje in Ustaunosodna presoja po naše zakaj, saj je namen sodišča prek vseh preteklih primerov vnaprej definirati kontekste, ki naj vodijo do te ali one izbire. Temu nasprotni sistem ustavnosodne presoje je sistem t. i. ustavnega sojenja ad hoc, v katerem se sodišče osredotoči samo na primer pred seboj, odloči samo o njem in ne obrazloži, zakaj je stopnja strogosti uporabljene presoje v tem primeru drugačna kot v podobnih drugih primerih. V sistemu sojenja "ad hoc" - drugače kot pri prej opisanem sistemu - ni mogoče predvideti, kako bo sodišče razsodilo primer, vse dokler ne razglasi odločitve. Pri korektnem načinu sojenja, ki zavrača sistem "ad hoc", mora ustavno sodišče prek posameznih pravic oziroma tipiziranih kontekstov, v katerih se posamezna pravica pojavlja, vnaprej določati potek meje med strogo in zadržano presojo. Določiti mora torej mejo, ki loči polje proste presoje zakonodajalca od polja, ki ga varuje sodišče. Pri tem nista dovolj samo napoved sodišča, da bo v primeru pred seboj uporabilo strogo ali zadržano presojo, in sledeča realizacija napovedane stopnje presoje. Bistvo je namreč, da sodišče razloži, zakaj bo v skupini podobnih primerov pri nekaterih odločalo tako (npr. strogo in bo samo odločilo o vsebini) in zakaj pri drugih drugače (npr. zadržano in bo vsebino odločitve prepustilo zakonodajalcu). Ti vsebinski razlogi morajo biti taki, ki gredo prek konteksta konkretnega primera, in morajo biti v veliki meri sposobni tvoriti vnaprej (t. j. v večini prihodnjih podobnih primerov) spoznavni potek meje med poljem ustavnega sodstva in poljem drugih državnih organov po posameznih tipiziranih kontekstih neke pravice. Definiranje takšne meje je bistvo instituta ustavnosodne presoje, ki ga ustavnemu sodišču prek več načel nalaga ustava sama. V takšnem sistemu sojenja je, prvič, pravna varnost visoka, saj se precej zanesljivo lahko napove, kdaj bo sodišče uporabilo strogo, kdaj vmesno in kdaj zadrža- no presojo in kaj bodo v konkretnem omenjene presoje pomenile. Drugič, v tako predvidljivem sistemu je politična diskrecija posamičnega sodnika zmanjšana na primerno mero. To ne velja za sistem "ad hoc". Pri slednjem je onemogočen konstitutivni element ustavnosodne presoje, to je sodnikovo samoome-jevanje vnaprej in prek svojih lastnih preteklih sodb (t. i. judicial self-restraint) , saj je vsakokrat znova mogoče "stehtati" okoliščine konkretnega primera po osebni ideološki potrebi posamičnega sodnika. Sodnika nič ne omejuje in lahko v podobnih primerih prav nasprotujoče si prikrojuje svojo pristojnost odločanja, s tem pa odločitev samo. Tretjič, le sistem, ki ni "ad hoc", omogoča dejansko delovanje načela delitve oblasti, ki je vsaj približno lahko spoznavno vsem državnim organom (vključno s sodiščem). Le v takem sistemu se pravo lahko vsaj približno loči od politike, saj se le v takem sistemu vnaprej vsaj okvirno ve, katera področja so v pristojnosti ustavnega sodstva oz. prava (t. j. stroge presoje) in katera v polju proste presoje zakonodajalca, vlade oz. politike (t. j. zadržane presoje). Od tod nujnost vnaprejšnjega ustavnosodnega definiranja poteka meje med strogo in zadržano pre- definiranja razlogovza različne stopnje presoje, ki jih uporablja v sicer istovrstnih primerih. Nasprotujoče si odločenih primerov tako v sicer ne dolgoletni praksi našega ustavnega sodišča kar mrgoli, s tem pa sodišče samo krha svojo legitimnost. Po mojem mnenju je na ta ustav-nosodni problem, ki ga pri našem sodišču opazujem že dolgo, najlepše opozoril poslanec France Cukja-ti. Na eni nedavnih sej o "izbrisanih" je razložil, da so v primeru "izbrisanih" sodniki odločali s strogo presojo in spoznali protiustavnost stanja ter naložili izdajanje odločb. Hkrati so sodniki v primeru poprave krivic povojnega nasilja (kjer zakon diskriminatorno ne dovoljuje poprave tistim, ki so bili žrtve partizanskega nasilja, obratno pa dovoljuje) posegli z zadržano presojo in ohranili predpis kot povsem ustaven, saj naj bi po zadržani presoji odločanje o tej pravici sodilo v polje proste odločitve zakonodajalca. Pri tem sodišče ni obrazložilo, zakaj takšno razlikovanje obeh primerov, ki bi narekovalo tako radikalno različni stopnji ustavnosodne presoje in posledično tako nasprotujoča si izida obeh sodb. Poanta poslanca Cuk-jatija je zadetek v polno. Tu preprosto ni ustavnopravnega protiargu-menta. Lahko bi našteli goro tuje li- Pri tem sodišče ni obrazložilo, zakaj takšno razlikovanje obeh primerov, ki bi narekovalo tako radikalno različni stopnji ustavnosodne presoje in posledično tako nasprotujoča si izida obeh sodb. sojo po posameznih tipiziranih kontekstih neke pravice in ne samo "ad hoc tehtanja vseh okoliščin" konkretnega primera, ki bi rabilo samo odločitvi v konkretnem primeru. Takšna usmerjenost sojenja je bistvo pravilno razumljenega instituta ustavnosodne presoje, kot so ga sprejela zahodna ustavna sodišča. Vendar pri nas žal (še) ni tako. Pri večini naše ustavnosodne judi-kature gre za odločanje "ad hoc", ki se velikokrat omejuje samo na konkretni primer, brez vnaprejšnjega terature in sodb tradicionalnih ustavnih sodišč, ki so se že davno distancirale od pristopa "ad hoc" k ustavnosodni presoji, ki ruši prej opisana načela korektnega ustavnega sojenja. Zal je primer, ki ga je navedel poslanec, samo aktualni incident sicer širše tovrstne ustavnosodne prakse pri nas in že skoraj ironično je, da so pri tako klasični ustavnopravni temi poslanci tisti, ki delijo dejansko upravičene kritike ustavnim sodnikom. Vsaj pri ustavnih temah naj bi bilo ponavadi obratno. Demokracija • Četrtek. 26. februarja 2004 O razkritje Ime in priimek? Diana Lečnik in Simon Gomilšek. S čim se preživljate? Izključno z glasbo! Kako bi označila svoj značaj? Diana je zelo redoljubna, jaz pa malo manj, ampak Sta bogata? S smehom, dobro voljo in karitativnimi pristopi. Verjamete v Boga? Bog ima za vsakega od naju individualen pomen, v katerega se posebej ne poglabljava. Kje sta se spoznala? V Nemčiji na koncertnem odru. Kdaj je nastal Duo Platin? Pred dobrimi tremi leti. Kje je bil vajin prvi skupni nastop? Na nizozemski meji. Katero od svojih lastnih pesmi najraje prepevata? Odvisno od priložnosti, vsaka ima svoj pomen in razpoloženje. Kateri je vaš največji življenjski uspeh? Ta čas zmaga na Erai in to, da sva lahko skupaj tako poslovno in zasebno. Kaj pričakujeta od tekmovanja na Evroviziji 2004? Eno so želje, drugo pa so pričakovanja tako kot že na predizborih. Dan, ki bi ga najraje izbrisala iz življenja? Mogoče še pride. Vajino najljubše dnevno opravilo? Počasen in obilen zajtrk. Zmagovalca Eme 2004 Skriti kotiček? . . DIANA LEČNIK IN SIMON GOMILŠEK Zasebno stanovanje m Zavcarjev vrh pri Vidi. Hobiji? Diana ima majhen fitnes, jaz pa motokros in smučanje na vodi. Recept za premagovanje žalosti? V center Bachus greva na poseben kos čokoladne torte. Najljubša jed? Diana — danes ... špinača, Simon — vse, kar obstaja. Sanjske počitnice brez omejitev ... Mogoče še pridejo. Katero pijačo obožujete? Mehiški koktajli. © Demokracija • 9/2004 naslovna zgodba Kadrovanje po eldeesovsko Pretekli teden je nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki je v večinski državni lasti, z mesta predsednika uprave soglasno razrešil Petra Graška. Razlog za razrešitev naj bi bil v ekonomskih in poslovnih razlogih pa tudi v različnih pogledih na način in izvajanje strategije, kadrovska in organizacijska vprašanja družbe. Leonardo F, Peklar, predsednik nadzornega sveta, je dejal, da so "Graška razrešili zaradi konceptualne neusklajenosti pri konceptu vodenja Telekoma, predvsem v luči vstopa v Evropsko zvezo in nekaterih tehnoloških rešitev pa mogoče tudi strukturalnih". Sama strategija razvoja Telekoma naj ne bi bila sporna in je ocenjena pozitivno. Menda naj bi šlo samo za razliko v mnenjih, na kakšen način uresničevati sprejeto strategijo, do razrešitve pa naj bi bilo prišlo sporazumno. Grašku pripada 24 mesečnih bru-toplač odpravnine, kar po nekaterih podatkih znaša približno 30 milijonov tolarjev. Nadzorni svet je istega dne sprejel tudi odpoved Mirana Krambergerja, direktorja Siola, podjetja, ki je v 100-odstotni Telekomovi lasti, za vršilca dolžnosti pa je do nadaljnjega imenoval Matevža Turka, vodjo tehničnega področja v Siolu. Do imenovanja nove uprave Telekom Slovenije vodi podpredsednica uprave Darinka Virant, a stolček naj bi se majal tudi njej. Za novega predsednika uprave je nadzorni svet imenoval Liborja Vončino, potrdili pa naj bi ga na seji 1. marca, medtem ko je za nova člana uprave imenoval Dušana Mitiča in Matijo Vojska. Poslovni izidi zelo ugodni Nadzorni svet je obravnaval tudi poslovne izide družbe v letu 2003 in jih ocenil pozitivno. Telekom je po nerevidiranih izidih lani zmanjšal zadolženost družbe kar za 11,2 milijarde tolarjev, skupno dodano vrednost pa povečal s 24,7 milijarde na 30,6 milijarde tolarjev. Povečala se je tudi dodana vrednost na zaposlenega in je ob koncu leta 2003 znašala 11,3 milijona tolarjev, medtem ko je leto prej znašala 8,5 milijona tolarjev. Lani je Telekom skoraj podvojil čisti dobiček družbe (s 5,5 milijarde tolarjev na dobrih 11 milijard tolarjev). Pri tem je pomemben podatek, da je Grašek lani za razne oglaševalske akcije bistveno znižal stroške. Namesto 3,2 milijarde tolarjev je za ta namen "zapravil" le 800 milijonov tolarjev. Poleg tega se je Grašek zavzemal za uvrstitev delnic na organizirani trg vrednostnih papirjev (na borzo), vendar vladajoča elita v to ni privolila. Bolj kot to ji je ugajalo trgovanje z delnicami Telekoma na sivem trgu. Politična zamenjava Četudi so poskušali vsi vpleteni, vključno z Graškom, ki je sicer priznal, da mu je LDS politično blizu, prikazati, da gre za "navadno" zamenjavo, se glede na dobre poslovne izide in Graškovo dobro zastavljeno strategijo ve, da ni tako. To so potrdili tudi predstavniki nekaterih političnih strank. Janez Janša, predsednik največje opozicijske stranke, je že na dan zamenjave poudaril, da gre za politično kadrovanje, ki je škodljivo za državo, vladajoča koalicija pa je s tem presegla vse meje. Posebej je izpostavil uradni razlog za Graškovo zamenjavo, ki je po njegovih besedah žaljiv. Poudaril je še, da do takšnih razrešitev in do političnega kadrovanja nasploh ne bi prihajalo, če bi vladajoča koalicija lani sprejela predlog koalicije Slovenija, ki je zahtevala, da bi bila tretjina članov nadzornih svetov v državnih podjetjih iz opozicijskih vrst, V zvezi s političnim kadrovanjem je Janša posebej izpostavil predsednika sveta LDS Gregorja Golobica, ki naj bi bil v pogovoru za enega izmed slovenskih dnevnikov priznal, da je bil glavni "kadrovnik" med tranzicijo, prav tako je v pogovoru za dnevnik Finance že januarja napovedal to potezo in navedel celo ime človeka, ki bo zamenjal Petra Graška. Dodajmo, da Golobic ta čas ne zaseda nobene uradne vladne funkcije, glede na vse njegove napovedi pa je očitno, da se bo scenarij, ki si ga je zamislil, uresničil do konca. Po Janševih besedah gre pri vsem skupaj za verigo, v katero je vpet tudi Golobič. Slednji je namreč zaposlen v podjetju Ultra Zagorje, ki ima glavne posle sklenjene s hčerinskima podjetjema Telekoma (Siol in Mobitel). Vse to naj bi kazalo način, ki ga pri kadrovanju in zasedanju najpomembnejših funkcij uporablja koalicija, še posebej LDS. Na Janševe besede se je seveda nemudoma odzval Gregor Golobič in očitke o političnem kadrovanju v Telekomu zavrnil. V času zasedanja nadzornega sveta naj bi bil s sinom na rekreaciji in telefonsko nedosegljiv. Sam naj ne bi bil na noben način povezan z Graškovo zamenjavo. Znova pa je zavrnil zahteve opozicije, da bi morala leta imeti v nadzornih svetih javnih podjetij sorazmerno moč glede na število poslancev. Vida Kocjan Minister za informacijsko družbo Pavle Gantar je kljub uspešnemu vodenju Telekoma odstavil predsednika uprave Petra Graška. V Telekomu je šlo izključno za politično kadrovanje, ki ga ne bi bilo, če bi tretjino nadzornih svetov sestavljali člani, ki bi jih predlagala opozicija. Ti bi lahko preprečili namero LDS, da še pred volitvami zasede vse ključne položaje v največjih gospodarskih podjetjih. Janša je opozoril, da ima tisti, ki obvladuje Telekom, Siol, Petrol, Krko, Istra-benz in podobna podjetja, v državi večjo moč, kot jo ima večina v državnem zboru. Politična zamenjava v vrhu Telekoma je škodljiva za državo, vladajoča koalicija pa je s tovrstnim kadrovanjem presegla vse meje. Demokracija • Četrtek. 26. februarja 2004 esedah velikodušen človek. Če je imel dedek kakšno napako, je bilo to pomanjkanje pripravljenosti za pogovor, saj ni imel nikakršne želje po brezkončnih debatah. Mrzlica denga InfekcijsJca tropska mrzlica denga - gre za bolezen, ki jo prenašajo komarji in je z vso močjo spet izbruhnila v Indoneziji, je od januaija zahte- vala že 169 človeških življenj. V 31 indonezijskih pokrajinah pa se zdravi že več kot 8.000 ljud. I,etos se je število okuženih v primerjavi z lanskim letom podvojilo, smrtnost pa je dvo-odstotna, medtem ko je bila lani enoodstotna. Ob takem poslabšanju stanja se je indonezijskim zdravstvenim strokovnjakom začelo postavljati vprašanje, ali ne gre morda za nov tip virusa, zato so k sodelovanju pozvali več biologov iz vse države. Sicer pa to akutno virusno bolezen, ki se na indonezijskem otočju pojavi vsako leto v deževnem obdobju, prenaša komar. Ustrezno ministrstvo je za boj proti komar-ju-prenašalcu bolezni namenilo 1,2 milijona dolarjev. Ta čas pa se oblasti v Džakarti proti temu insektu bojujejo z zapraševanjem območij. Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 @ Sladko presenečenje Neka tovarna čokolade v južni Kitajski je naredila najbolj roman tično darilo, kar jih lahko dobi ženska - največjo čokoladno bonboni ero na svetu. Ta bonboniera tehta skoraj dve toni, velika pa je 5,7 krat 3,3 metra in visoka 60 centimetrov. Vsebuje vsega 17 čokoladnih bombonov, srčkov, ki pa so seveda preveliki samo za ena usta. Tovarna čokolade v ^Mrj?* južnokitajski pokrajini Guangdong že upa, da se bo vpisala v Guin- - Mi? nessovo knjigo rekordov. A * ,. M^- JBLW AVVENIRE THE TIMES LIBERATION THE GUARDIAN Cena za znanje V ospredje čedalje bolj prihaja vprašanje tako imenovane intelektualne lastnine. Znanje je vredno vse več in pravice avtorja so deležne čedalje več razprav in celo sodnih procesov in drugačnih pregonov. Toda kakšne meje ima prost pretok informacij? Če je skoraj vsem popolnoma jasno, da dobrine, ki jih vsak dan uživamo in pridobivamo, niso prvenstveno posledica kapitala naših dedov, ampak dediščina njihovega znanja, se le malokdo zaveda, da problem znanja v dobi kiberneti-ke ni popolnoma nič drugačen, kot je bil zemljiški problem v 17. in 18. stoletju. Kdor ima namreč znanje, se mu na široko odpirajo možnosti za kopičenje, še vedno pa ga omejujejo pravila stare sorte, ki so nastala v popolnoma drugačnih kontekstih, kot je današnji. Ali je prav, da se znanje vrednoti enako kot gmotna dobrina? Znanje je bolj kot ne absolutna pravica človeka, zato bi ga bilo treba obravanavati drugače kot materialno lastnino. Razredi po sposobnostih Kaže, da bodo v ne tako daljni prihodnosti otroke v britanskih šolah v razrede razporejali po intelektualnih zmožnostih in ne po starosti. Ta sprememba naj bi prinesla večjo učinkovitost izobraževanja, hkrati pa se postavlja vprašanje diskriminacije. Intelektualne zmožnosti so namreč v različnih starostnih obdobjih odvisne od različnih dejavnikov. Kljub temu britanska vlada v celoti podpira ta predlog, saj meni, da bo izobrazba tako dostopna mladini glede na njene resnične potrebe. Poleg tega se obetajo spremembe v ocenah znanja in zrelosti, saj bo test razdeljen na štiri ravni, te pa ne bodo več vezane na starost mladostnikov, ki je sedaj 16 let. K testu bodo že leta 2011 lahko pristopili vsi mladostniki, stari od 14 do 19 let. Sedanja delitev učencev na razrede po starosti naj bi vodila le k delitvi v razredih na tiste učence, ki ne dohajajo programa, in na tiste, ki so bolj intelektualno sposobni. Kdo ve, ali bo nova porazdelitev kaj bolj pozitivno vplivala kot sedanja. Evropa in antisemitizem Udeleženci seminarja evropske komisije in Svetovnega judovskega kongresa v Bruslju, ki se ga udeležujejo mnogi vidni predstavniki krščanstva, judovstva in tudi islama, bodo poskušali zmanjšati napetost med Evropo in Izraelom in ustaviti širjenje antisemitizma. Seminarje bil organiziran na pobudo Romana Pro-dija, ki želi prepričati judovsko skupnost, da današnja Evropa ni Evropa iz leta 1930. Na vprašanje, ali je Evropa na pragu novega vala antisemitizma, pa je vseeno težko odgovoriti. Napetost so namreč povečale tudi izjave ameriških uradnih oseb. Odnosi med Evropsko skupnostjo in judovskimi organizacijami so se pokvarili tudi po objavi izidov ankete, ki je bila izvedena po naročilu statistične službe Evropske zveze. Pokazali so namreč, da ima večina vprašanih Izrael za veliko grožnjo za mir po vsem svetu. Evropski judovski kongres je še posebej obsodil to, da niso bili objavljeni izidi druge raziskave, ki je pokazala vlogo muslimanske skupnosti pri krepitvi antisemitizma. Sezonska ura Znanstveniki so odkrili mehanizme, ki v organizmu vključujejo sezonsko uro. Za zdaj samo pri ovcah, vendar bo odkritje igralo pomembno vlogo pri razumevanju, zakaj se nekateri ljudje pozimi redijo in so v depresiji. Tako imenovana sezonska ura vpliva na razpoloženje, apetit, predelavo hrane in na energijo, ki jo organizem pridela iz hrane. Ljudi s porušenim duševnim ali telesnim zdravjem zaradi letnih časov bi se morda dalo zdraviti z visokimi odmerki svetlobe v posebnih prostorih, v katerih bi posnemali svetlo pomladno ali poletno jutro. Dolgo je že znano, da v človeškem organizmu obstajajo geni, ki delujejo kot biološka ura, s pomočjo katere čutimo lakoto, zaspanost ali pa nas zbudi. Odkrili so tudi, da so sezonske duševne motnje na molekularni ravni povezane z dolžino dneva oziroma noči. Že posamezniki sami pri sebi lahko pri natančnem opazovanju svojega počutja opazijo, da so dostikrat slabe ali dobre volje smo zaradi mračnega ali svetlega dneva. