Dopisi. Iz Ptuja. Rajni Martin Gregorec 7 Kicerih blizu Ptuja je na smrtni postelji sporočil 50 gld. za podporo takim dijakom, ki žele postati duho7niki. Nja žeua Mica je imeno^ano s^oto 7estno izročila 7odst7u dijaakega semeniača, čigar pm namen je ra^no ta, da podpira take SI07. mladenče, ki se pripia^ljajo za duho^niški stan. Bog daj rajnemu dobrotniku Martinu Gregorecu tam 7 7e5nosti dobro, našim alo^enakim kmetom pa blago 70IJ0, naj bi pra7 radi posnemali nja prelepi 7zgled. — Nesrečna žena, katero je kainen iz g. S7abo7e hiše nbil, je bila doma iz Trno^ec; ime njej je bilo Treza Babiče^a. Nesrečni kamen se je odsluščil od mosto7Ža, ki 7 pr^em nadstropju precej daleč na ulico moli. Sodnijska pveiska^a se je pričela! Od Mure na ogerski meji. (0 g e r s k e 7 01 i 17 e). No^ine poroČajo, da bodo na Ogerskem meseca avgusta no^e 7olit7e 7 drža^ni zbor. Kakor si pri nas štajerski Slovenci pri svojih 7olit7ah 7sikdar takega moža 7 deželni ali drža^ni zbor zbero, kateri zago^arja narodne in druge pravice Slo7ence7; tako bi želeli, da bi si tudi naši bratje prek Mure izvolili takega moža, kateri bi očito po^edal Magjarom, da imajo oni kot Sl<>7enci pra7ico do svojega slo^enskega jezika, kateri naj bi se barem 7 soli gojil, ako se že to 7 uradnijah zgoditi ne more. Ponujajo se 7 posameznih okrajih, kjer tudi Slo^enci glasujejo, razni kandidati, 0 katerih je nara sicer težko sodbo izreči. V večini so Slo^enci baje 8amo 7 Sobotski okrajini. Tam ae go^ori 0 3 kandidatih, mej temi je tudi urednik časopisa ogei-8kib Slo7ence7, g. Imre Agustič. Mi eiccr tega gospoda osebno ne poznamo, a 7endar le njemu zmago želimo; kajti on je kakor rojen ogerski Slo^enec 7net za 87oj materinski jezik, on je prijatelj 87ojib rojako7, on bi torej B7oje 7olilce 7 narodnem obziru zago^arjati utegnil Od ogersko-štajerske meje. (B r a 10 m P r e k- murcem v prevdarek!) Še piej, ko na Štajerskem, bodo 7olit7e 7 deželni zbor na Ogerskem. Ondi 80 Slo^enci razkoaani 7 3 7olilne okraje; 7 južnem in se^ernem so proti Magjaiom 7 manjšini, tedaj bi se poganjali zastonj za poslanca svojega rodu. A druga je z srednjim okrajem S 0 b 01 s k i m, ondi stanujejo raz^en nekoliko Nemce7 in Žido7 — sami Slo^enci. Lebko si izberejo zago^ornika s^ojih pra^ic iz lastne sredine, kteri njih potrebe pozna, in kteremu je za njih mar. A žalibog, daai so od leta 1861. sem že mnogokrat volili, 7selej so se dali premotiti, da so si poiskali tujca ali odpadnika, ki se je za njih toliko brigal, ko za lanjski sneg. Kaj je bilo tega kri^o? Deloma piitisk od ogerske 7sem Slo^anom proti^ne 7lade; deloma narodna neza^ednost, ker jim manjka rodoljubnih in pogamnih narodnih buditelje7; deloma po dkupo^anje, t. j. cele tedne pred 7olit7O, in 7zlasti na dan 7olit7e so po golibab pili in jedli na stroške onega, ki se jim je za poslanca ponujal, in tudi denarje7 so dobi^ali, ter tako 87oje glaso^e in 870J0 domo^ino prodajali. Slednja in najbujša krivda pa je bila ta, da so Slo7enci 7 Sobotskem okraju razkosani 7 d7e atranki po 7eri, 7 katoličane in luterane (kabine). Na^adno so se protivili eni onemu ponudniku ali kandidatu, kterega so drugi volili. 0 nesrežna in pogubna nealoga! Ni čuda tedaj, da je Slo^enec tako zanemarjen in zaniče^an, da je podlaga tujče^i peti, da 7zdihuje pod čedalje bujaimi bremeni. Sam si je kopal jamo! Prekmuici! poglejte na S7oje štajerske biate, kako srčno se branijo, kako napredujejo, kako si 7olijo za poslance 8 7oje m 0 ž a k e! P106 z Harkanijem, ki je bil 7aš dosedanji poalanec. On 7 Peati živi in se masti, pa ne mara za vasl Zedinite se katoličani in luterani, ne dajte se 7eč ne z praznimi besedami vloviti, ne z denarji podkupiti! To bi bila gida sramota — in 7am 7elika akoda. Imate med seboj nektere mož6 duho^nega in pos^etnega stanu, ki imajo možgane in srce na pra^em mestu. Dajte si besedo, da ne izvolite 7 prihodnje nikogar, kakor Sloveuca, kterega 7i poznate, in kteri 7as pozna! Vzlasti 7am priporočamo moža, kteri se že 7eč let 7H0 trudi za 7aš blagor in 7ašo omiko, — gospoda Imreta A^gustica! V 87ojem časniku ,,Prijatel" je dokazal do^olj, da je 7aš prijatelj, in da bi 7am 7edel tudi biti spreten zago7ornik; a tudi dobiih in koristnih knjig 7am je že spisal. Bratje, pie^daiite 7estno 7ažno st7ar, pogo^orite se, složite se — in 7olite poslauca po s^ojem prepričanju — sebi 7 čast in domo^ini 7 korist in dobiček! Iz Škal. (Letina.) Že dolgo nam ni nobena letina toliko lepega in 7eaelega obetala, kakor letoanja: samo če bo nam Bog še 7pribodnje mil in nas pred strašno točo ali pred kako drugo nezgodo ob7ai-7ati hotel,vbomo imeli 78ega zadosti; zrnja, sadja in 7ina. Že zdaj smo dosti in 7eliko lepega sena dobili in tndi driigi poljski pridelki posebno lepo kažejo: krompir, tnršica, fižol in drugo; samo preobilni dež bi utegnil 7inskej trti in drugim poljskim rastlinam nekoliko škodo^ati. Ako nam Bog da zauaprej se ugodno 7reme, tako bo letina pri nas izredno dobra. Iz Zaloga pri Ljubljani (Huda toča) je pri nas vse potolkla, 4 ure na široko in 6 ur na dolgo; 3. julija zjutraj ob 7. uri nas je napala tolika ne^ihta in toča je tako sula na gozde, 7rte in njive, da smo mislili, da bo sodni dan. Strela je neko ženo ubila. Ljudje mnogo mislijo, da so 7sem tem nesrečam mešniki kmi, ker bi jib bili lehko od^rnili, ko bi hotli. To je pra7 abotno! Naai mešniki vsak den molijo za ljudstvo in storijo tako S7ojo dolžnost, če pa Bog 7selej ne usliši vseh prošenj 87ojih 7erniko7, temu je mnogo drugib znanih in neznanih nzrokov. — Neda^no je železniški 7oz po^ozil in usmrtil železniškega ču7aja Martina Kanduša. — Tudi pri nas so fantje in moževi tropama povzani k vojakoru!