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. -j j Cl ica Maju - um mm\(i - jjtv] jjjgssc iinapJaBuu! Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in datum rojstva: ulica:__ kraj, poštna šl: pošiljati začnite dne: datum: ; naročnika: Davčni zavezanec: Qda □ne cena: 550 SIT Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak © Demokracija • 9/2004 tujina Seminar o antisemitizmu je potekal \ Bruslju 19. februarja Evropska bolezen? Potem ko je bil antisemiti- Devetnajstega februaija je evropska lema, ni pa se strinjal s primerjavami z nacis- leta poudaril, da do incidentov v da- zem navzoč skozi velik del komisija v sodelovanju z Evropskim ju- tičnimi časi. Menil je, da bi bilo primerjanje našnji Nemčiji sicer prihaja, vendar evropske zgodovine in dovskim kongresom in Evropskim sedanjih razmer z nadstičnimi časi žaljivo za prav odzivi nanje kažejo, da so se stvari dosegel svoj vrh V nacistič- kongresom rabinov v Bruslju organizi- žrtve holokavsta. Ne glede na to so se vsi bolj medtem spremenile na bolje. Nem- nem holokavstu danes rala seminar, na katerem naj bi posku- ali manj strinjali, da je treba ukrepati. Če veči- ški poslanec, ki je nedavno primerjal šali ugotoviti, kako razširjen je v Evropi na ne govori o problemu antisemitizma ali ga Jude z nacisti, je bil deležen vsesploš- mnogi opozarjajo na £no oživljanje verbalnih in fizičnih napadov na vnovično oživljanje verbal antisemitizem in kako se mu upreti. Po ignorira, "se to konča z umorom", je poudaril nih obsodb, njegova lastna stranka pa pričakovanju ni na seminarju problema nemški zunanji minister Joschka Fischer. ga je izključila iz svojega članstva. j „^ . . nihče zanikal, glede tega, kakšne so da- Neposredne primerjave z Evropo tridese- u e, nji ove Sinagoge m nes njegove dejanske razsežnosti, pa so tih let res niso povsem utemeljene, saj sta Ev- Od neonacistov do islamskih spomenike. Čeprav gre pri sj bili udeleženci nekoliko manj enotni. ropa in svet danes vsekakor drugačna. Dru- skrajnežev fizičnih napadih le za gačenjeantisermtizemindragačnisotudiod- In vendar je vprašanje, ali je ev- posamične incidente, ki SO Približevanje nacističnim časom? živi uradnih oblasti nanj. William Wolf, eden ropski antisemitizem danes res ome- deležni splošne obsodbe, Nobelov nagrajenec Elie Wiesel, ki od rabinov v Nemčiji, je tako konec lanskega jen samo na posamične incidente red- so predsodki o Judih danes je antisemitizem označil kot "evrop- A ^kSSlBHMI ^ ekstremistov> ki jih "ozaveščena precej razširjeni tako na sko bolezen", je v dramatičnem nasto- ' ft IMfOPWII večina" potem enotno obsodi. Vse- desni kot na levi strani Pu poudaril, dajudovske skupnosti po ÊÈÊKt " ^JÊÊbLtàlm9 kakor lahko ugotovimo, da sok anti- političnega spektra Evropi živijo v strahu in da se nekateri fl^E^ semitizmu danes nagnjene med seboj Nekateri komentatorji njih "ne sprašujejo več, ali naj se " V/^IHMF ^^f ^Ê^S^ÂjA precej različne skupine. Klasični zago- ugotavljajo tudi povezanost odsdij°> ^ kdai nai se odselijo". JM~ vomManfemitskeideologijepodru- Med ostrejšimi je bil tudi nastop ame- ^jfe gi svetovni vojni so različni neonacis- zi Rockwella Schnablla, ki je izjavil, da J^ ^^LflHP ^ so Judje samo ena od osovraženih se antisemitizem približuje stopnji, ko '^^^^^^HBk skupin, saj na svojo črno listo uvršča- bo tridesetih let jo tudi odnosa Evrope do Izraela z antisemitizmom. Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 ^ tujina oblik antisemitizma pa prihaja iz čisto druge strani, saj so njegovi nosilci tudi sami pripadniki etnične in verske manjšine. Predvsem v Franciji, kjer je napadov na Jude, njihove spomenike in sinagoge v zadnjih letih največ, so pogosti krivci takih napadov mladi arabski priseljenci, predvsem iz nižjih slojev. Napadanje judovskih ciljev je zanje vir skupinske pripadnosti in dokazovanja "možatosti". Med januarjem in avgustom 2003 je bilo takih napadov v Franciji kar 247, kar je sicer manj kot v istem obdobju leta 2002, ko jih je bilo po poročilih francoskega notranjega ministrstva 647. Bližnji vzhod na evropskih tleh To vrsto antisemitizma je treba obravnavati v povezavi z bližnjevzhod-nim konfliktom. Gotovo ni naključje, da se je število incidentov najbolj povečalo prav po letu 2000, ko se je začela nova palestinska vstaja (intifa-da) proti izraelskim oblastem. Izrael-sko-arabski konflikt se je tako skoraj neposredno prenesel na evropska da. Zanimivo je, da so francoske oblasti s predsednikom Chiracom na čelu v začetku praktično zanikale problem antisemizma v svoji državi. V nasprotju z današnjo Nemčijo, ki je zaradi svoje zgodovine za antisemitizem najbolj občudjiva, so si Francozi takšno zanikanje lahko privoščili -vendar ne za dolgo časa. Danes Chi-rac priznava obstoj antisemitizma v Franciji in francoske oblasti začenjajo s kampanjo proti njemu. Kampanja naj bi temeljila na seznanjanju mladih z grozotami holokavsta. Armand Laferrere, predsednik Društva francosko-izraelskega prija- teljstva, je tak pristop primerjal s kampanjami proti alkoholizmu, ki temeljijo na slikah uničenih jeter. Meni, da bi na mlade bolj kot podobe holokavsta (na katere je del mladih danes že precej neobčutfjiv) učinkovala razlaga o njegovih vzrokih, ki bi pojasnila, da ga niso Judje nikdar z ničimer izzvali, in ga postavila v zgodovinski kontekst vseh absurdnih obtožb na račun Judov. Kot je na primer znana obtožba o kolektivni krivdi, ker naj bi bili Judje križali Jezusa Kristusa, ki hkrati zamolči očitno dejstvo, da so bili tudi Jezus in njegovi apostoli seveda - Judje. Antisemitizem na levici Poleg dosedanjih oblik antisemitizma iz evropske politične zgodovine in antisemitizma, katerega nosilci so nekateri skrajni islamisti med arabskimi priseljenci v Evropi, pa se pojavlja še tretja oblika, ki jo nekateri povezujejo predvsem z delom evropske politične levice in nekaterimi mediji. Podobno kot v primeru islamskega antisemitizma je tudi ta predvsem povezan z odnosom do judovske nacionalne države, to je do Izraela. Problem pri tem pa je, da so meje med antisemitizmom in normalno politično kritiko izraelske politike včasih nejasne in odvisne od interpretacij. Nekateri komentatorji, ki jim je politično blizu sedanja izraelska vlada premierja Ariela Sarona, bi najraje vsako kritiko izraelske vlade preprosto označili kot antisemitizem. To bi izraelsko vlado in njeno politiko preprosto naredilo za nedotakljivo, saj bi vnaprej diskreditiralo vsako kritiko. Poleg tega so do Saronove vlade kritični tudi mnogi Izraelci in Judje po svetu, kar je seveda samo del normalnega političnega pluralizma. Sami Izraelci praviloma zelo radi kritizirajo (vsako) svojo vlado, res pa je, da so hkrati precej nezadovoljni, kadar kritika prihaja iz tujine. Izraelske vlade lahko s svojimi potezami vsekakor sprožajo različne odzive. Nesporno je bila podoba Izraela v Evropi veliko bolj pozitiv- Lahko opozarjanje na grozote holokavsta pomaga v boju proti antisemitizmu? na v času mirovnega procesa pod vodstvom kasneje umorjenega premiera Rabina, kot pa je danes - v času precej manj spravljivega premierja Šarona. Sedanji izraelski minister Natan Saranski je na seminarju v Bruslju opozoril na bistvo problema, ko je dejal, da je kritika vlade nujen del demokracije, demonizaci-ja Izraela, kot je na primer enačenje Sarona s Hitierjem, pa že odseva antisemitizem. Tudi Romano Prodi je priznal, da so kljub nesporni pravici do kritike izraelske vlade nekatere od teh kritik spodbudili tudi "antisemit-ska čustva in predsodki". Demonizirani Izrael Demonizacija Izraela pa ni samo stvar redldh skrajnežev, ampak je v evropski javnosti precej navzoča. Izraelske oblasti vsekakor delajo resne napake, ki si zaslužijo kritiko (in v veliki meri škodujejo prav samim Izraelcem), vendar je vprašanje, ali uporabljajo evropski mediji za Izrael enaka merila kot za druge države. Če se vodilni politiki še trudijo za določeno uravnoteženost, je podoba, ki se ustvaija v javnosti, gotovo vsaj nekoliko pristranska do Izraela. Protesti v podporo Palestincem (ki se jih seveda v Evropi ne udeležujejo samo Arabci oziroma muslimani) so precej vsakdanji, medtem ko se ni skoraj nihče posebej pritoževal glede usode turških ali iraških Kurdov v času Huseina ali protestiral proti Rusiji zaradi množičnih pobojev čečen-skih civilistov. Izraelsko nasilje si vsekakor zasluži kritiko in obstoj drugih podobnih ali hujših primerov ga ne opravičuje, toda zakaj so Evropejci do ravnanja Izraela bolj kritični kot Demokracija • 9/2004 do drugih podobnih ali veliko hujših primerov? Kako bi lahko to pojasnili drugače kot z na pol prikritim evropskim antisemitizmom? Javnomnenjski podatki Evroba-rometra iz konca lanskega leta so mnoge šokirali z ugotovitvijo, da vidi 59 odstotkov prebivalcev Evropske zveze v Izraelu največjo grožnjo za svetovni mir. Za povprečnega Evropejca naj bi bil torej Izrael nevarnejši od katere koli druge države na svetu, torej tudi precej bolj od totalitarne Severne Koreje, oborožene z jedrskim orožjem, fundamentalističnega Irana, ki bo jedrsko orožje kmalu imel, ali Pakistana, ki je to orožje prodajal nekaterim najnevarnejšim režimom na svetu. Takšne ocene so verjetno bolj povezujejo tudi s široko navzočim antiamerikanizmom. Nesporno je dejstvo, da je ameriška zunanja politika pogosto naklonjena Izraelu in da sedanjo ameriško vlado podpirajo nekatere judovske skupine, toda razlaganje tega dejstva kot nekakšne vsesplošne "judovske zarote", katere orodje naj bi bil tudi ameriški predsednik Bush, in poudarjanje, kdo od ameriških vladnih funkcionarjev je judovskega rodu, že močno spominja na antisemitizem. Ali bi se lahko antisemitizem odražal tudi v zunanji politiki Evropske unije in njenih držav članic? Tako ZDA kot Evropska zveza v odno- tujina potrebna še temeljita preiskava in seveda poštena seznanitev javnosti z njenimi izsledki. Za zdaj lahko rečemo, da je za skupni evropski boj proti antisemitizmu posebno pomembno sodelovanje. Čeprav sam po sebi še ne pomeni dejanskih političnih ukrepov, je bil seminar prejšnji teden vsaj znak možnosti za tako sodelovanje. V mesecih pred organizacijo te prireditve se je namreč pokazalo, da niti sodelovanje ni samoumevno. Konec lanskega leta so ju-Finančno pomoč Arafatu je nemški dovske organizacije ob objavi izsled-zunanji minister Fischer utemeljil kov Evrobarometra ostro kritizirale prav s prepričanjem, da bi se v pri- evropsko komisijo, jo obtožile prire-meru Arafatovega padca med Pales- janja izidov in cenzure. Užaljeni Pro- Evropejci nesorazmerno kritični do izraelske politike? f m Ai k -v: a v Bf tjMF Romano Prodi, predsednik evropske Jacques Chirac, francoski predsednik, Ariel Šaron: kdaj so kritike izraelske Jaser Arafat, palestinski voditelj: je komisije, zavrača primerjave v zadnjem času priznava problem sedanjega stanja z nacističnimi časi. antisemitizma, v Franciji. politike normalen del demokracije in Evropa s finančno pomočjo njegovim kdaj se za njimi skriva antisemitizem? oblastem nehote pomagala teroristom? povezane z (antisemitskimi) predsodki kot pa z realno presojo dejstev. Antisemitizem in antiamerikanizem Antisemitski predsodki nekaterih levičarjev (na primer dela tako imenovanih antiglobalistov) se pogosto 107.5 MHz su do Bližnjega vzhoda nastopata kot mirovni posrednici in bi kot taki morali biti kolikor toliko nevtralni. V realnosti pa sta obe nekoliko pristranski: ZDA v korist Izraela in EZ v korist palestinske oblasti. Seveda evropska podpora Palestincem še ni znamenje antisemitizma, tako kot ameriška podpora Izraelu ne pomeni "judovske za-RADIO rote"-V obeh primerih gre preprosto za zunanjepolitične odločitve, pri čemer je cilj za Evropejce in Američane enak: mir na Bližnjem vzhodu. So se teroristi financirali z denarjem EZ? Kljub temu pa bi se lahko zgodilo, da bo morala EZ nekatere svoje poteze znova pretehtati. EZ je za zdaj zavračala kritike glede svoje obilne finančne pomoči palestinskim oblastem pod vodstvom Jaserja Arafata. u ni vox tinci samo še bolj okrepile teroristične skupine, kakršna je Hamas. Toda neodvisni poslanec v evropskem parlamentu lika Schröder v svojem prispevku za izraelski Jerusalem Post meni drugače. Omenja sum o izginulih 300 milijonih evrov evropske pomoči palestinskim oblastem, ki bi lahko končali prav v rokah terorističnih skupin. Bi lahko EZ tako nehote financirala terorizem? Vsekakor bo di je nato organizacijo seminarja o antisemitizmu zaradi "neustreznega ozračja" januarja celo preklical. Končno je do prireditve prejšnji teden vendarle prišlo in tudi nastopi so bili bolj spravljivi. Evropa ima danes v primerjavi s tragičnimi obdobji v svoji zgodovini vsaj eno nesporno prednost: probleme sicer ima, vendar se jih zaveda in jih poskuša reševati. Gjyle Vishaj RUMENE STRANI SLOVENIJHEL INTER MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 ^ intervju Rodil S 6 J 6 leta 1942 na Dona-čki gori v župniji Rogatec. Po maturi je vstopil v Misijonsko družbo sv. Vincen-cija Pavelskega. Študiral je teologijo in filozofijo v Ljubljani in Parizu, dvakrat je tudi doktoriral. Po vrnitvi v domovino je predaval filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru, od leta 1990 je redni profesor na tej fakulteti. Od leta 1985 vodi komisijo Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, sodeloval pa je tudi v različnih mešanih državno-cerkvenih komisijah. Poleg mnogih člankov, ki jih je objavil v domačih in tujih revijah, je napisal tudi več književnih del, npr. Nič in smisel, Med Bogom in cesarjem, Človek in njegov Bog, Etika ali filozofija morale. Svoboda in pravičnost itd. Sedaj je mariborski pomožni škof. Gospod Stres, kako ste sprejeli novico, da je bil ljubljanski nadškof in slovenski met-ropolit ter vaš redovni sobrat dr. Franc Ro-de imenovan za prefekta kongregacije ustanov posvečenega življenja? Glede na njegovo osebnost in njegove zmožnosti to ni bilo presenečenje, po drugi strani pa je bilo presenedjivo, ker je prišlo v popolnoma nepričakovanem času, kot strela z jasnega. Kaj ta dogodek pomeni za Cerkev na Slovenskem? Za Cerkev na Slovenskem pomeni, kar se tiče domačega položaja, osiromašenje, kar pa mo dan po ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem. Vidite v tem kakšno povezavo? Verjetno povezava obstaja in kaže, da so v Vatikanu čakali, da se težavni proces podpisovanja prvega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem konča. Menite, da bo ratifikacija prinesla mirnejše obdobje v odnosih med Cerkvijo in državo? Ta sporazum je prav gotovo posebnega pomena. Tega so se zavedali tudi tisti, ki so mu nasprotovali. Seveda njegov pomen ni v kakšnih posebnih in "novih" pravicah, ki bi jih Cerkev pridobila. Liberalna, nato pa komunistična dogma je bila, da se s Cerkvijo ne kaže dogovarjati, ker naj bi bila Cerkev samo ena izmed ustanov ali organizacij civilne družbe, in da med njo in katerim drugim prostovoljnim združenjem ni bistvene razlike. Za državo Cerkev ne pomeni nič več kot to in jo lahko obravnava s splošnimi zakoni, ki urejajo delovanje civilne družbe. Vendar je razvoj v Evropi šel v popolnoma drugo smer. Dejansko seje med obema svetovnima vojnama in še posebej po drugi svetovni vojni število konkordatov pomnožilo. Dejstvo, da je pri nas sporazum ratificiran, pomeni, da je tudi Slovenija sprejela to stanje. Pomemben je tudi prvi člen. V njem je namreč nakazano, kaj pomeni ločitev Cerkve od države, da sta torej država in Cerkev vsaka na svojem področju samostojni in neodvisni in da sodelujeta. To pomeni, da odslej v Sloveniji ne bo več mogoče razlagati ustavnega načela ločitve Cerkve od države v negativnem smislu, v smislu ignoriranja in presekanja vseh odnosov, temveč kot sodelovanje teh dveh institucij, ki delujeta vsaka na svoji ravni, ven- še posebno interpretativno izjavo. Je bila po vašem mnenju potrebna? Po moje ni bila potrebna, ker je eno od temeljnih načel pri sklepanju mednarodnih sporazumov načelo dobre vere (bona fide). Oba partnerja izhajata s stališča, da nihče ne želi drugemu česa podtakniti. Cerkvena stran ni nikoli mislila, da bi bila Cerkev država v državi, ampak da se bo ravnala po ustavi in zakonodaji. Dokler bodo zakoni v skladu s človekovimi pravicami, bodo za Katoliško cerkev popolnoma sprejemljivi. Mislim, daje bila ta interpretativ-na izjava bolj koncesija Cerkvi sovražnim silam, ki so zahtevale, da gre sporazum pred ustavno sodišče in se tako vsa stvar še dodatno zavleče. Če bi namreč ustavno sodišče ostalo samo pri splošni ugotovitvi, da je sporazum v skladu z ustavo, bi se te sile še bolj osmešile. Že ob samem podpisu sporazuma pred dobrima dvema letoma je bilo mogoče slišati opozorila, da sporazum presega okvire ustave, ki zapoveduje ločitev verskih skupnosti od države. Je omenjeni ustavni člen vendarle zelo splošen in bi ga bilo mogoče razlagati tudi manj strogo? Konec koncev sedmi člen ustave pravi, da je delovanje verskih skupnosti svobodno... Pred dvema letoma je bil mednarodni simpozij na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti na temo Cerkev in država. Tam so slovenski ustavnopravni strokovnjaki dejali, da besedilo slovenske ustave ne zahteva nobene posebne odklonilne in omejevalne obravnave Cerkve. Kar je specifično v tej situaciji in zaradi česar je v Sloveniji odnos med državo in Cerkvijo manj kooperativen, ni ustava, ampak nekateri zakoni, ki pa niso del ustave. Takšen je recimo šolski Resnica le že na pohodu in bo zmagala Pogovor z dr. Antonom Stresom zadeva njen položaj v svetu oziroma njeno navzočnost v "središču krščanstva", kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve, je to seveda obogatitev in velika promocija Slovenije in Cerkve na Slovenskem. Zanimivo je, da je bila novica o imenovanju na ta položaj dr. Rodetu sporočena sa- dar pa to prav nič ne brani sodelovanja. To pa pomeni, da se tudi Slovenija pridružuje veliki skupini držav, kjer velja tako imenovani kooperativni model ločitve Cerkve od države. Ustavno sodišče je konec lanskega leta, ko je o t. i. vatikanskem sporazumu presodilo, da le-ta ni v neskladju z ustavo, dodalo zakon ali pa miselnost političnih sil. To je tisto, kar ustvarja stanje, ki povzroča bolj neprijazen odnos do Cerkve, ne pa ustava sama. Nekateri namreč enačijo svojo interpretacijo ustavnega člena o ločitvi verskih skupnosti od države s členom samim. Eno je besedilo člena, drugo je interpretacija, ki izhaja iz komunističnih časov. Tretji del tega sedmega ustavnega člena, ki go- Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 © intervju }} vori o tem, daje delovanje verskih skupnosti svobodno, pa pri nas manj poudarjajo, čeprav svobodno delovanje zahteva, da država to delovanje tudi pozitivno omogoča in ne samo tolerira. Računate, da bo v prihodnosti prišlo do podpisa konkretnejših sporazumov o vprašanjih, ki zadevajo odnose med Cerkvijo in državo? Pričakujem, da se bodo stvari vendarle zdaj urejale neposredno z dogovarjanjem na mednarodni ravni ali pa najprej doma med nami samimi tako kot do sedaj. Nekatera vprašanja v odnosih med Cerkvijo in državo so namreč tipično slovenska. Treba bo priti do rešitev, ki bodo upoštevale specifične razmere v Sloveniji. O tem seje razumno najprej dogovoriti doma, nato pa lahko pride do mednarodnega sporazuma. Zagovorniki stroge ločitve Cerkve od države se pogosto sklicujejo na francoski model tovrstne ločitve. Se vam ne zdi, da je naše razumevanje te ločitve celo strožje od francoskega? Na šolskem področju je res strožje, kajti v delu Francije je verouk v šolah (kjer je to urejeno s konkordatom). Obstajata torej dva modela urejanja odnosov med Cerkvijo in državo, konkordatni in ločitveni. Po drugi strani pa je bila do sedaj vedno zelo upoštevana potreba otrok, da imajo čas za verouk, zato je en dan v tednu rezerviran za to, da gredo otroci k verouku. V srednjih šolah pa je izrecno dogovorjeno, da Cerkev ustanavlja kaplanije v šolah, to je navzočnost duhovnika in različne verske dejav- Ne moreni govoriti o nestrpnosti, če se z nekom ne strinjam ali če sem ogorčen, ker nekdo dela barabije. Nestrpnost se začne takrat, ko se začnejo uporabljati dvojna merila, če tega, kar zahtevam zase, drugemu ne privoščim, če drugemu, kije drugačen, odrekam pravice, ki jih sam uživam, ali pa ga celo želim odstraniti iz svoje bližine oziroma ga kako drugače zatiram in mu ne pustim, da bi bil in se pokazal to, kar je. ne. Financira jih država ali pa določena ustanova sama, npr. bolnišnica.To lahko povem iz lastnih izkušenj, saj sem bil leta 1971 med počitnicami v Niči bolniški duhovnik. Francija torej ni takšen ekstremen primer negativnega odnosa države do Cerkve, kakor se skuša doka- Kar je specifično v tej situaciji in zaradi česar je v Sloveniji odnos med državo in Cerkvijo manj kooperativen, ni ustava, ampak nekateri zakoni, ki pa niso del ustave. nosti, torej to, kar naš zakon izrecno prepoveduje. To je v Franciji dovoljeno na ravni srednjih šol. Financirano je delno s strani Cerkve, delno s strani vodstva šole. Na finančnem področju pa se netočno govori, da Francija ne financira nobene verske dejavnosti. Res je, da zakon iz leta 1905 prepoveduje financiranje verskih skupnosti, vendar pa to velja le za direktno financiranje. Francoske cerkve so v lasti občin, občine pa jih zastonj dajejo v najem in v uporabo župnijam. To je izredno pomembno financiranje, saj občine na ta način prevzemajo vzdrževanje cerkva. Poleg tega so zelo pomembne davčne olajšave v Franciji, posebej volila in dediščine, ki so sicer zelo visoko obdavčene. Dediščine, namenjene Cerkvi oz. verskim skupnostim, so zelo nizko obdavčene. V Franciji tudi ni nobene debate o tem, ali naj bodo bolniški duhovniki, vojaški kaplani, zaporniški kaplani ali zati pri nas. Najbolj zamerim, da nekateri pačijo dejstva. Zal jim je nasedlo celo ustavno sodišče in v zadnjem mnenju, ki ima tudi nekatere zelo dobre ugotovitve, navedlo nekatere netočne trditve. Očitno bi radi v tujini izbrali samo tiste primere, ki so za Cerkev neugodni, zamolčali pa ugodne, kar je nepošteno. Tudi sami ste študirali v Franciji. Kako je tam urejeno visoko šolstvo? Teološke fakultete niso članice univerz. Obstajajo pa štiri katoliške univerze v Franciji. Najbolj znan je katoliški inštitut v Parizu, potem so tudi katoliške univerze v Lyonu, Angerju in vTo-ulousu. Te katoliške univerze niso članice državnega visokega šolstva, vendar se je v zadnjem času uveljavila praksa, da je teologija znanstveno področje, ki ga državna univerza ne pokriva, zato so sklenjeni posebni sporazumi s fakultetami dr- žavnih univerz in teološkimi fakultetami za obojestransko priznanje diplom. Dr. Jože Krašovec je na primer študiral v Parizu in ima na podlagi istega doktorskega dela priznani dve doktorski diplomi: na katoliškem inštitutu in na Sorboni. V Franciji je bil nedavno sprejet zakon, ki prepoveduje nošenje verskih simbolov v šolah. Se je mogoče strinjati z oceno, da je bila omenjena prepoved sprejeta zaradi tega, ker so nekateri verski simboli poštah tudi politični simboli v smislu pritiskov na kulturo, civilno družbo in njene vrednote? Omenja se namreč problem, da nekateri muslimani ne priznavajo avtoritete profesoric na šolah, zavračajo program spolne vzgoje ... Gre za zakon, ki je zelo problematičen. Po eni strani razumemo, da je to reakcija države na pretirane zahteve nekaterih muslimanskih skupin, ki so želele uveljaviti svoje posebne zahteve in navade na področju šolstva, in da ne bi prizadeli samo muslimanov, so prepoved nošenja simbolov razširili na vse. Doslej ni bilo potrebe, da bi kaj prepovedovali, sedaj pa so prepovedani tudi križi. Vprašanje je, kako se bo v praksi razlagalo, kaj je to "vpadljiv" verski simbol, kajti prepovedani bodo samo "vpadljivi" verski simboli. Žrtve te obrambe pred muslimani bodo postali tudi kristjani in Judje. Je pa ta zakon zelo problematičen, kajti kaj potem sploh ostane od verske svobode oziroma pravice izpovedovanja vere v javnosti. Ko smo že pri šolstvu - vprašanje navzočnosti verskih vsebin v javnih šolah še vedno ni razrešeno. Ah državljanska pobuda "Za šolo po meri človeka" po vašem mnenju lahko pripomore k premikom na tem področju glede ha to, da civilna družba pri svojih zahtevah skoraj vedno naleti na gluha ušesa oblasti? Treba je razumeti, da je zakonodaja, tudi šolski zakon, odraz političnega stanja. Da se javno mnenje spreminja, kažejo tudi novinarski zapisi, ki so manj nasprotni uvajanju verskega izobraževanja v javne šole ali pa celo podpirajo to, kar Cerkev ponuja kot kompromisno rešitev - da bi verouk v župnijah postal izbirni predmet. Če se bo ta sprememba v javnem mnenju nadaljevala, politika ne bo mogla vztrajati pri svojem starem ideološkem stališču, ampak bo morala slediti volji ljudi. Je sploh mogoče, da bi v slovenskih šolah kdaj zaživel konfesionalni verski pouk glede na medijsko zastraševanje z obveznim veroukom v šolah? Mislim, da ne bi izpostavljal nobenih pro-gnoz. Spremembe glede tega prav gotovo bodo. Demokracija • 9/2004 intervju Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo zgled sosednih držav vplival na naše države. Če je verouk oz. verski pouk normalen za vse evropske države, razen za del Francije, potem noben Slovenec ne bo mogel reči, da je to popolnoma nezaslišana zahteva Cerkve. Obstaja tudi t. i. evropska šola, ki v nekaterih evropskih mestih deluje neposredno pod avtoriteto Evropske unije in je namenjena predvsem otrokom uslužbencev evropskih ustanov. V tej evropski šoli je predviden tudi konfesionalni verouk dve uri tedensko prvih osem let in eno uro tedensko v srednjih šolah. Če je to normalen model za Evropsko unijo, potem Slovenci ne bi smeli biti tako strašno eksotični, da bi bilo to za nas nesprejemljivo. Predsednik komisije Pravičnost in mir ste bili še v času, ko je bila Slovenija del Jugoslavije in ko so potekala prizadevanja za demokratizacijo in osamosvojitev. Kako doživljate odnos sedanje oblastne elite do vrednot osamosvojitve glede na to, da je bilo v zadnjem času že kar nekaj škandalov, katerih namen je bil omalovaževati osamosvojitev in tiste, ki so zanjo najbolj zaslužni? Komisija Pravičnost in mir je bila ustanovljena leta 1985. Takrat smo bili še v okviru Jugoslavije in tudi Slovenska škofovska konferenca je bila del Jugoslovanske škofovske konference. Ker Jugoslovanska škofovska konferenca ni imela komisije Pravičnost in mir, je tedanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar ustanovil samo za Slovenijo regionalno komisijo, ki se sicer ni mogla meriti z drugimi komisijami, ki so delovale na državni ravni. Tedaj smo takoj opozorili na spoštovanje človekovih pravic, to je bila naša temeljna ideja, nato pa demokratizacija in pravica Slovencev do samostojnosti. Mi Slovencev nismo spodbujali, naj se odločijo za samostojnost, ampak smo poudarjali, da imamo kot narod pravico do samostojnosti in da je ta možnost popolnoma legitimna. Sama osamosvojitev pa je bila stvar naroda oz. politike. Papež Janez Pavel II. na podlagi svoje izkušnje na Poljskem poudarja, da je zdrava narodna zavest moralno popolnoma legitimna, dovoljena in potrebna. V smislu nekega internacionalizma pa ne moremo podcenjevati svoje identičnosti in pripadnosti narodu. To je tudi moralno škodljivo. Komisija Pravičnost in mir je lani jeseni opozorila na povečano nestrpnost do katoličanov oz. Cerkve, kar se je pokazalo v van-dalskih napadih na verske simbole in objekte zlasti na Obali, da seveda ne omenjamo afere Strelnikoff in ovijanja koprskih zvonov. V zadnjem času, ko imamo opravka z afero "izbrisani", pa se pojavljajo mnenja, da smo Slovenci eden najbolj nestrpnih narodov v Evropi. Je nestrpnost v Sloveniji po vašem mnenju velik problem? Smo Slovenci res bolj nestrpni kot drugi narodi v Evropi? Mislim, da so bili tisti pojavi, zaradi katerih se je oglasila komisija Pravičnost in mir, vrh ledene gore. Javna glasila so se do teh pojavov nestrpnosti obnašala zelo strpno. Bila so strpna do nestrpnosti in to je narekovalo, da dvignemo glas. Možnost nestrpnosti tli v vsakem narodu, tudi v slovenskem. Vendar ne mislim, da bi morali iz Slovencev delati posebne nestrpneže, še zlasti ne nacionalnih nestrpnežev. Mogoče smo Slovenci ideološko precej nestrpni, tudi do Cerkve. Po mojem je v Sloveniji kakih 10 odstotkov ali mogoče celo 20 odstotkov ljudi nestrpnih do Cerkve; tu gre predvsem za nekdanje sodelavce Udbe in trde komuniste. Večina pa se ravna po javnem mnenju. Tudi politično smo precej ne- vo je, da so se pojavile nekatere nestrpne reakcije, in sicer kot posledica pretiravanja in tudi pro-vokacij na drugi strani. Politika, ki pretirava v eno smer, bo nujno povzročila pretiravanje v drugo smer, to pa nikomur ne koristi. Treba je biti pošten. Kar zadeva Cerkev, moramo vsem pripadnikom drugih verstev, tudi muslimanom, priznati enake pravice, kot jih uživamo sami. Poudarjam: enake pravice, se pravi v smislu našega evropskega pojmovanja verske svobode. Ko gre za islamski svet, pa je velika kulturna in civilizacijska razlika. V islamskem svetu ne poznajo našega evropskega pojmovanja ločitve politike od religioznosti in posvetnega od duhovnega. To povzroča tudi bojazni. Če predstavlja islamska skupnost neko različnost odnosa med posvetnim in religioznim, je za ureditev razmer dolžna skrbeti država, ne pa Cerkev. Mi smo za to, da muslimani uživajo enake pravice za bogo- Mi smo za to, da muslimani uživajo enake pravice za bogoslužje in versko življenje, kakor je v naših župnijah. strpni. Tudi čistke na vodstvenih mestih so lahko izraz politične nestrpnosti. Morda se spomnite, kako so mediji govorili o čistkah, ko je bila na oblasti Bajukova vlada, sedaj pa nihče ne govori o tem. Kar pa zadeva nestrpnost do drugih narodov, nismo posebej nestrpni, je pa razumljivo, da smo zaskrbljeni zaradi prihodnosti, saj smo maloštevilčen narod in zato na celotni ravni krhki in šibki. Zaskrbljenost je torej na neki način razumljiva in utemeljena. Toda to še ni nestrpnost. Težava je tudi v tem, da so pojem nestrpnost pri nas razširili na najrazličnejše ravnanje. Govorijo celo o nestrpnih voznikih in nestrpni vožnji, kar ne sodi v pojem nestrpnosti. Ne morem govoriti o nestrpnosti, če se z nekom ne strinjam ali če sem ogorčen, ker nekdo dela barabije. Nestrpnost se začne takrat, ko se začnejo uporabljati dvojna merila, če tega, kar zahtevam zase, drugemu ne privoščim, če drugemu, ki je drugačen, odrekam pravice, ki jih sam uživam, ali pa ga celo želim odstraniti iz svoje bližine oziroma ga kako drugače zatiram in mu ne pustim, da bi bil in se pokazal to, kar je. V zadnjem času je veliko polemik v zvezi z graditvijo džamije. V omizju na TV Slovenija ste sami nekako dejali, da muslimanom pripada enaka pravica do verskega objekta kot vsem verskim skupnostim. Dostikrat je mogoče slišati očitek Katoliški cerkvi, naj bi prav ona povzročila največ preglavic muslimanom, in sicer z izjavami, daje džamija ne samo verski, ampak tudi politični center, kot se je konec leta 2002 izrazil nadškof Rode... Vsako poenostavljanje škoduje zadevi. Dejst- služje in versko življenje, kakor je v naših župnijah. Ponekod imamo tudi mi težave, ker ni gradbenih dovoljenj. Zavedamo pa se, da v večinsko islamskih državah verske manjšine nimajo enakih pravic, to je nesporno dejstvo, kar islamski voditelji celo priznavajo. V Sarajevu že od leta 1942 ni bila zakonito zgrajena niti ena katoliška cerkev, v zadnjem času so si katoličani na črno zgradili dve novi cerkvi. Džamij pa je bilo zgrajenih na desetine. O teh stvareh je treba spregovoriti odJcrito in pošteno. Versko svobodo, ki jo uživamo mi - po evropskem modelu -, moramo priznavati tudi muslimanom, od njih pa moramo zahtevati, da isto versko svobodo priznavajo drugim tudi tam, kjer so sami v večini. Na koncu nam mora iti za to, da bodo postali enakopraven del naše državne skupnosti, da se bodo integrirali - ne asimilirali, da bodo spoštovali naše kulturne posebnosti in njihova navzočnost ne bo provokativna. Vse to se lahko uredi samo s poštenim in vsestranskim dialogom. Evropska ljudska stranka je nedavno obsodila komunizem. Kako komentirate dejstvo, da Slovenija še vedno ni obsodila komunističnega totalitarnega režima, ki je bil utemeljen na zločinu, o čemer pričajo tudi TV-od-daje, kot je bila Zamolčani - moč preživetja? Resnica se v Sloveniji zelo počasi prebija na dan, toda tudi tukaj velja evangeljsko načelo, da nas bo samo resnica osvobodila. Ali pa slovenski pregovor, da ima laž kratke noge. Slovenska laž ima morda malo daljše noge kot kakšna druga, toda tudi te niso neomejeno dolge. Resnica je že na pohodu in bo zmagala. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 © popkultura Zanimivosti Goethejevo medaljo Imre Kertesz Madžarski pisatelj in nobelovec Imre Kertesz je med letošnjimi dobitniki Goethejevih medalj. Priznanja, ki jih podeljuje Goethejev inštitut, bodo prejeli še indijski gledališčnik Mohan Agashe, ameriški literarni teoretik Paul Michael Luetzeler, beloruski filozof Anatoli A. Mi-hailov in brazilski kulturni politik Sergio Paulo Rouanet. Priznanja bodo lavreatom izročili 22. marca, na dan pesnikove smrti, v Weimaiju. Goethejev inštitut s priznanji, ki jih podeljuje od leta 1954, odlikuje tujce, ki prispevajo k razširjanju in posredovanju nemškega jezika v tujini ter k mednarodni kulturni menjavi. Na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma za abonma Amelia gostuje francoski režiser in scenarist Frangois-Michel Pesenti s projektom Paesin: včasih smo znali samo peti. Gre za predstavo, ki diagnosticira blaznosti sveta. Predstava (na ogled 25. in 26. februarja) izpostavlja pojem nasilja kot edine nehlinjene komunikacije, ki še lahko izzove iskreno čustvo - bolečino. Mednarodno uveljavljeni francoski gledališki avtor, za katerega je značilno nekonvencionalno pojmovanje gledališkega ustvarjanja, se v lastne ustvarjalnosti, saj je delo povsem drugačno, kadar ustvarja le v okviru svoje gledališke skupine ali pa gostuje v nekem neznanem kultur- Cankarjevem domu predstavlja s predstavo, ki je nastala v Marseillu, njegovi gledališki skupini Thââtre du Point Aveugle pa se pridružujejo še slovenski ustvarjalci. Pesenti Režiser in scenograf François-Michel Pesenti, rojen leta 1954, je študiral moderno literaturo. Leta 1979 je soustanovil skupino Thââtre du Point Aveugle, ki jo vodi še danes. Ustvarja sodobne in klasične drame ter avtorske gledališke projekte, ki se razvijajo nem okolju. Izkušnjo novega okolja predvsem v okviru mednarodnih so- skuša vselej ustvarjalno izkoristiti, delovanj. Prav tovrstno sodelovanje Pesenti je sodeloval z gledališči, ga nenehno sili k preizpraševanju kot so Schauspielhaus v Zurichu, Deustches Theater v Berlinu, Burg-theater na Dunaju, Shauspielhaus v Diisseldorfu in Baslu, HNK Split in SNG Drama Ljubljana, kjer bo kot režiser na oder postavil Fedro Jeana Racina. Njegove dramaturgije, če so tekstualne ali ne, izhajajo iz osebnosti igralcev, s katerimi dela. Pesenti meni, da je gledališče prav po zaslugi igralca prostor, skozi kate- rega je med eksperimentom mogoče preverjati ali kritiško presojati najpošastnejše oblike življenja. Igralska zasedba V Cankarjevem domu so se francoskim igralcem, ki jih ta predstava postavlja s stičiščem umetniških praks igre, plesa in glasbe, pridružili še slovenski umetniki, izbrani na avdiciji, Goran Bogdanovski, Dejan Sr-hoj, Tina Janežič in Mojca Bandelj, ki so se na predstavo pripravljali z Anthonyjem Howardom. V predstavi, ki ima jasne okvirje, precej prostora pa pušča odprtega za improvizacijo, nastopajo še Eric Feldmann, Marianne Houspie, Anne Naudon, Johej Okuda, Pierre Palmi, Marie Thomas in Pascal Farre. Barbara Kavtičnik m Demokracija • 9/2004 V prvem preddverju Cankarjevega doma si lahko gledate razstavo nagrajenih in izbranih del natečaja Fotografija leta 2004, ki ga je letos že desetič razpisala revija Emzin. Ob odprtju razstave so bile podeljene nagrade za najboljše fotografije. Prva nagrada za avtorsko fotografijo v vrednosti 300.000 tolarjev je pripadla Alešu Gregoriču iz Ljubljane, druga v vrednosti 200.000 tolarjev Pavlu Gregoriču iz Ljubljane, tretjo v vrednosti 150.000 tolarjev pa sije prislužil Aleksander Ostan, prav tako iz Ljubljane. Nagrado za repor- tažno fotografijo v vrednosti 300.000 tolarjev je prejel Siniša Borovičanin iz Ljubljane. Žirijo so sestavljali urednica in art direktorica revije Emzin Metka Dariš, umetnostni zgodovinar in kritik Brane Kovič, urednica revije Fotografija Meta Krese, fotograf in profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost Milan Pajk in fotograf Damir Sagolj. Utemeljitev nagrad Aleš Gregorič predstavlja niz petih klasičnih, tehnično dovršenih čr-no-belih portretov kvadratnega formata. Čeprav so na fotografijah generacijsko in socialno različni ljudje, cel niz deluje kot en sam, enoten skupinski portret prebivalcev časa, ki ga živimo. "Morda bo kdo dejal, da smo to že videli. Res je, a v fotografiji smo tako ali tako videli že vse. Naj zato zapremo oči ali fotografiramo, česar ni," je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. Pet barvnih fotografij Pavla Gre-goriča ponuja svet kot sestavljanko. Realno okolje, omejeno z izrezom, ki ni plod pogleda, ampak rezultat post-produkcije in misli avtorja, se iz znanih delcev spreminja v enigmatičen sanjski svet vsakega gledalca posebej. Avtorje določil svoj vrstni red, vsak od gledalcev pa ga lahko preuredi po svoje. Praksa snapshota kot bazična tehnika fotografskega verizma je po mnenju žirije v fotografijah Aleksandra Ostana izpeljana tako dosledno, da sledimo posnetkom tako fi- O devetih fotografijah Siniše Boro-vičanina, v katerih je avtor ujel življenje v varnostno-popravnem domu za mladoletnike v Kruševcu, pa je žirija zapisala: "Banalno okolje, banalne situacije, banalni ljudje. Fotografije, ki nočejo biti estetske in privlačne, ampak zgolj refleksija stanja. Kljub temu se ne morejo izmuzniti tistemu, kar vidimo za njimi. Mlade ljudi, ki v stavbi, izpraznjeni do otopelosti, odštevajo čas, ki stoji." Kvantiteta; kaj pa kvaliteta? Na letošnji natečaj je prispelo 385 fotografskih opusov oziroma 2.400 fotografij. Milan Pajk je dejal, da so dela, ki so prispela na natečaj, po kakovosti izrazito neenotna, večina kultura RADIO OGNJIŠČE Koncert sodobne duhovne glasbe 'KRISTUS, UPANJE SLOVENIJE'. Cankarjev dom v Ljubljani. Nedelja, 29. februarja ob 15h in 19h. žično, s postavitvijo fotografij v filmski trak, kot numerično, kar je dokaz, da je bilo tako tudi v resnici. Sproščenost ljudi na palubi, ki se ne zavedajo voajerističnih namenov fotografa, daje situaciji šestih izbranih trenutkov še toliko več resnice. med njimi kaže celo na popolno nerazumevanje fotografskega medija. Dejal je še, da Emzinov natečaj Fotografija leta kot najbolj množična fotografska manifestacija na Slovenskem kaže stanje, v kakršnem je v nekem trenutku slovenska fotografija. Barbara Kavtičnik Sodelujejo: Nada in Dečo Žgur s prijatelji (glasbeni projekt NIČ NI NEMOGOČE), Najstniki iz mladinskih maš Life teen, Vokalna skupina Gloria, p. Janez Ferlež, Sašo & Robi, Judita Kavčnik, Pavle Ravnohrib, Gregor Čušin in radijski napovedovalci. 01/512-11-26 http://radio.ognjisce.si Razstava bo odprta do 3. marca. Demokracija • Četrtek. 26. februarja 2004 tt ^ -«TT- C- ta Ekstaza smrti • Vse je ekstaza, ekstaza smrtil/ Zlati stolpovi zapadne Evrope,/ kopole bele - (vse je ekstaza!) -/ vse tone v žgočem, rdečem morju;/ sonce zahaja in v njem se oplaja/ tisočkrat mrtvi evropski človek./ - Vse je ekstaza, ekstaza smrti. -/ Lepa, o lepa bo smrt Evrope;/ kakor razkošna kraljica v zlatu/ legla bo v krsto temnih stoletij,/ tiho bo umrla, kot bi zaprla/ stara kraljica zlate oči. /.../ IKARJEV SEN vanjske teme osamljenosti, nemoči, ga tudi poznamo kot pesnika Krasa, groze, smrti in tragičnega odnosa do Deloma vzporedno z impresionis-sveta ter teme narodove ogroženosti tično-simbolističnimi pesmimi je pi-in obstoj. Prav zaradi te poezije je Ko- sal tudi ekspresionistične. Med osred-sovel prirasel k srcu večini ljubiteljev njimi motivi teh so bivanje posamez-poezije. Motivi iz narave dobivajo po- nika in zlasti apokaliptični propad za-gosto simbolne pomene, impresi- hodnoevropske kapitalistične civiliza-onizmu pa se pridmžujejo simbolis- cije in evropskega človeka. Ta je nu-tične primesi. Za mnoge pesmi je zna- jen zaradi krivde človeka, odtujenega čilno baladno občutje. Večina im- naravi in etosu, sledilo pa mu bo vstaje-presionističnih in simbolističnih pes- nje novega, etično očiščenega človeka mi je tematsko vezana na Kras kot na značilno domačo pokrajino, zato iike in faksilllii; Ob stoti obletnici rojstva Srečka Kosovela je Založba Mladinska knjiga izdala razkošno knjigo Ikarov sen, ki želi obuditi in na novo približati njegov pesniški in človeški obraz. Zato je prvi del knjige "albumski", saj je v njem objavljenih več kot 80 fotografij Srečka Kosovela (nekatere še niso bile objavljene), ki razkrivajo, kako se je spreminjal njegov obraz od otroštva do prezgodnje smrti, njegove družine in prijateljev, po-spremljenih s takratnimi posnetki Krasa, Primorske, Trsta in Ljubljane, se pravi krajev, ki so mladeniča najbolj zaznamovali. Drugi, osrednji del je namenjen Kosovelovi poeziji. V njem je natisnjenih 150 njegovih pesmi in zapisov v faksimilirani obliki in hkratnem, vzporednem prepisu. Izbor, naredila sta ga Aleš Berger, tudi urednik knjige, in Ludwig Hartinger, dober poznavalec njegove poezije, upošteva tematsko in oblikovno raznovrstnost pesnikovega opusa, naši vednosti o Kosovelu pa dodaja kar dva ducata besedil, ki doslej še niso bila objavljena. V tretjem delu je natisnjenih 17 pričevanj pesnikovih sodobnikov (sester, brata, študentskih in literarnih prijateljev), v katerih je vsaj delno ohranjena fizična in duhovna podoba od otroških let do zadnjih dni življenja. Tako, prvič zbrana na enem mestu, nam omogočajo, da si lahko vtis o pesniku, o njegovi telesni in duhovni pojavi zlahka ustvarimo sami. Srečko Kosovel je, kot sta v razkošni knjigi Ikarov sen zapisala urednika, vseprevzemajoča postava slovenske in tudi svetovne književnosti: kolikšen in kako raznovrsten opus v tako kratkem življenju! Kakšna predanost pesnjenju; kakšna vsestranska ustvarjalna moč! Ivo Žajdela Demokracija • Četrtek. 26. februarja 2004 tv 7.00 7.25 8.15 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.05 22.35 23.25 23.30 1.15 2.15 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 24. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 119. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 116. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 46. dela brazilske nadaljevanke Trenja, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 47. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 117. del venezuelske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, 120. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 25. del španske nadaljevanke 24UR Akcija: Trije kralji, ameriški film Pazi, kamera! Teksaški mož postave, 5. sezona, zadnji del ameriške nanizanke XXL premiere Zmajevo srce, hongkonški film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 10.00 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 11.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Urška Hlebec, pon 11.30 IDOL 2004, glasbena oddaja, pon 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Šola na Jupitru, pon 18.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 18.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Petkova pomenkovanja, 21.00 Predah v gibanju, mag. Nada Rotovnik - Kozjek dr. Med 22.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 22.30 Pod Zidano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli 23.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Lisice, 2. del jugoslovanske serije 10.10 TV prodaja SOBOTA, 28.2.2004 Slovenija 1 a T73 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 7.35 8.25 8.45 10.00 10.00 10.45 12.00 13.00 13.10 13.10 13.40 14.05 15.30 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.15 18.40 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 20.35 22,20 22.45 23.15 0.15 0.15 0.55 1.15 1.40 2.05 230 4.00 4.20 Slovenija 2 20.50 21.45 23.20 1,20 2.15 LEVI: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 08.50) KRANJSKA GORA: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.40) LEVI: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 11.55) KRANJSKA GORA: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.45) TV PRODAJA MEDNARODNO GLASBENO TEKMOVANJE NORVEŠKE KRALJICE SONJE (VPS 14.30) CELJE: DP V ROKOMETU (M), CELJE PIVOVARNA LAŠKO - PRULE 67, PRENOS (VPS 16.10) SALT LAKE CITY: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 17.55) VELIKANI KIPARSTVA 20. STOLETJA: ANTHONY CARO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) OTROK RAZSVETLJENSTVA, FRANCOSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 3/4 (VPS 21.00) UBEŽNIKA, AMERIŠKI FILM (VPS 21.55) SOBOTNA NOČ (VPS 23.30) POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 8/13, PONOVITEV (VPS 01.30) VIDEOSTRANI TELETEKST TV SLOVENIJA do 07.20 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE MALE SIVE CELICE, KVIZ IZZIV, KRATKI DOKUMENTARNI FILM KINO KEKEC: KEKČEVE UKANE, SLOVENSKI FILM (VPS 08.45) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR MARCEL BUH-JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZANKA, 6. EPIZODA: MENE ZA ŽUPANA RAD IMAM LUCY, AMERIŠKA ČB NANIZANKA, 164.EPIZODA DIVJI PONI, KANADSKI FILM (VPS 14.05) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE ŠIV V ČASU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/13 (VPS 17.20) SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 17.50) ČEBELICA MAJA, RISANA NANIZANKA, 25/26 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT UTRIP VREME MARCEL BUH - JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZANKA, 7. EPIZODA: BANKOVEC ZA PET |UR|EV (VPS 20.00) DRUGA NAJLEPŠA STVAR, AMERIŠKI FILM (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 22.15) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.40) OZ, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 8., ZADNJI DEL (VPS 23.15) ^ NOČNI IZBOR' DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.50) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ŠIV V ČASU, FRANC. DOKUMENT. SERIJA, 10/13 SLOVENSKI MAGAZIN TEMNA STRAST, AM. FILM (VPS 02.30) ^ PRVI IN DRUGI ŽIVLJENJE JE VRTILJAK, GALA KONCERT OB 70-LETNICI JURETA ROBEŽNIKA KONCERT SAUSAGES ■ DOBRIH DESET LET (VPS 06.25) Kanal A 8.55 TV prodaja 9.25 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 215. dela ameriške nadaljevanke 10.15 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 216. dela ameriške nadaljevanke 11.05 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 217. dela ameriške nadaljevanke 11.55 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 218. dela ameriške nadaljevanke 12.45 Obala ljubezni, 3. sezona, ponovitev 219. dela ameriške nadaljevanke 13.35 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde, v živo 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.55 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.50 Goodyear liga, Geoplin Slovan : Split, prenos košarke 18.40 Napad skritih kamer, dokumentarna serija 19.10 Simpatije, 6. sezona, 5. del ameriške nanizanke 20.00 Kriminalka: Smrtonosna modrina, ameriški film ^ 21.45 Znova na prostosti, 2. sezona, 2. del ameriške nanizanke 22.40 Pokrij me, ameriški film ^ 0.25 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV po» 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 8.10 Palčiča, sinhronizirana risana serija 8.35 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.45 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 8.50 Super punce, sinhronizirana risana serija 9.15 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.25 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.50 jagodka ozdravi Hi konjička, sinhronizirani risani film 10.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 11.05 Beyblade, risana serija 11.30 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Pomočnik, ameriški film 14.20 Formula 1, pred novo sezono 15.20 Močno zdravilo, 3. sezona, 21. del am. naniz. 16.10 Zvezde v divjini: Reeve in kiti, dokument oddaja 17.10 24UR - vreme 17.15 Nova Pepelka, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: junior, ameriški film 23.10 Kralj tatov, ameriški film 1.00 24UR, ponovitev 2.00 Nočna panorama TevePika EH 7.45 TELETEKST TV SLOVENIJA do 08.00 8.15 TV PRODAJA 10.00 Spekter, študentska oddaja, pon 11 .(K) POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, vodi: Matjaž Kosi © Demokracija • 9/2004 tv program 12.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 17.05 PREDMET POŽELENJA 13.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno 17.20 DRUŽABNA KRONIKA zabavnimi ansambli, pon 17.35 VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 17.35) 14.30 Do zdravja tudi tako, Studio Ank, vodi: Jana 18.30 ŽREBAN|E LOTA (VPS 18.30) Debeljak, pon 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 15.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 18.55 VREME (VPS 18.55) 18.00 Arturjev šou, Sokoli in fitnes, pon 19.00 DNEVNIK 18.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi 19.25 ŠPORT 19.00 Petkova pomenkovanja, gost: Sašo Hribar, pon 19.35 ZRCALO TEDNA 20.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na 19.50 VREME poroko, vodi: Urška Hlebec, prvič 20.00 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2004, PRENOS 20.30 A to je to!?, oddaja o kuhanju "da padeš dol", (VPS 20.00) vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 21.35 PETI ELEMENT (VPS 21.35) 21.00 Šola na Jupitru, pon 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.30) 21.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 KO MESTO SPI, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 23.05) 22.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 0.40 NOČNI IZBOR 22.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, dotik, 0.40 DNEVNIK, ŠPORT gostja: Meta Fonda, pon 1.20 DNEVNIK ZAME|SKE TV (VPS 01.25) 23.00 Veliko platno, oddaja o filmu, pon 2.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 23.30 POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, vodi: 00.30 Matjaž Kosi, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Slovenija 2 Kanal III v3 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 133. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 134. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 135. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 136. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 137. dela 11.00 Ski Open, smučarsko tekmovanje 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Naš vrt, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Angleška nogometna liga, prenos 15.30 TV prodaja 16.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 17.30 Moderna orožja, ponovitev 18.30 Automobille 18.45 llirika, turistična TV prodaja 19.15 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Auggie Rose, ameriška drama, 2000 ^ 21.55 Angleška nogometna liga, posnetek 23.50 TV prodaja 00.20 Videostrani NEDELJA 7.05 TELETEKSTIV SLOVENIJA do 06.25 7.25 ŽIV ŽAV: BISERGORA, LUTKOVNA NANIZANKA, 2/15; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 9/12; ' PINGU - POROKA, RISANKA; GRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 25/26 (VPS 07.30) 9.25 O ŽIVALIH IN L|UDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV 9.50 ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE - CARL ORFF: CARMINA BURANA (VPS 09.55) 10.55 DIVJA AZIJA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/12 (VPS 11.00) 11.25 OZARE, PONOVITEV 11.30 OBZORJA DUHA (VPS 11.30) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 13.15) 13.15 SKRITA KAMERA 13.20 ČLOVEK IN POL 13.30 NEDELJSKO OKO 13.40 GLAS LJUDSTVA 13.45 KULINARIKA 13.55 PET MINUT SLAVE 14.00 PLANETV 15.00 ČLOVEŠKI FAKTOR 15.10 VABILO ZA DVA 15.30 TRIKOTNIK 15.45 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 15.55 FENOMENI 16.00 GLASBENI DVOBOJ 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) 16.45 AKCIJA 16.50 LORELLA 7.45 8.20 8.55 TevePika 14.00 14.30 15.00 17,20 17.55 20.00 21.40 21.40 2922004 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 TV PRODAJA LEVI: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽN|E (VPS 08.55) KRANJSKA GORA: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽN|E (VPS 09.45) LEVI: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 11.25) KRANJSKA GORA: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.45) FOLKLORNA SKUPINA EMONA, 1/4 (VPS 14.00) TV PRODAJA UPORNIK, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 15.00) MAGAŽIN LIGE PRVAKOV (VPS 17.25) SALT LAKE CITY: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 17.55) ASMATI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.05) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 6/22 (VPS 21.00) IZ BALETNEGA ARHIVA NAŠI BALETNI UMETNIKI: MIRKO ŠPAREMBLEK (VPS 21.50) J.S.BACH - M.ŠPAREMBLEK: TOCCATA IN FUGA, TV BALET (VPS 22.40) SOUTH PARK: VEČJI, DALJŠI IN NEOBREŽAN, y i ... AMERIŠKI RISANI FILM, PON. (VPS 23.00) 1x31131 lil POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 9/13, - PONOVITEV (VPS 00.15) VIDEOSTRANI 8.50 Super punce, sinhronizirana risana serija 9.15 Bučke, sinhronizirana risana serija 9.25 Hikarian, sinhronizirana risana serija 9.50 Bell kit, sinhronizirani risani film 10.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 11.05 Beyblade, risana serija 11.30 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Pozabljena dama, amerliki film 14.45 Na deZeli je lepo, 2. sezona, 2. del avstralske nanizanke 15.40 Mestece za vedno, 1. sezona, 2. del ameriške nanizanke 16.35 Pred nesrečo, kanadsko-ameriškl film 18.15 24UR. vreme 18.20 Triki jamieja Oliverja, 2. sezona, 15. de! angleške dokumentarna oddaje 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar, posebna oddaja z iluzionisti 21.30 Športna scena 22.30 Profil za umor, kanadski film ^ 0.15 24UR, ponovitev 1.15 Nočna panorama m•] 9.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 14.00 19.00 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Klepet z jasnovidko Maručo, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Znani in zanimivi, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Urška Hlebec, pon Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami jana, oddaja o sončni strani življenja, dotik, gostja: Meta Fonda, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, alkoholizem, gost: dr. janež Rugelj, pon Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, NC Dance, vodi: Matjaž Kosi, prvič Barcaffe Ski Open, Kranjska Gora Videonovice za gluhe in naglušne, prvič Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon Spekter, študentska oddaja, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal A 9.20 9.50 10.40 12.20 13.10 14.00 15.00 15.55 16.50 17.40 18.30 19.00 20.00 21.35 22.30 0.20 TV prodaja Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 85 dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 86. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 87. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 88. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, i. sezona, ponovitev 89. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde, posnetek Dr. Phil, pogovorna oddaja Oprah Show, pogovorna oddaja Čarovnice, 3. sezona, 14. del ameriške nanizanke Izganjalka vampirjev, 6 sezona, zadnji del ameriške nanizanke Planet 10 Non Stop Music Družinski film: Bradyjeva klapa, ameriški film Tihi zločin, 1. sezona, 3. del ameriške nanizanke Goodyear liga. Reflex: Cibona, posnetek košarke Dannyjeve zvezde, ponovitev 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Rad igram nogomet 11.30 ža vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Sijaj, ponovitev 14.00 Ski Open, smučarsko tekmovanje 14.30 Automobille 14.45 TV prodaja 15.00 Angleška nogometna liga, prenos 17,00 llirika, turistična TV prodaja 17.30 Komet 13, ponovitev 18.30 Štiri tačke 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20,00 Raketa pod kozolcem, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 21.30 Reporter X 22.00 Angleška nogometna liga, posnetek 00.00 76. podelitev filmskih nagrad Oscar, prenos 06.00 Videostrani 9.20 9.35 10.00 10.35 11.00 12.30 13.00 13.30 13.30 14.05 15.00 15.55 16.30 16.45 17.05 17.20 17.35 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 23.40 23.40 0.10 1.00 1.25 2.15 2.45 3.10 ODDAIAŽA OTROKE PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 8/26 RAZPOKE V ČASU: ROISTVO MESTA (VRHNIKA), IGRANO DOKUMENTARNA NANIZANKA, 9/17 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2004 PRVI IN DRUGI POROČILA ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: PLOŠČA (VPS 16.50) PRVO TEKMOVANJE, KRATKI DOKUMENTARNI FILM (VPS 17.05) ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA, 9/26 (VPS 17.20) ODMEVI SEVERA, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.30) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET JULIJA, AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 7/13 (VPS 20.00) SVETOVNI IZZIVI (VPS 20.55) PISAVE (VP5 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLADIATORJI 2. SVETOVNE VOJNE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 NOČNI IZBOR MARCELBUH-JURIJ PERVANJE: VRTIČKARJI, TV NANIZANKA, 7. EPIZODA: BANKOVEC ZA PET JURJEV DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) ODMEVI SEVERA, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA SVETOVNI IZZIVI PISAVE DOLORES CLAIBORNE, AMERIŠKI FILM (VPS 03.10) GLASBENA ODDAJA Slovenija 2 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENCI V ITALIJI 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 39/158 10.25 VIDEOSTRANI 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 12.55 TV PRODAJA 13.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 17.30 SKOZI ČAS (VPS 17.30) ' 17.45 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 40/ 158 (VPS 17.45) 18.15 ENA, DVA, TRI, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.15) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) ^ 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.05) 0.20 POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 10/13, PONOVITEV (VPS 00.30) 1.15 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, Kanal A Pop TV PCP Slovenija 1 132004 _3 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Palčiča, sinhronizirana risana serija 8.35 Doktor Oto, sinhronizirana risana serija 8.45 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 6.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.30 TEDENSKI IZBOR 6.30 UTRIP 6.45 ZRCALO TEDNA 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: IGRAČA 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 5. sezona, ponovitev 22. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 9. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 1. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 90. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 220. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 10. del avstralske 4* nanizanke // Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 © tv program 17.55 18.25 18.30 20.00 21.45 23.15 Skrita kamera, humoristična oddaja Da, draga?, 2. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 5. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke XXL premiere Non Stop Music Filmski ciklus Rambo: Rambo, ameriški film ^ Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke Domače kraljestvo, 4. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV POP "J" V" " 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 0.45 Dogodivščine jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 25. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 120. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 117. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 47. dela brazilske nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 48. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 118. del venezuelske nad. Skrivnost ljubezni, 121. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 26. del španske nad. 24UR Pod eno streho, 4. sezona, 2. del sosedske nad. Sedma nebesa, 7. sezona, 4. del ameriške naniz. Naša sodnica, 3. sezona, 3. del ameriške naniz. XXL premiere Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika Kanal III m 16.45 TV prodaja 17.00 Kako preživeti, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 138. del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 llirika, turistična TV prodaja 20.00 76. podelitev filmskih nagrad Oscar, ponovitev 02.00 TV prodaja 02.30 Videostrani TOREK, 18.25 18.40 19.05 20.00 23.30 0.00 20.00 21.30 22.00 22.30 SKOZI ČAS (VPS 18.15) DICK VAN DYKE, AM. NANIZ., 41/158 (VPS 18.30) OTROK RAZSVETLJENSTVA, FRANCOSKA LITERARNA NAD.A, 1/4, PON. (VPS 19.00) FRASIER, AMERIŠKA NANIZANKA, 24.EPIZODA (VPS 20.05) 5HACKLETON, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 20.30) I LOVE BUDAPEST, MADŽARSKI FILM (VPS 22.05) VIDEOSPOTNICE (VPS 23.25) ^ I 111 POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 11/13, K 9. H C III PONOVITEV (VPS 23.55) - VIDEOSTRANI 23.00 23.30 IDOL 2004, glasbena oddaja Jana, oddaja o sončni strani življenja, Cindi, prvič Barcaffe Ski Open, Golte, prvič A to je to!?, oddaja o kuhanju "da padeš dol", vodi: Alenka Strnad - Reza, pon Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov v3 2.3.2004 Kanal A Slovenija 1 a EE 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Videonovice za gluhe in naglušne, pon 10.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 11.00 Zeleni vodnik, oddaja o hortikuituri, pon 11.30 Šola na jupltru, pon 12.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 12.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Znani In zanimivi, pon 18.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Urška Hlebec, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon 21.00 A to je to!?, oddaja o kuhanju "da padeš dol", vodi: Alenka Strnad - Reza, prvič 21.30 Košarka ■ 1A liga moški, Zagorje BZ: Hopsi posnetek tekme 23.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.30 TV DRAŽBA z Mariom, dražba slik, živo 00.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 6.00 TELETEKSTTV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 RADOVEDNI TAČEK: PLOŠČA 9.20 PRVO TEKMOVANJE, KRATKI DOKUMENTARNI FILM 9,35 ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA, 9/26 9.45 MARSUPILAMI, RISANA NANIZANKA, 5/26 10.10 SPREHODI V NARAVO: ČUDEŽNI GINKO 10.35 ODMEVI SEVERA, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDA|A 11.25 VSAKDANJIK IN PRAZNIK 12.20 PISAVE 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 SLOVENSKI MAGAZIN 13.40 SVETOVNI IZZIVI 14.10 GLADIATOR]l 2. SVETOVNE VO|NE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/13 15.05 JULIJA, AVSTRIJSKA NAD, 7/13, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANjA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 PRAVLJICE MIKE MAKE: TUDI NOSKI SE ZAL|UBIJO, OTROŠKA NANIZANKA, 18/26 (VPS 16.50) 16.55 RISANKA 17.05 MUDI VIRTUOZI: KITARISTKA META SKOK (VPS 16.55) 17.20 KNJIGA MENE BRIGA - MOJCA KUMERDEJ: FRAGMA, PONOVITEV (VPS 17.15) 17.45 DIALOGI Z GLINO: IGRA OGN|A, DOKUMENTARNA ODDAjA, 1/2 (VPS 17.45) 18.15 DUHOVNI UTRIP (VPS 18.15) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.40 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 RADOVNA - KAKO POMLADITI REKO, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) 20.55 POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22,00) 22.50 NESREČA V ZRAKU, ANGL. DRAMA (VPS 22.50) 0.50 NOČNI IZBOR 0.50 DNEVNIK, ŠPORT 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) 2.00 DIALOGI Z GLINO: IGRA OGNJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/2 2.30 DUHOVNI UTRIP 2.50 RADOVNA - KAKO POMLADITI REKO, DOKUMENTARNA ODDA|A 3.40 POD ŽAROMETOM 4.55 GLASBENA ODDAjA 9.15 9.20 10.10 11.00 12.30 13.00 13.50 14.40 15.30 16.00 16.55 17.25 17.55 18.25 18.30 20.00 21.45 22.15 23.15 TV prodaja Xena, 6. sezona, ponovitev 1. dela am. nad. Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 10. dela avstralske nanizanke Non Stop Music, ponovitev TV prodaja Xena, 6. sezona, 2. del ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 91. del am. nad. Obala ljubezni, 3. sezona, 221. del am. nad. TV prodaja Varuhi luke, 6. sezona, 11. del avstralske naniz. Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja Da, draga?, 2, sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 5. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke XXL premiere Non Stop Music Akcija: Krvavi šport 3, ameriški film ^ Mikser: Vsi županovi možje, 4. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke Domače kraljestvo, 4. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08,50 TV prodaja 09.10 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.30 TV prodaja 12.55 Risanke 13.45 TV prodaja 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Angleška nogometna liga, ponovitev 16.45 TV prodaja 17.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 17.30 Štiri tačke, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 139. del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 llirika, turistična TV prodaja 20.00 Legenda, angleška fantazijska avantura, 1985 21.45 Beg strelca, ameriški akcijski film, 1999 ^ 23.20 Ekskluzivni magazin, ponovitev 23.50 Automobille 00.05 TV prodaja 00.35 Videostrani Pop TV PCP SREDA, 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20,00 21.00 22.45 22.50 23.45 0.45 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 26. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 121. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 118. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 48. dela brazilske nadaljevanke Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 49. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 119. del venezuelske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, 122. del venezuelske nad. 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 27. del španske nad. 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Gora junakov, avstralsko-ameriški film XXL premiere Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 24UR, ponovitev Nočna panorama 3.3.2004 Slovenija 1 a 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9,05 9.15 9.35 10.05 10.15 10.40 11.10 11.30 12.40 13.00 13.15 13.15 13.40 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR PRAVLJICE MIKE MAKE: TUDI NOSKI SE ZALJUBIJO, OTROŠKA NANIZANKA, 18/26 PIPSI, RISANA NANIZANKA, 3/26 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 2/26 MLADI VIRTUOZI: KITARISTKA META SKOK KNJIGA MENE BRIGA - MOJCA KUMERDEJ: FRAGMA DIALOGI Z GLINO: IGRA OGNJA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 1/2 DUHOVNI UTRIP ORKESTER SLOVENSKE POLICI|E -CARL ORFF: CARMINA BURANA KULINARIKA Z LEONOM POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAjA TV MARIBOR 06.00 Videostrani Slovenija 2 TevePika EZ2*J 14.05 RADOVNA - KAKO POMLADITI REKO, DOKUMENTARNA ODDAJA 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV 07.30 Risanke 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 15.55 MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) 07.55 TV prodaja 6.30 VIDEOSTRANI ■ VREMENSKA PANORAMA pon 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 08.25 Risanke 9.05 GLASNIK, ODDAjA O KULTURI TV MARIBOR 9.30 Košarka - 1A liga moški, Zagorje BZ: Hopsi 16.50 POD KLOBUKOM (VPS 16.50) 08.50 TV prodaja (VPS 09.05) posnetek tekme, pon 17.20 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, 09.10 Automobille 9.35 TEDENSKI IZBOR 11.00 Veliko platno, oddaja o filmu, pon RISANA NANIZANKA, 12/38 (VPS 17.25) 09.25 Risanke 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 11.30 Slovensko cerkev v New Yorku, predstavlja 17.30 RISANKA 10.10 TV prodaja 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZ., 40/158 pater Krizolog, pon 17.45 VOLjA NAJDE POT: IZKUŠNjA RAZLIKE, 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.25 VIDEOSTRANI 12.00 Do zdravja tudi tako, Livi plus, vodi: jana DOKUMENTARNI FILM (VPS 17.45) 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.00 TV PRODAJA Debeljak, pon 18.40 RISANKA (VPS 18,40) 12.30 TV prodaja 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija 18.55 VREME (VPS 18,55) 12.55 Risanke 15.50 TV PRODAJA Klariča, prvič 19.00 DNEVNIK 13.45 TV prodaja 16.25 TEDENSKI IZBOR 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 19.40 ŠPORT, VREME, MAGNET 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 16.25 ŠTUDENTSKA 18.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 20.00 SEDMI PEČAT: NIKOGARŠNJA ZEMLJA, 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 16.55 STUDIO CITY 18.30 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, živo BOSANSKO-SLOVENSKI KOPRODUKCI|SKI FILM 15.00 Angleška nogometna liga, ponovitev 17.55 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 19.00 24 UR, prenos v živo (VPS 20.00) © Demokracija • 9/2004 tv program 21.30 SLIKAR IZ SONČNEGA MESTA: CARLOS PAEZ VILARO (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 DUŠAN JOVANOVIČ: SOBOTA DOPOLDAN, IZVIRNA TV IGRA (VPS 22.55) 23.45 NOČNI IZBOR 23.45 DNEVNIK, ŠPORT 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.40) 0.55 VOLJA NAJDE POT: IZKUŠNJA RAZLIKE, DOKUMENTARNI FILM 1.50 ŽEPAR, KITAJSKI FILM (VPS 01.55) 3.40 DUŠAN IOVANOVIČ: SOBOTA DOPOLDAN, IZVIRNA TV IGRA 4.50 GLASBENA ODDAJA 16.55 Skrivnost ljubezni, 123. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 28. del Španske nad. 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Izginuli sin, ameriški film 21.50 Na kraju zločina, 3. sezona, 7. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Tretja izmena, 3. sezona, ameriška nanizanka 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama TevePika EE Slovenija 2 6.15 TELETEKSTTV SLOVENIJA do 06.30 6.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: M.NČHEN 9.30 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANGOLiSOK 10.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZ., 41/158 10.25 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 11.00 TV PRODAJA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 16.20 TV PRODAIA 16.55 DAN, KO JE ZEMLJO OPLAZILA SMRT, ANGLEŠKA ZNANSTVENA ODDAJA, PON. 17.50 VIDEOSPOTNIČE, PONOVITEV ^ 18.20 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.35 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 42/ 158 (VPS 18.30) 19.00 KONČNICA, PONOVITEV 20.00 DON KIHOT, BALETNI FILM RUDOLFA NUREJEVA (VPS 20.05) 21.40 MLADI LEVI, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 21.35) 0.25 VIDEOSPOTNIČE (VPS 00.15) ^ 0.55 VIDEOSTRANI 9.00 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 Barcaffe Ski Open, Golte, pon 10.30 A to je to!?, oddaja o kuhanju "da padeš dol", vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 11.00 POP TRAX, oddaja o najnovejši pop glasbi, NC Dance, vodi: Matjaž Kosi, pon 12.00 Vldeo top 30, lestvica glasbenih spotov 17.30 Veliko platno, oddaja o filmu, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno Informativna oddaja, živo 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 ABČD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.00 Hot Bird TV awards, prvič 21.30 Šola na Jupitru, živo 22.00 Znani in zanimivi, pon 22.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, čindi, pon 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Urška Hlebec, pon 00.00 Vldeo top 30, lestvica glasbenih spotov 9.45 10.30 13.00 13.30 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 18.10 18.40 18.55 19.00 19.40 20.00 21.00 21.30 22.00 22.45 23.45 23.45 0.35 0.35 1.25 1.45 2.25 2.55 3.50 4.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE VOLJA NAJDE POT: IZKUŠNJA RAZLIKE, DOKUMENTARNI FILM DIVJA AZIJA, FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/12 PRIZORI IZ ŽIVLJENJA PRI HLEBANJEVIH, DOKUMENTARNA RETROSPEKTIVA POROČILA, ŠPORT, VREME SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2004, PONOVITEV PETI ELEMENT, PONOVITEV MOSTOVI • HIDAK: POD DROBNOGLEDOM • NAGYOT'ALATT (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) JASNO IN GLASNO (VPS 17.25) HUMANISTIKA (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET TEDNIK (VPS 20,00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) OB 160-LETNICI RO|STVA JOSIPA JURČIČA: HČI MESTNEGA SODNIKA, TV IGRA (VPS 22.45) GLASBENI VEČER IZ KLASIČNEGA ARHIVA... ELIZABETH SCHWARZKOPF (R. STRAUSS) (VPS 22.50) SIMFONIKI RTV SLOVENIJA-R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA (VPS 23.15) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.30) JASNO IN GLASNO HUMANISTIKA TEDNIK OSMI DAN SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2004 Kanal A Kanal III _ Slovenija 2 06.00 Videostrani 9.15 TV prodaja 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 2. dela ameriške 07.30 Risanke nadaljevanke 07.55 TV prodaja 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 11. dela 08.25 Risanke avstralske nanizanke 08.50 TV prodaja 11.00 Non Stop Music, ponovitev 09.10 Agencija, 3. del ameriške nanizanke 12.30 TV prodaja 10.10 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 3. del ameriške nadaljevanke 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 13.50 Mladi In nemirni, 3. sezona, 92. del ameriške 10.55 Videalisti, glasbene lestvice nadaljevanke 12.15 Automobille 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 222. del am. nad. 12.30 TV prodaja 15.30 TV prodaja 12.55 Risanke 16.00 Varuhi luke, 6, sezona, 12. del avstralske naniz. 13.45 TV prodaja 16.55 Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 17.25 Da, draga?, 2. sezona, 21. del ameriške 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija humoristične nanizanka 15.00 Legenda, angleška fantazijska avantura, 1985 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 5. sezona, 24. del ameriške 16.45 TV prodaja humoristične nanizanke 17,00 Agencija, ponovitev 18.25 XXL premiere 18.00 Sto Izložb, sto strasti, 140. del italijanske 18.30 Non Stop Music telenovele 20.00 Ekstra magazln ^ 18.30 Pokemoni, risani film 20.50 Vroča Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 21.30 Mikser: 19.30 llirika, turistična TV prodaja Vsi županovi možje, 4. sezona, 9. del ameriške 20.00 Lisice, 15. del jugoslovanske serije humoristične nanizanke 21.00 Sijaj 22.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 16. del 21.30 Čokolada, ameriška romantična komedija, 2000 ameriške humoristične nanizanke 23.35 Reporter X, ponovitev 22.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, 13. del ameriške 00.05 TV prodaja humoristične nanizanke 00.35 Videostrani 23.00 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 6.15 TELETEKSTTV SLOVENIIA do 06.30 6.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 MOSTOVI - HIDAK 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 42/158 10.30 VIDEOSTRANI 11.00 TV PRODAIA 11.30 VIDEOSTRANI - VREMENSKA PANORAMA 15.55 TV PRODAIA 16.25 ASMATI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 17.20 VIDEOSPOTNIČE, PONOVITEV ^ 17.50 SKOZI ČAS (VPS 17.45) 18.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 43/ 158 (VPS 18.00) 18.30 LJUBEZEN MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.00 ŠPORT (VPS 20.05) 20.25 EVROLIGA V KOŠARKI (VPS 20.25) 22.30 POSEBEN POGLED: PONEDELJEK, JAPONSKI FILM (VPS 22.35) 0.10 VIDEOSPOTNIČE (VPS 00.10) ^ 0.40 POD RUŠO, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 12/13, PONOVITEV (VPS 00.40) 1.35 VIDEOSTRANI Kanal A Pop TV POP _ TV ČETRTEK, 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 27. dela španske nadaljevanke Skrivnost ljubezni, ponovitev 122. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja Čudež življenja, ponovitev 119. dela venezuelske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 49. dela brazilske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 50. del brazilske nadaljevanke Čudež življenja, 120. del venezuelske nad. Slovenija 1 432004 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.10 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6,30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 POD KLOBUKOM 9.35 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 12/38 7.30 Dogodivščine Jackiea Chana, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 28. dela španske nadaljevanke 9.40 Skrivnost ljubezni, ponovitev 123. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Čudež življenja, ponovitev 120. dela venezuelske nadaljevanke 11.50 Družinske vezi, pon. 50. dela brazilske nad. 12.45 Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev 7. ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Družinske vezi, 51. del brazilske nadaljevanke 15.55 Čudež življenja, 121. del venezuelske nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, 124. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, 29. del španske nad. 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Prijatelji, 10. sezona, 4. del ameriške nanizanke 22.00 Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke 22.50 XXL premiere 22.55 Skrivnosti mafijskega morilca, dokument, oddaja 23.50 24UR, ponovitev 0.50 Nočna panorama Pop TV RP . TV 9.15 TV prodaja 9.20 Xena, 6. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 6. sezona, ponovitev 12. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Xena, 6. sezona, 4. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 93. del ameriške nadaljevanke 14.40 Obala ljubezni, 3. sezona, 223. del am. nad. 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 6. sezona, 13. del avstralske naniz. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Da, draga?, 2. sezona, 22. de! ameriške humoristične nanizanka 17.55 Oh, ta sedemdeseta, 5. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Seme dvoma, ameriški film 21.40 Tajni agenti, 2. sezona, 3. del angleške naniz. 22.40 Samo bedaki in konji, 1. sezona, 3. del angleške humoristične nanizanke 23.20 Šov |erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ TevePika CE 9.30 10.00 11.00 12.00 12.30 18.00 18.30 19.00 20.00 22.00 23.00 23.30 01.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Barcaffe Ski Open, Golte, pon Na Piki aktualna pogovorna oddaja, vodi: Brane Šalamon, pon ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Hot Bird TV avvards, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 24 UR, prenos v živo Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah Spekter, študentska oddaja, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon IDOL 2004, glasbena oddaja, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III m 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Kako preživeti, 3. del ameriške serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.30 TV prodaja 12.55 Risanke 13.45 TV prodaja 14.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 15.00 Bilo je nekoč v mali Italiji, italijanska komedija, 1999 16.45 TV prodaja 17.00 Lisice, ponovitev 18.00 Sto izložb, sto strasti, 141. del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 llirika, turistična TV prodaja 20.00 Zeleni zmaj, ameriška drama, 2001 22.05 Namestnik, ameriški akcijski film, 1998 ^ 23.50 Automobille 00.05 TV prodaja 00.35 Videostrani Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 © radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 KliCemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 C V v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Clas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maie 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voičila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu In domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nas gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2.0 šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi_ 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročita, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2. 4. In 5. luretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjiiče Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 lezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13,00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjiiče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06,00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voičila 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 1.-3. Dijaika oddaja 2.-4. Skavtskl potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.10 Biser za duio 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva II. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 9/2004 športna kolumna Esad Babačič Minuli teden je bil v znamenju nogometa in rokometa. Medtem ko so nogometaši po pričakovanju izgubili in tako nadaljevali tradicijo slabih izidov v pripravljalnem obdobju, so se rokometaši še enkrat izkazali in potrdili, da dejansko sodijo v sam evropski vrh. Nogomet izgublja primat Napoved Bojana Prašnikar-ja, da bo nastopil bolj napadalno, je bila račun brez krčmar-ja. Poljska se očitno ni ustrašila nove postavitve, s katero naj bi naši nastopili tudi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Novi sistem, s katerim želi Bojan Prašnikar obrniti smer usode, je naletel na precej skeptične odzive. Dvomljivci so celo med samimi igralci, ki so prvi poklicani, da sodijo o takšnih potezah. Sami namreč najbolje vedo, česa so zmožni in česa ne. Sistem s štirimi v zadnji črti je očitno preveč pogumen za potencial, ki ga ima sedanja nogometna reprezentanca. To je tako nekako, kot če bi Čuki sami naredili koncert na stadionu, mi je pred dnevi dejal prijatelj. In res se ni prav nič zmotil, le da se Čuki tega zavedajo, Prašnikar pa očitno še ne povsem. Seveda so prijateljske tekme primerne za eksperimente, ki si jih privoščijo tudi največje reprezentance, toda le do neke meje. Igralski fond naše izbrane vrste je še vedno preskromen, da bi bil lahko kos takšnemu poveličevanju. Seveda je težava v tem, da Prašnikar poveličuje težave, s katerimi se ni upal soočiti na drugačen način. S spreminjanjem sistema ni mogoče nadomestiti pomanjkanja temeljnih odlik nekega moštva. Na prvem mestu gre za špirit ekipe, ki je že nekaj časa hudo načet. Samo spomnimo se, v kakšnem stanju je bila reprezentan- ca v trenutku, ko jo je podedoval novi selektor. Načeta samozavest igralcev je pregloboka brazgotina, da bi jo bilo mogoče zakriti s kozmetičnimi pripomočki. Seveda ima v vsej zgodbi svoj delež tudi nogometna zveza, ki podpira polovične rešitve. Namesto da bi naredili globljo analizo in začeli od začetka, se samo delajo, da je takšen potek dogodkov edini mogoč. Tudi javnost se je že navadila na stanje, v katerem je volja do moči samo še spominski okrasek, ki nima niti toliko moči, da bi se klatil. Čas je tudi, da se dokončno odločimo, kje bo središče slovenskega nogometa. Ljubljana očitno nima dovolj ljubezni do te igre, zakaj bi jo torej silili v nekaj, kar ji ne prija. Po drugi strani pa Celje in Maribor samo čakata, da Medtem ko se nogomet počasi vrača v ilegalo, si ne moremo kaj, da se ne bi sprijaznili z dejstvom, da bomo očitno postali mala rokometna velesila. Zoran Jankovič je prepričan, da bo dobil s popularizacijo rokometa veliko poceni odmevnosti. Slednje ne bi mogel dobiti skozi nogomet, v katerem preprosto nimamo šans, meni sam. Seveda je tako samo na prvi pogled. Preprosto dejstvo namreč je, daje rokomet veliko manj odmeven od nogometa, in tudi če bi osvojili katerega od evropskih naslovov, to ne bi bilo tako odmevno, kot če bi denimo NK Olimpija v prvem krogu UEFA premagala kakšno zveneče evropsko ime, kaj šele če bi se uvrstila v drugi krog ali pa celo v ligo prvakov. Pa tudi sicer se v nogometu pogosto do- Medtem ko se nogomet počasi vrača v ilegalo, si ne moremo kaj, da se ne bi sprijaznili z dejstvom, da bomo očitno postali mala rokometna velesila. bi lahko svoje manjvrednostne komplekse zavila v skrepenel papir nogometne pravljice. Štajerska nikoli ne bi izdala reprezentance, kot je to denimo storila Dalmacija na Hrvaškem. Maribor nikoli ne bo Split, tako kot Ljubljana ne more biti Zagreb, kadar gre za navijaške strasti. Patriotski naboj je pri nas izjemno redka vrlina, brez katere ne more biti navijanja za Slovenijo. Če kje, potem gaje v obilju prav na Štajerskem, kjer je nogomet še vedno svetinja. gajajo presenečenja, tako da vlaganje v nogomet ni vedno iluzor-no. Samo spomnimo se, kako malo je manjkalo, da bi revni Hajduk izločil veliko Romo. Da ne govorimo o obračunu med Olimpijo in Liverpoolom. Kakšno odmevnost bi imela zmaga Ljubljančanov nad velikimi Angleži, si lahko samo predstavljate. Nogomet je kralj kolektivnih športov in tega dejstva ne gre prezreti. Pa še nekaj, ženski rokomet je žal marginalen šport, tako kot je marginalen ženski nogomet. Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 © šport___________ Dolina pod Poncami je vnovič gostila svetovno prvenstvo v poletih. Kljub črnogledim napovedim so planiški delavci in prostovoljci še enkrat nadvse uspešno pripeljali tekmovanje do konca. Nastopili so prav vsi najboljši smučarski letalci sveta, organizatorji pa so prejemali čestitke od vsepovsod. To bi lahko bil strnjen zapis pla-niškega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Tovrstni zapisi so pravzaprav že stalnica. Očitno izjemno uigran štab prostovljcev, ki I ko bolj. Tudi tokrat improvizacij ni manjkalo, tekmovanje pa je v vseh ozirih uspelo. Podatek, daje sodelovalo kar 450 prostovoljcev, in to, da so le-ti od druge ure zjutraj vestno teptali novozapadli sneg po doskočišču, pove vse. Nedeljsko ekipno tekmovanje je bilo zatorej ob pol devetih zjutraj že nared in znova so se mnogi čudili. Mnogi (predvsem tuji obiskovalci) tudi zato, ker jim tega preprosto ni treba početi. Predsednik športnega društva Planica in skakalni zanesenjak Janez Gorišek je pričakoval 100.000 obiskovalcev, a je uteho nemudoma našel v izjemno varnih in dolgih skokih. V treh tekmovalnih dneh (prvi dan je bil zaradi premočnega vrtinčenja severnega vetra nad hrbtiščem letalnice odpovedan) seje m J so z vsem srcem predani "planiškim dnevom", lahko alarmantno stanje čudežno pretvarja v bleščeče. Se posebej letošnja sezona je bila za prireditelje zagotovo izjemno težavna. Začelo se je z negodovanjem Smučarske zveze Slovenije, ki je odkrito in naglas prestopila na stran zagovornikov dolgoročnejšega načrtovanja in graditve celovitega športnega središča za nordijske discipline. Prav tako je tvorila mnenje o smiselni preureditvi športnih in obšportnih naprav oziroma objektov. Improvizaciji bi moralo dokončno odklen-kati. Kmalu zatem je svoj odstop napovedal tudi Miloš Kovačič, predsednik planiškega organizacijskega komiteja, ki je že poprej skušal večkrat anekdotično orisati planiško stanje: "Jaz sem velikokrat novinarjem, ki so negativno pisali o tej Planici, rekel, da ni več Tito živ. Ko je bil Tito živ, so nam samo iz Beograda telefonirali, da prihaja, pa je bilo vse ..." Ali pa denimo: "Ko se čez leto trudimo zbirati sredstva za Planico, ni nikogar blizu. V času vrhunskih tekmovanj pa so vip-prostori prepolni znanih in neznanih." Kova-čičev odstop bi zagotovo ključno vplival na nadaljnji dotok sponzor-skih sredstev. Danes pa naj bi njegova gesta zlasti pomenila dramilo in dokončno strnitev prirediteljevih r P vrst, ki so se, ne oziraje se na struk-turno-sistemske pomanjkljivosti, morale podrediti izključno temeljnemu cilju - pripravi tekmovanja. V slogu prejšnjih sezon jim je to tudi uspelo. Se 7. februaija oziroma 12 dni pred začetkom svetovnega prvenstva so opravljali najrazličnejša gradbena dela. Tik pred zdajci so denimo gradili, dograjevali in urejali naselje za tekmovalce, ogrevalno sobo na vrhu zaletišča, fiksne tribune, odskočišče, doskočišče in še pre-nekatere manjše, a za planiško prireditev izjemno pomembne podrobnosti. Le-te zlahka zakrijejo šlampa- rijo in neustrezno politiko skrbništva nad napravami. V času največjih tekmovanj je namreč sleherno oko uprto v akterje, medtem ko se pla-niške težave in zdrahe po vsakem dogodku še v večji meri priplazijo izpod nezaceljenih planiških ran. 450 prostovoljcev Slovenci slovimo po izjemno dobri organizaciji največjih tekmovanj in smo zatorej s poudarjenim za-nimanjempričakovaliletošnjo planiško prireditev. Zaradi poprej navedenih težav, ki so se kot domine zvrača-le na planiške organizatorje, še toli- zbralo približno 50.000 gledalcev; SP v poletih ob vložku 1,7 milijona ev-rov pa je ponudilo 116 poletov prek magičnih 200 m oziroma 11 poletov prek 220 m. Najdaljši polet je uspel Norvežanu Romorenu (227 m), ki je s tem postavil tudi norveški rekord in bil v skupnem seštevku vseeno šele tretji Norvežan. Tudi našemu Robertu Kranjcu je z 222,5 m uspelo izenačiti njegov državni rekord, Rok Benkovič pa je z 215 m poletel do osebnega. Poletov je bilo torej na pretek, varnost tekmovalcev zagotovljena, vremenske razmere pa nestanovitne. Janez Gorišek je lahko z oprav- Matjaž Zupan, glavni trener skakalne reprezentance: "Čeprav nismo uresničili tekmovalnih ciljev, moramo biti vendarle zadovoljni. Fantje so namreč od-skakali po najboljših močeh in trenutnih zmožnostih. Nekoliko sem razočaran le nad ravnanjem tekmovalnega vodstva, ki ni znalo p.iiediti 'fair' sobotnega tekmovanja. Tekmovanje bi moralo biti sorazmerno s sposobnostmi tekmoval' ta in hkrati za gledalce." © Demokracija • 9/2004 Janez Gorišek: "Moram reči, da nisem pričakoval tako lepega tekmovanja v tako neugodnih razmerah, Skoki so bili varni in dobri. Imamo najdaljši skok sezone, ogromno skokov čez 200 m, demonstrirali pa smo polete, kjer so skoki čez 200 m obveza." namornfch plachetni3?® Branko Dolhar, generalni sekretar OK Planica: "Imeli smo sicer nekoliko drugačno predstavo o samem tekmovanju. Od leta 1997 smo želeli stopnjevati raven tekmovanja, a ni šlo vse po načrtu. Vsekakor bi se rad zahvalil vsem 450 planiškim delavcem, bi 6 J katerih svetovnega prvenstva nikakor ni bi bilo. Kakin IVANGRILL 041/651 -829 f ZVONE PREZELJ 041/678- 161 I Vodja tekmovanja Vodja pohoda Kraj tekmovanja Zbor tekmovalcev Začetek tekmovanj Prijave: Informacije: horosko k ELEKTROPROM EV| ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KIS0VEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 56 57 150 ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 56 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Jk Ribi (19. februar - 20. marec) Lahko začnete z revolucijo, ki ste jo načrtovali - pospravljanje na vrtu. Bodite tako dobri in ne delajte neumnosti, veliko bolje bo, če boste v svojih željah in hotenjih skromnejši. Na življenje glejte z vidika - treba bo preizkusiti. Oven (21. marec - 20. april) Ta teden je okrog vas veliko pozitivne energije, ki vam bo prinesla različne možnosti. Čeprav imate veliko idej in načrtov, bi bilo bolje, če bi jim dali možnosti za to, da bi dozoreli. Poslušajte svojo intuicijo in se pripravite na zanimiva srečanja. Bik (21. april-21. maj) Vaša upanja in sanje so javni, morda je takih celo nekaj vaših skrivnosti. Zato bo najbolje, da se ne vznemirjate preveč - morda je tu čas za boljše prijatelje in znance. Pogrešali pa boste koga posebnega. Potrudite se, da boste naredili vse potrebno. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Veliko aktivnosti je povezanih z vašo kariero. Prav zdaj je najboljši čas za dober začetek. Kaže, da boste začeli z novimi eksperimenti, ki vam bodo poleg zabave prinesli še veliko drugih koristi. Bodite pripravljeni na zavist Rak (22. junij -21. julij) Zdaj je priložnost, da naredite nekaj za svojo boljšo izobrazbo. Če boste ves čas samo cagali in se obotavljali, vam ne bo nič koristilo. Bolje bi bilo, da potrpite in napišete nekaj prijav za različne tečaje. Uspelo vam bo. Lev (22. julij-21. avgust) To bo morda teden, o katerem ste sanjali že dalj časa. Izpolnile se vam bodo najgloblje želje in izkazalo se bo, da imate predvsem zelo veliko dobrih prijateljev. Posebej domače vezi se bodo pokazale kot izredno globoke in opogumljajoče. Devica (22. avgust - 21. september) Še en zanimiv teden za vaše razmerje. Dobro priložnost boste imeli, da boste povedali, kaj si želite. Ljubezen je vsekakor v zraku, le še potruditi se morate zanjo. Pri tem pazite, da se ne boste zaleteli in odbili nekoga, ki bi lahko bil vaš dobri prijatelj. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Kaže, da boste doživeli nekaj presenečenj, ki vam bodo vzela dih. Ne pustite se preveč zmesti, vztrajate pri svojih dobrih namenih. Semena dobrote, ki ste jih posejali pred davnim časom, bodo rodila sad. Neznana oseba vam bo odprla pot navzgor. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Pričakujte, da se bo pojavil nekdo iz vaše preteklosti. Če boste pametni, Vas ni bo nič spravilo iz tira. Zlahka se boste usedli in pogovorili o žgočih temah, ki se bodo te dni odprle na vašem delovnem mestu. Bodite prepričani o najboljšem. Strelec (22. november - 20. december) Večinoma si boste krojili srečo sami. Kasneje pa boste dobili pomoč, kar bo vplivalo tudi na vašo družino in dom. Če iščete novo lokacijo za dom, izkoristite čim več možnosti za ogled lokacij. Kmalu boste natančno izvedeli, kaj si želite. Kozorog (21. december - 19. januar) Na neki način se vam bo zdelo, da je komunikacija pretrgana, toda taki so le vaši občutki, v resnici pa vas vendarle nenehno poslušajo. Morda vas bo nekdo spomnil na pomemben vidik v vaši preteklosti. Poskusite obvladati močna čustva. Vodnar (20. januar - 18. februar) Venera harmonično pričakuje Neptuna v vašem znaku, kar morda lahko pomeni romanco na obzorju. Bodite dobre volje in razrešili boste uganko, ki vas tare že lep čas. Vaše delo bo povzročilo, da boste bolj samozavestni in prepričani vase. Demokracija • Četrtek. 26. februarja 2004 © Astronomi ločijo med dvema vrstama črnih lukenj - veliki- V osrčju ozvezdja RX J1242-11 so astronomi pred Črna luknja naj bi zaradi velike mi galaktičnimi črnimi luknjami, ki imajo milijardokrat večjo kratkim odkrili močan izbruh rentgenskih žarkov, mase in posledično velike gravi- maso od našega Sonca in se skrivajo v središčih galaksij, in ki naj bi bil posledica segretja plinov pri približe- tacije vase posrkala vse, kar se manjšimi črnimi luknjami, ki nastanejo iz umrlih zvezd. vanju ene izmed zvezd tako imenovani črni luknji, ji približa. Demokracija »9/2004 nagradna križanka v KNJIŽNI KLUB SAMOROG SESTAVIL: MIRAN ERCEG ŽENSKA. KI POPRAVLJA URE GESLO HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA GLAGOLSKA OBLIKA NRAVNI DEMij ZNAČAJ ptig; Dalmatinova 1,1000 Ljubljana K N j ITALIJANSKO IME ZA\TDEM ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU l/'oo*°Gj ATLETINJA STRAŠKOVA i o CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i FRANCOSKI DRAMATIK (ARTHUR) , i ! POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% r r. ^^ t ï t t % RADO NAKRST ESTONEC KNJIŽNI JUNAK LUPIN ? MESTO V SUDANU (IZ ČRK ANKA) SLOVENSKI NOGOMETAŠ GANI) ARALSKO JEZERO telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com •o KDOR GOJI ASKEZO, SPOKORNIK PESEM, KI KOGA SLAVI GOROVJE V SLOVENIJI OB SEV. MEJI PESNICA ŠKERLOVA NOGOMETAŠ PROSINEČKI PRIPADNIK ILIROV PLAČILNO SREDSTVO RIMSKI VOJSKOVODJA ANTON DERMOTA OTROŠKA ČREVESNA GLISTA OSLOVSKI HLAPEC ZMRZNJENA SLAŠČICA DOHODKI OD KAPITALA PRENOS ČESA ZAPONKA NA VZMET, KARABINAR LITERAT DEFOE GRAFIČNI DELAVEC BIBLIJSKA PRVA ŽENSKA GR. MUZA POZIJE ELVTRA KRALJ KLADA ZA SEKANJE DRV LJUDSTVO. NACIJA OSEBNI ZAIMEK REKA.AARE (KRAJŠE) BREME K SAMICA RISA RASTLINA Z IZRAZITIM CVETOM TONI NIEMINEN VER.POGL. MUSLIMANOV ŠPANSKO Ž. IME rr. SLIKAR (GIOV.ANNI) ANTIKVA m ORGAN VIDA (MNOŽINA) NADAV, PREDUJEM MEMBRANA ITALIJAN (ZAiNIČLJKO) NOBELIJ VREDNOSTNI PAPIR NARAVA, ČUD (STARINSKO) ORGAN'NA ZADKU ŽUŽELK SLIKAR ŠUBIC VEČJI KOS POHIŠTVA SIRSKI POLITIK (HAFEZEL) rešitev prejšnje križanke DANAA, EROTIK, ČEVELJ, NAO, OLTAR, AS, ALAN, STISKANJE, REDA, METALKA, LT, KIT, ELAM, ODMOR, SOK, RELE, UI, ITALO, OVID, KRT, KRNA, KIJ, JOAN, ONDRA, AZAZEL, INTERIM, ZONA, PECA, KOJA, RIK, AHAT, VIT- Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 O tempus fugit včeraj, danes, jutri... • 23.2.1685 se je rodil nemški skladatelj Georg Friedrich Händel. • 23.2.1942 so italijanske vojaške oblasti ogradile Ljubljano z 41 km bodeče žice in več kot 70 bunkerji. Prehodi so bili mogoči le na 11 nadzornih točkah. • 24.2.303 je rimski cesar Dioklecijan izdal odlok, da je treba uničiti vse krščanske cerkve. • 24.2. 1786 se je rodil nemški jezikoslovec in pravljičar Wilhelm Grimm. • 24.2.1897 se je v Tolminu rodil slovenski skladatelj Matija Bravničar. • 25.2.1841 se je rodil mojster impresionizma francoski slikar Pierre Auguste Renoir. Ker so Ranoirja kot velikega umetnika priznali šele na starost, je rad vzdihnil: "Včasih sem imel zobe, pečenke pa ne. Zdaj je žal obratno..." • 25.2.1898 se je v Tolminu rodil slovenski slikar Ivan Cargo. • 25.2.1964 je dvaindvajsetletni ameriški boksar Cassius Clay postal najmlajši svetovni prvak v težki kategoriji. Ko je prestopil v islamsko vero, je prevzel ime Muhammad Ali. • 26.2.1786 se je rodil francoski fizik, astronom in politik Dominique François Arago. Na vrata poročne dvorane, kjer je sklepal zakonske zveze, je dal pritrditi napis: "Od opoldne do dveh zaprto. Ti dve uri imate čas za premislek." • 26.2.1802 se je rodil francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo, najpomembnejši predstavnik francoske romantike (Notredam-ski zvonar, Nesrečniki). • 26.2.1951 so v ZDA z zakonom določili, da lahko opravlja vsak njihov predsednik največ dva predsedniška mandata Njihovemu zgledu so sledili kasneje v številnih demokratičnih državah po svetu. Slovenija se še ni rešila kulta osebnosti in nima takšnega nedvoumnega ustavnega določila. • 27.2.1823 se je rodil francoski filozof Ernest Renan. Napisal je Zgodovino o izvoru krščanstva Bil je znan po izreku: "Hvala Bogu, jaz sem ateist!" • 27.2. 1847 je kirurg Leopold Nathan izvedel prvo operacijo z narkozo v Ljubljani. • 27.2. 1913 se je rodil ameriški pisatelj Irwin Shaw, avtor romana Mladi levi. • 28.2.1943 so podpisali dolomitsko izjavo (po drugih virih 1. 3.), ki je zaznamovala ves na-daljni razvoj OF. Z njo je OF čedalje bolj postajala le transmisija partijske politike KPS. • 28.2.1989 je bil v Kninu prvi večji srbski "miting resnice" z vzkliki: "Tukaj je Srbija!" To je bil rojstni dan hrvaško-srbskega spora v okviru Jugoslavije. • 29.2.1920 se je rodila francoska filmska igralka Michele Morgan. Rekla je: "Zelo nejasna je meja med civiliziranimi in primitivnimi narodi Če nosiš v nosu medeninast obroč, te imajo za divjaka, če pa dva taka obroča obesiš na učesa, si civiliziran." kronika časa Kralj Matjaž Madžarsko-lirvaški kralj Matija Korvin, ki je vsaj deloma osnova za legende o kralju Matjažu, se je rodil 23. februarja 1440. Vodil je uspešne boje proti Turkom, saj jih je skoraj pol stoletja zadrževal, da niso prodrli čez Savo. Med desetletno vojno s Habsburžanom Friderikom HI. je zasedel velik del slovenskega ozemlja. Branil je pravice podložnih kmetov in ni dovolil, da bi jih zemljiški gospodje izkoriščali. Novejše razlage poskušajo povezati kralja Matjaža še z drugimi zgodovinskimi osebami, a so ostale znanstveno nedokazane. Zgodbe o kralju Matjažu so začele nastajati kmalu po smrti Matije Korvina. Kralj Matjaž nastopa v izredno veliko oblikah. Med najbolj znanimi je motiv spanja v gori. Ko bo prišel na svet, se bodo začeli za kmeta boljši časi... V obdobju moderne se je motiv kralja Matjaža spremenil v mitični simbol narodne rešitve, deloma pa tudi v motiv socialnega protesta. Cankar ga je uporabil v povesti Potepuh Marko in Kralj Matjaž. Župančičeva pesem Kralj Matjaž simbolično ponazori nemoč naroda, ki se želi osvoboditi. Motiv kralja Matjaža nastopa tudi na ljudskih panjskih končnicah, uporabili pa so ga tudi slovenski slikarji, na primer Gaspari, Birolla, Kralj in Smrekar, v glasbi pa Matija Bravničar. Buffalo Bill Buffalo Bill ni samo legenda ameriškega Divjega zahoda, ampak se je v resnici pisal William Frederick Cody. Rodil se je 26. februarja 1846. Ime Buffalo je dobil po bizonu. Se pred koncem najstniških let je postal izurjen kavboj, lovec in borec z Indijanci. Na strani Severa se je udeležil državljanske vojne, potem pa ostal v vojski kot civilni izvidnik in kurir. Kasneje je po ameriških planjavah lovil bizone za prehrano delavcev železniške družbe. Codyja niso cenili le zaradi strelskih veščin, ampak tudi kot velikega poznavalca ozemlja, Indijancev in njihovih navad ter pogumnega in vzdržljivega človeka. Vojska ga je najemala kot izvidnika in vodnika v vojni proti Indijancem. Zaradi razgibanega življenja je postal junak časopisnih zgodb, pisci romanov pa so ga spremenili v junaka vesternov. Cody je zelo hitro spoznal donosno plat dramatizacije ameriškega zahoda. Leta 1872 je nastopil v drami Prerijski izvidniki, leta 1883 pa je prvič organiziral skupino Wild West Exhibition, spektakel, v katerem je bilo videti veliko streljanja, lova na bizone, ime- nitne ježe in vpijočih Indijancev. Skupina je dvajset let razkazovala svoje veščine po Ameriki in Evropi. Občinstvo je Buffalo Billa sprejemalo s prekipevajočim navdušenjem. Alamutin Vladimir Bartol V zadnjem času je postal izredno priljubljen roman Alamut, ki ga je napisal slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bartol. V središču romana je vprašanje o spoznanju, resnici in laži, moči in oblasti. Gre za moderen intelektualistični roman metafor s simbolnimi in mitskimi nagnjenji. Tudi to delo kaže vpliv Platona, Nietzscheja in psihoanalize. Bartolova proza je psihološko-filozof-ska. Ob usodi mednarodnih demoničnih pustolovcev oblikuje teme volje, moči, nesmisla in je tako predhodnik eksistencializma v književnosti. V dialogu sledi Platonu, Ofl 1™ ji ■ v pripovedni tehniki Poeju, odločilno pa so nanj vplivi Dostojevski, Nietzsche in Freud. Bartol se je rodil v Trstu, 24. februarja 1903, kot sin pisateljice Marice Nadlišek-Bartol. Študij filozofije in biologije je končal v Ljubljani. Dve leti je živel v Parizu, nato pa je bil do leta 1941 svobodni umetnikvLjubljani. V letih 1946 do 1956 je živel v Trstu in bil do smrti leta 1967 sodelavec SAZU v Ljubljani. Demokracija • 9/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- UEMOh Ijamo v skladu z ._.„ * načelom profesi-onalne novinarske f^^ ^-r etike, katere na- C. men je služiti inte- Wj resom javnosti ne { glede na politično, ()|iraČU! svetovnonazorsko Z ostanki k ali kakršno koli yj ' s§5 drugo prepričanje. Demokracija ^JSliir-tv Obračun M z ostanki komunizma? 3 .. ? »»•sr opozarjamo mestno upravo na nujnost ureditve podhoda ali vsaj se-maforiziranja prehoda čez cesto, ki predstavlja črno točko v našem naselju. Od leta 1996je bilo na odgovorne v mestni občini Ljubljana in na državno direkcijo za ceste naslovljenih ničkoliko pisem, v katerih smo prosili in moledovali za ureditev smrtno nevarne prometne točke. Odziva, morala biti v vsakem trenutku na prvem mestu prednostnih nalog občine. Če bi se tega upravljavci z javnim denarjem v Ljubljani zavedali, verjetno ne bi podlegli skušnjavam prevrednotenja prednostnih nalog v korist me-šetarjenja z zemljišči ali bankami. Ali bo smrt male Nike dovolj velik opomin, da bodo pristojni konč- ne takšnega ne drugač- no storili tisto, kar bi že davno mo-nega, ni bilo. Tudi pobude in vpra- rali, in ustrezno uredili prehod čez šanja mestnih in četrtnih svetnikov cesto na tej nesrečni lokaciji, da bo Nika Lenarčič (1993-2004) Ob novici, da je v prometni nesreči pred nekaj dnevi na poti iz šole umrla 10-letna Nika iz našega kraja, smo krajani Šentjakoba in Pod-gorice pri Ljubljani še vedno globoko pretreseni. Žalost je prepojila naša srca. V našem malem kraju je zamrl še en otroški smeh, ki nas je vedno tako zelo radostil. Ko je na prehodu za pešce stopila na cesto, ki poteka med šolo in našo vasjo, je ugasnilo njeno življenje. V šoli, kjer že tako ali tako ni veliko otrok, je zazijala velika praznina. Še ena, kajti v zadnjih letih seje na podoben način utrnilo še nekaj otroških življenj. Vsaka smrt je tragična. Še bolj tragična je smrt otroka, ki šele vstopa v življenje in je s tem njegovo vstopanje, spoznavanje, dojemanje niso rodila sadov. Četrtna skupnost Črnuče, v katero je naš kraj vključen, je celo na očitno rutinsko vprašanje mestne uprave o tem, katere tii stvari so v četrtni skupnosti prednostne, postavila ta prehod čez cesto za enega od prvih treh najbolj žgočih problemov. Kljub vsemu se ni zgodilo nič, prehod čez cesto je znova zahteval žrtev, tokrat Niko. Koliko je pri nas vredno človeško življenje, koliko življenje otroka? Ureditev cestnega prehoda, ki predstavlja šolsko pot in dolgo časa tudi nevarnost ter grožnjo predvsem za naše šoloobvezne otroke, ne more in ne sme pomeniti prehudega bremena za ljubljanski sedanja tragična smrt zagotovila večjo varnost drugim otrokom, ki bodo s tem spoznanjem ob prečkanju ceste na tem mestu ohranjali spomin na Niko? V tem primeru nenadomestljiva izguba, ki so jo doživeli njeni starši in jo občutimo tudi prijatelji, znanci, sošolci, učitelji in sosedje, ki bomo Niko trajno ohranili v svojih srcih, ne bo zaman. Dimitrij Kovačič, Ljubljana Poglej resnici v oči (1) Priljubljenost predvojnih protifašističnih borcev je bila med domačim ljudstvom tolikšna, da je niso mogli zanikati niti slovenski ko-proračun, še zlasti ne ob zaveda- munisti, in prav zato lahko po pis-nju, da denarja v proračunu ni ma- nih virih sklepamo, da se je spom-lo. Premalo pa je vsekakor volje in ladi 1942 morala komunistična pripravljenosti pomagati ljudem in partija nekoliko bolj prilagoditi reševati njihove resnične težave, s predvojnemu primorskemu odpo-in občutenje zaradi krute usode na katerimi se soočajo v svojem bival- ru. Kardelj je namreč v svojem pis-tem svetu ustavljeno ali vsaj na po- nem okolju. Ureditev javnega ob- mu PK KPJ 31. marca 1942 med ti v onostranstvo pretrgano. V pri- jekta ali prostora, ki predstavlja ne- drugim zapisal: "V masah samih ne meru Nike in tudi nekaterih dru- varnost oziroma ogroža varnost in dovolite diferenciacije po strankah, gih otrok v preteklih letih pa je smrt življenje ljudi, še posebej otrok, bi ampak izvajajte enotno gibanje OF, še toliko bolj boleča, ker je do nje prišlo, ne da bi bilo to neizogibno. Prehod čez cesto na poti v šolo ali iz nje je že vrsto let kritična točka našega bivalnega okolja, ki se je zavedamo krajani, šola, nakdanja krajevna in sedanja četrtna skupnost. Zato že leta in leta iruJiP.radiodur.si Ilismo najncčji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _________........ , .. - ki mora biti jasno opredeljeno, tako do ZSSR kakor v odnosu do KPJ." Ta sprevrženi konstrukt je bil tako rekoč uradno oziroma partijsko zaukazan že v sami dolomitski izjavi s tem, da slovenski narod z naslonitvijo na Sovjetsko zvezo daje nacionalno prihodnost praviloma samo poti, ki jo je že prehodil veliki ruski narod. In tako smo se po vojni znašli brez lastne vojske, brez pravic do samoodločbe s pravico do odcepitve. Zato je bila ta zmaga "spodrezana zmaga". Z dolomitsko izjavo partija ni odpravila le svojih političnih nasprotnikov, odpravila je predvsem sebe na celovitem področju - postala je odvečna. To pa je tista prelomnica, na kateri je postala vprašljiva dotedanja legitimnost tako imenovanega NOB do celote naroda. Slovenski komunisti niso hoteli priznati pozitivnih vidikov tig-rovskega gibanja ne pred drugo svetovno vojno in ne med vojno v boju za osvoboditev Primorske izpod fašizma, čeprav so imeli tigro v-ci pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske narodne zavesti in enotnosti med primorskim ljudstvom. Ta organizacija je tako rekoč med prvimi v Evropi napovedala boj proti fašizmu. Večina tig-rovcev se je med vojno vključila v osvobodilni boj in bila marsikje jedro odporniških skupin. Tigrovci po vojni niso bili deležni pohval! Do delnih ali navideznih sprememb v vodstvu komunistične organizacije do predvojnega primorskega protifašizma je prišlo šele spomladi 1944, ko so se komunisti odločili preimenovati Soško brigado vXVHI. Bazoviško brigado (himna Bazoviške brigade je pesniško povezana z bazoviškimi žrtvami). Pomemben je tudi primer, ko so za narodnega heroja predlagali Janka Premrla-Vojka, padlega partizana domačina. Za te kraje je bil zgodovinska osebnost in tako so v ospredje postavili aktivni boj, ki so ga vodili komunisti. S tem naj bi nekoliko zasenčili slavo predvojnih protifašističnih borcev in poiskali na neki način tudi delno nadomestilo zanje. Pred nami ostaja tudi odprto vprašanje, ki zadeva delovanje idej-nopolitične skupine, ki se je opredelila za demokratični parlamen- ) Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 poštni predal 4315 tarni sistem, v katero so bili poleg Ščeka vključeni še E. Besednjak. A. Glasar, F. Šaleški, Izidor Cankar in drugi. To tradicionalno gibanje iz Krekovega časa je onemogočilo pre-radikalno idejno usmeritev k marksizmu in fašizmu na drugi strani. Zapostavljanje in molčanje, povezano s Tigrom, se je nadaljevalo tudi po letu 1945; do sprememb je prišlo šele po demokratičnih spremembah v samostojni Republiki Sloveniji leta 1991. Molk o organi-caziji TIGR je sredi 50. let skušal razbiti dr. Lavo Cermelj (1889— 1980), slovenski fizik, znanstvenik, publicist, ko je koprski založbi Lipa predlagal, da bi objavila prevod njegovega dela o Slovencih in Hrvatih pod Italijo po prvi in drugi svetovni vojni. Predstojnik takratnega koprskega okraja Albin Dujc je - verjetno na podlagi navodil z višjega mesta - izrekel pomisleke, češ da je knjiga enostranska in da v njej ni prikazano delo komunistov, ker da so tudi oni v tisti dobi na Primorskem dali veliko in trpeli. Tudi takratni načelnik ideološke komisije CK KPJ Boris Ziherl seje zavzel, da Cermeljevega dela ne bi natisnili, in dodal, da Cermelja ne morejo šteti za eksperta za primorsko vprašanje. Enako negativno oceno je dodal Lev Modic, drugi človek po moči v ideološki komisiji CK. Tovariš Tone Ukmar-Miro (1900—1974), znan španski borec in revolucionar, pa verjetno še drugi soborci iz borčevske organizacije ZB Koper so menili, naj bi se člani tako razpršenega gibanja po Sloveniji vključili kar v borčevske organizacije v kraju svojega prebivališča. Ta centralistični organ si je tako prisvojil absolutni monopol nad resnico in pravico, da z vrha na- RADIO J nQ ■ 96,4 MHz Kaj pomeni pojem spametovati se? Za tranzicijsko levico LDS in ZL to pomeni misliti in delati tako, kot oni hočejo. Kdor ne sledi njihovi zahtevi, je ožigosan za fašista, ksenofoba in nasprotnika človekovih pravic, kakor jih pojmujejo oni in svojemu programu primerno sproti spreminjajo. To ni dokazala samo prva izredna seja 2. februarja, temveč še bolj druga 10. februarja, obe izsiljeni s strani poslancev vladne večine. Obe seji sta bih na isto že neštetokrat prežvečeno temo "izbrisanih". Tokrat je bil potrjen odlok ustavnega sodišča o referendumu, vendar brez glasov poslancev eldeesa in združene liste. Čeprav so prav slednji ves čas govorili samo o tem, kdo ne spoštuje odločb ustavnega sodišča, so znova dokazali, da so to oni. Spomnimo se, da je glede odločbe ustavnega sodošča v zvezi z večinskim volilnim sistemom eldeesovski komsomolec T. Anderlič rekel, da ni boga, ki bi ga prisilil, da bi glasoval za odločbo ustavnega sodišča. Treba se je pač "spametovati", kot je zagrozil poslanec LDS Jelko Kacin, če ne gre drugače, pa s silo. Tako se je to delalo v času enoumja. Komisar ZL M. Potrč je med drugim kar nekajkrat zahteval od poslancev opozicije in tokrat tudi od SLS, naj povejo še enkrat, da ne želijo spoštovati ustave in človekovih pravic. Seveda gre za boljševistično pojmovanje človekovih pravic, kakor so se ga naučili v času enopartijskega režima, v katerem je bil Potrč vseskozi dejaven funkcionar. Glavni zli duh državnega zbora je prav Potrč, ki s svojim prežvečenim komunističnim razumevanjem prava vleče za seboj druge "poslušne" poslance vladne večine. Kaj so zanj in njegovo parlamentarno čredo človekove pravice, vedo samo oni. Saj jim jih ni prav nič mar. To lahko ugotovimo, če le malo sledimo vsem nezakonitostim v naši državi. Naj omenim Elan, Rdeči križ, kjer še nihče ni kaznovan niti obtožen, banko SIB, s katero je, kakor vemo, sedaj ozko povezan Orion, neke vrste posojilno podjetje, ki skrajno oderuško goljufa ljudi, ki so mu nasedli in se pri njem zadolžili. Isto počenja mariborsko podjetje Rising sun. Take stvari so mogoče edino s podporo oblasti. Dokaz za to je, da ta prav ničesar ne stori, da bi obvarovala svoje državljane pred nepojmljivim oderuštvom, ki je kaznivo dejanje. Enciklopedija Larous-se oderuštvo opredeljuje kot delikt, ki ga izvrši oseba, ki posoja denar za čezmerne obresti. Mar pri Orionu, kjer so vpleteni el-deesovci, ne gre za oderuštvo? V oddaji POP TV 12. februarja smo lahko dojeli in videli vso neizmerno pokvarjenost ljudi, ki se na očeh javnosti in s podporo sedanje oblasti ukvarjajo z najbolj zavrženimi dejanji. Bo tržni inšpektor, ki je tako hitro ukrepal pri Črnem lesu, kaj storil? Bo Urad RS za varstvo potrošnikov na čelu v. d. Barbaro Miklavčič kaj storil ali se bo samo izgovarjal na Evropsko unijo? Kaj pa vladni protikorupcijski urad? Njegovemu direktorju Boštjanu Penku ni všeč, da se take stvari obravnavajo javno. Zakaj pa ne? Mar zato, ker se potem teže pometejo pod preprogo? Bistre "Prve besede" Zurnala glede demokratske alternative, ki je za "misleca" Steinbuchovega kova sinonim za antiintelektualizem, je dokaz, da je lakaj ali pa nič ne razume. Drži pa, da je za razumevanje potreben določen IQ. Vladna večina v parlamentu namreč vsem na očeh izvaja diktaturo, kar je sinonim za državni udar. Naj mar še naprej cveti politični klien-telizem LDS in združene liste? Marija Vodišek, Ljubljana Demokracija • Četrtek, 26. februarja 2004 poštni predal 4315 I) larjev. Poleg tega bi nastalo neustavno stanje do vseh tistih 180.000 oseb, ki so si status pravočasno uredile, saj le-te nimajo pravice do odškodninskih zahtevkov. Nasprotno, kot lojalni državljani, ki so plačevali davke in vlagali v razvoj in tranzicijo, bi sedaj morali nositi breme odškodnin za tiste, ki so se vsemu temu špekulantsko izognili. Stranke slovenske opozicije SDS, NSi in SNS so se z odločnim nastopom zavzele proti sprejetju dveh zakonov, ki bi uzakonila takšno početje. Najprej jim je prisluhnil državni svet, ki je izglasoval veto, vendar je pozicija izsilila absolutno večino (46 glasov). Opoziciji je preostala edina možnost, in sicer ta, da zbere podpise 30 poslancev ali 40.000 državljanov in zahteva referendum. 30 poslancev je vložilo zahtevo za referendum, ki je razpisan za 4. april. Pozicija v svoji oblastni drži ni privolila v modro rešitev zadeve z ustavnim zakonom, kar bi formalnopravno lahko rešilo dejansko stanje. Sočasno se je v Sloveniji in še posebej v Ljubljani zaostrila zahteva po graditvi islamskega centra. Zadeva je stara že tri desetletja in pol in po naravnih zakonih deblu s časom raste tudi krošnja. Mufti Osman Džogič se ne zadovolji z molilnico, zahteva po džamiji pa presega tisto, kar verski skupnosti po ustavi pripada. Pri tem se pri zagovornikih džamije kaže nepoznavanje islama kot fenomena, prebivalci pa jim slepo ne verjamejo več, saj se očitno zavedajo pomena napačne odločitve. Tudi tu so prišle zadeve do te stopnje, da bodo prebivalci Ljubljane na referendumu odločili, tokrat le o nesprejemljivi lokaciji za islamski verski center. Skrb zbuja blokada, ki preprečuje, da bi Slovenke in Slovence poučili o tem, kaj je islam, kakšna je razlika med džamijo in mošejo oz. molilnico, na drugi strani pa se stalno vsiljujejo vzorci o nestrpnosti in ksenofobiji, kar prinaša zelo travmatično stanje duha v deželi. Predstavniki vladajoče koalicije na vsakem koraku glasno vpijejo o človekovih pravicah, ob tem pa pozabljajo na njihove grobe kršitve, ki so jih zagrešili njihovi politični dedje, in o popravi krivic niti slišati ne želijo. Tu izpostavljam samo mrliške liste po 2. svetovni vojni pobitih oseb, denacionalizacijo in obsodbo komunizma kot zločinskega režima. Na koncu dodajam še pojasnilo, da v Sloveniji ne obstaja manjšina "izbrisanih". Manjšinsko vprašanje je rešeno v Ustavi RS v 64. členu, druge kategorije pa so zajete v členih 61 do 63. Evropski komisar Alvar Gil-Robles zanesljivo ni om-budsmanu Hanžku pisal ničesar o tem, da se o pravicah manjšine ne sme odločati na referendumu. Korespondenca med njima je bila povsem drugače zastavljena in je tudi na tem mestu pisanje g. Michala povsem zavajajoče in izkrivljeno. Kot zaveden, resnicoljuben in lojalen državljan Slovenije pozivam avtorja prispevka, da demantira vse svoje neresnične in tendenciozne navedbe v časniku Hospodarske noviny in se opraviči tako bralcem na Češkem kakor v Sloveniji. Januš Rasiewicz, Žalec Slovenci skrajneži, nestrpneži Ko poslušam in gledam televizijo ter berem časnike, sem kar zgrožen nad Slovenci. Zakaj? Naši morebitno dobrotni politiki in njihovi poslušni novinarji vsi v en glas vpijejo, kako nestrpni smo Slovenci do tujcev v naši ljubljeni deželi Sloveniji. Zakaj Slovenci sploh obstajamo skozi stoletja, če smo tako ksenofo-ben narod in netolerantni do drugih in drugačnih, tako kot nas vsak dan opominjajo naši preljubi dobrosrčni in dobronamerni politikar-ji z leve strani? Tudi naš varuh človekovih pravic nas nenehno bombardira, kako nečloveški smo do drugih in drugačnih, živečih v Sloveniji. Vendar se mi zdi, da ni tako, vsaj ne pri večini Slovencev. So pa različni pogledi in drugačna mišljenja večinskega naroda verjetno dopustni v težko pričakam in dolgo zaželeni domovini, o kateri so sanjali že naši dedje. Ne razumem naših levo usmerjenih politikov, ali njihovi starši in stari starši niso sanjali o svoji domovini Sloveniji? Petdeset in več let ste nas strašili s svojim komunizmom! Nehajte nam torej zdaj govoriti o človekovih pravicah vi, ki ste jih teptali vse svoje življenje med vojno in po njej, do danes! Tudi naši predniki so verjeli Angležem in Rusom takoj po vojni, pa ste jih ukani-li, naše svojce pa zverinsko, brez sodišča pomorili. Večina naših "zgodovinarjev" še danes ne ve za te vaše nečloveške poboje ali pa tega ne sme vedeti zaradi svojih dobrih služb. Kje pa so bili ti ljudje in ali nimajo dovolj poguma, da bi vsaj danes "objektivno" pisali zgodovino medvojnega in povojnega obdobja? Zdi se mi veliko sprenevedanje, da se nekateri novinarji in varuh človekovih pravic, tako sedanji kot prejšnji, niso odzvali na kratenje temeljnih človekovih pravic človeku, vrednemu spodobnega pokopa po petdesetih in več letih. Sedanji zakon tega ne dopušča. Smilijo se mi tudi tisti partizani, ki so bili pošteni do osvoboditve naše domovine in niso pokleknili ne pred oku- patorjem in ne pred komunistično-boljševističnim režimom. Čeprav je moj oče padel v partizanih in tako daroval življenje za našo današnjo Slovenijo, nisem zaužil ničesar od tega, za kar je dal življenje. Nekateri pa so si prisvojili pravico "obsoditi" in "ne soditi" in nič "soditi" drugače misleče inverujoče sonarod-njake. Se danes jim ne dajo večnega miru. Komunistični režim in šolski sistem še danes ne objavita resnice, kdo in zakaj je počel ta grozodejstva. Se živijo ljudje, ki so to počeli in tudi vodili poboje, nimajo pa toliko sa-mokritičnosti, da bi po toliko letih vsaj priznali svoj naglavni greh. Slišal sem že od očividcev, kakšna mora jih tlači ponoči, ko se jim prikazujejo njihove žrtve. Ne morejo spati in preklinjajo svoje takratne nadrejene. Greh grehov v Sloveniji pa je, da bodo nekakšni izbrisani od naše domovine prejeli več kot padli za svobodo v 2. svetovni vojni in njihovi svojci ter padli za osamosvojitev Slovenije leta 1991 in njihovi svojo. Ludvik Gomiršek, Kamnik KNJIGA 1 arhivov ^Mpr mam SLOVENSKE M^T M POLITIČNE , POLICIJE J| najbolj li ISKANIH ■ht ^mBH knjig. ■EmmihIHH Razkriva podrobnosti slovenskih komunističnih tajnih služb vključno z imeni njenih članov. Zajema obdobje od zametkov ustanavljanja teh služb leta 1941, obdobje revolucije in druge svetovne vojne in obdobje povojnih pobojev. Konča se z letom 1950. ZA KNJIGO, KI OBSEGA 520 STRANI, BOSTE ODŠTELI 5.000 TOLARJEV (V CENO NI VKLJ0ČENA POŠTNINA). Knjigo lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte: obzoria.narocnine@siol.net a Demokracija • 9/2004 Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Dušan S. Lajovic i ... «jj-ft «-i) Napeta avtobiografska pripoved Dušana S. Lajovca, zavednega Slovenca, uspešnega poslovneža in nekdanjega častnega generalnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji. Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Mnogokrat je ostal živ in zdrav predvsem zato, ker je tudi v najtežjih preizkušnjah ohranil vedrino in smisel za humor, ki ga spremljata še danes. Sin znanega ljubljanskega tovarnarja Lajovca, ustanovitelja Saturnusa in Tube, se je skozi burno obdobje druge svetovne vojne prebijal kot ilegalec Kraljeve vojske v domovini, kot obveščevalec za potrebe zaveznikov v boju z nemškim okupatorjem in komunističnimi partizani. Po vojni je delal za angleško obveščevalno službo, pomagal demokratični emigraciji v zamejstvu, študiral v izgnanstvu in nato odšel v Avstralijo, kjer je začel novo življenje kot navaden delavec. Komunistična policija mu je doma zaprla starše in zaročenko, ki jo je grobo zasliševal znani udbovec in donedavni svetovalec Milana Kučana dr. Zdenko Roter. Avtor opisuje tudi novo življenje v Avstraliji, kjer postavi na noge Impact International, uspešno podjetje s tovarnami po vsem svetu, in svoje vezi z domovino, ki je za desetletja potonila v močvirje komunističnega enoumja. Ob osamosvojitvi se prvič vrne v domovino Knjiga obsega 350 strani napetega in zanimivega branja. Priloženo naročilnico pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzoria.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. in doživi napad JLA na Slovenijo junija 1991. Z vsemi močmi dela za mednarodno priznanje Slovenije in Avstralija ter Nova Zelandija predvsem po njegovi zaslugi Slovenijo priznata med prvimi. Postane častni konzul na Novi Zelandiji in še naprej pomaga demokratičnim procesom v Sloveniji. Prizadeva si za resnico o preteklosti in zbere številne dokumente in druge dokaze o kršenju človekovih pravic v času komunističnega režima. Spozna ljudi, ki so bili nekoč na drugi strani in želijo sedaj popraviti napake iz preteklosti. Veliko ve o ljudeh, ki so v Sloveniji še vedno na oblasti. Kako je prišel do seznamov Udbe, na katerih je tudi sam kot strogo nadzorovana oseba, ki ji je bil vse do leta 1990 prepovedan prihod v domovino? Vse to in še več v knjigi, ki posveti v doslej temačne kote slovenske polpreteklosti. V knjigi je objavljen tudi obsežen seznam glavnih sodelavcev Udbe. Po posebni založniški ceni 6.200 SIT nepreklicno naročam knjigo Dušana S. Lajovca MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO ime in priimek: datum: ulica: kraj, poštna št.: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu In kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij