I NOVI TEDNIKI
. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčic ŠT. 51 - LETO 51 - CEUE, 19. 12. 1996 - CENA 250 SIT Urednico Novega tednika Milena B. Poklic
Okraski za papeža
Novi tednik v reportaži razkriva velike skrivnosti malega ateljeja Ljubice Ratkajec-Kočica, ki je izdelala božične okraske za letošnjo okrasitev Vatikana. Stran 9.
KRONIKA_
Pištolar s pregretimi varovalkami. Stran 33.
NASVETI_
Silvestrska večerja. Stran 34.
_DOGODKI_
Celjani nočejo hotela Prebold. Stran 5.
VROČA TEMA
Mozirska "rekla - kazala". Stran 20.
Evropski
speklakei
Pred rokometnim obračunom Caje Cantabrie in
v
Celja Pivovarne Laško - Spanci brez Dušebajeva, Celjani brez Puca?
Stran 13.
Zdravje v blatu
Fangč, pojoča Anka in terme v reportaži na strani 16.
O dedcih in babah
v poiitiici
Po premieri Partljičeve Gospe poslančeve v celjskem SLG. Stran 17.
2
DOGODKI
NOVI TEDNI
KOMENTIRAMO
Rimske fige
Vet kot en mesec sem še bolj
skrbno kot sicer brala dnevno
časopisje. Agencija RS za pre-
strukturiranje in privatizacijo
je namreč napovedala, da bo v
času od 15. novembra do 15.
decembra objavila javni raz-
pis, s katerim bo država poi-
skala svojega strateškega part-
nerja za izvedbo projekta »oži-
vitev zdravilišča Rimske Topli-
ce«. Razpisa ni in ni, vzrok za
zamudo pa je, pravijo v agen-
ciji, silno zapleteno pravno
pregledovanje in vrednotenje
premoženja, ki ga predstavlja-
jo nepremičnine nekdanjega
vojaško medicinskega centra.
Do dokončne ocene manjka še
čisto malo, so povedali pred
dnevi, zato bo javni razpis
objavljen nekoliko kasneje,
vendar zagotovo takoj po no-
vem letu.
Morebiti res, vendar je za-
skrbljujoče, ker je čisto malo
do razpisa manjkalo tudi
prejšnji mesec. In tudi če bo
agencija, pa čeprav z veliko
zamudo, le opravila nalogo,
ki ji jo je sredi oktobra, v pred-
volilni histeriji, naložila slo-
venska vlada, in bo objavila
javni razpis, kdo se bo sploh
nanj prijavil. Izkazalo se je
namreč, da je tudi direktor
Term Čatež Borut Mokrovič dr-
žal fige v žepu. ko je 2. okto-
bra skupaj s tremi ministri -
Jelkom Kacinom, Tonetom Ro-
pom in dr. Božidarjem Volj-
čem - v Rimskih Toplicah na-
povedoval, da bo nad zdravi-
liščem kmalu posijalo sonce.
Mokrovič je namreč pred dne-
vi izjavil, da o takšni naložbi
Terme ne razmišljajo več ozi-
roma so jo postavile na zadnje
mesto. Kriva da je država (Za-
vod za zdravstveno zavarova-
nje Slovenije^), ker z njo
(njimi) niso uspeli doseči us-
treznega soglasja.
Napovedi o začetku končne-
ga in dokončnega reševanja
vse bolj propadlega zdraviliš-
kega kompleksi so torej traja-
le le do ure. ko seje v Sloveniji
pričel volilni molk preddržav-
nozborskimi volitvami. Okto-
brskim obljubam ministrov
očitno ne verjame več tudi
predsednik krajevne skupno-
sti Rimske Toplice Drago Zu-
pan. Verjetno zdaj niti ni po-
membno ali je Zupan svoje
namere, da predvolilni čas
»zamori« z zaporo magistral-
ne ceste, opustil zato. ker ga je
premamila poslanska kandi-
datura ali pa se je preprosto
ustrašil ministra Ropa, ki je
grozil, da bo zdraviliški kom-
pleks spremenil v hiralnico za
stare ljudi, če Rimljani ne bo-
do takoj nehali nergati. Karko-
li je že bilo. Drago Zupan da-
nes spet razmišlja o cestnih
zaporah in išče pomoč in pod-
poro laškega občinskega vods-
tva. Pred dnevi je namreč
predlagal, naj občina izdela
strategijo nastopa do vlade za
primer, če z javnim razpisom
ne bo nič.
JANJA INTIHAR
Postajajo Celjani boljši šoferji?
V Upravni enoti Celje so letos zabeležili za desetino več rojstev, za enak delež pa je poraslo tudi število izdanih smrtovi
Načelnik UE Celje Damjan
Vrečko je v ponedeljek oce-
nil letošnje delo državne
uprave v mestu ob Savinji za
uspešno, tako z vidika reše-
vanja upravnih postopkov
kot približevanja državne
uprave občanom. Ob tem pa
skupaj s sodelavci natresel
še vrsto zanimivih podatkov
- tudi tega, da so bili letos
kandidati za vozniški izpit
za 3 odstotke uspešnejši pri
opravljanju teoretičnega in
za 5 odstotkov uspešnejši v
praktičnem delu izpita. Po-
stajajo Celjani res boljši voz-
niki?
>''^SMBHBHHHHHHHHii
S področja notranjih zadev
je bil občuten porast izdaje
dovoljenj za začasno bivanje
tujcev, vizumov ter vloženih
zahtev za posredovanje oseb-
nih podatkov. Ker se je začel 2-
letni rok za registracijo dru-
štev po novi zakonodaji, je bil
tudi tukaj izjemen, kar 269-
odstoten porast. Zanimivo je,
da je letos v Celju za desetino
poraslo število rojstev, vendar
ostaja številčno stanje prebi-
valstva približno enako, saj se
je za desetino dvignilo tudi
število izdanih smrtovnic.
V Celju so v porastu tudi
registracije motornih vozil, iz-
daje in menjave vozniških do-
voljenj, nekoliko manj pa je
nekaterih drugih zahtev, med
drugim tudi za izdajo inštruk-
torskih dovoljenj. Zanimivi so
tudi podatki iz oddelka za
gradbeništvo in urbanizem,
kjer zaradi sprememb zakono-
daje prihaja do nekaterih po-
rhembnih novosti. V UE Celje
že beležijo prve zahteve za
izdajo enotnih gradbenih do-
voljenj (kar bo graditeljem
močno poenostavilo in olajša-
lo zbiranje potrebne doku-
mentacije), sicer pa beležijo
65-odstotni porast izdanih
uporabnih dovoljenj za po-
slovne prostore in ob precejš-
njem zmanjšanju števila novo-
gradenj povečan obseg nadzi-
dav, dozidav in adaptacij sta-
novanjskih hiš. V oddelku
gospodarstva je za 15 odstot-
kov poraslo število izdanih
obratovalnih dovoljenj, razve-
seljujoč pa je tudi podatek, da
je letos skoraj za petino \
sklenjenih pogodb o zapo
tvi v zasebnem sektorju.
V UE Celje skladno z zal
nodajo uvajajo tudi sprer
njen postopek prodaje ozi
ma nakupa kmetijskih ze
Ijišč, gozdov in kmetij, naj>.
dela v oddelku obče uprave
je bilo letos z vodenjem
reševanjem postopkov po ;:
konih o vojnih invalidih in
tvah vojnega nasilja. Skupa
bilo vloženih okoli 2.800 zi\
tevkov, za vodenje upravi!
postopkov pa so v UE Ce
dobili tudi začasno kadrovs
okrepitev ter dodatno pisari
v pritličju upravne zgradbe.
■■■■■■IVANA STAMEJC
V UE Celje so letos izdali
brošuro o svojem delu ter
poseben Vodnik po UE Celje,
ki bo v prihodnjem letu slu-
žil državi za osnutek enotne-
ga vodnika. Pripravili so tudi
svojo predstavitev na Inter-
netu in na Evropskem tednu
kakovosti v Portorožu za
predstavitev poželi posebne
pohvale. Predstavitev UE, ki
vključuje tudi novosti iz
gradbene in kmetijske zako-
nodaje, pa je občanom na
voljo tudi na računalniških
disketah.
Župan naj bo - neprofesionalen!
člani Občinskega sveta
Mestne občine Celje bodo da-
nes, v četrtek, med drugim
obravnavali tudi spremembe
in dopolnitve Statuta MOC.
Predlagane so spremembe
štirih členov, med drugim pa
tudi ta, »da v izjemnih prime-
rih lahko občinski svet na
predlog župana s statutar-
nim sklepom določi, naj žu-
pan opravlja svojo funkcijo
neprofesionalno.«
Predlog sprememb podpira
tudi Statutarna komisija, pri-
pravili pa so ga zato, ker je bil
na letošnjih državnozborskih
volitvah v 3. volilnem okraju 5.
volilne enote neposredno izvo-
ljen za poslanca zdajšnji celjski
župan Jože Zimšek. Glede na
to, da funkcije poslanca v DZ ni
mogoče opravljati nepoklicno,
mogoče pa bi bilo nepoklicno
opravljanje županskega dela,
bi v občinskem svetu morali
sprejeti ustrezne spremembe
veljavnega statuta.
Ker celjska občina v zad-
njem mandatu DZ med po-
slanci ni imela svojega pred-
stavnika, v Celju ocenjujejo,
da je to gotovo negativno vpli-
valo na vlogo in položaj ter
razvojne možnosti mestne ob-
čine. Pričakuje pa se, da bi
lahko z Zimškovo izvolitvijo
za poslanca uspešneje reševali
mnoga odprta vprašanja fur
cioniranja in razvoja mesti
občine, takšna dvojna funkc
pa bi od (profesionalnega) p
slanca in (neprofesionalne^
župana Zimska seveda terjč
veliko dodatnega angažiran
V presojo občinskim sveti
kom zato danes ponujajo c
ločene prerazporeditve p
stojnosti in odgovornosti m;
županom in drugimi že izv
Ijenimi in imenovanimi fur
cionarji Mestne občine Ce
(gre za podžupana in tajnik
ter imenovanje še enega pi
džupana, ki bi svoje de
opravljal poklicno.
Modro-rumena mozirska občina
Občina Mozirje se od sobo-
te dalje ponaša z novima
identitetnima simboloma,
zastavo in grbom.
Oba simbola imata zgodo-
vinski pomen, s postopkom za
izbor pa so v občinskem svetu
Mozirje pričeli aprila. Tako v
zastavi kot v grbu so združene
barve Mozirja in Rečice. Grb
je upodobljen na ščitu pozno-
gotskega stila, zgornji del je
moder, na hribu pa v srebr-
nem polju stoji cerkev z rdečo
streho. V spodnjem delu pre-
vladuje zelena lipa na zlatem
polju. Zastava je v modri in
rumeni barvi, razmejuje pa ju
v trohrib oblikovan zelen trak.
Oba simbola je na sobotni
slovesnosti podrobneje predsta-
vil Valt Jurečič iz Heraldice
Slovenice, ki je Aleksandru Vi-
dečniku, dr. Antonu Jezerniku,
Jakobu Presečniku in Antonu
Veneku podelila priznanja za
dobro sodelovanje. Na sobotni
slovesnosti, ki jo je obogatil me-
šani pevski zbor Prosvetnega
društva Mozirje, je spregovoril
mozirski župan Jakob Preseč-
nik, ki je največ poudarka na-
menil kulturi, saj so Mozirjani
hkrati s privzemom zastave in
grba obeležili še 120-letnico
kulturnega delovanja v kraju.
Praznovanje
dneva
samostojnosti
Ministrstvo za obrambo
in Pokrajinsko poveljstvo
Slovenske vojske Celje pri-
pravljata danes, v četrtek,
v prostorih Celjskega do-
ma točno opoldne slove-
snost ob praznovanju dne-
va samostojnosti.
Na slovesnosti bodo po-
delili priznanja ministrstva
za obrambo in priznanja ob
5. obletnici osamosvojitve,
ki jih prejmejo tisti, ki so
bili zaposleni v ministrstvu
v času osamosvojitvene voj-
ne. V kulturnem programu
se bo predstavil orkester
Slovenske vojske pod vods:
tvom umetniškega vodje
Francija Rizmala, zbranim
pa bo spregovoril poveljnik
Slovenske vojske Zahodno-
štajerske pokrajine brigadir
Alojz Završnik. IS
O preventivi v splošni
medicini v Laškem
Konec minulega tedna se
je v Laškem uspešno zaklju-
čila 13. učna delavnica Kate-
dre za družinsko medicino
pri Medicinski fakulteti v
Ljubljani. Udeležilo se je je
24 zdravnikov specialistov
splošne medicine.
Da je preventiva v zdravstvu
pomemben način pri premago-
vaiTju in izboljšanju zdravstve-
nega stanja prebivalstva so po-
trdili tudi zdravniki v Laškem.
Z učnimi delavnicami pa so
prisotni želeli opozoriti še zla-
sti na tista področja preventiv-
ne dejavnosti v splošni medici-
ni, ki sicer niso posebej organi-
zirana, npr. v obliki dispanzer-
jev in se izvajajo ob rednem
delu v ambulantah. Tudi same
raziskave so pokazale, da se na
tem področju kažejo velike
možnosti preventivnega delo-
vanja, še zlasti na področju
preprečevanja kajenja in čez-
mernega pitja alkohola.
Zdravniki specialisti so se še
posebej poglobili v izdelavo
neke vrste modela, ki naj bi bil
namenjen predvsem bodočim
zdravnikom pri preprečevanju
in zgodnjem odkrivanju raz-
ličnih oblik zasvojenosti, iz-
menjali pa so tudi stališča v
zvezi s problematiko preven-
tivne dejavnosti v praksi.
Pri organizaciji srečanja v
Laškem so sodelovali Tim Laš-
ko, Pivovarna, Paron, Medi-
cop iz Murske Sobote, Zavod
za zdravstveno zavarovanje -
enota Celje, Zavod za zdravs-
tveno varstvo Celje, Zdraviliš-
če Dobrna, Zdravstveni dom
Laško in kot gostitelj Zdraviliš-
če Laško.
VLADO MAROT
Dars čdica na vlado
Konec minulega tedna je
predsednik Darsa Jože
Brodnik odprl dva nova nad-
voza nad bodočo savinjsko
avtocesto.
Prvi nadvoz je pri sedanji
cestninski postaji v Arji vasi,
na cesti v smeri proti Velenju,
drugi v smeri iz Šentruperta
proti Logarski dolini. Oba
nadvoza bosta kasneje del ta-
ko imenovanih cestnih dia-
mantov pri dveh priključkih
na avtocesto. Nadvoz v Arji
vasi je širok 18,2 metra in
dolg 62 metrov, nadvoz v Šen-
trupertu pa je širok 13,7 me-
trov in dolg 56 metrov. Ob
obeh nadvozih bodo kasneje
zgradili oziroma dokončali še
nekaj križišč.
Ob tokratni otvoritvi je pred-
sednik Darsa Jože Brodnik
opozoril, da lahko pride do
zastojev pri gradnji slovenske-
ga avtocestnega križa, če par-
lament ne bo čimprej imeno-
val nove vlade. Od tega bo
namreč odvisno, kdaj se bo
prihodnje leto začela gradbe-
na sezona na slovenskih avto-
cestah. Vlada in parlament bi
morala čimprej obravnavati i
sprejeti program dela Darsa:
prihodnje leto, plan razvoja i
finančnega načrtovanja gra I
nje avtocest v letu 1997, pre I
log zakona o podaljšanju zt
ranja bencinskega tolarja t
sprejeti zakonodajo v zvezi
poroštvi in soglasji za najet i
posojil za gradnjo avtocest'
Dars načrtuje, da bi prihodn
gradbeno sezono pričeli ma
ca, zato mora nova vlada čin
prej obravnavati potrebne di
kumente.
IB, Foto: GREGOR KATl
Nadvoz v Arji vasi je odprt, avtocesta skazi Savinjsko dolino pa bo po napovedih Darsa
zgrajena septembra 1997.
NOVI TEDNIK
DOGODKI
3
Protestni slioci zaradi talcs
V Žalcu bo danes seja občinske sveta, pred občinsko stavbo pa protestni shod občanov
l.ikse za obremenjevanje okolja so
[ako razjezile ljudi v žalski občini, da se
[jodo danes ob 15.30 uri zbrali pred
občinsko stavbo in zahtevali, da svetniki
pickličejo sprejeti odlok.
:,    IHMHMHMMHHMHMMi^^
Pobudnik akcije je Srečko Čater, ki je
tako kot številni drugi občani prepričan, da
je odlok o plačevanju taks za obremenje-
^ranje okolja sporen in ena največjih neum-
nosti, kar so jih sprejeli žalski svetniki.
,>Taksa je sporna, ker se plačuje skoraj za
leto dni nazaj, denar, ki ga hočejo v občini
zbrati s to takso, pa je namenjen izključno
polnjenju občinskega proračuna. Svetniki
so sprejeli samo odlok, ni pa pripravljen
program porabe denarja. Zato bomo s tem
protestnim shodom zahtevali, da občinski
svetniki odlok prekličejo. Če ga hočejo
ponovno sprejeti, naj najprej pripravijo
program, da se bo videlo, kaj bodo z
zbranim denarjem naredili, program naj
gre v javno razpravo, občani pa naj odloči-
jo, če se strinjajo s takšnim odlokom in
programom. Plačilo sedanjih taks pomeni
za vsako družino veliko obremenitev, po
mojih izračunih-predstavljajo takse v ce-
lem letu četrtino stroškov za ogrevanje.
Odlok je bil sprejet z obrazložitvijo, da
denar občina potrebuje zaradi odvoza od-
padkov v celjsko občino. Odvoz smeti že
tako in tako drago plačujemo, na deponijo
vozijo odpadke tudi iz drugih občin. Celja-
ni pa se nam smejijo, češ pol stoletja
imamo smetišče, zdaj nam ga boste konč-
no uredili Žalčani. Zato trdim, da so takse
davek na neumnost in prepričan sem, da
se nas bo danes pred občinsko stavbo
zbralo kar lepo število občanov,« je pove-
dal Srečko Čater.
Sicupni jezile s Slatincani
V Šmarju o novem podjetniškem centru in komunali
v šmarskem občinskem
svetu se načeloma strinjajo
z ustanovitvijo Lokalnega
podjetniškega centra za ob-
močje nekdanje šmarske ob-
čine, pri tem pa želijo po-
drobnejša pojasnila. Ome-
njeni center, s sedežem v
Rogaški Slatini, bi skrbel na
različne podatke, svetova-
nje, izobraževanje ter za fi-
nančne zadeve.
Ustanovitveni kapital, 3 mi-
lijone tolarjev, bi zagotovilo
pet novih občin - ustanovite-
i|ic, pri čemer bi upoštevali
J?evilo podjetnikov v posa-
mezni občini. V Lokalnem
podjetniškem centru bi imeh
od 2 do .3 redno zaposlene,
pri tem pa bi po eno zaposli-
tev financirale občine oziro-
ma šmarska obrtna zbornica.
Veliko večino dela obstoječe-
ga Sklada za razvoj obrti in
podjetništva bi v prihodnje
prenesli na center, sklad pa bi
skrbel le še za finančne zade-
ve. Med šmarskimi svetniki je
omenjeno  delovno  gradivo
vzbudilo obširno razpravo.
Zahtevajo namreč več podat-
kov o upravičenosti takšnega
centra, hočejo pa vedeti tudi,
čemu bi bil sedež v Rogaški
Slatini in ne v Šmarju, kjer je
upravno središče že za števil-
ne druge podjetniške zadeve.
Po dolgi javni razpravi so
šmarski svetniki na zadnji seji
sprejeh predlog odloka o de-
vetih krajevnih skupnostih
nove šmarske občine, razgla-
sili pa so tudi javno infra-
strukturo na področju kultu-
re in sicer šmarski kulturni
dom ter Rotovž v Lembergu.
Tja javna dela v prihodnjem
letu kandidirajo iz Šmarja za
področje komunalnega ure-
janja po celotni občini Cza 7
udeležencev) ter za pomoč na
domu (za 10 udeležencev).
Obe stavbi sta v zemljiški
knjigi družbena lastnina, pr-
va v upravljanju KS Šmarje,
druga v upravljanju šmarske
občine.
Na seji so se še odločili, da
nadzornemu svetu domače
komunale, OKP iz Rogaške Sla-
tine, preneha mandat, šmar-
sko občino pa bo v nadzornem
svetu po novem zastopal An-
ton Stoklas. V zvezi s plačeva-
njem posebnega prispevka za
gradnjo kolektorja in čistilne,
naprave za odpadne vode v
Rogatcu in Rogaški Slatini (kar
plačujejo v vseh petih občinah
v okviru OKP), pa so se šmar-
ski svetniki strinjali z osnut-
kom pogodbe, ki predvideva,
da jim bosta rogaška in slatin-
ska občina po dveh letih in pol,
to je po februarju 1998, začeli
denar vračati.
B.J.
V Šmarju so se odločili, da
bo letošnjo plaketo občine
za življenjsko delo prejel
dolgoletni dekan Jože Go-
lob, priznanja občine pa
akademski slikar Stane Ja-
godic, šentviški župnik Ja-
nez Nerad in gasilsko druš-
tvo iz Zibike. Prejemniki de-
narnih nagrad so skupine za
pomoč starejšim občanom,
pionirska gasilska desetina
iz Sv. Štefana ter folklorna
skupina KD »Jakob Sket« iz
Mestinja.
Ko je Šmarje postalo trg
v Šmarju pri Jelšah so se v preteklih dneh odločili za
datum praznovanja občinskega praznika. V bodoče se
bodo slovesno spominjali pridobitve trških pravic, ki jih je
Šmarje dobilo leta 1875.
Takrat so v Šmarju dobili okrajno sodišče, pošto in davka-
rijo. Tako se je iz nepomembne vasi rodilo pomembno
okoliško upravno središče. Kljub prizadevanjem, v arhivih ni
bilo mojgoče najti točnega datuma pridobitve trških pravic,
zato so se odločili, da bodo v bodoče slavili občinski praznik
zadnji teden v juniju.
Prvo praznovanje novega občinskega praznika bo v občin-
skem središču, nato pa ga nameravajo praznovati še v drugih
krajevnih skupnostih.
B.J.
Jelen novi
lastnik Trebnika
Konjiška graščina Treb-
nik je po skoraj letu dni do-
govarjanj, zapletov in tudi
hude krvi, prodana podjetju
za gostinstvo, hotelirstvo in
inženiring Jelen Slovenske
Konjice.
Občinski svetniki so prejš-
nji teden izrekli vso podporo
podpisu prodajne pogodbe,
pod katero bosta podpisa žu-
pana občine Janeza Jazbeca
kot predstavnika lastnika in
direktorja podjetja Jelen Bori-
sa Klančnika kot predstavni-
ka kupca.
Načrt revitalizacije celotne-
ga grajskega kompleksa je
zastavljen zelo širokopotez-
no in bo zahteval ogromno
znanja, človeške energije in
ne nazadnje tudi denarja. Za
njegovo realizacijo bo potreb-
nih približno 10 milijonov
mark. Jelen namerava skupaj
s sovlagatelji v graščini urediti
velik turistični center s preno-
čitvenimi zmogljivostmi, za-
baviščem, razstavišči, šport-
nim parkom in ustrezno go-
stinsko in trgovsko ponudbo.
Občinski svet je potrdil os-
nutek prodajne pogodbe, ki
onemogoča kakršnokoli
spremembo namembnosti
objekta s strani kupca, zave-
zuje pa ga tudi, da dela konča
v načrtovanem roku.
Kljub temu je bilo slišati ne-
kaj pomislekov zaradi tega,
ker je kupec podjetje, ki še ni
olastninjeno. Vendar pa je na
koncu prevladalo prepričanje,
da to pri prodaji ne sme biti
ovira in da je Trebnik potreb-
no rešiti pred propadanjem.
Sredstva, pridobljena s pro-
dajo graščine Trebnik (skoraj
7 milijonov tolarjev), bodo
namenili za nakup socialnih
stanovanj. Prav tako pa je ku-
pec sprejel tudi obveznost, da
bo za vse stanovalce Trebni-
ka zagotovil ustrezna nado-
mestna stanovanja.
■■■■■■■■■■■■H A.N.
PO SVETU
Kof i Annan bo šef
OZN
Varnostni svet ZN je sogla-
sno sprejel odločitev, da bo
novi generalni sekretar OZN
ganski diplomat Kofi Annan,
dosedanji namestnik Butrosa
Galija. Annana, ki mu je v
predhodnih glasovanjih nas-
protovala samo Francija,
mora zdaj potrditi šc General-
na skupščina ZN. 58-letni
Ganec ima ogromno Izku-
šenj, saj je kar 30 let službo-
val v različnih agencijah ZN,
obvlada angleški, francoski in
vrsto afriških jezikov. Po os-
novni izobrazbi je ekonomist
in je študiral v Gani, v Evropi,
v ZDA na prestižni Massachu-
setts Institute of Technology
pa je opravil magisterij iz me-
nedžmenta. Na East Riverju v
New Yorku je začel službova-
ti marca 1993 kot namestnik
generalnega sekretarja, za-
dolžen za mirovne operacije.
Bil je tudi Galijev posebni od-
poslanec za nekdanjo Jugo-
slavijo, med zalivsko vojno pa
je zaslovel kot trd pogajalec z
iraškimi oblastmi. Sodelavci
so ga opisali kot šaljivca in
umirjenega govorca, ki ve, kaj
hoče povedati. Je poročen s
Švedinjo, s katero imata tri
otroke.
Nemški vojaki v
SFOR
Pripadnike Iforja v Bosni
bodo z 21. decembrom zame-
njali pripadniki enot SFOR,
sil za stabilizacijo, njihov
mandat pa bo trajal 18 mese-
cev. Tako je sklenil Varnostni
svet ZN, ki je poleg tega za
eno leto podaljšal mandat
mednarodnim policijskim si-
lam v BiH. V resoluciji VS je
še zapisano, da enote SFOR
lahko uporabijo orožje v pri-
meru obrambe. Enote naj bi
štele 25 do 30 tisoč vojakov,
prvič pa bodo v njih sodelo-
vali tudi nemški vojaki, in
sicer v francosko-nemških
brigadah. Bundestag se je za
takšno sodelovanje v mirov-
nih enotah odločil prvič po
drugi svetovni vojni (znano
je, da so Nemci takrat bili
okupatorji na nekaterih od
današnjih kriznih žarišč). Do-
slej je Bonn sodeloval samo z
logistično podporo in člove-
koljubnimi akcijami, v SFOR
pa naj bi prispeval okrog tri
tisoč oboroženih vojakov. Po-
puščanje Nemčije je najbrž
povezano z njenimi prizade-
vanji, da bi postala ena od
članic Varnostnega sveta.
Evro nastopi 1.1.
1999
v Dublinu je bil pred kon-
cem irskega predsedovanja
Evropski uniji (po novem letu
ga prevzame Nizozemska)
vrh petnajsterice. Udeleženci
so se dogovorili, da bodo s 1.
januarjem 1999 v EU uvedli
skupno valuto evro. Zato so
določili pravne osnove evra,
nov evropski menjalniški si-
stem, sprejeli pa so tudi pakt
proračunske stabilnosti. Prvi
dokument določa uporabo
skupne valute na finančnih
trgih. Valuta se bo delila na
sto enot (centov). Doslej skle-
njene pogodbe v ekujih bodo
v primerjavi z evrom veljale v
razmerju 1:1. Nacionalne va-
lute naj bi ostale v obtoku
najkasneje do 31. decembra
2001, njihov pravni status pa
bo enakovreden evru. Ban-
kovci in kovanci evra bodo
prišli v obtok najkasneje 1.
januarja 2002. Valute držav
EU bodo od takrat dalje lahko
v obtoku sočasno z evrom
največ šest mesecev, po tem
roku pa evro postane edino
zakonito plačilno sredstvo v
EU. Pakt proračunske stabil-
nosti pa Članicam denarne
unije določa, da primanjkljaj
ne sme preseči treh odstot-
kov bruto domačega proizvo-
da.
Rusija ne popušča
v Bruslju je bil sestanek
zunanjih ministrov 16 držav
članic Nata in 25 partnerskih
držav. Na sestanku so se do-
govorili, da bodo na prihod-
njem izrednem vrhu Nata ju-
lija prihodnje leto v Madridu
na pogajanja o vstopu v to
vojaško organizacijo povabili
eno ali več kandidatk. Podpo-
ro za zdaj uživajo Poljska,
Češka in Madžarska, možne
kandidatke pa naj bi bile tudi
Slovenija, Slovaška in Romu-
nija. Sicer pa je bilo precej
pozornosti namenjeno pogo-
vorom z ruskim zunanjim mi-
nistrom Primakovom. Ta je
dejal, da se Rusija želi pogo-
varjati z Natom, še vedno pa
ne odobrava njene širitve na
vzhod. NATO je kljub temu v
sklepno izjavo zapisal na-
men, da nove članice sprejme
do 50. obletnice organizacije,
to je do leta 1999. Sodelujoči
na sestanku so generalnega
sekretarja Nata Šolano ime-
novali za glavnega pogajalca
z Rusijo. Sporazum o tesnej-
šem sodelovanju med Mosk-
vo in Natom bi bil namreč
precej dobrodošel do vrha ju-
lija 1997.
Liberalizacija
svetovne trgovine
v Singapuru je bilo zaseda-
nje prve ministrske konferen-
ce Svetovne trgovinske orga-
nizacije. Največji uspeh kon-
ference je podpis sporazuma
o informacijski tehnologiji
med EU in ZDA. Z drugimi
besedami to pomeni ukinitev
carin in drugih ovir za viso-
kotehnološke proizvode do
leta 2000. Sporazuma bodo
najbolj veseli proizvajalci ra-
čunalnikov, vezij in teleko-
munikacijske opreme, poleg
tega pa bo revnejšim državam
omogočil cenejši nakup viso-
ke tehnologije. To pa pomeni
modernizacijo proizvodnje in
pridobitev novih delovnih
mest. Sporazumu so se pri-
družile nekatere najpomem-
bnejše proizvajalke visoke in-
formacijske tehnologije (Ja-
ponska, Tajvan, Singapur,
Južna Koreja, Kanada in Av-
stralija) ali skupaj 30 držav, ki
predstavljajo 80 odstotkov
svetovne trgovine s temi proi-
zvodi. Sporazum bo vzpod-
budil svetovno gospodarsko
rast, liberalizacija pa naj bi
industriji in potrošnikom let-
no prihranila med 10 in 15
milijardami dolarjev.
DAMJAN KOSEC,
POPtv
4
DOGODKI
NOVI TEDNIK
PO DRŽAM
50 let Unicefa
UUBUANA. 10. deceii
bra (Delo) - Slovenski ocl
bor Unicefa je priprav
praznovanje 50. rojstneg
dne organizacije, ki v okv
ru Združenih narodov ski
bi za otroke. Prireditev ji
bila v Cankarjevem dom
in je hkrati zaokrožila dci
slej največjo vseslovensk
dobrodelno akcijo zbiranji
za pomoč otrokom sveta
zlasti iz Bosne in Hercegc
vine.
Podlage za |
pogajanja
UUBUANA, 10. decem
bra (Delo) - Delovna skupi
na sindikatov in delodaja)
cev je dopolnila dogovoj:
sklenjen prejšnjo srede
Pripravila je tudi predloj
aneksa k splošni kolektivn
pogodbi za gospodarstvo
predvidoma naj bi ga pod
pisali v ponedeljek, 23. de
cembra. V dogovoru je pq
sebej določeno, da bo t*
nehal veljati, če večini
zdajšnjih podpisnikov po
godbe do 23. decembra m
bo podpisala predlogi
aneksa. lil
Optimistične
napovedi
UUBUANA. 11. decera^
bra (Delo) - Bruto domač
proizvod naj bi se letoj
realno povečal za 3,5 od-
stotka - zaradi pozitivne la;
sti na vseh sektorjih, ra/.er
oskrbe z elektriko, plinou
in vodo, prihodnje leto pi
naj bi zrasel za 4 odstotke
Inflacija naj bi bila \et^\
največ devetodstotna, po
dobno kot prihodnje leto
Tako predvideva urad z«
makroekonomske analiaij!
in razvoj.
Drugi krog   j
posvetovanj !
UUBUANA, 11. deceni
bra (Delo) - PredsednU
Milan Kučan je prepričaj
da Slovenija potrebuje sta-
bilno vlado, ki bo imela i
državnem zboru trdne
podporo. Tega dosedanji
opredelitve političnir
strank in njihova pripravlje-
nost na iskanje soglasja m
zagotavljajo, zato se je od-
ločil, da bo opravil Še er
krog posvetovanj o manda-
tarju, tokrat s predsedniki
parlamentarnih strank.
Protolcoi o
koridorju
UUBUANA, 16. decem-
bra (Delo) - Slovenski mi-
nister za promet in zveze
Igor Umek je skupaj i
predstavniki Italije, Slovaš-
ke, Madžarske, in Evropske
unije v Trstu podpisal pro-
tokol o uresničitvi evrop-
skega prometnega koridor-
ja številka 5 od Barcelone
do Kijeva. Hrvaška delega-
cija protokola ni hotela
podpisati, ker ne predvide-
va železniške povezave
med Trstom, Koprom in Re-
ka. Namen protokola je po-
večati sodelovanje vseh dr-
žav, skozi katere bo potekal
koridor številka 5.
Častitljiva gospa, potrebna prenove
v nedeljo, 22. decembra, bodo no Ljubnem izvedli referendum za uvedbo samoprispevka; ki ga bodo porabili za šolo
»Ljubensko šolo, to častitljivo staro
gospo, kot je zapisala ena izmed
učenk, je nujno treba preurediti, po-
sodobiti in malo polepšati. Ne preveč,
da nam ne bi očitali razkošja v teh ne
prav lahkih časih, le toliko, da bodo
naši otroci hodili v šolo le dopoldne
in ne ponoči, da bodo svoje ^mesto v
vrtcu našli tudi otroci, ki so še v
pleničkah, in da bodo vsi učenci od
blizu spoznali računalnik.«
Tako je v uvodu Ljubenskega vevni-
ka zapisal ravnatelj osnovne šole Raj-
ko Pintar, časopis pa je v celoti name-
njen v prid argumentom, zakaj naj bi
se Ljubenci v nedeljo, 22. decembra,
na referendumu odločili za uvedbo
samoprispevka, s pomočjo katerega
bodo zbrali prepotreben denar za ob-
novo šole. »Posodobitev šole smo do-
bro in varčno zastavili. Prehod na
ogrevanje s tekočimi gorivi je že en
korak, čaka pa nas še odločilen nedelj-
ski korak,« pravi ravnatelj Pintar, ki je
hkrati predsednik odbora za adaptaci-
jo šole.
Ljubenska šola je bila obnovljena
pred dobrimi 20 leti, danes pa jo
obiskuje 280 otrok. Glavni razlogi, ki
narekujejo obnovo šole, je dvoizmen-
ski pouk, skoraj polovica učencev je
vozačev, šola ima le en kabinet, nima
knjižnice niti računalniške učilnice,
svetovalno delo opravljajo v neprimer-
nih pogojih, tare jih premajhna zbor-
nica... Poseben problem predstavlja
vrtec, saj se v dveh učilnicah na 70
kvadratnih metrih gnete 50 otrok, ni-
majo pa niti drugih, nujno potrebnih
prostorov.
Iz vseh teh težav je zrasla ideja, po
kateri bodo nadgradili novejši del šole
ter adaptirali podstrešje starega dela
šole in prostore kurilnice. Z uresniči-
tvijo načrtov bi pridobili 7 novih učil-
nic, knjižnico, čitalnico, računalniško
učilnico, medioteko, kabinete za uči-
telje, še en oddelek in spremljajoče
prostore v vrtcu ter zobozdravstveno
ambulanto za šolske otroke.
Za šolo bo nekaj manj kot polovico
predračunske vrednosti, to je 130 mili-
jonov tolarjev, prispevala država, dru-
go polovico pa mora zagotoviti občina
Ljubno. V šoli so z deli že začeli, saj so
s pomočjo 6 milijonov tolarjev uredili
novo centralno ogrevanje na lahka
tekoča goriva, glavni del investicije pa
je previden za prihodnje leto. Obre-
menitve ob izglasovanem samopris-
pevku ne bodo večje kot pri prejšnjih
samoprispevkih, tako da bi delavci
plačevali 1,5% od neto plače, obrtniki
po stopnji 2% od bruto zavarovalne
osnove, upokojenci po stopnji 1% od
izplačane pokojnine in kmetje po
stopnji 5% od katastrskega dohodka.
Na Ljubnem so učitelji, občinski us-
lužbenci in županja Anka Rakun že
obiskali vsa gospodinjstva in se pogo-
vorili o prednostih, ki bi jih prinesel
uspel referendum, poleg tega pa je
županja na vse krajane naslovila še
prijazno pisemce, v katerem opozarja
Ljubence, koliko dela so že opravili v
lastni občini, in jih hkrati poziva, naj se
udeležijo nedeljskega referenduma.
^■■■■■■■■MlURŠKA SELIŠNIK
Tršici paric
Teitarja ostaja
Celjski svetniki so spre-
jeli formalen sklep o uki-
nitvi statusa zemljišč v
javni rabi za okoli 300
kvadratnih metrov povr-
šin v središču Teharja.
Sklep je bilo potrebno
sprejeti zaradi ureditve
zemljiškoknjižnih zapisov
ob prenosu zemljišč v upo-
rabo Mestne občine Celje,
svetniki pa so zahtevi kraja-
nov, da to območje še na-
prej ostane zeleni del trga
Teharje ugodili z dodatnim
sklepom. V njem so določi-
li, da se na zemljišču vzpo-
stavi moratorij in da to ob-
močje ostane tudi v prihod-
nje nepozidano. IS
Plačilo za
delo
Poslovnik občinskega sve-
ta celjske občine je doslej
določal, da imajo svetniki
pravico za dodatno plačilo za
svoje delo le v stalnih komi-
sijah in odborih sveta, med
zadnjim zasedanjem Občin-
skega sveta Mestne občine
Celje pa so ta člen spremenili
in pravico do plačila za
opravljeno delo razširili.
Celjski svetniki so sklenili,
da so do plačila za opravljeno
delo upravičeni tudi vsi zuna-
nji člani komisij in odborov
občinskega sveta, s tem pa v
bistvu le legalizirali izplačilo
sejnin, ki so,ga bih vsi člani
kljub določilu poslovnika de-
ležni že doslej. Pravico do pla-
čila za opravljeno delo so z
doslej veljavnih stalnih komi-
sij in odborov razširili tudi na
vsa ostala telesa, ki delujejo v
okviru občinskega sveta. To
pomeni, da so do izplačila de-
narnega nadomestila za
opravljeno delo upravičeni tu-
di vsi prisotni na sejah kolegi-
ja predsednika občinskega
sveta ter koordinacije župana
in predsednika občinskega
sveta. Denarna nadomestila
bodo enaka sejninam članov
odborov in komisij občinske-
ga sveta. Spremembe in do-
polnitve poslovnika so celjski
svetniki sprejeli po hitrem po-
stopku. IS
V laški občini se bojijo snega
Kdo bo kriv za nesreče na slabo vzdrževanih cestah? - Vse več cest v občini potrebuje temeljito obnovo
Predsednikom mnogih
krajevnih skupnosti v občini
Laško je že žal, da so pred
poldrugim mesecem brez ve-
likih razprav sprejeli načrt
letošnje zimske službe, ki so
ga pripravili v laškem komu-
nalnem podjetju. Ugotovili
so, da sami s skromno meha-
nizacijo, ki jo premorejo,
krajevnih cest ne bodo mogli
vzdrževati tako, da bi bile
zares varne, denarja za na-
jem buldožerjev in plugov pa
nimajo.
Zdaj je, kar je, nič več se ne
bo dalo spremeniti, saj ima
komunala le toliko denarja, da
bo v letošnji zimi lahko redno
vzdrževala samo mestne ulice
ter tiste ceste, na katere so
vezane redne avtobusne hnije
in prevozi otrok v šolo. V pri-
hodnji sezoni bo morda bolje.
Tako je predsednikom krajev-
nih skupnosti odgovoril laški
župan Peter Hrastelj v pone-
deljek na rednem sestanku
predstavnikov občinske upra-
ve s krajevnimi funkcionarji,
na katerem so tokrat prvič so-
delovali tudi predsedniki ob-
činskih odborov za posamez-
ne dejavnosti. Sestanek je bil
sicer namenjen razpravi o pro-
računu in planu razvoja obči-
ne v prihodnjem letu, vendar
so predsedniki krajevnih
skupnosti raje kot o številkah
govorih o konkretnih, najbolj
perečih problemih, ki tarejo
njihove skupnosti. Vsi po vrsti
imajo težave zaradi slabo
vzdrževanih in ponekod že
dotrajanih krajevnih in lokal-
nih cest, o čemer so v občinski
upravi sicer dobro obveščeni,
kaj pomeni slaba cesta v vsak-
danjem življenju, pa ne vedo.
V krajevni skupnosti Vrh nad
Laškim, na primer, so zaskrb-
ljeni, ker se cesti Tevče-Vrh-
Mišji Dol in Vrh-Velike Gra-
hovše-Mišji Dol na več mestih
zaradi plazovitega terena vse
bolj usedata in bosta kmalu
težko prevozni. Krajevna
skupnost nima denarja, da bi
ju popravila, zato račOna, da
ju bo v načrt obnove vključila
občina, ki pa si, so v ponede-
ljek povedali člani občinske
uprave, velikih finančnih zalo-
gajev ne bo mogla privoščiti
vse do leta 2001. Na nekoliko
drugačne težave so opozorih
predstavniki KS Breze. Kraja-
ni so z lastnim denarjem in
delom uredili dva kilometer
dolga cestna odseka, zdaj pa
že dve leti čakajo, da jim bo
občina plačala asfalt. Odseka
propadata in delo krajanov bo
kmalu šlo v nič.
Občina Laško nima denar-
ja, da bi takoj rešila prav vse
cestne težave svojih kraja-
nov. Zato bi bilo treba, je
predlagal predsednik odbora
za komunalno dejavnost Du-
šan Klinar, narediti pred-
nostno listo sanacij, ki pa bi
se jih morali lotiti bolj teme-
ljito kot doslej. Že prevečkrat
se je namreč pokazalo, da so
cestni odseki, popravljeni na
hitro in bolj zato, da bi se
umirila jeza krajanov, že čez
nekaj let spet postali veliki
problem.
J. INTIHAR
Zadnja
letošnja seja
v ponedeljek, 23. decem-
bra, se bodo zadnjič v tem letu
sestali svetniki občine Laško.
Sprejeh naj bi proračun obči-
ne za naslednje leto, če bo na
popravljeni osnutek proraču-
na, ki so ga svetniki potrdili
konec prejšnjega meseca, pre-
več pripomb, pa naj bi svet
tokrat sprejel le sklep o trime-
sečnem začasnem financira-
nju. Svetniki bodo na seji raz-
pravljali tudi o planu občine
za leto 1997, za naslednje leto
naj bi odobrili tudi javna dela
v občini, določili pa naj bi tudi
nove cene varstva v otroških
vrtcih. JI
Večji proračun
Konjiški občinski svet je po-
trdil že drugi letošnji rebalans
občinskega proračuna, ki tako
znaša 705 milijonov tolarjev
in se je povečal za 25 milijo-
nov. Štirinajst milijonov bodo
razdelili po merilih resornih
ministrstev, enajst pa za sofi-
nanciranje obnove fasad v sta-
rem mestnem jedru, za pri-
pravo projektov za razvojni
načrt Žičke doline in učinkovi-
to rabo energije, za izvedbo
projekta vinska cesta ter za
sofinanciranje obnove ceste
Konjiška vas-Tolsti Vrh na de-
mografsko ogroženem ob-
močju. A.N.
Četvero šolsiciii obletnic
Ves minuli teden, še posebej pa v soboto, je bilo na Frankolovem slovesno. Še zlasti v
prostorih osnovne šole, kjer so tako združili praznovanje kar štirih obletnic.
Letos je minilo 180 let od dne, ko so v šolske klopi na Frankolovem sedli prvi učenci, 90 let od
takrat, ko se je šola prestavila v zgradbo, ki še danes služi temu namenu, 100 let ustanovitve šole v
Črešnjicah in 15 let od dogodka, ki je v kroniko OŠ Frankolovo zapisal še eno pomembno pridobitev
- novo zgrajeno šolsko telovadnico. V tej so učenci in učitelji v soboto pripravili osrednjo slovesnost,
s katero so počastili vse štiri jubileje. Pri tem so jim pomagali tudi številni krajani - predvsem mame
učencev, ki so se izkazale s peko domačega peciva in drugih dobrot. Ob vseh ostalih prireditvah in
koncertih pa so učenci ob tej priložnosti premierno uprizorili tudi mladinsko odrsko delo z
naslovom Pepelka 96, in med gledalci požeh navdušenje, tako da ga bodo v prihodnjem letu še
nekajkrat ponovili. N.-M. S., Foto: GREGOR KATIC
NOVITEDNIK
DOGODKI
5
Celjani nočejo hotela Prebold
Menjalna pogodba samopostrežne restavracije Gaberje za preboldski hotel se je izkazala za nično - Propadli »veliki« načrti
z menjalno pogodbo, skle-
njeno med občino Celje in
žalskim Hmezad Goldingom,
so v začetku februarja 1994
Celjani v zameno za lastniški
delež v samopostrežni resta-
vraciji Gaberje postali »last-
niki« hotela v Preboldu. Celj-
ski župan Jože Zimšek je bil
sprva zelo ponosen na posel,
ki ga je sklenil še kot pred-
sednik občinskega izvršnega
sveta, veliki načrti pa so sča-
soma usahnili in namesto de-
narja, ki naj bi začel pritekati
v občinsko blagajno, so celj-
ski svetniki pred dnevi zavr-
nili tudi možnost neodplač-
nega prenosa hotela v občin-
sko premoženje.
Zagotovo so občini s tem
prihranili velike stroške, ki bi
jih Celjani imeli z morebitno
prenovo in ureditvijo hotela
oziroma njegovim varovanjem
in vzdrževanjem do prodaje.
Dejstvo namreč je, da razen
velikopoteznih idej v Celju za
preboldski hotel nikoli niso
imeli konkretnih načrtov. Po
sklenjenem poslu izpred sko-
raj treh let se je po mestu
najprej govorilo, da bo pre-
boldski hotel postal dobičko-
nosen nastanitveni objekt za
graditelje avtoceste skozi Sa-
vinjsko dolino. Župan Jože
Zimšek je v pogovorih z novi-
Mrji o hotelu še največkrat
razmišljal kot o domu upoko-
jencev visokega razreda, ven-
dar-se je zelo hitro izkazalo,
da so hotelske sobe premajh-
ne in nikakor ne ustrezajo
domskim standardom.
O prezidavi hotela, glede na
finančne danosti celjske obči-
ne, k sreči nihče ni razmišljal -
načrti in govorice, povezane s
hotelom v Preboldu, pa so za
nekaj časa zamrle. V menjalni
pogodbi med celjsko občino in
Hmezad Goldingom je bilo za-
radi tega, ker vrednost obeh
objektov ni bila enaka, tudi za-
pisano, da se ob morebitni pro-
daji hotela Prebold višek kupni-
ne razdeli med obe pogodbeni
stranki. Vendar pa, vsaj javno,
tudi o prodaji hotela v Celju v
tem času ni bilo govora.
Nična pogodba
V podjetju Hmezad Golding
so od Agencije Republike Slo-
venije za prestrukturiranje in
privatizacijo letošnjega aprila
dobili odločbo, iz katere je
razvidno, da je sklenjena me-
njalna pogodba nična.
V Hmezad Goldingu so na-
mreč pri pripravi programa
lastninskega preoblikovanja
hotel Prebold izločili kot po-
slovno nepotrebno premože-
nje in na tej osnovi sklenili s
celjsko občino menjalno po-
godbo. S tem pa se niso stri-
njali v Agenciji RS za prestruk-
turiranje in privatizacijo, kjer
so menih, da je menjalna po-
godba nična, zato so v nadalj-
njem postopku lastninskega
preoblikovanja v podjetju ho-
tel ponudili Skladu RS za raz-
voj . V skladu možnost sklepa-
nja pogodbe o poslovno nepo-
trebnem premoženju dopuš-
čajo, vendar pa bi bila more-
bitna sklenitev pogodbe ve-
ljavna šele, ko bi sklad dal
nanjo soglasje. Na tej osnovi
so preboldski hotel v Hmezad
Goldingu ponovno ponudiU
Celjanom s pogodbo o neod-
plačnem prenosu.
Vendar pa zaradi nedoreče-
nosti nanjo niso pristali naj-
prej v Odboru za finance in
premoženjska vprašanja Ob-
činskega sveta Mestne občine
Celje, to možnost pa so kasne-
je zavrnili tudi občinski svet-
niki. V odboru so prvenstveno
ugotovili, da tudi v primeru,
če bi podprli brezplačni pre-
nos, za hotel ni dogovorjena
bodoča namembnost. Menili
so še, da bi imel v primeru
prodaje hotela Prebold pred-
kupno pravico sklad za razvoj,
za katerega je nemogoče na-
povedati, ali bi od te pravice
odstopil ali ne. Prav tako pa bi
celjski občinski proračun do
morebitne prodaje hotela mo-
ral kriti vse stroške vzdrževa-
nja, varovanja in morebitna
druga bremena, kar bi bil gle-
de na to, da občina ne ve, kaj
bi z objektom počela, za Celja-
ne prevelik zalogaj.
Zadolžitev
stanovanjsicemu
skladu
v strokovnih službah Stano-
vanjskega sklada Mestne obči-
ne Celje morajo na zahtevo
občinskih svetnikov v kar naj-
krajšem času urediti prerho-
ženjsko pravna razmerja v ob-
jektu Samopostrežna restavra-
cija Gaberje.
Z menjalno pogodbo se je
namreč Celje februarja 1994
odpovedalo svojemu, približ-
no 30-odstotnemu lastniške-
mu deležu na objektu. Ker je
bila pogodba spoznana za nič-
no, mora zdaj občina kot do-
ber gospodar čimprej poskr-
beti, da njeno premoženje ne
bo oškodovano.
IVANA STAMEJČIČ
.^^^^Foto: GREGOR KATIC
Še naprej skupni šoli
Konjiški občinski svetniki so razpravljali o ustanoviteljs-
tvu dveh javnih zavodov, ki sta v interesu konjiške, zreške in
vitanjske občine. To sta šola s prilagojenim programom V
parku in glasbena šola.
Vodstvi obeh šol, kakor tudi odbor za družbeno dejavnost, so
zastopaU stališče, naj bo ustanovitelj občina, v kateri je sedež
obeh omenjenih zavodov. Vendar pa so svetniki izglasovali
stališče, naj bodo soustanoviteljice vse tri občine. Takšna
odločitev je bila utemeljena z ugotovitvijo, da bodo tako vse tri
občine tudi dosledneje izpolnjevale svoje finančne obveznosti
do obeh zavodov, ki ju obiskujejo tudi otroci iz Zreč in Vitanja.
Seveda pa bosta svojo odločitev morala sprejeti tudi občinska
sveta Zreč in Vitanja. ^
Boj za pisarne!
Da v upravni zgradbi Mestne
občine Celje ni dovolj prostora
za vse, je problem, s katerim se
te dni intenzivno ubadajo v
celjski občinski upravi.
Po reformi lokalne samou-
prave konec leta 1994 je del
prostorov - že ves čas ugotav-
ljajo, da premalo - pripadel
uslužbencem Upravne enote
Celje, preostanek pa je ostal
občinskim uslužbencem. Po
dveh letih pa v občinski zgrad-
bi še vedno niso našli primer-
nih prostorov za delo vodstva
občinskega sveta. Celjski svet-
niki so zato o tem vprašanju
pred časom sprožili razpravo,
med zadnjim zasedanjem pa
so se dogovorili, da o rešitvi
prostorske problematike dose-
žejo dogovor z županom Jo-
žetom Zimškom.
Vodstvo občinskega sveta
oziroma predsednik Lojze
Oset je pripravil predlog, po
katerem bi polovica zdajšnjega
osrednjega dela prostorov
vodstva Mestne občine Celje
pripadala občinskemu svetu, v
treh pisarnah pa bi svoj delovni
prostor našli predsednik in se-
kretar občinskega sveta ter taj-
ništvo. Problentpa je, ker bi po
tej razporeditvi prostor za delo
izgubil podžupan za gospo-
darstvo Dušan Burnik, po pre-
selitvi tajnika Aleša Vrečka pa
bi nov delovni prostor iskala
tudi vodja občinskega protoko-
la Aleksa Gajšek-Krajnc.
Glede na to, da je v celjskem
Narodnem domu oziroma ob-
činski upravni zgradbi na vo-
ljo omejeno število pisarn, bo-
do imeli svetniki med današ-
njim zasedanjem kar težko de-
lo, kako jih pravično razdeliti.
Sploh še, ker se v mestu ob
Savinji zadnje dni kar glasno
govori o tem, da bo občina
dobila še enega, tokrat profe-
sionalnega podžupana.
IS
PO DRŽAVI
Dostop do vseh
računov
UUBUANA, 12. decem-
ber (Večer) - Vlada je spre-
jela uredbo, s katero je dolo-
čila pogoje, po katerih mo-
rajo vsi, ki komurkoli plaču-
jejo delo ali storitve, naka-
zovati plačila in prejemke
davčnim zavezancem na
njihove račune pri bankah
in hranilnicah. Po novem bo
lahko posameznik honorar-
je prejemal tudi na tekoči
račun, ker bo imela davčna
uprava po zakonu možnost
dostopa do vseh računov
davčnih zavezancev pri
bankah in hranilnicah. Za-
sebniki pa bodo morali loči-
ti poslovni žiro račun od
računa za zasebne potrebe.
To je prvi korak k uvedbi
novega davka na premože-
nje. Prvi bo na vrsti davek
na nepremičnine, ki naj bi
ga uzakonili skupaj z dav-
kom na dodano vrednost že
januarja 1998.
Kartica
nacionalni
projekt
UUBUANA, 12. decem-
bra (Dnevnik) - Člani
skupščine Zavoda za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije
kljub prizadevanju vodstva
zavarovalnice niso sprejeli
predlaganega načrta projek-
ta za uvedbo sistema kartice
zdravstvenega zavarovanja.
OdloČili so se, da se z načr-
tom zgolj seznanijo, da ga
načeloma tudi podpirajo,
da pa je za dokončno spre-
jetje potrebna širša verifi-
kacija. Svoje mnenje naj bi
namreč dala tudi vlada iii
državni zbor, saj gre za na-
cionalni projekt.
obrambni
stroški z Natoin
nizfi
UUBUANA, 15. decem-
bra (Delo) - Slovenski
obrambni minister Jelko
Kacin je v pogovoru za De-
lo odločno zavrnil obtožbe,
ki jih je nedavno izrekla
slovenska strokovna in dru-
ga javnost, da se državna
oblast ni pripravljena pogo-
varjati o razsežnostih mo-
rebitnega slovenskega vsto-
pa v Nato. Kacin je pojasnil,
da Nato še nima temeljnih
odgovorov na vprašanja o
širitvi, kakršne je zastavlja-
la tudi slovenska stran. Si-
cer pa vztraja pri oceni, da
članstvo v Natu za Sloveni-
jo nima alternative in da je
varnost znotraj zveze bis-
tveno cenejša kot zunaj nje.
Nove zahteve po
podražitvi
UUBUANA, 16. decem-
bra (Delo) - Eles je po zad-
nji podražitvi elektrike vla-
de že poslal nov predlog za
podražitev. Zahteva podra-
žitev dvakrat za 9,6 odstot-
ka in sicer 1. januarja in 1.
marca. S temi predlogi
menda ne zahteva nič dru-
gega kot uresničevanje re-
solucije o učinkoviti rabi
energije, ki jo je v začetku
leta potrdil državni zbor.
6
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Nakup za davčno olajšavo
Vsi tisti, ki so letos od 8. februarja dalje kupili enega od
32 Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov, ki že imajo
potrdila o izpolnjevanju kriterijev energetske učinkovito-
sti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjeva-
nja okolja, bodo nakup lahko uveljavili kot davčno olajša-
vo pri napovedi za odmero dohodnine za leto 1996.
Potrdila o izpolnjevanju kriterijev je velenjski TCL-Labora-
toriji za preizkušanje in certificiranje izdal Gorenju Gospo-
dinjski aparati za devet vrst pralnih strojev, tri vrste sušilnih
strojev in dvajset različnih hladilno zamrzovalnih aparatov.
Vsi ti izdelki so prijazni do okolja, na račun prihrankov pri
porabi električne energije, vode in pralnih sredstev pa obra-
tujejo z znatno nižjimi obratovalnimi stroški. Upravičenost
za davčno olajšavo bodo kupci, če bo to potrebno, dokazova-
li z računom in garancij skim listom. ML
DVIT s predsednico
Nova predsednica DVIT
Breda Djordjevič.
Člani Društva varnostnih
inženirjev in tehnikov DVIT
Velenje so pred kratkim za
novo predsednico izvolili
varnostno inženirko Bredo
Djordjevič iz Celja, zaposle-
no kot vodjo službe varstva
pri delu z razširjenim obse-
gom dela na splošnem in ka-
drovskem področju v podjet-
ju Elektronika v Velenju.
Velenjsko društvo deluje že
polnih 16 let, v novo leto pa
stopajo s 50 člani in praktič-
nim programom delovanja, saj
nameravajo predvsem uspo-
sabljati svoje članstvo ter oza-
veščati zaposlene pred pov-
zročanjem delovnih nezgod,
poklicnih obolenj in material-
ne škode.
Društvo se povezuje s so-
rodnimi službami ter delavci s
področja zdravstvenega vars-
tva, ekologije, varstva pred po-
žari, specifičnega izobraževa-
nja za varnost pri delu, pro-
metne varnosti, zavarovanja
premoženja, zavarovalniš-
tva... DVIT Velenje je v prete-
klih letih zelo dobro sodeloval
z Zvezo varnostnih inženirjev
Slovenije in sosednjimi druš-
tvi, v zadnjem obdobju pa so
se žal njegove vrste razredčile.
Inženirjem varstva pri delu v
kadrovskem smislu ni ravno
postlano z rožicami, kar pov-
zroča odhajanje v druge dejav-
nosti, nemalo teh strokovnja-
kov pa konča tudi na borzi
dela.
Breda Djordjevič, ki bo s
svojo ekipo delo zastavila v
prihodnjem letu, namerava
nekaj več storiti na povezova-
nju med člani ter ponovnem
dvigu zavesti posameznikov,
ki opravljajo dela na tem hu-
manitarnem in tehnično zaš-
čitnem področju.
JOŽE MIKLAVC
Neodvisnost za višje plače
Pretekli teden se je v Gorenju v Velenju
mudil predsednik sindikata Neodvisnost
France Tomšič. Glavna tema pogovorov sta
bili nova kolektivna pogodba in prihodnost
Gorenja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Tomšič je na konferenci za novinarje povedal,
da v Gorenju kljub nizkim plačam spoštujejo
kolektivno pogodbo, da niso zniževali števila
delavcev in da je Gorenje eden redkih velikanov,
ki vztrajajo in imajo prihodnost. Predstavniki
velenjskega podjetja so opozarjali na izjemno
visoke boleznine, saj je v povprečju vsak dela-
vec v Gorenju 17 dni na leto v bolniški, vendar
kljub temu ne razmišljajo o nižjih plačah. V
pogovorih pa niso natančno opredelili, kaj bi za
velenjsko podjetje pomenila zahteva sindikata
Neodvisnost po 12,5-odstotnem zvišanju izho-
diščnih plač. V pogovoru je predsednik konfede-
racije novih sindikatov Slovenije-Neodvisnost še
pojasnil,da se bodo zavzemali predvsem za
višje plače delavcev za trakovi, kar je problem
po vsej Sloveniji. US
V Zlatarni
izplačali plače
V torek so delavci celjske
Zlatarne dobili plače, če
bodo dobili še del regresa,
bodo stavko začasno pre-
kinili.  *
Po besedah vodje stavkov-
nega odbora in predsednika
izvršnega odbora sindikata v
Zlatarni Friderika Kralja je
vodstvo delavcem zagotovilo
izplačilo plač za oktober, za
v torek ali sredo so se dogo-
varjali tudi za izplačilo dela
regresa. S tem je uresničena
tretjina stavkovnih zahtev
delavcev. Kljub stavki so de-
lavci v minulih dneh zaklju-
čevali proizvodnjo, name-
njeno za izvoz in pa proi-
zvodnjo, ki so jo kupci že
avansirali. Ob tem je Kralj
poudaril izjemno veliko za-
vest delavcev, ki so se na
sestankih soglasno odločili,
da bodo kljub težavnim raz-
meram dokončali začeto
proizvodnjo. Kljub izplačilu
plače in morda tudi dela re-
gresa pa stavke ne bodo kon-
čali, temveč jo bodo samo
prekinili. 21. decembra na-
mreč poteče rok za izplačilo
novembrskih plač. IB
Dolg še vedno ni plačan
Med tistimi, ki z nestrpnostjo čakajo izvolitev nove vlade
in se sprašujejo, kakšna bo kadrovska zasedba posameznih
ministrstev, je tudi vodstvo trboveljskega podjetja Rudis. Za
izgradnjo novega zdravstvenega doma v Radečah še vedno
niso dobili plačila, saj občini Laško in Radeče ne odstopata
od svojih dosedanjih stališč, zato upajo, da bo dolg poravnala
država.
»Denar bi radi dobili čim-
prej,« pravi direktor Rudisa
Ludvik Hribar, »zato nam ni
vseeno, ali bomo prihodnje le-
to pogovore v ministrstvu za
zdravstvo lahko kar nadaljeva-
li ali pa bomo zaradi morebit-
nih kadrovskih sprememb na
novo morali spet vse razlagati
in prepričevati, naj dolg po-
ravna država.«
Vsota, ki jo zahteva Rudis za
izgrajen objekt v Radečah, je
zaradi zamudnih obresti že
presegla 45 milijonov tolarjev.
V Trbovljah so pričakovali, da
bo država letos povrnila tretji-
no dolga, vendar je pred krat-
kim na račun tega dala radeški
občini le 7 milijonov, pa še teh
sprva Radečani niso hoteli dati
Rudisu v celoti. Res je, da je
tudi občina Radeče letos popla-
čala nekaj dolga, vendar le tisti
del, ki naj bi nastal po 1. ja-
nuarju 1995. »Skrbi nas, ker v
Radečah še bolj kot prej trdijo,
da se jih ne tičejo dolgovi, ki so
nastali pred tem datumom, to-
rej takrat, ko sta občini Laško
in Radeče še živeli kot skupna
občina,« pravi Hribar. »V Rade-
čah sicer pravijo, da nimajo
denarja, vendar je nesporno,
da nova zgradba zdravstvene-
ga doma služi le njim in niko-
mur drugemu. Zato smo jim
poslali pismo in jih opozoriH,
da zavračanje dolgov za nazaj
ni v skladu z našimi dosedanji-
mi dogovori in da bi problem
dolga lahko hitro rešili le tako,
da bi vsaka stran nekaj prispe-
vala.«
V Rudisu. menijo, da je 7
milijonov tolarjev, ki so jih
dobili od države sicer bolje kot
nič, vendar so kljub temu zelo
zaskrbljeni, kako bo z vrača-
njem dolga prihodnje leto.
Zdravstveni dom v Radečah
niso gradili sami, ampak so
imeli številne podizvajalce, ki
so zaradi velikega dolga še
bolj ogrožena kot Rudis.
wmmmmmmKmmmmmm ji
NOVO NA BORZI
Nove delnice na borzi
Piše: Bojan Gradišnik
Odbor za sprejem vrednost-
nih papirjev na borzo pri Ljub-
ljanski Borzi je sprejel sklep o
sprejemu navadnih delnic na
ime serija G družbe Cetis d.d.,
Celje v borzno kotacijo B.
Sklep je bil sprejet že 2. decem-
bra, vendar pa ni bil naveden
datum začetka trgovanja. Po
praksi sodeč pa se bo s temi
delnicami začelo trgovati naj-
kasneje v mesecu ali dveh. Os-
novni kapital družbe znaša
2.647,7 mio tolarjev in je raz-
deljen na 220.642 delnic z no-
minalno vrednostjo 12.000
SIT. Trgovalo se bo z delnicami
serije A,H, in G. Tako bo na
borzi kotiralo 190.746 navad-
nih delnic (ali drugače poveda-
no, trgovalo se bo z vsemi del-
nicami, razen z delnicami seri-
je B). Delnice serije B bodo
prosto prenosljive od
13.2.1998. Minimalna kohčina
za trgovanje je 1 lot, ki je tudi
ena delnica. Oznaka za borzno
trgovanje je CETG. Druga del-
nica, ki bo prav tako začela
kotirati na borzi, pa je delnica
družbe Etol, tovarne arom in
eteričnih olj, d.d., Škofja vas
39, Celje. Osnovni kapital zna-
ša 2.885.760.000 SIT. Na borzi
se bo trgovalo z delnicami seri-
je A in G. Nominalna vrednost
delnic omenjenih serij je
10.000 SIT. Vrednost teh pre-
nosljivih delnic ' je
1.926.270.000 SIT. Zaradi iz-
branega načina lastninjenja
delnice serije B,C in E še niso
prosto prenosljive. Ob izpolni-
tvi pogojev za prosto prenoslji-
vost pa se bo trgovalo tudi z
omenjenimi serijami. Oznaka
delnice za potrebe borznega
trgovanja bo ETOG. Minimalna
količina za trgovanje je 1 lot.
Teden dni pred začetkom trgo-
vanja Domo v CBH aoDiii taKo
imenovane prospekte, iz kate-
rih so razvidni vsi osnovni po-
datki o delniški družbi. Priča-
kujem veliko prometa z ome-
njenimi delnicami, tudi zaradi
tega, ker se že pred uradno
kotacijo s prosto prenosljivimi
delnicami serije G veliko trguje.
Do konca leta je še čas za
nakup državnih obveznic, ki
prinašajo znižanje davčne os-
nove za fizične osebe. Zniža-
nje davčne osnove je možno
samo za 3%. Nakup VP preko
naše družbe bodo komitenti
lahko opravili hitro. Največ ku-
pujejo za omenjeni namen re-
publiške obveznice prve in
druge emisije. Obveznice je
potrebno kupiti in plačati do
31. decembra.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (serija
G), se zglasite v CBH d.o.o.,
Celje ali pa na okencih Banke
Celje. Delnice podjetij odkupu-
jemo po dnevnih cenah. Prav
tako še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih je
izdala Pošta Celje, sedaj Tele-
com Slovenije.
Med delnicami, ki smo jih na
novo uvrstiU na naš seznam, so
delnice Cestnega podjetja Ce-
lje.
BAROMETEl
Ventilatorji
za sibirsko
petrokemijo
Pred kratkim so iz celj
ske Klime v Hamburg od
peljali poseben tovor s Šti
rimi velikimi ventilatorji
vrednimi 350 tisoč mark
Namenjeni so za prepiho
vanje bakle v petrokemičili
industriji, ki jo nemšk
koncern Linde gradi v Sibi
riji. Ventilatorji imajci
zmogljivost več kot 140 ti
soč kubičnih metrov zrakci
na uro, za pogon motorji
potrebujejo 132 kilovatov
izdelani so iz nerjavečihi
materialov in zagotavljajc
obratovanje pri temperatU'
ri plus oziroma minus 4Ci
stopinj Celzija. Izdelava j«
bila zelo zahtevna zarad
velikosti in zlasti pridobi-
vanja atestov. Izmed števil-
nih atestov je bilo najtežje
atestiranje izdelovalnih
postopkov in delavcev va?!
rilcev, ki so jih v Klinii
pridobili v Nemčiji.
Turbo Schuh iz j
Levca v Velenje
Sredi januarja bodo v pro-
dajnem centru Lena v Levcu
razširiU svojo ponudbo s
prodajo domače in pred-
vsem uvožene obutve. Pro-
dajalna čevljev Turbo Schuli
se namreč iz Levca po no-
vem letu seli v velenjski ItVj
terspar, v Levcu pa je pre4i
videna tudi razširitev Mo-
dernih interierov.
Cetisove delnice
kmalu na trgu
Delnice'celjskega Cetisa
so nedavno sprejeli v borz-
no kotacijo B, ko bo družba
izpolnila še vse zahtevane
pogoje Ljubljanske borze
vrednostnih papirjev, bodp
z njihovimi delnicami zače-
li tudi v resnici trgovati na
borzi. Predvidoma se bo to
zgodilo v začetku prihod-
njega leta. Odkupna cena
Cetisovih delnic se pri
borznoposredniških hišali
giblje med 7 tisoč in 8300
tolarji, največ Cetisovil
delnic pa so odkupili v Sa-
vinjski borznoposredniški
hiši.
Ponudba
rabljenih
tovornih vozil
Avstrijsko podjetje Sca-
nia ponuja rabljena tovor-
na vozila. Naslov ponudni-
ka in spisek vozil lahko
interesenti dobijo v Ob-
močni gospodarski zborni-
ci Celje. jI
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
7
Dela je vedno dovolj
Ines Pulko je bila najprej avtomehaničarka, danes pa je lastnica čistilnega servisa
Ines Pulko je Celjanka, živi v tistem
delu mesta, za katerega sama pravi, da
je najlepši del mesta ob Savinji. Na
Jožefovem hribu. Ko so bila za njo os-
novnošolska leta, si je izbrala prav po-
seben poklic. Poseben zato, ker se je
Ines, prijatelji jo kličejo tudi Ina, odloči-
la za poklic avtomehanika.
Ines Pulko je bila zagotovo ena redkih
deklet v Sloveniji, ki se je odločila osvojiti to,
za mnoge še danes izključno moško trdnja-
vo. Za Ines pa je bilo to nekaj povsem
običajnega. »Odraščala sem bolj v fantovski
družbi, zanimali so me motorji, avtomobili,
pa ni bilo težav z izbiro poklica,« se veselo
nasmeje sogovornica. »V razredu sploh ni-
sem bila edino dekle, tri smo bile, ampak
sama sem bila edina, ki sem po končani šoU
tudi delala v avtomehanični stroki. Priprav-
ništvo sem dobila v Cestnem podjetju in to
so bila najlepša leta,« je še danes prepričana
Ines. »Delala sem na osebnih vozilih. Bilo je
lepo, res pa naporno delo.« Kako pa so jo
sprejeli sodelavci, moški? »Zelo lepo,« je bil
kratek odgovor. »Morda še lepše, kot ženske
sodelavke. Spominjam se prvega dneva, na
malico sem prišla v umazanem pajacu in
ženske so me kar čudno pogledale, češ, kaj
pa ta počne tukaj. Ampak so se kmalu vsi
navadili in ni bilo težav.«
V spominu ji ostaja zlasti dogodek, ki se
je pripetil na samem začetku. »Menjavala
sem zavore in mojster mi je rekel, če sama
popravljaš, moraš avto tudi sama preizku-
siti. Izpita za avto takrat še nisem imela.
Sedem v tisto službeno katro, pripeljem na
dvorišče, tam je stal pa en tovornjak. Šofer
•sve očitno ni videl, pa sva bila skupaj. Kako
je počilo. Ključ sem še obrnila, poklicala
šefa in rekla samo to, da sem se zaletela.
Potem pa nisem več vedela zase. Sodelavci
so avto seveda takoj popravili, tako da ni
bilo problemov, pozabila pa tega res ne
bom nikoli,« se je spominjala Ines.
Če se ji danes pokvari avto, ga vzame v
svoje roke, jo povprašam? »Ah, to pa ne.
Danes so avtomobili ena sama elektronika in
brez ustreznih naprav nimaš kaj početi.« Če
ostane na cesti s prazno zračnico, pa tako kot
večina voznic seveda ne zapelje na rob ceste
in zaklene avtomobila. »Ne, tega pa zagotovo
ne bi naredila, zračnico bi vsekakor sama
zamenjala,«se zasmeje sogovornica.
Samo metla in vedro vode
sta premalo
Kot avtomehaničarka je Ines delala dve
leti, potem je vmes posegla bolezen. »Za-
čele so se pojavljati težave zaradi astme, v
delavnici so bih izpušni plini, zato sem
morala stran.« Ines se je potem znašla na
borzi. »Ampak brez dela, brez svojega
tolarja nisem bila niti en dan. Nisem
čakala, kaj mi bodo ponudili na borzi,
raje sem si sama poiskala delo. Začela
sem s čiščenjem in leta 1992 odprla svojo
obrt. Postopoma sem dobila nekaj firm,
pa je šlo. Začenjala sem ob šestih zjutraj,
do osmih zjutraj sem delala v Mohorjevi
družbi, potem po zasebnih stanovanjih
do kakšnih enih, dveh popoldne. Okoli
tretje popoldne sem začela s čiščenjem v
podjetju Ključavničar, čistila sem v Plinar-
ni, prizidku novega SDK, Rent a caru in
drugod. Skratka, dela ni zmanjkalo, po-
navadi sem hodila domov ob enih, dveh
zjutraj, velikokrat tudi prostih sobot in
nedelj ali praznikov nisem imela in jih še
danes ne poznam.«
V takšnem norem tempu Ines zdrži sa-
mo s pomočjo domačih. »Če ne bi imela
mame in moža, ne vem, kako bi zdržala.
Vseskozi mi stojita ob strani. S kadri je pa
problem. Najti moraš zanesljivega človeka.
Vsaka bi rada najprej vedela, koliko denar-
ja bo dobila, šele potem ženske zanima,
kaj bodo počele. Zdaj imam zaposleno eno
delavko, ta je res takšna, kot je treba, tudi
sama v glavnem delam cele dneve in kot
mi povedo stranke, so z nami zadovoljne.«
Čistilnih servisov v Celju je veliko, kon-
kurenca precejšnja. »Smo pa zelo nepove-
zani med seboj. Iz Ljubljane sicer dobiva-
mo informacije iz sekcije kemičnih čistil-
cev in pralcev, ponavadi se dobivamo
enkrat na leto, ampak to je premalo. V
Celju bi se morah bolj povezati in skupno
reševati probleme, ki se pojavljajo v prak-
si. Če bi se organizirali, bi vsi imeli koristi.
Zdaj pa drug za drugega včasih sploh ne
vemo, tudi cene v glavnem določamo
vsak po svoje.«
Morda si ljudje predstavljajo, da sta za
čistilni servis dovolj le metla in vedro
vode. »To sploh ne drži,« pravi Ines. »Sa-
ma se trudim, da delo opravim čim bolj
kvalitetno, za to pa potrebuješ dobro
opremo. Uporabljam posebne čistilne kr-^
pe, kakršne imajo v bolnišnicah. Tudi
čistila morajo biti kvalitetna. Vim in po-
dobna čistila so iz mode. V Sloveniji je
precej firm, ki prodajajo čistila, ampak
med njimi je malo kvalitetnih. Sama, jih
kupujem pri mariborski firmi Ivec, ki
oskrbuje tudi zdravstvene domove, bolni-
šnice in domove za ostarele. Ta čistila so
ne samo dobra, ampak tudi prijazna oko-
lju, res pa so nekoliko dražja. Metla in
čistila še zdaleč niso dovolj, imeti je treba
sesalce, tehnologija na tem področju se
hitro spreminja in tudi tu moraš slediti
novostim, kar pa spet stane kup denarja.«
Poleg ciscenja se
upravljanje
Razen čistilnega servisa ima Ines Pulko
registrirano še eno dejavnost, to je uprav-
ljanje stavb. »Prevzela sem upravljanje
novega prizidka SDK na Ljubljanski, kjer
poleg čiščenja skrbim za poravnavanje
stroškov elektrike na hodniku, poskrbim
za vzdrževanje ali popravilo dvigala, pla-
čilo vode v sanitarijah, odvoz smeti, belje-
nje hodnikov in podobno. Račune dobi-
vam in jih po ključu oziroma glede na
kvadraturo prostorov razdelim med stran-
ke. Večina je zelo pridna pri plačilu, neka-
teri pa malo manj in jih je treba včasih
izterjati. Če mi ljudje ne plačajo pravoča-
sno, potem stroške poravnam pač iz svo-
jega žepa in če so zneski večji, je to kar
problem,« je razlagala sogovornica.
Ko jo povprašam, kaj počne v prostem
času, se samo nasmeje. »Zelo malo imam
prostega časa, saj me po končanem delu
doma vsak dan čaka še kup papirja. Ko pa
res imam kakšno uro zase, se z možem rada
odpraviva na krajši izlet, doma imamo tudi
dve leti starega in silno živahnega psa labra-
dorca. In zelo rada imam ročna dela, od
pletenja do kvačkanja. Tudi prijateljev ima-
mo veliko in če ne prej, si ob devetih,
desetih zvečer privoščimo še kakšno uro
klepeta.« Res je simpatična sogovornica tale
Ines Pulko. In pravo nasprotje vsem tistim,
ki tarnajo zaradi brezposelnosti, zaradi gr-
de države, ki jim ne preskrbi dela. Ina ne
tarna, ampak odločno pribije: »Dokler bom
imela roke, bom imela tudi delo.«
IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIC
Ines Pulko: »Za tiste, ki hočejo delati, je
dela vedno dovolj.«
Konferenca žalskih invalidov
Pred kratkim so imeli svojo letno konferenco poverjeni-
ki Društva invalidov občine Žalec.
Tako kot običajno so se srečali v svojih prostorih v Mestni
skupnosti Žalec. Invalidi imajo svoje društvo že 25 let,
predsednik je Vlado Jager, tajnica Vera Orlovič in blagajni-
čarka Jožica Golob. V društvo je vključenih 1600 invalidov, v
njem delujejo številne sekcije. Med najbolj aktivnimi je
vsekakor šahovska sekcija, ki se udeležuje številnih turnirjev
po vsej Sloveniji, nadalje invalidi merijo moči v metanju
pikada, dobro deluje tudi sekcija za izletništvo.
Na letni konferenci so pohvalili dobro delo poverjenikov,
kot glavni problem pa izpostavih prostorsko stisko društva in
dostop do prostorov, ki so zlasti težjim invalidom zaradi
neprimerne urejenosti še vedno nedostopni. Pohvaliti velja
tudi skrb za bolne člane društva, ki jih obiščejo najmanj
štirikrat na leto. V društvu si tudi želijo, da bi se v njihove
vrste vključilo še več članov. Vrata društvenih prostorov so
jim odprta vsak ponedeljek in sredo med osmo in enajsto
uro, člani društva pa lahko postanejo tudi s prijavo preko
poverjenikov JOŽE GROBELNIK
Direktorica sektorja splošnih poslov in marketinga v Banki
Celje Irena Mužič podeljuje srebrnik Milki Černoša z osnovne
šole Ljubečna.
Zbor mentorfev šolskih hranilnic
Banka Celje je tudi letos organizirala tradicionalno sreča-
nje z mentorji šolskih hranilnic.
Prednovoletnega srečanja v dvorani Celjskega doma v Celju se
je tokrat udeležilo približno 120 mentorjev. Goste je pozdravil
generalni direktor banke Niko Kač, zatem pa je sledila podelitev
priznanj. Priznanja za 15-letno delo in srebrnik so letos prejeh v
osnovnih šolah Zidani Most in v Reki pri Laškem. Srebrnik so
prejele tudi tri mentorice, ki so šle v pokoj. To so Milka Černoša
iz osnovne šole Ljubečna, Mira Jamnikar iz osnovne šole v
Rogatcu ter Karolina Miklavžič iz II. osnovne šole Rogaška
Slatina. Za prijetno vzdušje so na zboru mentorjev šolskih
hranilnic poskrbeli še glasbeniki orkestra Akord pod vodstvom
dirigenta Matjaža Breznika. IB, Foto: SHERPA
Srečanje starejših v Ločah
Pod okriljem Rdečega križa je bilo v loški osnovni šoli
srečanje starejših občanov iz Loč in okolice. Organizatorji in
povabljeni so poskrbeli za prijetno vzdušje, zbrane upokojence
pa so pozdravili sekretarka Območne organizacije Rdečega
križa Marta Šmalc, podžupan občine Slovenske Konjice Velimir
Cugmas, predsednik Krajevne skupnosti Loče Franc Petek ter
predstavnik Cometa Roman Štuklek. B.Z.
Kako poslati pismo?
Pošta Sfovenije obvešča vse
državljane, da je zaradi pre-
hoda na avtomatsko usmerja-
nje oziroma razvrščanje pošt-
nih pošiljk zelo pomembno,
da so naslovi na pošiljkah po-
polni, točni in napisani sklad-
no z navodili v priročniku
Poštne storitve in poštne šte-
vilke v Republiki Sloveniji, ki
so ga slovenska gospodinjs-
tva prejela v začetku leta.
Pisma in ostale poštne pošilj-
ke morajo biti naslovljene
skladno z določili Splošnih po-
gojev za opravljanje poštnih
storitev. Pomembno je, da je
naslov zapisan čitljivo in jasno
po predpisanem zaporedju
" ime in priimek oziroma naziv
podjetja, ulica in hišna številka
ali kraj, naselje ipd oziroma
poštni predal in številka pošt-
nega predala, poštna številka
ter uradni naziv naslovne po-
šte. Pri pošiljkah za tujino mo-
ra biti pred poštno številko ozi-
roma nazivom pošte tudi med-
narodna kratica naslovne drža-
ve, pod tem pa naziv države. V
območju za pisanje naslova naj
ne bo nobenih drugih podat-
kov oziroma slik ali reklam.
Med podatki o ulici (kraju, na-
selju ipd) in hišno številko ter
med naslovno pošto mora biti
dvakratni (vsaj enovrstični)
presledek, med poštno številko
in naslovno pošto pa mora biti
prav tako vsaj 0,5 cm razmak.
V Pošti Slovenije posebej
opozarjajo, da je na pisma in
ostale poštne pošiljke treba
napisati poštni naslov, ne fi-
zičnega. V primerih, da ima
naslovnik poštni predal ali po-
sebno poštno številko, torej ne
pišemo hišnega naslova am-
pak samo poštni predal in nje-
govo pravilno številko, prav
tako pa tudi poštno številko, ki
se v večjih mestih praviloma
konča z 01 (xx01). Nekateri
večji uporabniki poštnih stori-
tev pa imajo svoje posebne
poštne številke. V mestih s
filialnimi poštami in decentra-
lizirano poštno dostavo, kakr-
šno je tudi Celje, ne pišemo
več poštnih številk filialnih
pošt, marveč le enotno poštno
številko za dostavo, ki je za
Celje 3000.
____ jS
Žalska pošta pod streho
Žalčanom se končno obeta nova, večja in sodobnejša pošta. Gradbena dela, ki jih izvajajo
delavci velenjskega Vegrada, bodo do konca leta zaključena do četrte gradbene faze. Objekt, v
katerem bodo prostori nove pošte, bo imel 520 kvadratnih metrov poslovnih površin, osemnajst
zaposlenih pa bo skrbelo za kvalitetne usluge na osmih poštnih okencih. V samem objektu bo
tudi šest telefonskih govorilnic, 400 poštnih predalov ter upravni prostori. TT
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Značilne podobe Glavnega trga
Nekdanje jedro srednjeveškega mesta je večji del sestavin ohranilo do danes - Privlačna razstava v Muzeju novejše
zgodovine Celje
Trg, Veliki trg. Glavni trg,
Markov trg, Tomšičev trg in
od leta 1993 spet Glavni trg
kot osrednji celjski trg ohra-
nja svoje značilnosti in po-
men skozi stoletja. Razstava
v Muzeju novejše zgodovine
Celje daje jasno slutiti, da bi
lahko Celjani, če bi seveda
bolje poznali in nenazadnje
tudi cenili njegovo preteklo
vlogo, zanj našli tudi za pri-
hodnost sveže, privlačne in
zanimive vsebine.
Do l<.onca februarja se bo na
to temo v Celju zvrstilo kar
nekaj posvetov, zanje pa je
med podjetji in zasebniki, ki
imajo svoje prostore na Glav-
nem trgu, precej zanimanja.
Razstavo o Glavnem trgu sta
v sodelovanju z Branko Prime
iz Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje pri-
pravili kustosinji Tanja Rožen-
bergar-Šega in Iris Zakošek,
katalog in vabilo na razstavo v
obliki solatnega lista, sta po
risbi Alenke Sottler oblikovala
Dušan Kramberger in Boštjan
Perovšek, odlične fotografije
današnjega utripa na Glavnem
trgu pa so delo Vinka Skaleta.
Razstavljeno gradivo - poseben
razstavni prostor je namenjen
tudi predstavitvi meščanskega
salona - so prispevale številne
mestne ustanove, podjetja in
posamezniki, v muzeju pa se
še posebej zahvaljujejo za po-
moč KS Center.
Po besedah direktorice mu-
zeja Andreje Rihter so ob pri-
pravi razstave skušali kar naj-
bolj verno predstavitvi nekda-
nji in sedanji utrip Glavnega
trga, posledica tega pa je tudi
stojnična prodaja v muzejski
avli ter nekakšna mini tržnica
v prvem razstavnem prostoru.
Glavni trg je bil namreč pred
2. svetovno vojno in vse do
leta 1950 celjska tržnica, utrip
temu delu mesta pa so od
zgodnjih jutranjih do opol-
danskih ur v dobršni meri da-
jale branjevke. Ob tem pa je
bila v trških hišah, za razliko
od danes, ko na Glavnem trgu
prevladuje trgovina, močno
prisotna tradicija obrtnih in
storitvenih dejavnosti. Ob tem
pa razstava ne gre mimo histo-
rično urbanističnega razvoja
trga, njegovega značilnega
Marijinega znamenja in pred-
stavitve parcelacije, trške hiše
in vrta, ki je s svojo dosledno
ohranjenostjo danes izjema v
slovenskem prostoru. Za celj-
ski Glavni trg in njegove hiše
so značilni še izjemno lepi
likovno-arhitekturni elementi
ter ambienti notranjih dvorišč
oziroma atrijev, ki pa so žal
premalo izkoriščeni.
Sredi sedemdesetih let so se v
Celju lotili organizirane preno-
ve stanovanjskih hiš in pet lepo-
tic, hišne številke 1, 7, 8,17 (žal
le zunanjost) ter 18, je ponovno
zasijalo v svojem nekdanjem
blišču, njihova notranjost pa je
dobila primernejšo funkcional-
nost in višji bivalni standard.
Žal je z organizirano prenovo
zaradi olastninjenja stanovanj
ter pomanjkanja denarja zaen-
krat konec. Vsaka od prenovlje-
nih stavb, kar velja seveda tudi
za druge trške hiše, ima svojo
zgodbo, osemnajstico pa bi mo-
rali Celjani poznati kot svoj prvi
magistrat. Leta 1451, ko je Fri-
derik II. Celjanom podelil mest-
ne pravice, jim je hkrati podaril
tudi družinsko orožarno, v ka-
teri je bila preko 300 let mestna
hiša, leta 1931 so v njej odprli
trgovino Bata, zdaj pa je tu
prodajalna Borovo.
IVANA STAMEJČlČ
■Ife!    Foto: GREGOR KATIC
HiL.....,.,,...^BilH^^^lBf ^
Vlivanje sveč bo zanimivo predvsem za mlajše - nekaj starejšim pa bo obudilo spomine na
svečarsko-medičarsko obrt družine Kraupner, kije živela na Glavnem trgu (1912-1966).
Praznične lučke
v Komunalni direkciji
Mestne občine Celje so letos
za praznično okrasitev in
razsvetljavo mesta namenili
nekaj več kot 2 milijona to-
larjev, kaj več pa po besedah
Jožeta Smodile zaradi po-
manjkanja denarja v občin-
ski blagajni ni bilo mogoče.
Ob tem pa ne gre prezreti,
da so v Celju že pred dvema
letoma vsem lastnikom in na-
jemnikom poslovnih prosto-
rov v območju mestnega sre-
dišča ponudili enoten projekt
praznične okrasitve. »Odziva
ni bilo, oziroma je bil veliko,
veliko slabši kot smo pričako-
vali,« pravi Smodila in dodaja,
da je mesto nakup krasitvene-
ga materiala pripravljeno tudi
sofinancirati, vseh stroškov pa
samo ne more prevzeti. Podo-
ba Celja je zato v predpraznič-
nih dneh kaj različna, nekateri
objekti so izjemno lepo okra-
šeni, videz drugih pa je takšen
kot v vseh preostaUh enajstih
mesecih leta.
Ob tem v Celju - bolj kot r
posamične lepo okrašene ol
jekte - ljudje opozarjajo n
temo, skozi katero se je tret
prebiti v mestno središče. Pi
besedah vodje Komunalne di
rekcije Ivana Pfeiferja javn
razsvetljava mesto letno stan
okoli 80 milijonov tolarjpv, s;
mo osvetlitev magistra!
vzhod-zahod, s katero sice'
upravlja republiška Uprava z
ceste, pa velja 3 milijone tola
jev. V Celju so se zato odloči
za drastičen izklop javne ra;:
svetljave (razen v križiščih
vse dotlej, dokler država ne b;
poravnala računov, z Elel
trom pa imajo tudi odprto toi
bo za neplačane račune. Ne
koliko svetlejši časi pa se že
kratkem obetajo vsem, ki h(i
dijo po nerazs vetij eni Aške
čevi ulici, saj so v Komunah
direkciji pred dnevi končn
naročili postavitev novih sve
tilk.
\i
Foto: GREGOR KATL
Večer z Iztokom Mlakarjem
v dvorani Plesnega foruma Celje v Stanetovi ulici 17 a bo
nedeljo, 22. decembra, ob 20. uri Večer z ... Iztokom Mlakar
jem, Primorcem in komedijantom, skratka ustvarjalcem, V
bi mu na Celjskem želeli večkrat prisluhniti.
V okviru že uveljavljenih večernih druženj s priznanin
ustvarjalci prihaja tokrat v goste znani slovenski kantavtor i
igralec s primorskega konca. Iztok Mlakar bo predstavil svo
zgoščenki, Štorije in baldorije ter Full kul. Organizatorji Večer:
z... pa zaradi omejenega števila vstopnic sporočajo, da so le-t
po 1.500 tolarjev naprodaj vsak dan po 16. uri v dvorar
Plesnega foruma Celje v Stanetovi 17 a. I!i
Zahvala
prijateljem
muzeja
V Muzeju novejše zgodovi-
ne Celje pripravljajo nocoj, v
četrtek ob 18. uri, božični
koncert Alenke Godec.
Predpraznični koncert v
muzejskih razstavnih prosto-
rih bodo izkoristili tudi za sre-
čanje s prijatelji, sodelavci,
poslovnimi partnerji in spon-
zorji muzejske dejavnosti - šti-
rim, ki so bili v iztekajočem se
letu njihovi najtesnejši sode-
lavci, pa se bodo zahvaliH s
kipci likovne umetnice in ki-
parke Ljubice Kočice. Sous-
tvarjalci muzeja v letu 1996 so
bili: Jelka Reichman, Božena
Pelikan ter podjetji Banka
Celje in Kovinotehna d.d. Ce-
lje. IS
Sladka ponudba Hermana Lisjaka
Slaščičarna Pri Hermanu
Lisjaku po dveh letih in pol
zaokrožuje podobo edinega
otroškega muzeja v Sloveni-
ji, ki deluje v okviru Muzeja
novejše zgodovine Celje.
Sladki kotiček na približno 50
kvadratnih metrih so odprii v
torek, ko je otroška skupina Pi-
nocchio javnosti predstavila
himno brioga, pesmico Janeza
Bitenca. V Celju so se ob tej
priložnosti zbrali člani Sloven-
skega muzejskega društva, ki so
bili tudi prvi in ob najmlajših
gostih, katerim je slaščičarna na-
menjena, morda tudi najstrožji
ocenjevalci nove muzejske pri-
dobitve, ki v Sloveniji zaenkrat
še nima posnemovalcev.
Pri oblikovanju sladke po-
nudbe so v muzeju izhajali iz
slovenske tradicije, seveda pa
ne manjka tudi sodobnih slaš-
čic, ki so jih otroški želodčki
bolj vajeni kot medičarskih iz-
delkov mojstra Hrabroslava
Pergerja iz Slovenj Gradca,
sladkih dobrot učenk gospo-
dinjstva Srednje kmetijske in
živilske šole iz Šentjurja ter
društva kmetic iz Celja.
Slaščičarna Pri Hermanu
Lisjaku bo v prihodnjih ted-
nih in mesecih ob svoji sladki
panudbi dobivala še nove
vsebine. Prva bo otroška de-
lavnica v torek, 24. decem-
bra, po novem letu pa pri-
pravljajo program otroških
rojstnodnevnih zabav. Da se v
sladkem kotičku tudi odrash
ne bi dolgočasili, pa je Her-
man Lisjak poskrbel za posta-
vitev razstave orodij in opre-
me slaščičarske obrti, marsi-
komu pa bodo nasmeh na lica
privabile tudi fotografije zna-
nih Slovencev iz naj nežnejših
otroških let.
IS, Foto: GREGOR KATIC
Silvestrovanje na Glavnem trgu
čeprav je še pred dnevi kazalo, da v Celju ne
bo organiziranega silvestrovanja na prostem,
bo po zaslugi Gostišča Berger najdaljšo noč v
letu vendarle moč prerajati na Glavnem trgu.
V Mestni občini Celje so gostince pozvali, naj
pripravijo silvestrovanje na eni od primernih
lokacij v središču mesta, kot svoj prispevek pa so
ponudili komunalno ureditev prizorišča ter pro-
tivrednost 2 tisoč DEM za sofinanciranje žive
glasbe. Kot možna prizorišča silvestrovanja na
prostem so ponudili Glavni trg, ploščad na Kre-
kovem trgu pred hotelom Evropa, parkirišče ob
hotelu Turška mačka ter tržnični prostor.
Pretiranega navdušenja med gostinci ni bilo
v zadnjem trenutku pa so se za organizacije
silvestrovanja na prostem vendarle odločili \
Gostišču Berger, kjer so za prizorišče izbrali
Glavni trg. V dogovoru s Celjskim sejmom
bodo za pripravo silvestrovanja uporabili ne-
kaj lesenih prodajnih stojnic, gostom bode
postregli s pijačo in kislo juho, za zabavo pa bc
skrbel ansambel Spomini. Za piko na i praznič-
nemu vzdušju bodo poskrbeli še s prihodom
dedka Mraza, ki se bo natančno ob polnoči na
Glavni trg pripeljal s kočijo, goste pa bo seveda
tudi obdaril z manjšimi darilci. IS
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
9
Velike skrivnosti malega ateljeja
Ljubica Ratkajec-Kocica iz Rogašl(e Slatine je ustvarila čudovite okraske za božično drevo v vatikanski dvorani za avdience - Trenutno nastaja v
njenem ateljeju kip za prihodnjo Slovenko leta
Ljubica Ratkajec-Kočica,
kovna umetnica iz Rogaške
[atine, je keramokiparka in
Ijlikovalka stekla. Med obli-
gvanjem stekla se zadnja
■ta rada posveča tudi Idrij-
ci čipki (za poslovna darila
ubljanskega podjetja
nars). Pred kratkim je izve-
ela, da bodo njeni božični
Icraski krasili božično dre-
j papeževe dvorane za av-
ience v Vatikanu. Izdelala
; blizu tristo steklenih ploš-
ic z vzorcem idrijske čipke,
zlati barvi...
Med tistimi, ki so jih v Obrt-
i zbornici Slovenije izbrali,
a pripravijo izdelke za letoš-
)0 okrasitev božičnih dreves
Vatikanu, je Ljubica Ratka-
ic-Kočica izjema - vsi drugi
3 ljudski umetniki. Mrvarjevi
: Sostrega so s šopki lesenih
blancev olepšali veliko smre-
0 na Trgu sv. Petra, Nosanovi
: Prigorice so za papeževe
asebne prostore izdelali po-
)če lončene konjičke, Perger-
ivi iz Slovenj Gradca pa so
oslali lectove okraske. Tudi v
ogaški Slatini je pomagala
ri izdelovanju okraskov vsa
ružina, mož umetnice ter
la od obeh hčera. »Vse to mi
i9\vko pomeni,« je povedala
L/ubica Ratkajec-Kočica.
To je posebno priznanje ti-
lemu delu umetnice iz Obso-
?lja. Obiskal sem jo v dneh
red veliko sobotno slove-
nostjo v večnem mestu. V
.ogaški Slatini so le redki ve-
eli za uspeh sokrajanke, če-
rav gre za priznanje celotne-
lu kraju, ki slovi po steklu po
sem svetu.
Steklo in
keramika
Njen dom, skupaj z atelje-
-m, je na gričku pri Svetem
rižu. Že pred njim vzbudi
ozornost lepo oblikovana hi-
na številka. Ljubica Ratkajec-
očica mi je podrobno pred-
tavila, kako v vročo maso
dtisne vzorec idrijske čipke.
' Vatikan ni utegnila, trenut-
0 izdeluje kip za prihodnjo
lovenko leta, pripravlja pa
■idi razstavo v Zagrebu.
Doslej so vse Slovenke leta
prejele keramične kipe, ki so
nastali v tem ateljeju. Dr. Met-
ka Klevišar se je celo zahvalila
s prijaznim pisemcem. Ljubi-
ca Ratkajec-Kočica izdela po
dva ali tri kipe, nato se odloči
za najprimernejšega. »Vse le-
to mislim na plastiko za Slo-
venko leta«. V ateljeju sem
opazil dva kipa ženskih po-
stav, ki nastajata za naslednjo
dobitnico priznanja. Doslej se
je vedno odločala za žgano
glino, letos bo po vsej verjet-
nosti dodala steklo, pa srebr-
ne lipove lističe ali idrijske
čipke. Na obeh plastikah je
prepoznati goloba, ki izpriču-
je mir, željo po miru. V atelje-
ju nastaja še rehef za neko
hišno pročelje, ženska s koša-
ro sadja na glavi.
Ljubica Ratkajec-Kočica us-
tvarja v pokrajini z bogato ke-
ramično in steklarsko tradici-
jo. Doma pretopi odpadno ste-
klo, glino kupuje pri lončar-
skem mojstru Čretniku v
Lembergu pri Sladki Gori. V
zagrebški ŠoU za upodabljajo-
če umetnosti je študirala kera-.
moskulpturo in oblikovanje
porcelana, ko je prišla v služ-
bo v steklarno v Rogaški Slati-
ni, se je posvetila oblikovanju
stekla, nato se je v njej spet
prebudila želja po keramiki...
Od Amerike do
Japonske
Rodila se je v Zagrebu, njen
oče je bil soboslikar. Imel je
smisel za lepo. Že pri prvih
otroških risbicah ji je dajal na-
potke. Najprej je obiskovala
učiteljišče, kjer so profesorji
opazili, da najraje riše, zato se
je odločila za sprejemni izpit na
likovni šoli. Starši sprva niti
niso vedeli. Njen talent so pose-
bej opazili v 3. letniku ugledne
šole. Imela je odlični profesori-
ci, Stello Skopal (Meštrovičevo
učenko) in Blanko Dužanec.
Po končani šoli je iskala
službo. Profesor Raul Goldoni,
zunanji sodelavec steklarne v
Rogaški Slatini, jo je priporočil
v tem kraju. V steklarni je dela-
la eno desetletje kot industrij-
ska oblikovalka. Tudi indu-
strijski kozarec je treba lepo
oblikovati, vendar je bilo to za
njeno likovno hotenje premalo
- že v času oblikovanja v tovar-
ni se je odločila za izdelovanje
nakita. Leta 1969 se je osamos-
vojila in postala svobodna
umetnica. Začela je z ustvarja-
njem v najetem ateljeju, ko sta
z možem zgradila hišo pri Sve-
tem Križu, pa v čisto svojem.
»Tu je lepo okolje, mir, zame
vedo in ne vedo.«
V času industrijskega obli-
—kovanja v steklarni je spozna-
la tehnologijo in vse mogoče
izzive stekla. Sredi sedemde-
setih let je kupila keramično
peč, začelo se je njeno obdob-
je keramike, kiparjenja. Prvo
samostojno razstavo je pripra-
vila leta 1972 v Rogaški Slati-
ni, nato je razstavljala doma
in na tujem, v Nemčiji, Avstri-
ji, Franciji, Španiji, na Japon-
skem, v Italiji, Veliki Britani-
ji... Leta 1990 je pripravila sa-
mostojno razstavo v Tinjah na
avstrijskem Koroškem, leta
1993 v Luksemburgu, tega le-
ta je sodelovala še na skupin-
ski razstavi slovenskega obli-
kovanja v Londonu...
Dobivala je priznanja, naj-
prej v šestdesetih letih na
Mednarodni zlatarski razstavi
v Celju, v sedemdesetih letih
med drugim zlato medaljo
mlinchenskega Mednarodne-
ga sejma obrti ter odkupno
nagrado muzeja stekla v Cor-
ningu v Ne w Yorku... Danes j e
v Sloveniji med vodilnimi ob-
likovalci stekla in keramike.
iz tišine ateljeja
v Rogaško Slatino je prišla,
ko je bila stara 23 let, danes je
v letih, ko mnogi uživajo upo-
kojenski vsakdan. Ljubica
Ratkajec-Kočica ostaja mla-
dostnega videza, polna us-
tvarjalne volje.
Njen delavnik se začenja z
jutranjo kavico, nato je do
kosila v ateljeju. Popoldan se
z možem odpravita na spre-
hod, na Bellevue, po spreho-
du se vrne v atelje. V naravi
se skuša znebiti močnih
barv, ki jih vdihava med us-
tvarjanjem, v prahu. V lepi
Rogaški Slatini je za spreho-
de veliko možnosti, veliko
navdiha.
Hčeri sta po študiju ostali v
Zagrebu. Obe, Diana in Ivo-
na, sta podedovali umetniško
žilico. Prva je oblikovalka
srebrnega nakita ter kiparka,
druga se je posvetila fotogra-
fiji. Mož, Tomislav Kočica, je
delal v steklarni kot graver,
danes ga bolj zanimajo druga
področja. Takrat ko doma
prižgejo peč, postane tehnič-
ni vodja, se je pošalila umet-
nica.
Med najinim pogovorom je
na vrata ateljeja potrkala
nemško govoreča ženska. Lju-
bica Ratkajec-Kočica ne potu-
je daleč, a za veliki svet vsee-
no ni prikrajšana. Pri njej se
oglašajo zanimivi ljudje iz
različnih koncev Evrope. Iz
Evrope, ki jo je upodobila na
enem od čudovitih del, skrb-
no postavljenih v njenem do-
mu. Na zidu sem opazil »la-
zurne risbice«, kot jim reče, ki
jih ustvarja s tušem v barvi.
Krhke so, tako kot njene
skulpture. »V njih se odraža
moje trenutno notranje razpo-
loženje, tisto kar čutim.«-
Njeno decembrsko notranje
razpoloženje bo v znamenju
velikih tenorjev, ki jih rada
posluša. Izdelala bo kip za
Slovenko leta, januarja bo na
skicah ter risbah zabeležila
svoje nove zamisli. Zamisli ti-
he in skromne ženske, ki se
najraje izraža v svojih imenit-
nih likovnih delih.
V tistih deUh, ki jih nato iz
tišine njenega ateljeja obču-
dujemo blizu in daleč. Trenut-
no med božičnimi okraski v
Vatikanu, kmalu spet med od-
mevno razglasitvijo Slovenke
leta...
BRANE JERANKO
Med ustvarjanjem kipa, ki ga bo prejela prihodnja Slovenka leta.
gubica Ratkajec-Kočica je tiha in skromna ženska. Med umetniškimi deli iz žgane gline.
Mladi glasbeniki in žive jaslice
V Centru Interspar se decembrski pred-
praznični živ-žav nadaljuje tudi te dni. V
avli centra bodo predpraznično vzdušje ta
teden popestrili mladi glasbeniki.
Od ponedeljka do sobote je v avli postavlje-
na razstava glasbenih instrumentov, mladi
glasbeni ustvarjalci in učenci glasbenih šol pa
se med 16. in 19. uro predstavljajo z igranjem
na klasične instrumente.
Poseben dogodek za obiskovalce Centra In-
terspar bodo zagotovo tudi »žive jaslice« v pone-
deljek, 23. decembra ob 11. in 17. uri. Na veliki
sceni, ki jo pripravlja Franc Lukač, bodo jaslične
akterje oživili člani kulturno umetniškega druš-
tva Kompole, popoldanska predstava pa bo še
bogatejša, saj bo s predstavitvijo božičnih opravil
ter pesmi sodelovala skupina žensk iz Velenja,
nastopila pa bo tudi pevka Majda Petan.       IS
Z dedkom Mrazom po mestu
V vseh enotah celjskega vrtca Anice Černejeve so otrokom decembrske predpraznične
dni obarvali s številnimi prireditvami.
Vzgojiteljice so malčkom oživile zimske pravljice, pričakovanje treh dobrih decembrskih mož
pa so najmlajšim popestriU še čarodej in Plesni teater Igen s predstavo Vidkova srajčica. V
ponedeljek je malčke že obiskal tudi dedek Mraz, in ker se v mesto zaradi pomanjkanja snega ni
mogel pripeljati na saneh, je pred vrtec prisopihal kar s priljubljenim Rogačanom. Z vlakcem je
nato malčke popeljal na enourno vožnjo po mestu, mimo mestnega parka na Polule in preko
Skalne kleti ter mimo pošte in železniške postaje po Gosposki ulici nazaj v središče mesta in do
posameznih vrtčevskih enot. V ponedeljek so se z dedkom Mrazom na vlakcu družili malčki iz
enot Sonce, Luna in prvošolci 11. OŠ, v torek pa so se na potep po mestu popeljali še otroci iz
Hribčka, Žarka, Mavrice in Zelenice. IS, Foto: SHERPA
10
NASI KRAII IN UUDJE
NOVI TEDNI
Prižgimo luc
December, zadnji mesec v
letu, je za ene ljudi mesec
praznovanj, za druge čas, ko
se zbere družina. Družina po-
staja vedno bolj cenjena vred-
nota pri ljudeh. Po zadnjih
raziskavah je pri Slovencih na
drugem mestu. Vrednota dru-
žine je tudi učinkovita in upo-
rabna npr. v politiki, saj jo le-ti
s pridom izkoriščajo v svojih
kampanjah, da omehčajo svo-
je politične like in s tem prido-
bijo volivce.
Ah ste razmišljah, kaj pome-
ni družina vam? Tista, iz kate-
re izhajate ali tista, ki ste jo
sami ustvarili ali obe?
Ljudje nasploh premalo ce-
nimo tisto, kar imamo. Bolj
smo usmerjeni v tisto, kar je
narobe in kar bi še radi. To je
na nek način tudi potrebno za
napredek in razvoj. Ampak
vendarle je dobro, da znamo
biti zadovoljni tudi s tistem, kar
že imamo. Vsak ima nekaj!
Kaj torej pomeni družina
vam? Zakaj ste si ustvarili svojo
družino in niste ostah samski?
Ali je to zato, da je nekdo
doma, ko se vrnete, da ne sedi-
te sami pri kosilu in večerji za
mizo, ali da imate nekoga, ki
mu lahko potožite, ko vas ne-
kaj teži, stresete jezo nanj, ka-
dar ste slabe volje ali mu sku-
hate čaj, ko je bolan...
Vsak izmed nas ima svoje
razloge za to. Če hočete (verja-
mem, da vi tudi), da vaša dru-
žina dobro funkcionira, se
morajo v njej počutiti dobro
vsi člani. To pomeni, da lahko
vsak na svoj način v družini
poteši svojo potrebo po spreje-
tosti in ljubezni, se lahko uve-
ljavi in da ga ostali družinski
člani upoštevajo (tudi otroci!),
se znajo skupaj zabavati in
razvedriti in se nihče ne poču-
ti ujetnik svoje družine. Sploh
ženske se večkrat počutijo
ujetnice v gospodinjstvu ali
Gomilsko
letos In v
prihodnjem
letu
Vodstvo krajevne skup-
nosti Gomilsko pripravlja
v soboto zanimiv pogovor
o življenju in delu v njiho-
vem kraju v letošnjem le-
tu ter načrtih za leto 1997.
Krajevno skupnost Go-
milsko bo podrobneje pred-
stavil predsednik Vinko
Drča. Na srečanje v Dom
krajanov pa so tokrat pova-
bili predsednika Darsa Jo-
žeta Brodnika, ki bo govo-
ril o izgradnji avtoceste sko-
zi Savinjsko dolino. Projekt,
celostnega razvoja podeže-
lja in obnove vasi za ob-
močje Grajske vasi bo pred-
stavil državni sekretar v
kmetijskem ministrstvu
Ivan Obal, na srečanje pa
so povabili tudi žalskega
župana Milana Dobnika.
Pogovor bodo na Gomil-
skem zaključili z božičnim
koncertom New Svving
Quarteta ter Dekliškega
pevskega zbora Gomilsko.
IB
materinstvu ali zakonu. Tudi
mladostnikom je družina lah-
ko zapor ali mučilnica (Kje
hodiš? S kom si bil? Le poča-
kaj, da grem v šolo!). Tudi
moški so lahko in so nezado-
voljni v njej.
Družina je torej nekaj žive-
ga, ki se kar naprej spreminja
in se mora spreminjati, da lah-
ko njeni družinski člani pote-
šijo v njej svoje osnovne psi-
hološke potrebe. Dinamika
družinskih medosebnih odno-
sov je zares nekaj posebnega,
še posebej zato, ker se s tem
ne obremenjujejo njeni člani.
Vse je v redu, dokler družinski
člani najdejo oz. lahko poteši-
jo nekaj potreb v njej. Ko pa
družina ne zadovoljuje več
potreb njenim članom, nasta-
ne problem. Ampak danes ne
bi želela pisati o družinskih
problemih, temveč o tem, kaj
vam vaša družina pomeni, kaj
je posebno v njej, zaradi česar
vam je všeč in predlagam vam,
da se o tem pogovorite z ostali-
mi člani. Vključite tudi otroke,
ne glede na starost (govoriti
seveda že morajo znati). Dru-
žinske odnose je potrebno ne-
govati, če želimo, da so dobri.
Prav čas okrog božiča in no-
vega leta je takšen, da ga lahko
izkoristimo in si povemo kaj
lepega. Če pa ne morete pove-
dati, lahko napišete - tudi na
voščilnico. S tem se boste
izognili brezosebnim voščilni-
cam, kjer že piše v več jezikih
srečno, vi pa se le podpišete.
.Ali pa npr. naredite sami voš-
čilnice in napišete nekaj lepe-
ga osebi, ki ji pišete. Napišete
lahko kaj cenite pri tej osebi...
Na ta način boste dali prosto
pot svoji ustvarjalnosti. Ljudje
pa se dobro'počutimo, kadar
smo ustvarjalni, to nas krepi.
Drugi pa jo cenijo! In spet ste
pridobili vi nekaj zadovoljstva
več. In več takšnih zadovolj-
stev boste imeli, polnejše in
srečnejše bo življenje.
Srečno življenje ni utopija,
sreča je možna. Le potrebne
delce je treba sestaviti v pravo
sliko. Ti delci pa so tudi tako
preproste stvari, kot sem jih
pravkar opisala. Verjamem, da
so pomembne stvari, kot je
npr. sreča, pravzaprav eno-
stavne.
Zato vam želim samo, da bi
znali še bolj ceniti vse tisto
dobro, kar že imate zdaj, od tu
pa boste črpali moč in energijo
za tisto, kar bi še radi dobili.
Srečno v prihodnjem letu
dipl. psih. MARJANA BOŽIČ-
■■■■■■■■■■■■ ROBIDA
IzobraŽevanje kmetov in kmetic
Kmetijska svetovalna služba Žalec os-
taja pri svoji tradiciji organiziranja pre-
davanj za kmetovalce v zimskem času.
Predavanja so se začela pred časom in
bila dobro obiskana, prvo naslednje pa bo
8. januarja in bo obravnavalo pripravo
zemlje za setev sladkorne pese. Predaval
bo ing. Ciril Tinko. Januarja bodo še
naslednja predavanja, 15. januarja zakon-
ski predpisi s področja turizma na kmetiji,
pre'davala bosta dipl. ing. M. Žvikar in
dipl. ing. A. Žolnir, 22. januarja hmeljar-
sko predavanje, predavala bosta mag. M.
Žolnir in dipl. ing. I. Friškovec ter 29.
januarja subvencije za delo v lastnem
gozdu, o čemer bo govoril dipl. ing. D.
Rosenstein. Predavanja bodo še februarja
in marca. Vsa predavanja so v mali dvora-
ni Hmeljarskega doma v Žalcu. Kmeti
svetovalna služba, enota za kmeti
svetovanje Žalec, pa v sodelovanj
Društvom kmečkih žena Spodnje Sa',
ske doline v teh dneh pripravlja enod
ne tečaje za peko kruha v krušni {
pripravo tort in drugo. V soboto so pri
vili takšna tečaja v Grižah (na sliki u
niče z voditeljico Jožico Štruk) in
Gomilskem.
T TAV(
NOVI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Kdo se je izkazal?
V Šentjurju so razglasili najbolj urejena okolja    I
v Šentjurju, ki ga je Turi-
jfna zveza Slovenije razgla-
|a za drugo najlepše med
ednjimi in manjšimi mesti,
I v nedeljo podelili prizna-
a za najbolj urejena okolja.
1 prireditvi Večer turistične-
i društva so se posebej
lomnili tudi udeležencev
rjevanja, največje vsakolet-
>ki »jevne prireditve.
Med prireditvijo so spomni-
na večletna prizadevanja za
pši videz Šentjurja, kar so
tos dobro opazili v komisiji
idstične zveze Slovenije. Ta
je spomladi ter v začetku
Za Talajano |
Napovedane nedeljske
(fireditve v Šentjurju, s ka-:
ero naj bi pomagali pri zbi-
anju denarja za družino
taberl, ki ima hčer Tatjano
\i zahtevnem zdravljenju
r Londonu, žal ni bilo.
Nastopajoči, plesno akro-
)atska skupina Flip iz Pira-.;
la, so v Šentjur prispeli pre-:;
)ozno, tako da je humanitar-
la prireditev odpadla.
Podjetje Humanitar iz
ientjurja oziroma Cvetka Ja-
;odič, ki je pripravljala ome-
ijeno prireditev pod geslom
*loja lučka gori za vse ljudi,
D bo izpeljala februarja. •
/ledtem pa so se pozivu za 1
pmoč že odzvali na osnovni
M v Šentjurju, kjer so otroci
in učitelji zbrali nekaj denar-
ja. Šentjurčanka Tatjana Ža-
bed, ki ji s tem pomagajo,
nora namreč po presaditvi
(ostnega mozga ostati v Lon-,
Ionu še nekaj mesecev, kar
e povezano z veliki stroški.
?;ato je vsaka pomoč dobro-
iošla, denar pa lahko vsi, ki
ielijo pomagati, nakažejo na
:iro račun podjetja Humani-I
ar številka 50770-603-37118
ipripisom »za Tatjano«. TC '
jeseni ogledala tudi urejenost
železniške in avtobusne po-
staje, pokopališča, kuUurnih
objektov... Prizadevanja za le-
po urejeni Šentjur vzpodbuja-
jo še zlasti v domačem turi-
stično olepševalnem društvu,
občini in krajevni skupnosti
Šentjur-mesto.
Veliko si prizadevajo prebi-
valci Šentjurja, ki se trudijo
za čim lepše urejena poslop-
ja. Komisija turističnega
društva si jih je ogledala ter
fotografirala, v nedeljo pa so
jim podelili priznanja. Za
osebni prispevek pri urejanju
okolja so jih letos prejeli Žup-
nijski urad (za obnovitev
cerkve Sv. Rozalije), bistro
Jurček v Gornjem trgu (last-
nika Marjan in Jožica Jug za
ureditev pročelja in lokala),
Darinka Bračun iz ulice Pod
Vrbco in Vanda Pungartnik
iz Ceste na kmetijsko šolo
(obe za urejenost okolja sta-
novanjske hiše) ta: Dragica
Ogrizek (za balkonsko cvetje
v Ulici Miloša Zidanška).
Med nedeljskim večerom so
podelili tudi številna prizna-
nja udeležencem aprilskega
jurjevanja, predsednik turi-
stičnega društva Ludvik
Mastnak, pa je predstavil pri-
prave na prihodnje jurjevanje.
«■»■«■■«■■■■■1. B. J..
Obnova vodovodnih
priključkov ustavljena
župan Mestne občine Celje Jože Zimšek je ustavil akcijo
zmanjševanja izgub in sistematične obnove priključkov, ki
so jo zastavili v JP Vodovod-kanalizacija in občinski komu-
nalni direkciji.
O akciji smo že poročali, danes pa bodo o njej govorih tudi
celjski občinski svetniki. Po besedah župana Zimska vsebina
akcije in načrtne obnove vodovodnega omrežja na območju
Mestne občine Celje ni sporna, vprašljiv pa je način, kako so
akcijo zastavili. V občinskem vodstvu menijo, da je bila akcija
zastavljena preveč na hitro, sporna je obrazložitev in izjemno
okorno sestavljena obvestila, ki so jih dobili lastniki priključkov
na vodovodno omrežje. Dejstvo, da se bo v Celju čimprej treba
lotiti sanacije izgub na vodovodnem omrežju in obnove pri-
ključkov, pa kljub temu ostaja. IS
Nov lions klub v Celju
V zadnjih petih letih po osamosvojitvi Slovenije se je v naši
državi ustanovilo kar nekaj novih klubov, ki imajo pri svoji
dejavnosti za glavni cilj, prispevati k družbenemu, kulturne-
mu, socialnemu in moralnemu blagostanju družbe. To so
takozvani Lions, Rotary in še nekatera druga združenja, ki
imajo veliko veljavo povsod v razvitem svetu.
Pred dnevi je bil v Celju ustanovljen drug takšen klub. Z
domicilom v hotelu Merx bo deloval Lions klub Keleia. Usta-
novnega občnega zbora se je udeležila večina od iniciativnega
odbora povabljenih. Seznanili so se s smotri in kodeksom
lionizma, izvolili prvi odbor in sprejeh statut kluba. O vsebini in
konkretnih načrtih delovanja se bodo dogovarjali na rednih
sestankih dvakrat mesečno. Prvi predsednik Lions kluba Keleia
je Zdene Podlesnik. E.G.
Luc miru V Celju
v nedeljo, 15. decembra, je v organizaciji slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter
tabornikov tudi Celjanom zasvetila luč miru.
Mladi, združeni v Steg Celje 1 in rod II. grupe odredov Celje, so luč miru sprejeli na železniški
postaji in jo ponesli pred občinsko upravno stavbo. Celotno akcijo letos vodi slogan »Nekaj lepega
zate«, v božično-novoletni poslanici pa mladi med drugim želijo: »Luč, ki jo prinašamo v svoje
domove, naj nam prinese več življenja, več svetlobe, miru in ljubezni.« IS, Foto: SHERPA
Tradicionalni
koficeri
Prihodnji ponedeljek, 23.
decembra, bo v konjiškem
Domu kulture šesti novolet-
ni koncert Godbe na pihala
Slovenske Konjice.
Več kot trideset konjiških
godbenikov bo poleg božično-
novoletnih pesmi, ki jih izvaja-
jo vsako leto, predstavilo še
nov program. Ta zajema pred-
vsem popularno glasbo, in si-
cer od večno zelenih melodij
do pesmi Avsenika. Tudi letos
bodo na koncert povabih jo-
ste, tokrat bodo to Vesele Sta-
jerke in otroška folklorna sku-
pina Osnovne šole Pod goro.
Konjiška godba na pihala bo
čez leto in pol slavila že sedem-
deseto obletnico obstoja.   B.Z
Predpraznična prodaja v
mestnem jedru
Podjetje Celjski sejem je
tudi letos poskrbelo za pri-
pravo Božično-novoletnega
sejma na ulicah ožjega sre-
dišča mesta Celje. Prodajni
sejem vzdolž mestnega križa
so odprli v torek dopoldne,
do 30. decembra pa bo odprt
med 9. in 19. uro.
Ob postavljanju prodajnih
stojnic je bilo tudi letos nekaj
težav, saj so trgovci v središču
mesta negodovali in se pritože-
vali, da jih ulična prodaja »za-
kriva« pred kupci in jim odžira
zaslužek. A po zagotovilih od-
govornih v Mestni občini Celje
so pritožbe odveč, saj so tudi
letos najprej pozvali vse lastni-
ke in najemnike lokalov iz
mestnega središča, a le-ti za
poživitev predprazničnega ča-
sa na mestnih ulicah in trgih
niso pokazali zanimanja.
Po besedah Brede Obrez-
Preskar iz Celjskega sejma bo
na uličnem Božično-novolet-
nem sejmu vse do 4<.onca leta
mogoče kupiti praznična darila
in potrebščine za dom, ponud-
ba pa obsega vse od oblačil,
tekstila, obutve, nakita, kozme-
tike, modnih dodatkov, usnjene
galanterije do darilnega progra-
ma, suhe robe, prehrambenih
izdelkov, glasbil, knjig, kadil,
dišav, lončenih izdelkov, stroj e-
nih kož in podobnega.
Od 18. do 29. decembra pri-
pravljajo na odru na Glavnem
trgu v popoldanskem času tudi
program spremljajočih priredi-
tev, namenjen zlasti najmlaj-
šim. Do torka, 24. decembra,
bo malčke s svojim prihodom
razveseljeval božiček, zadnji
teden v letu pa bo ob 18. uri na
Glavni trg prihajal dedek Mraz
s spremstvom. IS
Ključ sreče je družina
Družina, ključ sreče je naslov tradicionalne, letos že tretje prireditve v Nazarjah, ki je tudi
■tos navdušila številno občinstvo v nazarskem domu kulture.
Pogoj, za sodelovanje na prireditvi (pripravljata jo Zveza kulturnih organizacija Zgornje
svinjske doline in Prosvetno društvo Jelka Nazarje) je, da so si vsi nastopajoči v sorodu. Večina
•"užin se je predstavila s pesmijo, pa tudi različnih slovenskih instrumentov ni manjkalo. Na
•"ireditvi so sodelovale družine Završnik in Dobrovnik z Dobrovelj, Brinovšek iz Ljubije,
^nica iz Dol-Suhe, Brglez iz Savine pri Ljubnem, Lenko in Podlesnik iz Tera pri Ljubnem ter
'^Pnik iz Bočne. Kot posebna gosta sta nastopila Podbregarjeva fanta iz Podovolovljeka.
•"ireditev je povezoval Jože Galič, ki je v Nazarje pripeljal tudi svojo družino ki je poskrbela za
"P zaključek družinskega druženja. URŠKA SELIŠNIK
Družina Završnik z Dobrovelj.
Helikopterska pomoč
Pretekli teden je Velenjčane precej vznemiril policijski
helikopter, ki je prenašal večje tovore na zgradbo še nedo-
končanega poslovno trgovskega centra Interspar ob Kidriče-
vi in Šaleški cesti.
Člani letalske enote ministrstva za notranje zadeve so na takšen
način pomagaU izvajalcu del, velenjskemu Vegradu, ki je na več
kot deset metrov visok plato zgradbe montiral komore klimatskih
naprav. Na tem mestu namreč niso postavili gradbenih dvigal, z
deli pa morajo hiteti, če jih hočejo pravočasno dokončati.
Akcija pohcistov in helikopterja je v celoti uspela, ljudje pa so
si o pilotih ustvarili pozitivno mnenje. Prav zanimivo je bilo
namreč opazovati spretnost in natančnost manevriranja z orjaš-
kim strojem, obremenjenim z večtonskim nihajočim breme-
nom. JOŽE MIKLAVC
Seminar
šahovskih
mentorjev
Društvo šahovskih mentor-
jev Celje je pred dnevi v Šent-
jurju pripravilo seminar, ki
ga je vodil mednarodni ša-
hovski sodnik in upokojeni
profesor Pedagoške fakultete
v Mariboru Mladen Tancer.
Šahovski mentorji so najprej
govorili o šahovski zgodovini,
nato pa so se dotaknili še šahov-
ske etike oziroma spozrianj in
vrednot ter odnosov med igralci
šaha v času igre. Precej časa so
namenili tudi šahovski literaturi
in ugotovili, da je za potrebe
mentorjev bolj malo napisane-
ga, saj je pri nas mogoče dobiti
le knjižico o šahu kot interesni
dejavnosti učencev. Udeleženci
seminarja so dah tudi pobudo
za ustanovitev Slovenskega ša-
hovskega muzeja in poudarili,
da je treba šah popularizirati.
Šah na šolah sicer uspešno de-
luje v obliki krožkov, vendar
šahovski mentorji niso dovolj
cenjeni. MK
12
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNI
Sonček, ki greje v pozni jeseni
Pravnuk Nejc je zlatoporocencema Justini in Viliju Špeglicu v eno samo veselje   "VHH
Poroka Je bila v novembru
leta 1946, ko je bilo njej pe-
tindvajset in njemu štiriind-
vajset let. Bil je spet novem-
ber, vmes pa je preteklo pol-
nih petdeset let. In spet je
bila poroka. Tokrat je bila
zlata. Zlatoporočenca Justi-
na in Vili Špeglič iz Celja sta
23. novembra letos ponovno
stopila pred matičarja in po-
novno pred oltar.
Leta 1939 sta bila oba delav-
ca v emajlirki, oba mlada in
polna upov ter načrtov. Po
skritih spogledovanjih se je
vnela ljubezen, raslo je prija-
teljstvo. Sledila so leta, ko so
prihajala pisma: Viliju k voja-
kom in na fronto ter v ujetniš-
tvo, Justini pa na njen dom v
Arclinu. S prihodom svobode
se je vrnil tudi Vili. Zdaj so bili
skupni načrti že bolj stvarni,
povezani s poroko, domom,
družino. V prostem času sta
hodila v kino, včasih tudi na
ples. Justina je bila članica
vojniškega sokolskega druš-
tva. Vili pa jo je cesto sprem-
ljal na vaje v dramski skupini
in jo potem tudi pospremil
domov. Potem je prišel dan,
ko jo je Vili zaprosil za roko in
dobil dovoljenje tudi od nje-
nih staršev.
Triindvajseti november
1946. Ona je oblekla vinsko
rdeč kostim, on je bil v temni
obleki, šopek pa je bil iz belih
vrtnic. Poroka je bila v Vojni-
ku, cerkveni obred v cerkvici
svetega Jerneja. Na Justini-
nem domu se je potem nada-
ljevalo petje in rajanje ob zvo-
kih harmonike in kitare. Vese-
lo je bilo vse do jutra.
Mladoporočenca sta se pre-
selila v Celje, na dom Vilijevih
staršev. Skupno gospodinjstvo
ni bilo nikomur v breme, obe
generaciji sta se med sabo le-
po razumeli, si pomagali. Ju-
stina je že nekaj let prej pusti-
la službo, ker se je vsa posveti-
la negi hudo bolne matere,
gospodinjila pa je tudi na no-
vem domu. Vili je bil tisti, ki je
služil denar, najprej v Betonu
na Lavi in potem v Kovinoteh-
ni, vse do upokojitve v letu
1980. Leta in desetletja je bil
voznik tovornjakov in veliko
na terenu, torej tudi veliko
zdoma.
Spomladi leta 1947 se jima
je rodil prvi otrok, sin po ime-
nu Ervin. Zakaj Ervin? »To ime
sem izbrala jaz. V tistem času
sem.prebirala zanimiv in zelo
lep roman o dveh dobrih prija-
teljih, od katerih je bil eden
reven in drugi bogat. Ervin je
bil reven, toda dobra in ple-
menita duša. Tako je tudi moj
prvorojenec postal Ervin. Oba
sva si želela sina. Potem pa sva
že začela razmišljati o hčerki.
So pa bih to hudi časi. Vse, kar
smo potrebovali, je bilo na
točke, točk pa vedno premalo.
Za malega Ervina sem na toč-
ke dobila le osem plenic, dve
spodnji srajčici in dve kapici.
Ker to ni zadoščalo, je bilo
treba iz starih oblačil sešiti
nova, veliko se je takrat pletlo,
kvačkalo. Na srečo to pomanj-
kanje ni trajalo dolgo, pravza-
prav je bilo iz leta v leto bolje,«
nam je pripovedovala Justina
Špeglič, pogovor pa je simpa-
tično prekinjal njen pravnu-
ček, dveletni Nejc. Leta 1950
je Justina povila vdrugo, hčer-
ko Renato, čez šest let pa spet
hčerko, ki sta ji dala ime Tatja-
na. Ko je šla Tatjana v prvi
razred osemletke, se je Justina
ponovno zaposHla, tokrat v
Kovinotehninem bifeju, kjer je
delala trinajst nadaljnjih let.
Zlata poroka je bila v Celju,
cerkvena v cerkvi svetega Du-
ha. Vse so pripravili otroci.
Prav na dan poroke se je iz
daljnega Los Angelesa po tele-
fonu oglasil Jože Črepinšek,
Ijoročna priča izpred pol sto-
letja in te čestitke sta bila zla-
toporočenca zelo vesela. Po-
ročni venček tokrat ni bil bel,
ampak rdeč, bile pa so spet
vrtnice.
Kaj ju je ves čas povezovalo,
držalo skupaj? Ljubezen pa
medsebojno razumevanje. »Za
uspešen zakon mora vsak ma-
lo potrpeti, brez tega ne gre,« je
prepričana Justina, obema pa
so v veliko veselje otroci, ko ju
obiščejo, pa štirje vnuki in
pravnuk Nejc. Nejc je sploh
glavni. »Drži naju pokonci in
sploh je Nejc sonček, ki naju
greje ter pozdravi, pa če sva še
tako bolna. Z njim je eno samo
veselje, » se je ob našem odho-
du raznežil zlatoporočenec Vi-
li, njegova Justika pa je hitela
pripravljati kosilo.
IMARJELAAGREŽ
Petdeset let pozneje.
Trofeja izpred štirih desetletij
Spomini Lovrenca Ogrisa na meglen dan, koje na Menini padel medved
Letošnji 3. november je bil
pomemben dan za upokoje-
nega gozdarja in lovca Lo-
vrenca Ogrisa iz Podvina pri
Polzeli. Na ta dan je namreč
minilo točno 40 let, odkar je
nekdanji gozdar uplenil
medveda na Menini planini.
Zgodba o uplenitvi je zelo
zanimiva, zato je polzelski lo-
vec še enkrat obnovil dogodke
izpred davnih let. »V juniju
1955 smo v lovskih družinah
Gornji Grad, Luče, Ljubno in
Solčava dobili dovoljenje, da
uplenimo medveda, ki je že
nekaj let delal precej škode
planinskim pastirjem in postal
strah samotnih višinskih kme-
tij v Zgornji Savinjski dolini.
Seveda je to dovoljenje naše
lovske vrste zelo razgibalo, saj
je dalo možnost, da pride ta ali
drugi lovec do redke lovske
trofeje,« je začel pripoved Lo-
vrenc Ogris.
Kljub večim pogonom so bi-
li lovci dolgo neuspešni, saj jo
je stari prekajenec vedno po-
brisal v skrivališče, dokler ni
prišlo iz Nove Štifte sporočilo,
da se medved že tretji dan
zadržuje na Menini planini.
»Medved je vdiral v ovčjake, v
katerih je v treh nočeh podavil
sedem ovac. V meni je takrat
vse zagorelo. Nenehno pa sem
se spraševal ali se naj tudi jaz
podam na lov in ali ni škoda
medveda, ki je okras planin-
skega sveta. Vendarle pa me je
drugi glas spodbujal, da sem
lovec in da je medved na Me-
nini klatež, ki pobija ovce in
teleta ter ne živi v krajih, ki bi
mu nudili za življenje potreb-
ne pogoje.«
Po razčiščenih dvomih se je
lovec iz Podvina skupaj s šesti-
mi lovci odpravil proti Novi
Štifti, od koder jih je pot vodi-
la na Mali Vrh. »Ko smo obšli
manjši gozd, sledi iz njega ni
bilo. Medved je torej ostal v
gozdičku, kamor sta dva lovca
pogumno krenila kot gonjača.
Spomnim se, da je bilo pre-
sneto mrzlo in megleno...
Nekje v daljavi sta odjeknila
dva strela. Sklepal sem, da je
medved najbrž padel. Od ni-
koder ni bilo glasu, zato sem
se nameraval odpraviti proti
zbirališču. Tedaj sem globoko
pod seboj v meglenem morju
zaslišal nekakšno sopihanje in
pomislil sem, da prihajajo to-
variši z novicami o medvedu.
Niti malo nisem bil priprav-
ljen na presenečenje, ko sem
zagledal bližajočo se temno
gmoto. Še vedno nisem verjel -
pomislil sem, da se mi bliža
divja svinja. Toda gmota je
rasla in rasla, mene pa je sko-
raj kap,« je lovec Ogris še en-
krat podoživet dogodke na
Menini.
Na srečo je malo takšnih, ki
bi se kdaj iz oči v oči srečali z
rjavim kosmatincem, in k
se mogoče v tistem trem
spomnili, da je medved lo
Špiku iz Trente odtrgal čeli
ali še kakšno drugo strai
dogodivščino. »Dopovedi
sem si, da moram biti oi
čen, pogumen in priseb
Medved se mi je pribhžc
kot strahotna pojava divji
moža. Ko me je zagledal,
prednjima šapama lovil rav
težje, nato pa odhlačal p!
meni. Dvignil sem pusKi
licu in ko je bil medved oc
Ijen še kakšnih 50 metrov, j
pritisnil na sprožilec...«
Skozi temne gozdove Mi:
ne planine je odjeknil c
strel. Silna žival se je sese;
zaslišal se je grozljivi reni
glas umirajočega velikana. >
le tedaj so mi živci popustili
polil me je znoj. In spet j
čakal in čakal, ves pretrei
nad skrivnostjo, ki je nobe;
lovec ne bo nikdar dour
zakaj nam je žal, ko gledaii
kako se življenje poslavlja
naše žrtve? Milostni strel
mojega prvega in zadnji
medveda dokončno potop
večno spanje in orjaku sen
približal z žalostjo v srcu.
vendarle vesel plena in zadc'
Ijen, da sem pastirje in kn
rešil nadloge, ki so jo prena'
že nekaj let,« je svojo pripo^
zaključil lovec Ogris.
Medveda so prepeljali v C
nji Grad. Orjak je meril 2,
metra, očiščen je tehtal
kilogramov, dr. Dular iz Lj
Ijane pa je ugotovil, da je
star najmanj 30 let. Kože
prepariral sedaj že poke
Viktor Herfort v Ljubljani,
je tako poskrbel, da se bo
vrenc Ogris za vedno spo
njal svojega srečanja z med
dom.
Dolga desetletja krasi medvedova koža lovsko sobo v Podvinu
pri Polzeli in spominja Lovrenca Ogrisa na megleno jutro na
Menini planini. •
Zlatoporočenca Podkrižnik
Ni dano vsem ljudem, da bi večer svojega
življenja uživali v miru in pri močeh. Malo je
tudi takšnih, ki jesen svojega življenja doži-
vijo v dvoje, še redkejši med njimi pa potrdi-
tev življenjske poti praznujejo kot zakonca
Angela in Martin Podkrižnik iz Konovega.
Pol stoletja pomeni v življenju človeka dolgo
dobo. Vendarle sta zakonca Podkrižnik v 50
letih skupaj doživljala radosti in složno prena-
šala težave, ki jih jima je prinašalo življenje.
Prebijala sta se s poštenim delom, k njuni sreči
pa so prispevali sin Martin ter hčerki Marjana
in Dragica.
Zlatoporočenec Martin se je rodil pred 71 leti
v Lepi Njivi, nato pa s starši in bratoma živel v
Florjanu pri Šoštanju. S 15 leti je odšel na delo
v Nemčijo, od koder so ga poslali na fronto. Po
srečni vrnitvi iz ujetništva se je zaposlil v Lesni
v Šoštanju. Tudi Angela, ki se je rodila pred 74
leti v Topolšici, je nekaj let preživela v tu]ini, že
kot mala deklica pa je služila za vsakdanji kos
kruha.
Podkrižnikova sta se vzela pred pol stoletja v
Šoštanju, danes pa živita pri sinu na Konovem.
Še vedno sta čila in zdrava, rada se udeležujeta
izletov, stopita v hribe in neredko poprimeta za
delo pri hiši. Pred zlato poroko so se ju spomni-
li tudi v KS Konovo in jima v domu krajanov
pripravili prisrčen sprejem.
LOJZE OJSTERŠEK
Poročni obred je vodil matičar Pankrac Semečnik. ki je zlatoporocencema Podkrižnik izročil
kristalno vazo, darilo Mestne občine Velenje.
S pevci in godci
v soboto, 21. decembra, bo v Lesičnem v občini Koz
veliko srečanje ljudskih pevcev in godcev. Začetek prired i
tve bo ob 18. uri. |
Prireditev Pod cvetočo drnulo je lani lepo uspela, zato so! |
v Kulturnem društvu Lesično-Pilštanj odločili, da bo vsaki I
letna. Sicer pa so v Lesičnem ter na Pilštanju pripraviU lete
že več odmevnih prireditev, med njimi Binkoštovanje, zdrj |
ženo s pohodom iz Celja na Pilštanj, likovno kolonijo Pilštai |
96 ter proslavo 530-letnice šolstva. I j
I ŠPORT I Q
Brez Dušebajeva in Puca?
Pred sobotno tekmo lige prvakov poškodovana najboljša Igralca Celja Pivovarne Laško in Caje Cantabrie
Talant Dušebajev zaradi
loma roke pojutrišnjem ne
o igral na tekmi 4. kroga
jkometne lige prvakov Ce-
e Pivovarna Laško-Caja
antabria! Vznemirljivo no-
jco je že minuli četrtek spo-
,£ila Elvida Angel iz najbolj
plivnega španskega šport-
ega dnevnika El Mundo De-
ortivo, toda vprašljiva sta
]di nastopa Puca in Pun-
artnika.
Dušebajev se je huje poško-
oval sredi prvega polčasa zao-
ale tekme Caja Cantabria-Ca-
agua Galdar (28:27; Jakimo-
ič 11, Urdiales 6, Renones 3,
lušebajev, Kiselev 2, Ortega,
isonero, Fernandez, Jorgen-
m 1) in je bil naslednji dan
periran, tako da bo počival
ajmanj dva meseca. V Santan-
ru so seveda vsi v šoku in so
ozabili tudi na možnost za-
lenjave trenerja Gomeza.
Pred že tretjim gostovanjem
'ligi prvakov so Španci pesi-
nisti, njihov edini adut pa je
d bombardero Yaki« Jakimo-
ič, ki igra v življenjski formi.
Ja zadnjih štirih tekmah je
kupaj dosegel 31 golov, v igri
na na ena je orjak iz Belorusi-
je nezaustavljiv in edina rešitev
je globoka obramba. Celjski
vratar Peric je pri strelih z raz-
dalje bistveno manj uspešen
kot s krila in za ligo prvakov je
končno prvič v resnejših kom-
binacijah tudi Lapajne.
»Celjani so seveda favoriti,
toda v Evropi igramo veliko
boljše kot doma. Dušebajev je
naš ključni mož, v njegovi od-
sotnosti pa bo pred zahtevno
nalogo mladi Chechu Fernan-.
dez, ki je nekaj zadnjih tekem
odigral v reprezentančnem
slogu,« ni bil posebej zgovo-
ren »entrenador« Julian Ruiz
Gomez, ki je trenersko kariero
začel prav v Celju, ko je na
začetku leta 1994 slavil zmago
z 21:19.
Po poškodbi Dušebajeva so
^v Santanderju sobotno tekmo
'l6. kroga s Teucro prestavili
(razlog je nenavaden: lepšanje
dvorane La Albercia za finalni
turnir pokala Asobal, ki bo 28.
in 29. decembra), sinoči pa so
v Galdarju odigrali tekmo 17.
kroga. Po velikih težavah s
formo, treh domačih porazih
(Octavio   24:26,   Barcelona
27:34, Ciudad Real 26:27) in
poškodbi Dušebajeva je raz-
položenje doseglo kritično
točko, zato je velik pesimizem
povsem razumljiv.
Celjani so se pred dobrim
tednom dni, po nocojšnjem
treningu, umaknili v popolno
izolacijo. Uradna verzija Puco-
vih težav je delna poškodba
stegenske mišice, Pungartnika
pa muči ovojnica desne rame.
Zanj menda ni nobene mož-
nosti za nastop, Puc pa naj bi
bil vendarle med dvanajsteri-
co, čeprav brez pravega tre-
ninga.
Dolg s prve tekme je veUk,
kajti slabo izveden zadnji na-
pad pri golu razhke še vedno
skeli. Caja Cantabria bo tudi
brez Dušebajeva nevarna, Ols-
son (oba sta kandidata za ro-
kometaša leta na svetu) in
Fort sta v evropskih tekmah
vedno prava, super Jakimovič
pa bo velik test za obrambo, ki
je bila v prvem delu sezone
boljši del celjskega moštva.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
EHF ,je delegiral bržčas
ajboljšo sodniško dvojico -
vena Glava Oia in B j orna
logsnesa. Norvežana sta so-
ila finala pokala prvakov
992,1993,1994,1995. finale
tropskega prvenstva na
ortugalskem 1994... Skan-
inavski stil, toda s tendenco
rilagajanja ekipama
Prvo tekmo je pred dobrim
mesecem dni dobila CC s
24:23 (11:10). Strelci: Duše-
bajev 8 (3), Renones 5, Jaki-
movič 4, Kiselev 3, Urdiales
2, Ortega, Pisonero 1 ter Šer-
bec, Puc 6, Stefanovič 4, Na-
činovič, Jelčič, Pungartnik
2, Pajovič 1.
Na naslovnici zadnje šte-
vilke World Handball Maga-
zin je Vladimir Jelčič, v revi-
ji mednarodne zveze pa je
tudi reportaža o zmagi celj-
skih kadetov na evropskem
prvenstvu na Švedskem.
Kako bo razpoložen Uroš Serbec, ki je na zadnji tekmi s Švico dosegel ducat golov?
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK, 20.12.
Košarka
Polzela: Žalec-Duplek (11.
rog C moške lige, 20).
] SOBOTA, 21.12.
Kegljanje
Celje: finale državnega pio-
lirskega prvenstva (od 9.30).
Košarka
Laško: Pivovarna Laško-Pol-
ela, Ljubljana: Olimpija-Ro-
.aška (10. krog A-1 moške li-
obe 20); Slovenske Konji-
e: Comet-Kemoplast (10.
rog A-2 moške lige, 19); Pol-
ila: Prebold-Rogla Atras
J8). Zgornji Kašelj: Janče-
jelje, Radenci: Radenska-
'lektra (14. krog B moške lige,
'be 19); Maribor: Branik-Pod-
etrtek-Duplek (11. krog C
^oškelige, 15).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Laš-
o-Caja Caatabria (4. krog
•lupine D lige prvakov, 18).
NEDEUA, 22.12.
Košarka
Celje: Celje-Olimpija (prija-
^')ska tekma, 18.30).
Kelgar v Melf ordu        ]
Obetavni celjski hokejist Klemen Kelgar, ki že dlje časa'
igra v Kanadi, je pred kratkim zamenjal klub.
Njegove dobre igre pri Estevanu je opazil trener Melforda, ki
je bilo lani drugo najuspešnejše moštvo A mladinske Hge.
Kelgar igra za Melford od začetka decembra, letošnja sezona pa
je zanj zadnja v mladinski konkurenci. T.L.
Rekord Golovca
v nadaljevanju kvalifikacij kegljaškega turnirja TOP 16
je Založnik (Proteus) z 975 keglji izboljšal rekord obnov-
ljenega Golovca in po nastopu več kot polovice prijavlje-
nih prevzel vodstvo.
Založniku sledita Fidej (Šoš) 926 in reprezentant Juvančič
(Iskra) 915, pri ženskah pa še naprej vodi Kukovec (Konst)
427, sledita Podlesnik (Rud) in Vengust (Komcel) s po 415.
Mladinke so začele z ekipnim državnim prvenstvom, uvodna
nastopa so opravile v Hrastniku in vodi Brest z 2484 keglji
pred Miroteksom II (Detiček, Ratajc, Stajic, Gluvič) 2435 in
Miroteksom I (Razlag, Koštomaj, Podlesnik, Špoljar) 2385.
Vec športne vzgoje
Društvo športnih pedagogov Slovenije in ustrezna predmetna
komisija za prenovo tega dela programa osnovne šola opozarja-
ta, da bi v zadnji triadi nove devetletke morala (vsaj na izbirni
ravni) imeti športna vzgoja vsaj še kakšno šolsko uro več.
Opozorilo je podprto z nekaterimi zaskrbljujočimi podatki o
telesnih sposobnostih naše mladine. Strokovnjaki Fakultete za
šport opozarjajo, da ima večina učencev že manjše deformacije
prsnega koša, skoraj pri desetini so izražene negativne spre-
membe hrbtenice, petina pa ima deformacijo stopal. Gibalna
učinkovitost iz leta v leto pada, moč in vzdržljivost mladih pa se
je v zadnjem desetletju v povprečju zmanjšala za 20 odstotkov.
Abrahamova skupščina
Danes popoldne bo v Modri dvorani Celjskega sejma
skupščina ob zaključku praznovanja petdesetletnice ro-
kometa v Celju. Ob jubileju je 120 nagrajencev, podeljena
bodo štiri posebna priznanja za življenjsko delo, 11 zlatih
značk in 65 jubilejnih zastavic.
Posebna priznanja za življenjsko delo bodo dobili Pavle
Bukovec, Tone Goršič, Jože Kuzma in Franc Ramskugler. Po
neuspešnih pogovorih okrog gostovanja Barcelone, Kiela, Elgor-
riage ali reprezentance Jugoslavije bodo ob jubileju v soboto
dopoldne z začetkom ob 10. uri le tri tekme različnih generacij.
Rokometni rekord +74
V državnem prvenstvu rokometašev si rekordno zmago še
naprej lasti Celje Pivovarna Laško (proti Bakovcem 38:11),
pri ženskah je pred mesecem dni Krim premagal Polje s 43:4
in sprožil plaz zmag z neobičajno visoko razliko.
Rekord je bil že štirikrat izboljšan, lastniki najvišje zmage pa
so bili nekaj časa tudi kadeti Celja Pivovarne Laško, ki so
Vuzenico premagali s 56:5 (25:3). Toda še bolj so se izkazali
njihovi velenjski vrstniki, ki so bili od Vuzenice boljši za
neverjetnih 74 golov. Prvenstveno tekmo vzhodne skupine so v
Rdeči dvorani dobili s 76:2 (33:0), uraden svetovni rekord pa je
iz leta 1981, ko je na turnirju vojaških reprezentanc Sovjetska
zveza premagala Afganistan s 86:2.
Lov na stotico zaključen
s tekmo Celje Pivovarna Laško: APF Dobova je bila v soboto
zaključena akcija Novega tednika in Radia Celje ter Rokomet-
nega kluba Celje Pivovarna Laško »Veliki lov na stotico«.
Na tekmi z Dobovo so celjski rokomctaši dosegli in
presegli stoti gol razhke med danimi in prejetimi goh (109
golov, 323 : 214).
Med skoraj 3000 prispelimi kuponi je bilo le 90 takšnih, ki
so napovedali, da bo razlika 100 dosežena vil. krogu, na
tekmi z Dobovo. Javno žrebanje nagrajencev bo v petek ob
10. uri na Radiu Celje, prva, druga in tretja nagrada (3.300
pločevink piva, TV-sprejemnik in radijski sprejemnik) pa
bodo podeljene v soboto, 21. decembra, v polčasu tekme RK
Celje Pivovarna Laško. Ostali nagrajenci bodo prejeh nagrade
po pošti, vsi pa bodo objavljeni v prihodnji številki Novega
tednika.
Štukelj v Andražu
Najstarejši olimpionik Leon Štukelj je v ponedeljek obiskal mlade nogometaše šole Mali
šampion in trgovino Andraž (na sliki v družbi z lastnikoma trgovine Andrejem in Natašo j
Špat), kjer so ga obdarili z zimsko bundo.
»Oblačilo je dovolj dolgo, žepi so zelo pomembni ter veliki in zdaj sem kot nov,« je Štukelj'
poznavalsko ocenjeval izdelek in napovedal, da se bo prve dni januarja na Zlati lisici znova srečali
s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Samaranchom. '
Foto: GREGOR KATIC
D I ŠPORT
NOVI TEDNI
Publikumu fair-piay
Nogometna jesen 1996 v številkah - V Celju in Velenju občutno manj gledalcev
i»««a»x«9«MMMii^aMaaBHaaHManaiiiiHt!   i-
Prvenstveni nogometni premor bo
trajal skoraj štiri mesece, NZS pa je
pripravila izčrpen pregled jesenske pol-
sezone v prvi, drugi in tretji ligi. Splo-
šni ugotovitvi sta zelo podobni lanskim:
obisk prvoligaških tekem je ostal na
enaki ravni (na tekmo 1792), prav tako
učinkovitost (na tekmo 2,69 gola).
Daleč največ ljudi je gledalo Maribor
(62.000), najmanj Publikum (23.100, lan-
sko jesen 24.800). Maribor je imel doma
povprečno po 4889 gledalcev na tekmo.
Rudar 1200 (lani 2022), Publikum samo
756 (lani 1156). Po številu javnih opomi-
nov je neslavni rekorder Olimpija z 52
rumenimi in 5 rdečimi kartoni. Rudar je
imel dve izključitvi manj, Publikumova
bilanca pa je 39 rumenih 3 rdeči kartoni.
Manj opominov je dobil samo Koper,
vendar je v tekmovanju za fair-play vsee-
no najbolj korektno moštvo Publikum.
Celjani imajo po jesenskem delu 102 ne-
gativni točki, sledijo Koper 105, Maribor
107, Mura 108, Gorica in Rudar po 116,
Primorje 117, Korotan 120, Beltinci 122 in
Olimpija 134.
Najboljši strdec drugoligaškega pr-
venstva je Darko Valek (10), ki je za
Šentjur dosegel več kot polovico golov. Pri
Eri je najbolj nevaren Marinček s šestimi
goli, Šentjur je dobil 38 rumenih in 4
rdeče kartone, Era Šmartno 40 rumenih
in 2 rdeča. Fair-play: Železničar 71, Drava
87, Dravograd 89, Vevče 92, Era Šmartno
99, Domžale in Ljubljana po 100, Zagorje
102, Črnuče 103, Rudar 104, G. opekarne
105, Šentjur 109, Nafta 111, Jadran 112,
Piran 113, Naklo 124.
V tretji ligi-vzhod je Steklar dobil 43
rumenih in 2 rdeča kartona, Unior 42
rumenih in 4 rdeče, Dravinja 24 rumenih
in le enega rdečega. Med vsemi je rekor-
der Peter Pec s sedmimi rumenimi karto-
ni in izključitvijo. Fair-play: Črenšovci 52,
Aluminij 60, Dravinja 61, Pohorje 64,
Turnišče 65, Paloma 72, Brunšvik, Odran-
ci in Aluminij po 73, Kovinar 83, Unior 94,
Goričanka in Kuneota po 103, Steklar 105.
V prvi mladinski ligi je imel Publikum
v jesenskem delu prvenstva kar pet izklju-
čitev in 26 rumenih kartonov. Rudarjev
zbir je 30-1-2. Fair-play: Drava 46, Svoboda
52, Maribor 60, Ljubljana 62, Jezica, Pub-
likum 66, Rudar 67, Triglav 68, Koper 70,
Ilirija 75, Gorica in Mura po 79, Olimpija
84, Železničar 92.
Pri kadetih ima Publikum bilanco kar-
tonov 32-1-2, Rudar 12-hO. Fair-play: Rudar
32, Olimpija 34, Triglav 41, Koper 50,
Ljubljana 54, Maribor 55, Gorica 56, Ilirija
58, Svoboda 59, Drava 69, Publikum 70,
Jezica 72, Železničar 77, Mura 79. Ob-
močna liga - vzhod: Beltinci 37, Beltrans
46, Era Šmartno 57, Kovinar (Š) 58, Alu-
minij 65, Nafta in Pragersko po 68, SI.
Gradec 71, Krško 72, Dravinja 74, Steklar
a9. Starše 91.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Karič (Mb) je jeseni dobil kar devet
rumenih kartonov in bil tudi enkrat iz-
ključen, Hajdurovič (Pub) in Dema (Rud)
pa sta sedemkrat porumenela. Pri rdečih
kartonih prednjačita Cugmas (Pub) in
Ilič (Kor) z dvema izključitvama.
Publikumov kapetan Goršek je jeseni porumenel le enkrat, njegovo moštvo pa je
bilo najbolj korektno. .
Kartica z novim letom
Odbor športa za vse pri
Olimpijskem komiteju Slove-
nije že nekaj časa uvaja pro-
jekt olimpijske kartice. No-
silci dogajanja bodo pred-
vsem turistični centri, ki bo-
do z vzajemnim delovanjem
poskušali pritegniti čim več
družin in jim zagotoviti pe-
stro rekreacijsko ponudbo.
Dogajanje bo na začetku
omejeno na šest turističnih
centrov: Roglo, Portorož, Oto-
čec, Črno, Mariborsko Pohorje
in Moravske Toplice. Vsak bo
v prihodnjem letu organiziral
po eno športno prireditev (Ro-
gla celodnevno smučanje), ki
bo za udeležence brezplačna.
Imetnikom olimpijske kartice
bo na voljo tudi testiranje
opreme in strokovna pomoč.
Vsako prizorišče bo do
organizirati še po štiri špo
vikende, med katerimi b
imeli imetniki kartice pop
pri storitvah in dejavno;:
Kartica obeta še druge uj:
nosti; poleg popustov pri
kupih športne opreme v t
vinah Alpine, Monta in K
nerja bodo člani na prir
tvah tudi ustrezno nezgo
zavarovani.
Kartica bo od 1. janu
1997 dalje po 3000 tolarje,
voljo v vseh Kompasi
agencijah, kjer bodo imeli I
dodatne informacije o prir
tvah. Projekt je zasnovan i
goročno z namenom čim
šemu krogu Slovencev oi
gočiti udejstvovanje na'ra;i
nih športnih področjih.
PANORAMA^
KOŠARKA
l.liga
ženske - 14. krog: Maribor-
Ingrad 63:90 (35:38); Polutnik
17, Obrovnik 15, Jurše, A. Vo-
dopivec, Savičevič 14, Potoč-
nik 6, Ramšak 4, Arbeiter, S.
Vodopivec, Čede 2; Comet-Se-
žana 81:73 (43:39); Račič 29,
Groleger 25, Šporar 17, Brglez
10; Ilirija-Odeja 67:65, Pomur-
je-Ježica 52:92. Končni vrstni
red: Jezica 28, Ingrad 26, Iliri-
ja 23, Maribor, Odeja 20, Seža-
na 18. Comet 17, Pomurje 16.
Bliga
Moški - 13.krog: Rogla
Atras-Janče 80:76 (66:66,
31:37), Maribor-Prebold 62:75.
(26:30), Elektra-Hrastnik 87:77
(44:39), Celje-Bistrica 72:56,
Kamnik-Radenska 90:69. Vrst-
ni red: Hrastnik, Prebold 21,
Rogla Atras, Maribor, Raden-
ska, Bistrica 20, Kamnik, Janče
19, Elektra 18, Celje IZ
ŠKL
Osnovne šole: 7. krog - celj-
ska liga: Šentjur-Hudinja
7S:95, Rogaška-Celje II 98:55,
Podčetrtek-Vransko 58:65;
vrstni red: Rogaška 14, Hudi-
nja 13, Šentjur, Celje II 10,
Vransko 9, Podčetrtek 8; ša-
leško-koroška liga: Ravne-Šo-
štanj 82:63, SI. Gradec-Misli-
nja 72:45, Livada-Gorica
70:57; vrstni red: Livada 14,
Gorica, Ravne 12, Šoštanj 9,
SI. Gradec, Mislinja 8.
ROKOMET
l.liga
Moški -11.krog: Celje Pivo-
varna Laško-Dobova 31:20
(16:7); Šerbec, Stefanovič 8,
Jelčič, Pajovič 3, Šafarič, Vu-
grinec, Cvijič 2, Papež, Nači-
novič, Tomšič 1; Akripol-Go-
renje 24:17 (13:8); Semerdijev
5, Ojsteršek, Plaskan, Ilič 3,
Cvetko, Kimčenko, Bedekovič
1; Jadran-Lisca 22:23, Pre-
vent-Krško 26:21, Prule-Del-
mar 23:22, Rudar-Slovan sino-
či. Vrstni red po jesenskem
delu: Celje Pivovarna Laško
22, Prevent, Krško 15, Akripol,
Prule, Dobova 12, Jadran, Del-
mar 10, Gorenje 8, Lisca 7,
Slovan (-) 4, Rudar (-) 3.
Pokal
Moški - povratne tekme os-
mine finala: Jadran-Gorenje
22:27 (8:10, naprej Gorenje s
60:52); Plaskan, Tome, Ser
dijev, IHč 5, Cvetko 4, Kre
Bedekovič, Kimčenko 1;
dar-Hrastnik 35:25 (naprej
dar s 67:56), Dobova-Akr
30:26    (naprej   Akripol
55:48), Prule-Litija 36:20 I
prej Prule 61:44), Ormož-
la 18:32 (naprej Izola s 58:il
V četrtfinalu so še Celje P
varna Laško, Slovan in 1
vent.
KEGUANJE
Območna liga
6. krog - skupina A: Izl
nik-Šoštanj II 7:1, R La«j
Demit 3:5, Avto Celje-Kvit :i
Kovinotehna II prosta; vn
red: Demit 7, R Laško, /'
Celje II, Kovinotehna II, Kvi
Izletnik 3, Šoštanj II 2. Ski
na B: Zlatorog-Strojkovi
1:7, Ljubno-Konjice ml. i:
Konjice II-Komcel 7:1, Ro[
ka-Obrtnik preloženo; vrs
red: Konjice II 10, Ljubnc
Rogaška 8, Konjice ml, K(
cel 6, Strojkovina 4, Obrtni!;
Zlatorog 0.
STREUANJE
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■Ml
l.liga
Pištola - S.krog: Mrož-Oi
1682:1631, Olimpija ž-Kon
1642:1671, Poženel-Predo;
1692:1623, Kranj-M(
1653:1636, Kopačevina-Ki
nik 1675:1658, Ptuj-01im]i
1655:1700. Vrstni red: Mi
Konjice 15, Kranj 13, Požei
Kopačevina, Olimpija 11, I
ris, Olimpija ž 9, Celje, P
Kamnik 7, Predoslje 5.
il.liga
Puška - S.krog: Celje-I
rok 1701:1722, Juteks-1
1718:1683, Ormož-Ka
1695:1734, FLV-EleH
1681:1668, Pomurka-Radg(
1695:1702, Domžale pro:
Vrstni red: Kanja 15, Radg(
13, TSO 11, Marok, Juteks
Celje, Ormož 9, Domžale
FLV 6, Elektro 5.
Pištola - S.krog: Poženel
29. oktober 1646:1569, 1
nuš-Mrož II preloženo, Kru
Marok 1628:1612, Olimpija
Kopačevina II 16^3:1585,
stojna-Domžale     1372:16
Ptuj II-Trzin 1565:1557 Vrs
red: Olimpija II, Kruno
Marok 13, Domžale, Požei
Ptuj 11, Kopačevina II, Trzii
19. oktober 7, Mrož II 6,
stoj na 5, Ivanuš 4.
NA KRATKO:
Jesenice: na tekmovanju za
slovenski pokal v umetnost-
nem drsanju štiri zmage za
Celje. Najboljši so bih med
člani Janez Špoljar (naš naj-
boljši drsalec Čejvan se tek-
movanja ni udeleležil), med
mladinkami Anja Bratec in
med pionirji Sebastjan Meža
(do 12 let) in Urban Kalšek
(do 9 let). Drugi je bil Vizjak
(do 12 let), četrta Jensterle
(do 9 let), peta Šolinčeva (do
12 let) in sedma mladinka
Peunikova. (J.K.)
Kranj: v 17. krogu skupine B
DP Triglav-Celje 10:1 (2:0, 4:0,
4:1; Jlok Dobrajc). Vrstni red:
Triglav 36, Slavija 22, Maribor
17, Kranjska Gora 10, Celje 7.
Rogla: v 13. krogu I. ženske
odbojkarske lige Zg. Savinj-
ska-N. mesto 1:3 (-7, 16, -14, -
7), Koper-Bled 3:0, Ljutomer-
Krim 3:1, Branik prost. Vrstni
red: Branik 18, Koper, N. me-
sto 16, Ljutomer 10, Bled 8,
Krim, Zg. Savinjska 4.
Šempeter: v 10. krogu II.
odbojkarske lige za moške
Šempeter-Portorož 3:0 (6, 13,
8), Intes-Kovinar 1:3, Vuzeni-
ca-Hoče 1:3, Salonit II-Brezo-
vica 0:3, Triglav-Bled II 3:1,
Prvačina prosta Vrstni red:
Kovinar 16, Šempeter 14, Vu-
zenica, Brezovica 12, Hoče 10,
Salonit II, Triglav 8, Prvačina,
Intes 6, Portorož, Bled II 4.
Šoštanj: v 13. krogu I.B
moške odbojkarske lige To-
polšica-Lubnik3:l (14, -O, 11,
9), Ljutomer-Kamnik 0:3,
Granit-Črnuče 3:0, Žužem-
berk-Žirovnica 3:1. Vrstni
red: Topolšica 26, Kamnik 24,
Žužemberk 16, Granit 14,
Lubnik 12, Ljutomer 8, Žirov-
nica 4, Črnuče 0.
Rogoza: v 10. krogu II. od-
bojkarske lige za ženske Rogo-
za-Šempeter 0:3 (-12,-11,-11),
Branik Il-Šoštanj 1:3 (6, -7, -
11, -9), Ruše-Mežica 3:2, Sol-
kan-Šenčur 0:3, Piran-Kamnik
3:0, Šentvid-Bled II 3:0. Vrstni
red: Šoštanj, Šempeter 18,
Šentvid, Branik II16, Piran 12,
Rogoza, Ruše 10, Mežica 8,
Šenčur, Kamnik, Solkan 4,
Bled II 0.
Črna: v 10. krogu III. odboj-
karske lige za moške Črna-
Savinja 2:3, Topolšica II-Meži-
ca 0:3, Kurent-Beltinci 0:3, Le-
nart-Mislinja 1:3, Braslovče in
Fužinar II prosta. Vrstni red:
Fužinar II, Braslovče 14, Bel-
tinci 12, Mislinja, Mežica, Le-
nart 10, Črna, Savinja, Kurent
4, Topolšica II 0.
Braslovče: v 10. krogu III.
odbojkarske lige za ženske Vi-
tanc-Granit 3:1 (-11, 5, 10, 9),
Puconci-Dobje 3:1 (-8, 6, 8,
10), Branik III-Benedikt 3:0,
Step-Prevalje II 1:3, Boč-Dra-
vograd 1:3, Črna-Radenci 3:0.
Vrstni red: Črna 18, Branik III
16, Benedikt, Granit, Vitanc,
Dravograd 14, Prevalje 12, Boč
8, Step 6, Puconci, Radenci 2,
Dobje 0.
Podčetrtek: v 10. krogu C
košarkarske lige Podčetrtek-
Žalec 84:76 (40:38), Lenart-
Duplek 75:83, Ptuj-Branik
60:54, Rudar-Ruše 95:80. Vrst-
ni red: Ptuj 18, Rudar, Podče-
trtek 17, Duplek 16, Lenart 15,
Branik 14, Ruše 13, Žalec 10.
Polzela: v 7. krogu savinjske
košarkarske hge Mozirje-Vele-
nje 43:58, RB Polzela-Prebold
20:0 bb, Laško-Garant 72:65,
Celje-Griže 94:48, Vrbovec-
Gomilsko 78:45, Gornji Grad
prost. Vrstni red: Mozirje 13,
Velenje 12, Celje, G. Grad 11,
Laško, Nazarje, Griže, Gomil-
sko 9, Garant, RB Polzela 8,
Prebold 5.
Štore: v 5. krogu III. strelske
lige-sever s puško Kovinar-
Rudnik 1705:1557, Šlander-Ju-
teks II 1584:1626, Braslovče-
Varstroj 1620:1632, TSO II-Ko-
njice  1685:1109, TTT-Impol
1652:1617, I. bataljon prost.
Vrstni red: Kovinar, TSOO II
po 15, TTT 12, Juteks II 11, I.
bataljon, Braslovče 8 itd.
Laško: nova prvaka občin-
ske lige v streljanju z zračno
puško sta Dejan Matek (TB) in
med ekipami Tone Bostič iz
Zidanega Mosta. Najboljša
pionirja sta Gregor Gobec
(TB) in Maja Dular (Radeče).
Ljubljana: Sankaku je
skupni zmagovalec pokala
Nagaoka v j udu. V posamični
konkurenci so za celjski klub
zmagali Nareksova, Frecetova,
Perčeva in Olip, druga sta bili
Rehar in Jurkovnikova ter tret-
ji Svečakova, Jernejčeva, La-
vrinčeva, Šustrova, Vraničar-
jeva, Delčnjakova in Drakšič.
Ljubljana: za najboljša slo-
venska lokostrelca leta sta bila
izbrana Jožica in Grega Emer-
šič (oba Pol), ki je za uspehe
dobil priznanje OKS. Oba sta
tudi skupna zmagovalca slo-
venskega pokala, prav tako Sa-
šo Emeršič med mladinci.
■   (J.E.)
Pomoč Olimpije
Po odličnih nastopih v evropski ligi bodo košarkarji
Olimpije v nedeljo gostovali v Celju in v dvorani Golovec s
pričetkom ob 18.30 odigrali prijateljsko tekmo z okreplje-
nim domačim B ligašem.
Ljubljančani s tem želijo pomagati celjski košarki, ki se je
po novem padcu začela pobirati. Prvo moštvo je v B ligi pri
štirih zmagah, kadeti pa so se uvrstiU v ligo za naslov prvaka.
Celjani bodo v nedeljo okrepljeni z dvema košarkarjema
Olimpije in še tremi igralci bližnjih prvoligaških klubov.
NOVI TEDNIK
ŠPORT
15
Poljaki poslali Žalgiris
Savinjčani v evropskem pokalu ne bodo igrali z Zagrebom, marveč s slovitim klubom
iz Kaunasa - Evropski statistiki Polzele in Ingrada
Kovinotehna Savinjska
(jlzela v izločilnem delu
irropskega pokala v košarki
e bo štartala proti Zagrebu,
larveč je po zmagi Wlocla-
reka v Skopju za nasprotni-
a dobila nekdaj sloviti Žal-
iris. Prva tekma bo 14. ja-
uarja na Polzeli, povratna
a čez teden dni v Kaunasu.
Žalgiris je aktualni litvanski
rvak in se zaradi prenizkega
oeficienta zadnjih treh sezon
i uvrstil v evropsko ligo. Leta
}8S je bil finalist pokala po-
alnih zmagovalcev in nasled-
jo sezono pokala prvakov ter
' še vedno najbolj nevaren v
asprotnih napadih. Letos so
i okrepiU s temnopoltima
meričanoma Millerjem in
eidom, predtekmovanje v
mpini B pa so končali kot
rvi ter z razmerjem zmag in
orazov 7-3.
Najboljši igralec moštva iz
elenega gozda je branilec
laskoliunas, ki bi skupaj s
eštokasom moral biti v olim-
ijski reprezentanci, toda zad-
je dni priprav so Sabonis,
larčiulionis in Kurtinaitis -
dločaU so o vseh pomem-
nejših zadevah - zahtevali in
osegh njuno vrnitev v Litvo,
rener Žalgirisa je Jonas Kaz-
3ij.skao, ki jo bil na olimpij-
>ldh igrah Garastasov pomoč-
lik.
V skupini A evropskega po-
ala je najboljši polzelski stre-
he Petranovič, ki ima tudi zelo
ober odstotek metov za tri
3čke. Za dve točki sta bila
najbolj natančna Rituper in
Šamanič, ki je skupaj z Jagod-
nikom prvi skakalec. Mojster
asistenc je Zaletel, pridoblje-
nih žog pa Rovšnik.
Žalgiris - branilci: Darius
Hirtautas (180 cm, 26 let),
Anthony Miller (182, 23),
Tauras Stombrys (192, 26),
Darius Maskoluiuonis (202,
25); krila: Darius Adomaitis
(200, 22), Gintautautas Ši-
vickas (201, 28), Tomas Ma-
siulis (202, 21), Kestutis Še-
štokas (202, 20); centra: Eri-
kas Bubys (207, 29), Andre
Phillip Reid (210, 25). Tre-
ner: Jonas Kazlauskas.
Celjanke so pokal Ronchetti
z dvema zmagama in štirimi
porazi (povratno tekmo so v
Sopronu izgubile s  76:100
' (43:50) - Jurše 22, Obrovnik 21,
A. Vodopivec 16, Polutnik 10,
Arbeiter 3, Svaičevič, Čede 2)
končale v šestnajstini finala.
Statistiki Polzele v evrop-
skem pokalu in Ingrada v
pokalu Ronchetti je posredo-
vala Mednarodna košarkar-
ska zveza FIBA.
Savičevičeva je dosegla naj-
več košev in je s tretjino ujetih
žog tudi najboljša skakalka.
Polutnikova ima najboljši od-
stotek meta iz igre, Obrovni-
kova je pridobila največ žog in
je skupaj s Polutnikovo in Jur-
šetovo prispevala največ asi-
stenc, pri številu izgubljenih
žog pa je udarna peterka sko-
raj povsem izenačena.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Marko Šamanič je najbolj natančno metal za dve točki.
Derbi vseh derbi jev
v soboto košarkarski derbi Pivovarna Laško-KS Polzela
Celje in okolica imajo v
igrah z žogo nekaj odličnih
ekip, ki niso pri vrhu samo v
naših prvenstvih, marveč
uspešno nastopajo tudi v
različnih evropskih pokalih.
Pravega savinjskega derbija
doslej vendarle še ni bilo,
prav lahko pa se zgodi v so-
boto, ko bo v Treh lilijah su-
per košarkarski dvoboj Pivo-
varne Laško in Polzele.
»Polzelani so prvo moštvo,
ki letos v Tri lilije prihaja v
vlogi favorita,« ocenjujejo v
Laškem in se s tem seveda še
zdaleč ne odpovedujejo želji
po zmagi. »Že večkrat smo
dokazali, da se znamo boriti
in pred polnimi tribunami pri-
čakujem eno najboljših tekem
v letošnji sezoni,« pravi Goran
Jurak (19 let, 202 cm), ki je
vedno pogosteje v kombinaci-
jah trenerja Aleša Pipana.
Proti OUmpiji je bil mladi
Celjan prvič v štartni peterki.
Kraljevič in Stepanija se ob
njem nista posebej naigrala
(skupaj sta dosegla le osem
točk), čeprav je Jurak šele prvo
sezono povsem v košarki. »Tre-
niram po trikrat dnevno, z več-
jo minutažo se dviguje tudi
volja do dela in dopoldanski
individualni treningi so zame
dodaten motiv. V članski repre-
zentanci do 22 let me trener
Urlep največ uporablja na kri-
lu, zaostanek za vrstniki sem
opazno zmanjšal in z doseda-
njim delom sezone sem v celoti
zadovoljen,« pravi Jurak.
»Na sobotni tekmi s Polzelo
bosta odločala kolektivna
obramba in mirna kri. Oboji
namenjamo veliko pozornosti
igri pod svojim košem, po šte-
vilu prejetih košev smo takoj
za Olimpijo in Idrijo in morda
mi bo trener znova zaupal
kakšno posebno nalogo. Pol-
zela ima dobre centre, v dolo-
čenih elementih je prednost
na naši strani, v vsakem pri-
meru pa bodo odločale malen-
kosti,« napoveduje štirica Pi-
vovarne Laško.
Jagodnik: »Boljši
smo!«
Polzelani so uspešno zaklju-
čili prvi del evropske sezone,
zaradi katere je bilo v držav-
nem prvenstvu nekaj nihanj.
Vseeno niso nič zamudih, po
slabi polovici so drugi, toda
pred sobotnim gostovanjem v
Laškem je trener Boris Zrinski
previden.
»Laščani so izkušeno moš-
tvo z nekaj izvrstnimi posa-
mezniki. V lokalnem derbiju
bodo domačini, kar bi bila lah-
ko prednost, vendar bomo tu-
di mi deležni podpore s tri-
bun. Poraz ne bi bil nikakršna
tragedija, seveda pa bomo
igrali na zmago,« napoveduje
slovenski trener leta.
V njegovem moštvu je v le-
tošnji sezoni vseskozi dobro
igral edini članski reprezen-
tant Goran Jagodnik, ki ga v
dvorani Tri lilije čaka trd boj
pod obema obročema. »Mi-
shm, da smo trenutno boljše
moštvo, vendar bo takšno raz-
merje moči potrebno dokazati
na parketu. V zadnjem obdob-
ju smo odigrali nekaj težkih
tekem in doživeli tri tesne po-
raze. Verjamem, da se bomo
pobrali in računam na zmago
v lokalnem derbiju,« je optimi-
stično napovedal Goran Ja-
godnik, ki se je po sinočnji
reprezentančni tekmi med
Slovenijo in Makedonijo po-
novno priključil klubskim ko-
legom.
ŽEUKO ZULE
TOMAŽ LUKAČ
KZS je zaradi neporavna-
nih obveznosti suspendirala
14 klubov, med njimi tudi
Polzelo, Rogaško, obe ekipi
Cometa, Kemoplast, Prebold
in Celje.
Najboljši strelci po 9. kro-
gu: 266-Čizmič (Rep), 228-
Tovornik (PL), 223-Goljovič
(BWC), 184-Petranovič (Pol)
in Novakovič (Rog), 169-Šeti-
na (Hel), 157-Šamanič (Pol)
itd^_
Goran Jurak
Pokal Šele februarja
Konec tedna bi moral bid v Ljubljani finalni turnir pokalne-
ga tekmovanja za košarkarice, vendar bodo Jezica, Ingrad,
Ilirija in Maribor za lovoriko igrali šele 1. in 2. februarja 1997.
Spremembo je pogojevala TV Slovenija, ki v nedeljo ne more
prenašati finalne tekme.
Apel je zalegel
Po treh sezonah bodo košar-
karice Cometa spet igrale
končnico za prvo ligo, kar je
pričakovan razplet. Igralke
lanske nagrade za neposredni
obstanek v ligi še niso dobile,
prav tako ne minimalnih šti-
pendij in povrnjenih potnih
stroškov, tako da so sredi sezo-
ne celo razmišljale o bojkotu.
»Po apelu se je položaj del-
no popravil, ligo smo odigrali
do konca in se izogniU zadnje-
mu mestu. Sezono bomo zdr-
žali, čeprav smo zaradi poš-
kodbe izgubili Hrenovo in je
znova vprašljiv nastop Račiče-
ve. V popolni zasedbi ne bi
smeli imeti težav z obstan-
kom, ki je tudi glavni cilj sezo-
ne,« pravi trener Vili Kovačič,
ki je sredi prvenstva nezado-
voljen z razmerami odstopil, a
vseeno ostal na klopi.
Za ženski del kluba je zdaj s
strani uprave zadolžen Andrej
Ban, klub pa naj bi večino
dolga do igralk poravnal s
kompenzacijami. Ena redkih
pozitivnih stvari je uvrstitev
Mojce Brglez med kandidati-
nje za kadetsko reprezentan-
co, optimizem pred serijo od-
ločilnih tekem (končnica za
obstanek se bo začela 4. ja-
nuarja 1997) pa vliva pred-
vsem odnos do igre na zadnji
tekmi s Sežano.
Reprezentanca bo imela
naslednje mini-priprave
znova v Laškem, kjer bodo
med 26. in 28. decembrom
tudi Obrovnikova, Juršetova
in Vodopivčeva (vse Ingrad).
»Nekatere tekme bi lahko
izgubili z manjšo razliko in
morda bi prvenstvo lahko
končali s štirimi ali petimi
zmagami, toda nadaljevanje v
konkurenci najboljših bi bilo
zaradi visokih porazov zelo
verjetno pogubno. Sezona bo
v vsakem primeru v znamenju
domačih igralk, čeprav ima za
vse tri zmage največ zaslug
Damjana Račič,<? je polsezono
ocenil Kovačič.
Ž.Z.
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNI
Zdravie v blatu
Fango, naravno blato, ki ga uporabljajo v slovenskih zdraviliščih - Pojoča Anka, duša
in srce fanga v zreških Termah
Toplotna terapija je stara
toliko, kot je staro človeštvo.
Že grški zdravniki v času
Aristotela so za zdravljenje
uporabljali toplo vodo in
poznali zdravilno moč blat-
nih oblog. Danes fango, kot
pravijo naravnemu blatu,
uporabljajo v številnih tujih
in tudi večini slovenskih
zdravilišč.
Vodja fizioterapije v Ter-
mah Zreče Bojan Tajnšek po-
jasnjuje: »Fango je del fizikal-
ne terapije oziroma rehabili-
tacije in se uporablja kot ter-
moterapevtski postopek ali če
povejn bolj preprosto: posto-
pek s pomočjo toplote. Name-
njen je izboljšanju cirkulacije,
gibljivosti, lajšanju bolečin,
pomaga predvsem pri obole-
njih v kroničnih fazah, dobri
učinki se s to terapijo doseže-
jo pri revmatičnih obolenjih.
Poznamo različne vrste fanga.
Pri nas uporabljamo anorgan-
ski fango, ki ga pridobivajo v
kamnolomu v Zaloški gorici v
žalski občini. V bistvu je to
glina brez primesi, vsebuje pa
železov oksid. V kamnolomu
je to stranski produkt, ki ga
prečistijo, zmeljejo in pakira-
jo. Mi ga potem v posebnem
kotlu pomešamo z vodo, se-
grejemo na 55 do 60 stopinj
Celzija in z njim oblagamo
dele telesa, sklepe, skratka
tam, kjer je potrebno. Organ-
ski fango je na primer morski
fango, ki ga precej uporabljajo
v kozmetiki, na Dobrni upo-
rabljajo fango za ginekološka
obolenja. Terme Portorož
imajo znani fango iz solin.«
Ko te greje 50
stopinj
o tem, kako fango terapija
izgleda v praksi, Bojan Tanj-
šek pravi: »Pri nas v blato ne
zavijemo celega človeka, am-
pak samo dele telesa, kjer ho-
čemo, da dobijo toploto, s tem
večjo cirkulacijo in tako po-
sredno vplivamo na zmanjša-
nje bolečine. Najpogosteje po-
krijemo s fangom hrbtenico
ali kolke, kolena, gležnje in
roke. Ponekod s fangom po-
krijejo tudi celo telo, ampak v
tem primeru uporabljajo bolj
tekoče blato in ga namažejo
na človeka. Včasih ljudje z
malce nezaupanja sprejmejo
to, da jih bonjo položih na 50
stopinj segreto blato, potem
jih še prekrijemo s toplo ode-
jo, ampak na koncu vsi priz-
navajo, da je fango enkratna
stvar. Je pa dobro, da se ljud-
je, ki se večkrat odločajo za
fango, posvetujejo z zdravni-
kom. Pri raznih kožnih bolez-
nih, rakastih obolenjih na ko-
ži ali pri ljudeh z motnjami
krvnega obtoka in krčnimi ži-
lami je že treba biti bolj previ-
den,« opozarja sogovornik.
Ponovno rojstvo
Kako se počuti človek, ko
leži na tem vročem blatu in do
vratu pokrit z odejo, sem pred
dvema letoma preizkusila na
lastni koži. Takrat so novinar-
jem v Termah Zreče namreč
zeleh ne samo z besedami
opisati, ampak tudi v resnici
dati možnost, da preizkusimo
njihove storitve. Priznam, bilo
je božansko. Prvih nekaj mi-
nut se sicer počutiš kot na
žerjavici, a kmalu zatem se
človek dobesedno koplje v
lastnem potu. Vmes prijazna
dekleta vrtijo nežne melodije,
prijazno poklepetajo in po
kakšnih petnajstih, dvajsetih
minutah se zdi, kot bi se člo-
vek prerodil, spravil iz svojega
telesa vse nakopičene strupe
in podobno navlako, ki nima
kaj početi v telesu. Bo kar
držalo, vse lepe besede o tan-
gu niso iz trte zvite. Nič čud-
nega, da Avstrijci in Italijani
že nekaj let prisegajo na fan-
go, ga tudi sami zorijo in da je
to storitev številka ena v po-
nudbi njihovih zdravilišč.
Pojoča Anka
A fango sam po sebi v Zre-
čah ne bi bil to kar je, če ne bi
na tem oddelku delala štiri
prijazna dekleta Marija
Hren, Majda Kamenik, Juli-
ja Mauhler in Anka Zaje so
bolničarke, ki se menjujejo pri
tako imenovanih bisernih ko-
pelih in na fangu.
Duša in srce fanga je 43
letna Anka. Ni ga, ki bi jo
videl slabe volje. In greh bi
bil, če bi človek njene besede
prevajal v knjižno slovenšči-
no. Potem to ne bi bila več
pripoved simpatične Anke iz-
pod Pohorja. Takole sva začeli
klepet: »Ko pacienti pridejo
prvič, takoj vidiš, če se bojijo.
Od drugih čujejo, da bo vroče,
vejte, da jih bomo dali na 50
stopinj, pa si mislijo: >Joj, ka-
ko bo hudo.< Pa jim rečem:
>Kaj bi se bah, prijetno bo.<
Blato ima res 50 stopinj, am-
pak vejte, lahko vsak počaka,
da se shladi. Eni takoj ajčkajo,
vsi so pa fantki in punčke. Pa
vejte, zakaj tak rečem? Ker jih
povijemo. Lepo rokce pod de-
ko, nogce pod deko. Že ko.
čakajo, jim rečem: >Fantek
pridte, punčka pridte.< Pa ve-
jo, da jih bo mama pošlihtala.
Al po ko jih brišem po čelu,
jim rečem: >Fantek, a vam je
vroče?< Grozno se potijo. In
vsakega dotika, vsake besede
so veseh. Vejte, pa do vseh
moraš bit enak, to je prvo,« je
pribila Anka.
Tudi kavo Anka skuha svo-
jim fantkom in punčkam.
»Kava se začne kuhat ob sed-
mih. Sej, vejte, kje dobim ka-
vo? Vam bom povejdla. Pa-
cienti jo prnesejo, jes pa sku-
ham. Zelo so žejni, čajeka, pa
vode prosijo. Pa sem rekla ko-
legici takrat pred leti: >Pa dej-
ma skuhat kafe, same ga tak
ne morma tolk popit.< Pa sem
ga skuhala, naenkrat je bila
džezva prazna. In kafe je os-
tal. Pa jabke tud damo, še
nožeka zram, če jo hočejo
olupit.«
Šest let že dela Anka v ter-
mah. »Nikol ne bi šla drugam.
Ko pridem sem, sem z dušo
tu. Do dvajh. Z dušo. Pa se
fejst dejla. Sej, ko človeka na-
mažeš al pa ga zaviješ, to ni
nič. Priprava blata, pa pol bla-
to stran furat, ker je samo za
enkratno uporabo, pa pacien-
ta umit, celga obrisat, obleč,
če pride z opornico, to vzeme
čas. Na drugi pojsth pa že
zvoni ura, pa te že drug spet
čaka. Je tempo, ja. Pa vejte,
tist, ko pride ob pol dvajh, tud
ne sme videt, da sn utruji
Pa kolegice tud tak dejlajc
ne bote misla, da sam jes
lam.«
Ko jo povprašam, če j(
sama kdaj preizkusila far
pove na kratko: »Hvala b(
ne rabim ga.« Vsak dan pr
ja na fango 40 do 50 ljudi,
včasih več,« me hitro pop
Anka. »Pride včasih šef,
reče: >Danes jih blo 40.< Pa
povejm, da jih je blo več.
ki ste jih to dobila,< me pr:
>Pet jih je blo na črno,<
rečem. Ne, vejte zakaj je
Nekateri  maj o  fango \
drug dan. Pa pridejo in reč
>Moj bog, kak je to čudo
terapija. A je možno, da
dem prej?< Pa včasih reči
>Vejte kaj, če sn jih že :
naredla, pa prite.< Pol pa e
par gre navzkriž.«
Doma še Anko kot vsi
drugo gospodinjo čaka ve
dela. »Družino mam, dva
na, pa pet krav, enga bika
svinje mamo, pa pet hektc
zemlje.« V zdravilišču p
zaradi Anke pacientom ni
ni dolgčas. S Cirilom Zlobe
sta na primer ob našem c
sku pesnikovala, velikokrc
Anka rada zapoje. »Mi pra'.
da piham. Ampak, tud paci
ti mi včasih pomagajo. K cc
venemu zboru sem hodila^
rada kakšno zapojem.   i
mam dela, bolj si prepevii
Pa dejlo nič ne trpi. Tud 6;
vse črn pacientov, vse poš!
tamo. Zapojemo, pa dejla i
naprej,« se smeje Anka.
predstavljate, kako lep bi
svet, ko bi bilo vsaj pol J
vencev takšnih, kpt je 1
zreška Ankd?
um IRENA B/i
Foto: GREGOR KA'i
Anka Zaje: »Pri nas so vsi fantki in punčke.«
Fango, terapija, ki jo uporablja večina slovenskih zdravilišč.

Št. 51.-19. december 19
NOVI TEDNIK
KULTURA
17
O dedcih in babah v politiki
Ifcj^^ l'ii liI In »povolilne j^.!^*^.^^!^^^^^^^^^
Prejšnji petek so v Sloven-
skem ljudskem gledališču v
režiji Francija Križaja krst-
no uprizorili Gospo poslan-
Čevo priljubljenega kome-
diografa in ponovno izvolje-
nega državnega poslanca
Toneta Partljiča. Gre za naj-
novejši oziroma tretji del
njegove poosamosvojitvene
komedijske trilogije (lani jo
je začel s Štajercem v Ljub-
ljani, v letošnji sezoni nada-
ljeval s komedijo Politika,
bolezen moja, obe sta bili
krstno uprizorjeni v režiji
Borisa Kobala v MGL), ki je
nastal na pobudo umetniš-
kega vodje celjskega SLO
Primoža Beblerja.
Dogajanje Gospe poslanče-
ve je prostorsko postavljeno v
Celje (čeprav se avtor podrob-
neje ne ukvarja s prepoznav-
nejšimi mestnimi značilnost-
mi), časovno pa neposredno
v povolilni sedanjik, ko naj bi
se konstituirala novoizvoljeni
državni zbor in vlada ter tako
za naslednja štiri leta utelesi-
la voljo volivcev. Kot je videti,
je komediografu mnogo laže
oblikovati organe oblasti kot
pa strankarsko ozkosrčnim
političnim prvakom in ob tem
s pogledom seči celo v priča-
kovano prihodnost. Namreč v
leto po ustanovitvi vlade, ko
naj bi iz nje prav ob božiču
odletel eden od protagonistov
komedije (minister Slivar) in
s tem ponovno povzročil za-
plet v družini poslanca Piš-
kurja ter zasadil končno
spoznanje v zavest protago-
nistke, da so namreč »sloven-
ski dedci v politiki večje ba-
be, kot babe same...«
Najnovejša komedija Tone-
ta Partljiča izvira iz aktualne
množične nekritične očarano-
sti nad politiko (kot veščino
razpolaganja s tujimi denarji
in usodami), ki se je na prav-
kar minulih volitvah manife-
stirala z več kot 1300 kandida-
ti (v obdobju večinoma trpkih
povolilnih streznitev in razo-
čaranj pa v vulgarni puhhci,
da je politika kurba), ter iz
splošne domneve, naj bi za
slehernim moškim (še pose-
bej uspešnim) stala ženska.
Partljičeve komedijske osebe
privlači politika le še kot
sredstvo pridobivanja in kopi-
čenja oblasti ter družbene mo-
či. Ne zanima jih ne ideologija
in ne zgodovina, za ideale in
za politične programe nimajo
ne interesa in ne daru. Ob
vsesplošni nekritični obsede-
nosti s politiko, ki jo najradi-
kalneje pooseblja naravnost
demonično vitalistična Živa
Breskvar Piškur, se avtor mi-
mogrede, a dovolj opazno do-
takne tudi generacijskih raz-
lik, krize v družini, brezposel-
nosti, novokomponiranega
podjetništva in vse opaznejše
kriminalizacije v sodobni slo-
venski družbi.
Krstna uprizoritev režiserja
Francija Križaja (ob sodelo-
vanji dramaturga Janeza
Venclja) je spoštljivo sledila
literarni predlogi, kot se od
prve odrske preizkušnje be-
sedila tudi pričakuje in, v rah-
lo ironično stilizirani reali-
stični podobi, zaokrožila
vseh deset slik v enovito, du-
hovito, aktualno in odmevno
komedijo. Za odshkavo malo-
meščansko površnega in ne-
kritično posnemovalskega
okusa ter za dovolj razgibano
dogajanje je poskrbela sceno-
grafka Janja Korun, ki je iz-
brala in zasnovala tudi po-
menljive kostume. Manj po-
srečena je bila glasbena opre-
ma Iva Meše, ki je ilustrirala
predvsem okus in uporništvo
hčerke Irence oziroma mlade
generacije. Lektorja Marija-
na Pušavca, kot že nekajkrat
v zadnjih uprizoritvah, ni bilo
čutiti. Posledice popolne od-
sotnosti govornega koncepta
uprizoritve so očitne v nedo-
pustni poljubnosti in šlampa-
riji pri izbiri in dejanski odr-
ski uresničitvi govornih ravni
oziroma jezikovnih zvrsti.
Med igralci je svojo prilož-
nost nedvomno najbolj žlaht-
no izkoristila Anica Kumer v
naslovni vlogi Žive Breskvar
Piškur, saj je bila nenehna
spodbujevalka in pospeševal-
ka vsega komedijskega doga-
janja (pravi motor komedije).
Če je Živi ob brezmejni obse-
denosti in zaslepljenosti z ob-
lastjo le po naključju uspelo
ohraniti »čiste roke in dušo«,
je izkušeni umetnici z zgled-
no igralsko samokontrolo us-
pelo izoblikovati komično
odrsko podobo, ki je združe-
vala v sebi do absurdnosti
stopnjevano radoživost (vita-
hzem) in potrebno človeško
verjetnost in prepričljivost.
Spravljivega in neambicioz-
nega zakonskega partnerja
Andreja je dobrodušno caga-
vo odigral Miro Podjed, nje-
govega z udbovsko preganja-
vico obsedenega očeta pa Sta-
ne Potisk. Drugačnost (nepo-
litičnost in zdravo preračun-
ljivost) najmlajše generacije
sta predstavila luna Ornik
kot Irenca in Igor Korošec kot
Slivarjev Rok. Bežni karikatu-
ri konkurenčne Slivarjeve
družine sta očrtala Drago Ka-
stelic in Jana Šmidova, zani-
mivo »maskiranega« pred-
stavnika »etnično čistega« do-
mačega kriminalnega pod-
zemlja pa Bojan Umek. Kori-
stoljubno ustrežljiv in cinično
jasnovidcu psihiater Janko je
bil Zvone Agrež, povsem
zmeden bolničar Igor San-
cin, nemi poštar pa Drago
Radakovič.
^■■■■■ičLAVKO PEZDIR
ZAPISOVANJA
Ex Ponto
Piše: TADEJ ČATER
Pod zgornjim naslovom se je
prejšnji teden na različnih pri-
zoriščih sirom Ljubljane končal
festival, ki si je za »rdečo nit«,
kot osrednjo programsko točko,
na katero se je navezoval ves
ostali program (z redkimi izje-
mami), izbral fenomen multi-
kulturalnosti Istre, njene »brez-
mejnosti« in, enkratne naveza-
nosti oziroma neodvisnosti od
meje ter tradicije, običajev itd.
Istra, torej, katero menda perso-
nificira zloglasni Boškarin. istr-
ski vol, dolgorogo govedo, kate-
rega osnovne karakterne značil-
nosti so trmoglavost, vztraj-
nost, preračunljivost, fleksibil-
nost... In takšen bi menda naj
bil tudi Istran. Kakor koli. pod
naslovom Raba in zloraba Boš-
karina je tekla ena izmed de-
bat, okroglih miz. javnih tri-
bun, kakor koli to že imenuje-
mo, ki sem jih vodil sam. Noja.
da ne bo pomote, to ni bil kurz
iz veterinarstva, iz pospeševa-
nja kmetijstva, osemenjevanja
goveda, kar bi kdo iz samega
naslova in aktualnega politič-
nega trenutka utegnil sklepati,
pač pa tribuna, ki je skušala
predvsem ugotoviti, ali še bolj-
še, odpreti čim več vprašanj,
skozi katera bi bilo moč ugotovi-
ti, odgovoriti, kje se skriva. In
kaj je tisto oziroma zaradi česa
je Istra multikulturalna. In v
vsej naivnosti sem temu veselo
nasedel. Z naslovno temo. rabo
in zlorabo Boškarina. smo kaj
hitro obračunali in uvideli, kje
se pravzaprav skriva srž rabe in
hkratne zlorabe Boškarina: sre-
di odra je namreč stala Boškari-
nova lobanja z veličastnimi in
prav božanskimi rogovi. Toliko
o tem. O zlorabi. In hkratni
rabi. Oziroma drugače: kadar
koli in za kar koli se danes
Boškarina rabi. uporabi, pora-
bi, se ga obenem tudi zlorabi.
Prav tako kot se rado zlorabi
istrsko multikulturalnost. In na
tem mestu sem sam veselo in
naivno padel. Pof. Kot tisti ne-
srečni skakalec na glavo tam pri
Zlatnih stijenah, ki se je z vrha
skal smejal svojemu predhodni-
ku, ker je »drezal« v takega
šolskega »mauherja«, njega so
pa nekaj minut kasneje z zlom-
ljenim vraiom m poKmega z
belo rjuho odpeljali naravnost
na pokopališče, ker je. nasprot-
no, skočil brezhibno na glavo.
Kakor koli, vselej ko se govori o
Istri, se.omenja njeno multikul-
turalnost, njeno sožitje različ-
nih narodnosti, etničnih sku-
pin, vselej »nastopijo« šavrin-
ke. pa nekaj malega »pade«
tudi o štrigariji. nihče pa o Istri,
katere večji del je na ozemlju
Hrvaške, manjši pa sega tudi v
Slovenijo, ne govori kot o po-
dročju, ki je že davnaj obraču-
nalo s svojo zgodovino. O istr-
skem človeku, ki ga bo njegova
lastna zgodovina pričela zani-
mati šele tedaj, ko bo obračunal
s sedanjostjo. Ker Istra je bolj
kot od Boškarina. tartufov. ša-
vrink in vseh tistih slikarjev
tam v Grožnjanu in glasbenikov
v Motovunu, odvisna od morja.
In resnici na ljubo, je tudi vedno
bila. In fenomen njene multi-
kulturalnosti se na tem mestu
lepo sesuje vase. Ker turizem in
vse tistOi- kar s sabo turizem
nosi, pa ni več multikultural-
nost. Pač pa le želja po zasluž-
ku. Po dobičku. Čeprav na ra-
čun lastne identitete. Pa ven-
dar, kakor mi je po javni debati
na samem povedal eden izmed
udeležencev javne tribune ak-
tivno sodelujočih (parafrizi-
ram) v tistem trenutku, ko bo
turizem zares »zaštartal«. se Is-
tra ne bo več sklicevala na svojo
prislovično in izmišljeno multi-
kulturanost. ker multikultural-
nost ni nič drugega kot označe-
valec svoje kulturalne nemoči.
Noja. nisem Istran. da bi o tem
sodil, toda... hmm. tudi Saraje-
vo seje nekoč rado sklicevalo na
svojo multikulturalnost. Danes
pa o tem žal nihče več ne govori.
Veličina dveh
obrazov
v ponedeljek, 23. decem-
bra ob 18. uri bodo v Galeriji
sodobne umetnosti Celje od-
prli razstavo slik, risb in gra-
fik Vena Pilona.
Pričujoča razstava nosi sicer
pregledni, ne pa študijski zna-
čaj. Zanjo so se odločili iz
dveh razlogov: dela Vena Pilo-
na niso bila še nikoli predstav-
ljena v Celju, predvsem pa iz
pozornosti do tega velikega
ustvarjalca ob 100-letnici nje-
govega rojstva.
Veno Pilon je zapustil slo-
venskemu narodu neprecen-
ljivo kuhurno dediščino. Nje-
gova umetniška vehčina z
enim obrazom zre v Evropo,
z drugim k Slovencem, oba
pa pripadata eni osebnosti, v
kateri se prežemata tako slo-
venska forma mentis kot
evropska kultura. Z eksisten-
cialno navezanostjo na tujino
in globoko osebnostno opre-
deljenostjo do slovenstva, je
Pilon ustvaril neizbrisen
umetniški opus, položen v te-
melj sodobne slovenske li-
kovne umetnosti.
Razstava Erne Ferjaitic-Fric v Milanu
Včeraj so v milanski galeriji Studio Pani-
gati zaprli razstavo slikarke Erne Ferjanič-
Fric iz Rogaške Slatine.
Razstava je bila od 9. decembra v galeriji, ki
stoji v samem središču mesta, poleg nje sta
razstavljala še finski ter italijanski umetnik,
vsak pa je dobil eno od treh nadstropij galeri-
je. To je že letošnja tretja razstava naše slikar-
ke v Italiji, pred tem so si njena dela ogledali
še v Veroni in Trbižu.
Slikarstvo Erne Ferjanič-Fric je v zadnjem
obdobju usmerjeno k ustvarjanju obsežnega
cikla, ki ga je naslovila Trave. Slog, ki ga je pri
tem razvila, vsebuje preplet realističnih ele-;^
mentov, kot tudi abstraktno formuliranih po-
tez. Kompozicije so polne, predvsem vertikal-
nih potez, ki ponazarjajo strukturo rasthn.
Pri govorici barv se praviloma omejuje na
določen spekter, za katerega je značilna med-
sebojna harmoničnost, nevpadljivost posa-
meznega barvnega tona, ob siceršnjem pou-
darku zelene, kot primarne v naravi in tudi
pri izbiri njenega motiva. V mnogih pogledih^
nadaljuje tradicijo ekspresionizma, ki se pre-j
pleta z elementi sodobnejših slogov modernel
umetnosti in ob tem v slike vnaša pristen'
oseben pristop, ki njenim delom daje značil-
no podobo. BORIS GORUPIČ
Bori Zupančič v hodniku
Borija Zupančiča poznamo kot slikarja,
ilustratorja, karikaturista in risarja stripov.
Jutri, 20. decembra ob 19. uri, se nam bo v
Hodniku Galerije sodobne umetnosti pred-
stavil z risbami, katerih rdeča nit je vzdušje
temnega in mučnega: paranoje, odvisnosti,
duševne bolezni, psihoze.
In če je risba vedno odziv na konkreten
dražljaj, je to v tem primeru okolje psihiatrične
bolnišnice, s katerim je Bori kot likovni tera-
pevt v dnevnem stiku. Opravka ima torej z
ljudmi in z njihovimi duševnimi stanji. Tako je
glavna tema njegovih risb človeška figura, nje-
no psihično telo. Risbe nam sporočajo, so
komunikativne. So daleč od tavtološkosti ali
dekorativnosti. In da ne bi bilo sporočilo
dvoumno, da ne bi prišlo do nesporazumov, jih
opremi še s tekstom. Poleg likovnega imamo
torej še verbalni diskurz. Čeprav je le-ta bolj v
funkciji naslovov, komentarjev, pa sporočilo
tako močno usmeri in utrdi, da prizor na risbi
dobesedno zamrzne. Likovno polje od verbal-
nega ni ločeno. Grafizem verbalnega zapisa se
sklada z ekspresivnostjo in dinamiko, oziroma
estetiko risbe. Tako postaja integralen del li-
kovnega gradiva in prispeva k vizualnemu
učinku.
V zadnjem času se je Borijev likovni izraz
spremenil. Linija je postala umirjena, sklenje-
na. In pojavljajo se spomini iz otroštva: med-
vedki, otroške sobe. Risba je pravzaprav zares
pravi psihogram.
Tokrat imamo v mislih avtorja.
IRENA ČERČNIK
KULTURA
NOVI TEDNIK
Ikone v Riemerjevi galeriji
Goce Kalajdžiski razstavil najnovejše ikone iz letošnjega leta
Goce Kalajdžiski se že več
kot tri desetletja ukvarja s
slikanjem ikon. Že med štu-
dijem na skopski likovni
akademiji se je ukvarjal tudi
z restavratorstvom in teme-
ljito spoznal specifiko ikon,
ki so močno zaznamovale li-
kovno umetnost v zgodnjem
srednjem veku. Njegove iko-
ne niso formalno prenašanje
tiste ikonografije, ki velja za
klasične vzhodne šole, tem-
več so rezultat iskanja nove-
ga izraza človeka, ki živi ob
koncu 20. stoletja.
Ikone so pravzaprav ozko
determinirano likovno polje, v
katerem prevladujejo liki Kri-
stusa, Matere Božje, svetni-
kov, apostolov, mučenikov in
cerkvenih očetov. Goce Kalaj-
džiski je tradicionalno zlato
ozadje zamenjal za mehke te-
mine črne in temnorjave bar-
ve z mnogoterimi odtenki, ki
jih odkrije šele pogled od bli-
zu. Zlato barvo uporablja zelo
previdno in strogo odmerjeno,
enako velja tudi za druge.
Liki, ki zro z lesenih tabel, so
umirjeni in izražajo modrost in
duhovno globino vzhodne
cerkve, po drugi strani pa so
nekako povsakdanjeni do te
mere, da ne delujejo preveč
svetniško odmaknjeno. Lahko
bi celo rekli, da so nam blizu
po človeški plati. S tem je avtor
presegel časovni most, ki loči
klasične ikone od njegovih.
Goce Kalajdžiski slika ikone
na lesene table, našel pa je tudi
odlične podlage na posteljnih
stranicah, vratih starih omar,
celo na loparju za dajanje kruha
v peč. Te podlage ne uporablja
za vsako ceno, temveč jih skrb-
no izbira in namenja le poseb-
nim likom, kot je na primer
Mati Božja. S to izbiro materiala
se je približal prej omenjeni
stični točki z neposrednim oko-
ljem, v katerem živi danes in
njegovo kulturno dediščino.
Umetnik že dolgo ni razstavljal
ikon, čeprav so bile v začetku
njegovega bivanja v Sloveniji
njegov razpoznavni znak. Če-
prav ga poznamo tudi kot od-
ličnega akvarelista, se zadnje
čase ukvarja z oljnim slikars-
tvom, ki ga ploskovno kombi-
nira z več vrstami zemlje iz
različnih krajev Slovenije. To
tehniko je uporabil tudi na le-
tošnjem slikarskem simpoziju
na Madžarskem. Na otvoritvi
razstave v Mestni galeriji Rie-
mer v Slovenskih Konjicah in v
organizaciji občinske Zveze
kulturnih organizacij minuli
petek je nastopila tudi glasbena
skupina Struna iz Ljubljane pod
vodstvom Ljubena Dimkarov-
skega in pričarala v prostor
očarljivost makedonske glasbe-
ne kulture, prijetno pa je prese-
netila s poznavanjem tudi slo-
venske. Vse skupaj je bilo lepo
makedonsko božično in novo-
letno darilo Konjičanom.
DRAGO MEDVED
Igralci z režiserjem Jožetom Kranjcem po uspešni premieri.
Figole f agole v Vrbju
Mlajša skupina Amater-
skega gledališča Vrba iz Vrb-
ja pri Žalcu, je v soboto, v
dvorani Doma krajanov v
Vrbju, prvič nastopila z igro
Leopolda Suhadolčana, Figo-
le fagole.
Delo je režiral Jože Kranjc,
ki nam je ob tem povedal:
»Skupina mladih amaterskih
gledaliških igralcev v Vrbju si
je želela po vzoru starejših, ki
uspešno delujejo že vrsto let,
drugo leto bodo praznovali
20-letnico delovanja, pripravi-
ti predstavo, ki bi bila njim po
duši, všeč pa tako starejšim
kot mlajšim gledalcem. Odlo-
čili smo se torej za tekst Leo-
polda Suhadolčana Figole fa-
gole, igro, ki je bila že marsik-
je uprizorjena, ki pa je samo
po naslovu, ali na prvi pogled
mladinsko ali celo otroško de-
lo, v resnici pa je sporočilo
tega teksta zelo univerzalno in
zelo primerno za vse generaci-
je in vse čase. Na kratko, govo-
ri o tem, kako nesmiselne in
nepotrebne so meje med ljud-
mi. Pri tem ne gre samo za
fizične meje, meje med drža-
vami, občinami, krajevnimi
skupnostmi ali sosedi, temveč
za meje v glavah ljudi. To spo-
ročilnost pa žeUmo z odrsko
predstavitvijo še nadgraditi in
jo tako posredovati ljudem v
dvorani.«
V igri nastopajo Dušan
Kranjc, Sabina Cokan, Uroš
Vidmajer, Karmen Pokorny,
Marjeta Miklavžin, Aleš Aram,
Katja Štravs in Joži Cokan. S
predstavo bodo tudi gostovali.
.......   .........^ .....TLJMČM,
Savinja v f otomonograf i ji
v knjigarni Antika v Celju
so pred tednom predstavili fo-
tomonografijo Savinja, ki je
izšla pri založbi EPSI. Foto-
grafije za knjigo, ki predstav-
lja lepoto Savinje od njenega
izvira do izliva, je prispeval
Matevž Lenarčič, besedilo pa
sta napisala Branko Goropev-
šek in dr. Janez Cvirn.
112 strani knjige je prava
paša za oči, saj te vsaka od
okrog sto fotografij rečnih pri-
zorov in motivov iz krajev ob
Savinji prepriča o njihovi lepo-
ti. Matevž Lenarčič, ki je sicer
doma iz Trbovelj in je menda
zanj tamkajšnja Sava najlepša
reka, je znal pokazati podobo
Savinje, ki je ponavadi ne vidi-
mo in ki je na žalost že skoraj
ni več. Pp njegovem si reka to
zasluži, čeprav bi kdo založni-
ku lahko očital, da si je privoš^
čil prerazkošno knjigo za tako
majhen del tudi sicer majhne
Slovenije. Morda pa bo knjiga
prispevala k našemu drugač-
nemu odnosu do voda in reke,
meni avtor. Fotografije dopol-
njuje lahkotno besedilo Bran-
ka Goropevška in dr. Janeza
Cvirna o življenju ob reki in z
reko, obogateno z legendami
in zgodbami, ki so jih ljudje
prenašali iz roda v rod in si
tako razlagali nerazumljive na-
ravne pojave ali pa so z njimi
želeli samo pričarati veličino
reke in sveta ob njej. Knjigi
dopolnjujeta še nemški in an-
gleški prevod besedila.
Fotomonografijo je oblikoval
Rafko Počivašek, natisnili so jo
v Hren grafiki v 3 tisoč izvodih,
nekoliko pa se je zataknilo pri
vezavi v Mladinski knjigi, kjer
so z njo vsaj v času predstavi-
tve zamujali. Knjiga naj bi bila
te dni že v knjigarnah na pro-
daj za 6.900 tolarjev.
TC, Foto: GREGOR KATIC
Avtorji fotomonografije o Savinji (z leve): Matevž Lenarčič, Branko Goropevšek in dr. Janez Cvim.
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju bodo danes ob
19.30 za Abonma četrtek in iz-
ven, uprizorili Gospo poslanče-
vo. v soboto ob 19.30 bo za izven
predstava Gorgonin dar. V okvi-
ru Tedna otroškega programa
bo danes, v četrtek ob 10. in 12.
uri, s predstavo Razbojnik rogo-
vilež gostovalo Moje gledališče
iz Ljubljane. Jutri, v petek ob 10.
in 12. uri ter v nedeljo ob 16. uri,
si lahko ogledate predstavo Tr-
nuljčica, v soboto ob 10. in 11.
uri gostuje Loški oder iz Škofje
Loke s predstavo Krtačka zobač-
ka in v ponedeljek ob 10. in 12.
uri. Primorsko dramsko gledališ-
če iz Nove Gorice, s predstavo
Mali princ.
V Domu svobode na Polzeli
bo v soboto ob 19. uri premierna
uprizoritev gledališke igre zdru-
žene s koncertom, ki ga priprav-
lja Duo Primavera s Polzele, z
naslovom Večer v kavarni.
V Kulturnem domu v Mozirju
bo v soboto ob 19. uri uprizorjena
komedija z naslovom V Ljubljano
jo dajmo, v izvedbi domačega
Prosvetnega društva iz Mozirja.
V Kulturnem domu v Ločah
pri Poljčanah bo jutri, v petek
ob 17. uri, gledališka igra Hiša
čarovnic. V ponedeljek ob 10. uri
bodo za učence OŠ iz Loč, pri-
pravili gledališko predstavo Prav-
ljica o kapljici vode, v izvedbi
skupine DPD Svoboda iz Konjic.
V Kulturnem domu Ponikva
pri Grobelnem bo danes ob 11.
uri na ogled Medena pravljica, v
izvedbi gledališča Uš iz Ljublja-
ne.
V Domu n. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo v ponedeljek
ob 19.30 abonmajska gledališka
predstava z naslovom Denar z
neba, v izvedbi ansambla Kul-
turnega doma Španski borci iz
Ljubljane.
KONCERTI
V Glasbeni šoli v Velenju bo
nocoj ob 19.30 koncert ob začet-
ku 1. seminarja mednarodne
harmonikarske šole, ki ga bodo
izvajali harmonikar Franci Ži-
bert, kitarist Istvan Komer in
klarinetist Slavko Goričar.
V osnovni šoli na Prevorju
pri Šentjurju bo jutri, v petek
ob IS. uri, večer recitalov in
pesmi z likovno razstavo, ki ga
pripravljajo učenci tamkajšnje
OŠ in KD Prevorje.
V avli OŠ Dramlje bo v nede-
ljo ob 15. uri skupni koncert
Ženskega in Moškega pevskega
zbora iz Dramelj.
V avli Kulturnega doma v
Šmarju pri Jelšah bo v soboto
ob 19. uri koncert Mešanega
pevskega zbora Preja, pod vods-
tvom Mihaele Pihler.
V Kristalni dvorani v Rogaš-
ki Slatini bo nocoj ob 20. uri
koncert učencev Glasbene šole
iz Rogaške Slatine.
V Kulturnem domu v Mozirju
bo v nedeljo ob 15. uri koncert
pevskih zborov Prosvetnega
društva Mozirje. Na njem bodo
sodelovali Moški in Upokojenski
pevski zbor, pod vodstvom Anto-
na Acmana ter Mešani zbor, ki ga
vodi Toni Acman.
V Kulturnem domu v Šent-
jurju bo jutri, v petek ob 19. uri,
koncert slovenskih ljudskih pe-
smi Moškega pevskega zbora
Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja.
RAZSTAVE
V Občinski matični knjižni-
ci v Žalcu bodo jutri, v petek ob
18. uri, odprli razstavo ilustracij
akademske slikarke Mojce Cer
jak.
V Muzeju novejše zgodovin«
v Celju je odprta razstava c
razvoju in življenju Glavnegc
trga v Celju.
V knjižnici v Šentjurju raz
stavlja športne fotografije Rade
Klincov.
V Likovnem salonu je razsta
va Vlada Martka Preglavice j
umetnostjo.
V galeriji Hest v Celju je nči
ogled razstava del Božidarja
Jakca.
V galeriji Keleia je odprta raz
stava iz zbirke Kovinotehne.
V razstavišču Premogovni!
v Velenju do 10. januarja raz
stavlja Stane Žerko.
V avli hotela Dobrna razstavlja
slike dr. Stanislav Stojanovič, \
organizaciji Lim.ita Štore.
V Lapidariju Pokrajinske
ga muzeja Celje sta Pokrajinsk;
muzej Celje in Musei Civici Udi-
ne, pripravila razstavo Rene-
sančna keramika Vidma.
V razstavišču Firšt v Logar-
ski dolini sta Pokrajinski muzej
Celje in Osrednja knjižnica po-
stavila razstavo Božič na starih
razglednicah.
V recepciji Pivovarne Laške
razstavlja Draga Soklič.
V Pokrajinskem muzeju v
Celju je odprta razstava Rifnik
in njegovi zakladi ter delovni
zvezki za mladino.
V prostorih Glin gostinstva v
Nazarjah razstavlja akvarele in
pastele Jure Repenšek iz Mozirja.
V Hermanovem brlogu v Ce-
lju je na ogled razstava Hi, ko-
njiček.
Na Celjski koči do konca me-
seca razstavlja Štefan Vrbanič, v
Zdravstvenem domu Štore
Amina Kolarič, v Etolu Celje
Hranislav Kosič in v butiku Ste-
klar Toni Mohar.
OSTALO
V knjižnici v Velenju bo no-
coj ob 19. uri srečanje z Leonom
Štukljem, ki ga bo vodila Nataša
Gerkeš. V programu bo sodelo-
val tudi Celjski oktet, pod vods-
tvom Alenke Firšt.
V knjižnici v Šentjurju bo
nocoj ob 18. uri predstavitev
druge pesniške zbirke z naslo-
vom Pesmi, igrarije misU '-
Frankolova, avtorja Jerneja Bo-
rovnika.
V Kulturnem domu v Mo-
zirju bo danes ob 17. prireditev
učencev OŠ Mozirje, z naslo-
vom Le predi, dekle, predi. Ju-
tri, v petek ob 18. uri, pa literar-
ni večer s predstavitvijo pesnika
in publicista Žige Laykaufa.
V hotelu Atomske Toplice v
Podčetrtku bo jutri, v petek ob
20. uri, folklorni večer.
KINO
Union od 19. do 22.12. ob
16.30 in 18.30 risani film Notre-
damski zvonar, ob 20.30 ameriš-
ki film Na vse ali nič, 23.12. ob
16.30 in 18.30 ameriški Pobeg iz
Los Angelesa in ob 20.30 ameriš-
ki Na vse ali nič; Mali Union od
19. do 22.12. ob 17. in 19. uri
ameriški film Pobeg iz Los Ange-
lesa in ob 21. uri jugoslovanski
film Lepe vasi lepo gorijo, 23.12.
ob 20. uri jugoslovanski film Le-
pe vasi lepo gorijo.
Kino Žalec 20. in 22.12. ob
20. uri ameriški film Ko si spal,
21. ob 18. in 20. ter 22.12. ob 18.
uri ameriški film Zmajevo srce.
Kino Dobrna 21. ob 19. in
22.12. ob 17. uri ameriški film
Božiček.
Kino Vojnik 22.12. ob 16. in
18. uri ameriški film Štirje mož-
je in ena žena.
NOVI TEDNIK
KULTURA - FEUTON
19
Slovensko Mozirje
Janez Lipold, dr. Štefan Ko-
evar, dr. Josip Vošnjak in
noski pevski zbor so bili gost-
e sobotne Velike besede v Mo-
irju, s katero so Mozirjani
budili dogajanja izpred 120
eti, ko se je v kraju začelo
lohotiti kulturno dogajanje.
Pred davnimi leti je bilo Mo-
irje izjemno zavedno, saj so v
raju ustanovili prvo sokolsko
'ruštvo na Štajerskem, med
irvimi pa so ustanovili tudi
eč drugih društev. Vsa ta do-
ajanja so obudih s predstavo
'elika beseda, za katero je vsa
esedila pripravil publicist
Jeksander Videčnik.
S predstavo se je začel niz
prireditev, s katerimi Mozirjani
obeležujejo visok jubilej kultur-
lega delovanja. V nedeljo se je
v tem sklopu predstavil mešani
pevski zbor Prosvetnega druš-
tva Mozirje, v ponedeljek so
predstavih Videčnikovo knjigo
Velika beseda in odprii razsta-
vo, na kateri so prikazani posa-
mezni pomembni trenutki v
120 letih mozirske kulture.V to-
rek so se v znanju o pomem-
bnih mejnikih kukurnega delo-
vanja v Mozirju pomerih zgor-
njesavinjski osnovnošolci.
Sklop prireditev bodo danes,
v četrtek 19. decembra, nadalje-
vali mozirski učenci s priredi-
tvijo Le predi, dekle, predi.
Jutri, v petek 20. decembra,
bodo ob 18. uri na literarnem
večeru s pomočjo družin Bri-
novšek in Oblak obudili delo
pesnika in publicista Žige Lay-
kaufa. Osrednjo kulturno prire-
ditev napovedujejo za soboto,
21. decembra, ko bodo člani
Prosvetnega društva Mozirje po
skoraj 90 letih obnovili gledališ-
ko predstavo V Ljubljano jo
dajmo. Prireditve bodo zaklju-
čili v nedeljo, 21. decembra, ob
15. uri, s koncertom pevskih
zborov Prosvetnega društva
Mozirje.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: JOŽE MIKLAVC
Junaki iz slovenske zgodovine so med sobotno predstavo navdušili veliko število gledalcev v
obnovljenem kulturnem domu v Mozirju.
' Popravek
Otroškega srečanja plesnih
skupin Slovenije Migam '96 se
je med drugimi udeležila tudi
Gea Erjavec in ne Goga, kot je
bilo pomotoma zapisano v
prejšnji številki našega časopi-
sa. Predstavila se je z avtor-
skim plesom Tik-tak, s kate-
rim je na Opus 1 osvojila 3.
mesto. Uredništvo
Zakulisje na koledarju
v Turistični informacijski
pisarni v pritličju Muzeja
novejše zgodovine Celje je te
dni naprodaj koledar Raz-
glednice iz zakulisja, umet-
niško delo fotografa Vinka
Skaleta.
Koledar je bil nagrajen na
nedavnem festivalu tržnih ko-
munikacij Zlati boben v Porto-
rožu, prav tako pa je bilo na
mednarodnih razstavah v tuji-
ni v zadnjih letih nagrajenih
tudi vseh 12 fotografij, ki so
vključene v koledar. Čeprav
Razglednice iz zakulisja nosi-
jo močno sporočilno noto, se
avtorja, fotograf Vinko Skale
in oblikovalka Nina Ružič, za-
vedata, da ga bo težko proda-
jati. Fotografije posameznih
mesecev namreč odshkujejo
temnejšo plat življenja, bedo
in socialno stisko ljudi, ki živi-
jo med nami, danes in v tem
trenutku, na obrobju Celja in
ne v kakšni zakotni, od življe-
nja odmaknjeni vasici.
Koledar so v Grafičnem stu-
diu Zlatečan izdelali na odlič-
nem papirju, njegova naklada
pa bo odvisna od prednaročil,
saj bi bilo škoda, da bi že
stiskana naklada ostala v skla-
dišču. Ves dohodek od proda-
je - koledar je naprodaj po
1.500 tolarjev - je namenjen
ljudem, ki jih je Skale ujel v
svoj fotografski objektiv v tre-
nutkih oziroma obdobju mor-
da največje stiske njihovega
življenja.
In prav zaradi tega, ker kole-
dar ni bil izdelan v komercial-
ne namene, ampak nosi v sebi
močno humanitarno sporoči-
lo, avtorja še tohko bolj pozi-
vata podjetja in tudi politične
stranke, naj z nakupom kole-
darja pomagata konkretnim
ljudem v stiski. »Zavedava se,
da si ljudje od izdelka kot je
koledar, želijo blišča, lepote in
prijaznosti. Prav tako pa sva
tudi prepričana, da bi lahko
pogled na človeka v stiski, ka-
kršni so upodobljeni na Raz-
glednicah iz zakulisja, marsi-
koga pren;aknil od besed k
dejanjem,« je med drugim de-
jala Nina Ružič, saj konec kon-
cev živimo v državi, ki se ima
za socialno usmerjeno in v
kateri ne manjka ljudi, ki se za
socialno pravično življenje dr-
žavljanov glasno zavzemajo.
IS, Foto: VINKO SKALE
Migam ^96 v Velenju
Praznični december so otrokom iz Šoštanja in Velenja v
torek popestrili tudi mladi plesalci in plesalke, udeleženci 2.
srečanja otroških plesnih skupin Slovenije Migam '96.
V treh različno sestavljenih programih, ki jih je izbrala in
uredila selektorica, plesalka in koreografinja Sinja Ožbolt, se je
predstavilo 160 mladih plesalk in plesalcev iz Srednje glasbene
in baletne šole Ljubljana, Centra kuUurnih dejavnosti ZKO
Kranj ter plesnih šol in društev Štajerske, Dolenjske, Primorske,
Celja in Velenja. Dopoldanski matineji sta bili sočasno v
Kuhurnem domu v Šoštanju in Kukurnem domu v Velenju,
mlade plesalke in plesalci pa so se predstavili še popoldne v
Velenju. Migam '96 so v sodelovanju pripravih Zveza kulturnih
organizacij Slovenije, ZKO občine Velenje ter medobčinska
organizacija Zveze prijateljev mladine Velenje. IS
To sem napisal moje življe-
ije po ta večem. Za vse po-
Irobnosti bi bilo preveliko pi-
save. Zato da boste, ko že
nene ne bo več med živimi.
Tali in se malo spomnili na-
ne. Mogoče s kakšnim očena-
lem, ker vem da bom potre-
ben vaše pomoči, ker le malo
materi gre topel v nebesa.
Sedaj sem sam od
moje ilahte
To je bilo napisano leta
953, sedaj pa je že 1959. Zdaj
)i rad opisal moj vdovski stan
'li težko pišem. Oči so me
'spustile, ne vidim več brati,
^^ala mi nič ne pomagajo,
^išem na povečevalno steklo,
'apustile so me oči, delat ne
^orem več težkiga. Dolgčas
je ker ne morem delati
^akor nekdaj. Bernarda je pri
^eni in prav lepo skrbi za
^rano in vse opere kakor raj-
žena. Brat Drago je umrl 1.
^aja nagle smrti, sestra Pep-
;S je umerla lani 1958 v jeseni,
^^daj sem sam od moje žlah-
^- Kako dolgo bom živel sam
hg ve.
Včasih je bilo hudo za de-
^3r. Sedaj je boljše. Dobim na
^esec 11.700 (dinarjev). Ali
boljše je bilo prej ko sem do-^
bih 30 goldinarjev pa je bilo
vse poceni.
Rad bi še omenil letošno
leto, žalostno za našo hišo.
Perviga maja je umeri brat
Drago. 20. septembra so smo
dobili žalostno vest, da je naš
Martin (sin) padel iz zrakoplo-
vom in se ubil in zgorel v aero-
planu. V enem letu smo zgubi-
li dva naša velika prijatela.
Napisal sem malo moje ži-
vlenje. Kdor bo to bral, bo saj
malo vedel kako smo včasih
živeli. V naši mladosti ni bilo
kruha, še črnega ne. Sedaj je
kruha dovolj, belega, ali ljud-
je niso zadovoljni. Vsak bi bil
rad gospod.
Vse se je obrnilo, vse mine.
Tudi nas ne bo več. Pozabili
bodo na nas. Žehm le srečno
zadno uro. Star sem že 87 let.
Vem da ne bom več, zato sem
še zdaj opisal moje živlenje.
Pišem v temi. Oči so me zapu-
stile. Rad bi bral pa ne vidim
več. Samo to še omenim: živim
v svoji hiši, imam lepo sobo, si
kurim pozimi. Za hrano in sna-
go skrbi moja hčer Bernarda
prav lepo, da sem ji prav hvale-
žen. Zato bo pa hišo dobila po
moji smrti. Tudi drugi otroci so
pridni: Drago, Polde, Angela.
So mi velikokrat poslali Jurčka
(tisočaka) aU kako obleko. Bog
jim poverni. Mogoče je to moje
zadno pisanje ker so me oči
zapustile.
Za sklep
Tomaž Ulaga je za vedno
zatisnil oči v Rimskih Toplicah
še istega leta, ko je zapisal te
zadnje besede. Bilo je to 11.
avgusta, ko je dopolnil 87 let, 3
mesece in 9 dni. Devet let je bil
vdovec, pred ženo Marijo je
spremil k grobu dva sinova,
Jožeta in Martina.
Redkost je, da kdo njegovih
let in stanu zapusti življenje-
pis, izvirno pričevanje o živ-
ljenju in okoliščinah svojega
časa. Še enkrat hvala gospodu
profesorju Dragu Ulagi, ki je
letos učakal svojo 90-letnico,
da je dovolil objavo in malen-
kostno posodobitev očetovega
življenjepisa. Morda bo komu
ob branju teh vrstic lažje pre-
magovati težave, ko bo spoz-
nal, s kolikšnimi tegobami in
skrbmi so bili naši predniki
obloženi, s kako malo dobrin
so bili zadovoljni, kako malo
je bilo treba, da so bili tudi
srečni in kako pristne so bile
družinske vezi in kako neokr-
njeno je bilo njihovo veselje.
kadar so imeli ali našli razlogi
zanj.
Ko sem tiste dni, pred 90.
rojstnim dnevom, profesorja
Draga Ulage obiskal na njego-
vem domu, pravzaprav v sta-
novanju, sem se na poti do
njega po stopnicah v tretje
nadstropje pošteno zasopihal.
Pričakal me je v stiski s ča-
som, vendar zelo vljudno, po-
trpežljivo. Izbrala sva fotogra-
fije, ki so spremljale to zgod-
bo. Potem so ga že čakale ob-
veznosti. Imel je zmenek z no-
vinarji, čakali so so ga na j
fakulteti za telesno vzgojo in
šport. To sem še izvedel, da si
vdovec sam gospodinji ob ob-
časni pomoči hčerke, ki sta-
nuje z družino nedaleč proč.
Povedal mi je mimogrede,
da hodi zvečer najpozneje ob
devetih spat, da pa vstaja zju-
traj ob šestih. Torej mu zape-
ljivost sodobnih načinov za-
pravljanja noči ni prišla do
živega. Zaradi tega zmore pri
devetdesetih obvladovati ob-
veznosti, kakršne nas, mnogo
mlajše, spravljajo v stresne
razmere.
In ko sem potem spremljal
radijski intervju z njim, je
jubilejnik navihano pove-
dal, da kadar je sam na
stopnišču svojega stanovcmj-
skega bloka, po stopnicah
poplesuje, da stori več kora-
kov in gibov.
Jabolko ne pade daleč od
drevesa. Tudi njegovega očeta,
kot smo lahko prebrali, je naj-
bolj žalostih to, da ni bil več
kos delati. Pa še potem, ko ni
več videl, je pisal s povečeval-
nim steklom, da je končal svo-
jo zgodbo.
Skupinski posnetek vseh Ulagovih. Sedijo: najstarejša Micka, oče Tomaž in mati Micka.
Stojijo od leve proti desni: Leopold, Tomaž, pred njima najmlajša Cita. Dalje v vrsti stoječih še
Jože, Drago, Angela, Bemardka in zadnji kot amaterski pilot ponesrečeni Martin. Živi so še
prof. Drago, Bemardka in Cita. Kot lahko ugotovimo, so pri Ulagovih otroci dobivali imerm
po starših, stricih in začetnikurodu v Povčenem, ljudskem godcu Martinu.
(Fotografija je last prof. Draga Ulage)
20
VROČA TEMA
NOVI TEDNI
»Na rekla-kazala ne dam nic«
Tako pravi dr. Ivan But, predstojnik zgornjesavinjskih splošnih zdravnikov-Takšni in drugačni problemi
Prometne ali kakšne druge
nesreče so boleča stvar, pred-
vsem za prizadete in svojce.
Če k temu dodamo še govori-
ce, ki jih na področju, kot je
Zgornja Savinjska dolina ni-
koli ne zmanjka, je bolečina
še globlja. Neredko se doga-
ja, da so v teh govoricah
omenjeni zdravniki, iz govo-
ric pa lahko nastanejo precej
hude obtožbe.
Vsaj tako je v Zgornji Savinj-
ski dolini, kjer je o zadnji pro-
metni nesreči s smrtnim izi-
dom na obvoznici mimo Mo-
zirja slišati veliko čvek, govo-
ric in tudi marsikaj obtožujo-
čega. Bistvo govoric je, da so
na kraj nesreče, ki se je zgodi-
la na križišču nekaj pred sed-
tjro uro zjutraj, prišli policisti
in reševalni avtomobil brez
zdravnika. V Mozirju še ni bi-
lo zdravnika, iz Nazarij pa naj
bi dobili odgovor, naj ponesre-
čenko odpeljajo kar v celjsko
bolnišnico.
Ta zgodba kroži po Zgornji
Savinjski dolini v številnih raz-
ličicah, zato smo poiskali ne-
kaj pojasnil pri dr.' Ivanu Bu-
tu, direktorju Zavoda za splo-
šno zdravstvo Zgornja Savinj-
ska dolina. »V štirih letih, od
kar sem direktor zavoda, ni-
sem dobil nobene ustne ali
pisne pritožbe niti kakšnega
telefonskega sporočila zaradi
neopravljanja delovnih nalog.
Zdi se mi, da imamo vse sku-
paj dokaj dobro urejeno, ker
se zdravniki v času dežurstva,
pa tudi drugače, zavedajo svo-
jih delovnih dolžnosti, morale
in etike,« odgovarja dr. But.
Težave splošnega
zdravstva
»Službo imamo organizira-
no tako, da imajo ljudje stalen
dostop do zdravniških stori-
tev, tako v dopoldanskem kot
popoldanskem času ter stalno
dežurstvo v delovnih dneh
med 20. in 6. uro, seveda pa
tudi čez vikend. Pripomb na
delo službe doslej ni bilo v
nobeni obliki, kljub temu da -
tudi to je treba vedeti - smo v
težkem položaju zaradi ka-
drov. Nedavno smo se ubadali
s polovičnim izpadom zdrav-
nikov, in tako se je zgodilo, da
so štirje zdravniki dežurali več
mesecev, kar je strašen psiho-
fizičen napor. To smo sedaj
uredili tako, da smo poklicali
zdravnico iz porodniškega sta-
leža in že upokojenega zdrav-
nika reaktivirali za leto dni.
Tako sedaj dežura 6 zdravni-
kov in s tem je delo olajšano,«
je povedal dr. But.
Za prihodnje slika v Zgornji
Savinjski dolini ni ravno rož-
nata, saj so na dva objavljena
razpisa za mesto zdravnika
prijeli le eno nepopolno prija-
vo. »Drugi problem, ki nas
tare, so stanovanja, saj so vsa
prodana, in jih za zdravnike
preprosto ni. Že dlje časa se
dogovarjamo z zavarovalnico
in koroškim zavodom za po-
možnega zdravnika, ki bi po-
magal v zimskem času, od 1.
novembra do 31. marca. Vede-
ti je treba, da nas iz Mozirja do
Logarske doline loči 50 kilo-
metrov, na tem področju pa je
tudi ogromno hribovskih
kmetij in lahko se zgodi, da
pozimi čakajo zdravnika po
več ur. Lahko se zgodi, pra-
vim. Večkrat se tako dogaja,
da ljudje pokličejo zdravnika,
ki ne dežura. Kar tiče pomož-
nega zdravnika, ki ga marsikje
imajo in tudi mi ga potrebuje-
mo, še nismo dobiU dokonč-
nega soglasja, je pa napol ob-
ljubljeno, da bi ga dobih v
prihodnjem letu,« razlaga dr.
But.
Verjetno je res, da zgornje-
savinjski zdravniki težko po-
krivajo ves teren, saj gre za
vehko območje, kraji so precej
oddaljeni, nočna dežurna am-
bulanta pa je v Mozirju. In
verjetno je tudi res, da ljudje,
ki potrebujejo pomoč, težko to
razumejo, sploh če morajo
dolgo čakati. »Dogaja se, da
morajo ljudje čakati, to verja-
mem. Toda še enkrat ponav-
ljam, v zavodu doslej nismo
imeli posebnih pripomb. Zato
bi se zahvalil svojim zdravni-
kom za vse opravljeno delo.
Pri zdravniški službi je po-
membno, da je urejena nor-
malna dostopnost, da je pri
zdravnikih prisotna moralno-
etična zavest ter da na danem
mestu v dani sekundi človek
dobi, kar potrebuje, da ohrani
življenje. Če to naredimo, po-
tem smo storili vse, kar je
potrebno in mogoče,« je pove-
dal dr. But in še dodal, da tudi
, zdravnik ni objekt, ki bi dneve
in noči stal pred hišo in čakal,
da ga pokličejo. »Za vse zdrav-
nike sem prepričan, da čutijo
odgovornost, da pomagajo.«
Tudi že nekaj časa stare go-
vorice, ki tičejo nesreče v go-
rah, po mnenju dr. Buta, ne
zdržijo. »Reševanje iz gora je
organizirano preko našega
zdravnika, ki je član gorske
reševalne službe. Vedeti je tre-
ba, da ne more biti zdravnik v
tistem trenutku . na mestu,
ljudje pa so dostikrat v podob-
nih primerih neučakani.«
Glede odgovornosti zdrav-
nikov pravi dr But, da mora
nekdo povedati, da je zdrav-
nik odklonil pomoč. »Na čve-
kanje rekla-kazala ne dam nit,
vsako konkretno prijavo pa bi
raziskali in ukrepali, če bi bilo
potrebno.«
Reševanje v petih
svetih
Zgornjesavinjski zdravniki,
predvsem zavod, se ubadajo
tudi z drugimi, precej hudimi
težavami. »Včasih smo vse
probleme urejali v eni občini,
danes pa je treba en problem
rešiti v petih občinskih svetih.
Trenutno povezujemo splošno
zdravstvo z zobozdravstvom.
Problem je bil, in je še, tudi z
nabavo reševalnega vozila. Tu
se še sedaj dogajajo čudne
stvari, saj imajo nekateri župa-
ni več, drugi pa manj posluha
za te težave. Mi smo za nakup
avtomobila prispevali tretjino,
občine pa naj.bi dve tretjini.
Vendar še zmeraj čakamo, ali
bo svoj delež prispevala občina
Gornji Grad, pa tudi z občino
Luče bo treba nekaj stvari še
razčistiti,« pravi dr. But.
Po neuradnih podatkih ne-
srečo, ki razburja Zgornjesa-
vinjčane, raziskujejo in pre-
verjajo tudi policisti. Ti bo-
do, če bo tpeba, tudi ustrezno
ukrepali.
Predstojnik zgornjesavinj-
skih zdravnikov je še enkrat
poudaril, da zdravniki veliko
naredijo na »moralni pogon«,
saj vsa nadomeščanja opravijo
v rednem delovnem času. Za-
radi prevelikega števila dežur-
nih ur, s katerimi presežejo
cenzus, pa praktično vse obi-
ske na domu opravijo zastonj.
Ker so nas k pogovoru z
Butom spodbudile govoric
nesreči na mozirski obvozr
je treba povedati, da je to ti
ja smrtna žrtev na tej obvo;
ci, o kupih razbite pločev
pa itak ne gre izgubljati bes
Mozirjani si že dlje časa pri
devajo, da bi na križišču, 1;
obvoznice vodi v Loke oz
ma Savinjski gaj ali pa v cen
Mozirja, postavili semafor,
ga še verjetno nekaj časa
bo, saj je po normativih
križišču premalo prometa,
vendarle, pravijo Mozirjai
bo potrebna še kakšna smrl
žrtev, da bo tu stal semali
Pa čeprav naj bi v tej te
govorili zgolj o zdravnikih.
«^»■1 URŠKA SELIŠ^.
)VI TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDJE
21
VESELI DECEMBER
Prireditve od 19. de 23.12.:
Celje: na mestnih uUcah v
centru mesta je do konca de-
cembra 15. tradicionalni bo-
žično-novoletni sejem, v or-
ganizaciji Celjskega sejma. V
cerkvi Sv. duha v Novi vasi
bo v soboto ob 19. uri božični
koncert Mešanega pevskega
zbora Cetisa Celje pod vods-
tvom Bernarde Kink, v nedeljo
ob 10. uri pa predbožični kon-
cert Mešanega komornega
zbora Emanuel iz Celja. V ki-
nu Union bo jutri, v petek, ob
10. in 12. uri novoletni koncert
orkestra Akord iz Celja. V Za-
družnem domu na Ljubečni
bo jutri, v petek ob 19. uri,
slavnostni božični koncert ob
15-letnici delovanja Moškega
pevskega zbora iz Ljubečne. V
veliki predavalnici osnovne
šole Frana Roša v Celju bo v
ponedeljek ob 11. uri predsta-
va Čarobna piščalka.
V Laškem (Kulturni cen-
ter) bo nocoj ob 19.30 božič-
no-novoletni koncert vokalne
skupine Do iz Ljubljane, s
pevko Agato Šumnik-Zgonec
ter trobentarjem Francijem
Komparetom, v okviru abon-
maja Polk in valčkov. V pone-
deljek ob 19.30 bo božično-
novoletni koncert Godbe na
pihala iz Laškega z mažoretno
skupino.
V Rogaški Slatini (knjižni-
ca) bo danes ob 17. uri prav-
ljična ura za otroke, v avli IL
Osnovne šole Rogaška Slati-
na ob 15. in 16.30 novoletno
obdarovanje predšolskih ot-
rok, ki niso vključeni v vrtec
ter v gasilski dvorani Kostriv-
nica, ob IZ uri prav tako no-
voletno obdarovanje predšol-
skih otrok.
V Ločici pri Polzeli (avto-
hiša Kos) bo jutri, v petek, ob
19. uri, božični koncert okteta
Studenec iz Maribora ter od-
prtje razstave likovnih del
učencev OŠ Vera Šlander na
Polzeli, z božičnimi motivi.
V Velenju (na Titovem tr-
gu) bo danes, v četrtek, ob
1Z30, OŠ Mihe Pintarja Tole-
da pripravila prireditev z na-
slovom »S plesom v novo le-
to«, jutri v petek ob 17.30, pa
OŠ Livada »veselo v novo le-
to«. V tamkajšnj Glasbeni
šoli pa bo jutri, v petek, ob
19.30, božično-novoletni kon-
cert Otroškega pevskega zbora
Glasbene šole Velenje, ki ga
vodi Manja Gošnik-Vovk s pia-
nistko Ines Ivanovič in Mla-
dinskega pevskega zbora, ki
ga vodi Matjaž Vehovec, ob
pomoči pianistke Helke Hro-
vat.
V Šoštanju (cerkev sv. Mi-
haela) bo v ponedeljek ob 19.
uri božični koncert Mešanega
pevskega zbora sv. Mihaela iz
Šoštanja, ki ga vodi Majda
Zvaršnik-Puc in Rudarske god-
be iz Velenja, pod vodstvom
Ivana Marina.
V Slovenskih Konjicah
(Kulturni dom) bo v ponede-
ljek ob 19. uri novoletni kon-
cert Pihalnega orkestra Slo-
venskih Konjic.
V Zrečah (večnamenska
dvorana) bo drevi ob 19. uri
koncert Glasbene šole. Jutri, v
petek, ob 18. uri, bodo v avli
Term odprli novoletno razsta-
vo Jurija Kravojna, akadem-
skega slikarja iz Rusije. V so-
boto ob 19.30 pa bo v večna-
menski dvorani božično-novo-
letni koncert celjskega godal-
nega orkestra ter plesne skupi-
ne iz Slovenj Gradca.
V Vitanju bo v soboto ce-
lodnevno božično-novoletno
praznovanje.
V Žalcu (Občinska matič-
na knjižnica) bo nocoj ob 18.
uri, božični koncert z naslo-
vom Pred nebeškimi vrati, v
izvedbi skupine Duma.
Na Dobrni (v jami Bierkel-
ler) bo v soboto ob 16. in 18.
uri adventni koncert z živimi
jaslicami, vokalne skupine Os-
novne šole Dobrna. Na ploš-
čadi pred Zdraviliškim do-
mom bo v nedeljo ob 14. uri
božični sejem s kulturnim
programom učencev osnovne
šole Dobrna in obiskom božič-
ka.
V Šentjurju (Kulturni
dom) bo v soboto ob 19. uri
božično-iiovoletni koncert Pi-
halnega orkestra Šentjur, so-
delovala pa bosta tudi mažo-
retna skupina in kvartet har-
monikarjev - profesorjev Glas-
bene šole iz Šentjurja.
V cerkvi v Kozjem pri Šent-
jurju bo v nedeljo ob 11. uri
božični koncert Vokalne sku-
pine Cvet, Društva medicin-
skih sester in zdravstvenih
tehnikov Celje.
V Šmarju pri Jelšah (Kul-
turni dom) bo v ponedeljek
ob 13.30 in 17. uri božično-
novoletna obdaritev otrok, v
izvedbi otroškega vrtca iz
Šmarja.
V Atomskih Toplicah v
Podčetrtku bo v soboto ob 20.
uri božični koncert z ansamb-
lom Pro musica tibicina iz Ma-
ribora.
Za prijeten
prvi vtis
v hotelu Toplic Dobrna so
, ponedeljek slovesno odprli
jrenovljeno in povečano ka-
/arno, recepcijo in hotelsko
ivlo, popolnoma pa so obno-
vili tudi hotelsko kuhinjo in
ehnologijo v njej.
Kljub temu, da je bila slednja
)bnove zelo potrebna, v času
obnavljanja ni prenehala obra-
ovati niti za en dan, je povedal
lirektor Toplic Dobrna, Darko
jrbancl. Tako je bilo za obro-
če 220 hotelskih gostov, koli-
kor jih v povprečju vsak dan
)beduje v hotelski restavraciji,
udi v času prenavljanja nor-
nalno poskrbljeno.
Generalni izvajalec vseh
gradbenih del, Gradfš Celje, je
^ deli končal v dobrih dveh
nesecih, z zaključkom del pa
io v Toplicah uresničili še zad-
iji načrt za leto '96. Sicer pa so,
e povedal Darko Urbancl, v
Toplicah Dobrna s poslova-
ijem v letošnjem letu zadovolj-
il, saj so ustvarili približno 60
Bilijonov tolarjev dobička. »Z
obnovitvijo in povečanjem ka-
/arne, pa tudi recepcije in ho-
elske avle, smo želeli gostu, ki
/stopi v hotel, pripraviti prije-
en prvi vtis,« je povedal direk-
or Toplic Dobrna o naložbi,
(atere vrednost je približno
[40 milijonov tolarjev.
N.-M. S.
Se ena obnovljena trgovina
.Prenovljena Potrošnikova trgovina v Novi Cerkvi pri Vojniku, ki so jo slovesno odprli v
soboto, je šesta v veji trgovin, ki jih je to trgovsko podjetje obnovilo in posodobilo v tem letu.
V obnovo trgovine je trgovsko podjetje Potrošnik vložilo okoli 4 milijone tolarjev popolnoma
pa sta obnovljeni tako notranjost kot tudi zunanji del trgovine. Sobotnega odprtja edine
živilske trgovine v kraju se je udeležilo veliko krajanov, popestrili pa so jo rogisti iz Nove
Cerkve. N.-M. S., Foto: G. KATIC
Petardna aiccija tudi v Žalcu in Šentjurju
Lansko uspešno akcijo Pe-
tarde, lepše je brez vas, ki je
v decembru potekala po vsej
Sloveniji, bodo letos samoi-
niciativno ponovili v obči-
nah Velenje, Celje, Žalec in
Šentjur.
O akcijah v Velenju in Celju
smo že poročaU, zdaj pa so
enako odločitev sprejeli še v
občinah Žalec in Šentjur, po-
kroviteljstvo pa sta prevzela
župana Milan Dobnik in Jurij
Malovrh. V vseh navedenih
občinah bo akcija potekala do
konca prazničnih dni, to je do
3. januarja 1997, petarde in
druga eksplozivna sredstva pa
bodo občani lahko prinašali
na sedeže policijskih postaj.
za vsako prineseno »pokalico«
pa bodo prejeli darilce. Šent-
jurski pohcisti te dni že vneto
obiskujejo šole, na učence in
dijake pa so naslovili tudi po-
sebno okrožnico, v kateri jih
seznanjajo z akcijo in opozar-
jajo na nevarnost petard.
M.A.
Blagoslov konj
Danes, v četrtek, 26. decembra bodo pred cerkvijo sv. Uja v
Šentilju pri Velenju blagoslovili konje. Organizatorji vabijo
vse lastnike konj, da se jim pridružijo ob pomembnem
dogodku, saj nameravajo obuditi zelo star običaj. L.O.
Krvodajalski akciji v Laškem
Danes, v četrtek 19. in jutri, v petek, 20. decembra, bodo
Območna ter Krajevni organizaciji Rdečega križa Laško in
Rečica, v zdravilišču Laško, izvedli še zadnjo letošnjo, dvod-
nevno krvodajalsko akcijo.
Akcija bo oba dneva trajala od 7. do 11. ure in je namenjena
vsem Laščanom ter krajanoin iz bližnje okolice - Marija Gradca,
Rečice, Vrha nad Laškim in Šentruperta.
Končno nova streha
Mnogo vode, tudi skozi puščajočo streho žalskih osnovnih šol, je moralo preteči, da so
končno vendarle začeli delati novo.
Objekt, v katerem sta žalska osnovna šola in šola s prilagojenim programom, je star 18 let,
streha pa ni nikoli dobro držala, že projektirana je bila ponesrečeno. Stanje so sicer že poskušali
popraviti, vendar brez pravega uspeha. Streho nad telovadnico so zamenjali že med letom, ko so
obnavljali telovadnico, sedaj pa je končno steklo tudi pri zamenjavi ostalega dela ostrešja. Ob tem
bodo dogradili še dve učilnici, s tem pa upajo, da bodo zagate s streho in prostorom vsaj za nekaj
časa rešene. Kot je povedal ravnatelj šole Adi Vidmajer, je sredstva prispevala Mestna skupnost
Žalec, dela opravlja gradbeno podjetje Pluton iz Sv. Lovrenca pri Preboldu in bodo končana v
najkrajšem možnem času.______ ____ T.TAVČAR
Delavci GP Pluton iz Sv. Lovrenca pri gradnji nove strehe na žalski osnovni šoli.
Bimex odprl vrata
Minuli četrtek, 12. decem-
bra, je ob 12. uri družinsko
podjetje Bimex odprlo vrata
novega proizvodno skladišč-
nega objekta v industrijski
coni vzhodne Trnovlje.
Podjetje uspešno vodita za-
konca Biserka in Damjan
Klajnšek. Družinsko podjetje
BIMEX, ki je bilo ustanovljeno
l«a 1990, zdaj zaposluje 8 lju-
di, ukvarjajo pa se s proizvod-
^0 in trgovino.
Podjetje BIMEX je pooblaš-
čen prodajalec Bayer Leverku-
sen za tehnične plastične ma-
se, prodaja pa tudi tehnične
izdelke za široko porabo.
Proizvajajo tudi ure, od ma-
lih budilk do velikanskih sten-
skih ur. Proizvajajo že okoli
100 tisoč maUh budilk in okoU
10 tisoč ostaUh ur. In kar je
brez dvoma tudi pomembno:
nekatere ure iz njihove proi-
zvodnje vsebujejo do 70% do-
mačega materiala.
EP
Lepo in okusno opremljeni prostori podjetja BIMEX so v
industrijski coni Vzhodne Trnovlje.
^^MEKje družinsko podjetje, ki ga vodita zakonca Klajnšek.
22
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNI
ODMEVI
Vztrajam pri
zahtevah II.
Gospod Peter Plesnik, v NT
št. 49 sem prebral vaš članek
Vztrajam pri zahtevah. Ste
domačin v Logarski dolini, da
ste aktivni, tudi vem, žal pa
občasno pristranski.
Pustiva zgodovino od leta
1890 (Piskernikovo zavetišče -
Tilerjeva koča - Aleksandrov
dom) do leta 1952, ko ga je
prevzelo PD Celje in obnovilo
ter preimenovalo v Herletov
dom 1. 5. 1953. Leta 1965 je bil
dom obnovljen in preimeno-
van v Planinski dom. Leta 1976
je bil dom prodan Izletniku
Celje, na ta račun pa se je začel
graditi Dom planincev (ne pla-
ninski dom, kot pišete vi). Dom
planincev je bil uradno odprt
29. avgusta 1981. Torej ste imeh
5 let časa za ureditev lastništva
(najmanj). Od leta 1982 do 1988
je bila oskrbnica Doma planin-
cev Dragica Plesnik, ste mogo-
če zato molčali? Mogoče zato,
ker ste bili prijatelj s takratnim
predsednikom PD Celje g. Gra-
dišnikom, načelnikom GRS g.
Veninškom, pa še kom? Morda
ste molčali zaradi zakonov v
takratni SFRJ?
Pred Domom planincev je
bil odkrit spomenik Kocbeku
in Frischaufu 11. 9. 1993. Lo-
kacije ni določil noben posa-
meznik iz PD Celje. Spome-
nik je v ponos Logarski dolini,
kot Kugijev v Trenti ah Alja-
žev v Dovju, pa še kateri v
naših gorah. Lepo bi bilo, če
bi v Logarski zgradili kapelo,
v kateri bi bila vsa imena po-
nesrečencev v Savinjskih Al-
pah. Razne spominske table
po skalovju pa odstranih, saj
zbujajo nekaterim planincem
grozljiv občutek. Verjemite,
da bi za takšno akcijo marsik-
do segel v lastni žep, jaz sem
prvi za to. Resnica je, da je
dolina lepo urejena in čista, če
jo primerjam s tistim, kakšna
je bila pred osamosvojitvijo
Slovenije. Morda se spomnite
Bodeče Neže, katero si je pri-
služila dohna. Ivo Posinek je
znal vzdrževati red pri Cin-
karniškem domu, imel je
strah vzbujajočo avtoriteto
med mladino, ki je prihajala z
avtobusi. Kaj pa Izletnikov
Planinski dom? Kolikor je bilo
raznih piknikov po strugi do
slapa Rinke, vsa nesnaga pa
je ostala ob kurišču^ Pohvale
vreden red ste domačini
uvedli, verjamem, da bo še
boljši. PD Celje in Plesniki so
vedno dobro sodelovali, naj-
bolj je znano ime Plesnikova
Jerca, mati Logarske in neu-
radno postaja GRS.
Po vašem članku sklepam,
da naj bi vse štiri planinske
postojanke, s katerimi uprav-
lja PD Celje, prevzelo PD Sol-
čava in morda katero PD Lu-
če. To bo morda nekoč v pri-
hodnosti. PD Ljubljana mati-
ca ima postojanke v Julijskih
Alpah, Poštarski dom pod
Plešivcem upravlja PD PTT
Maribdr, leta 1955 je dom
zgradil in odprl Slovenj Gra-
dec, leta 1957 pa prevzel Mari-
bor (samo za primerjavo).
Prenos premoženja na kra-
jevna PD bo nekoč verjetno
možen, pa ne tako, kot si želijo
prebivalci ali planinci s tistega
območja. V tem primeru nasta-
ne iz planinske postojanke go-
stilna, ki ne sodi v PD, še manj
pa v PZS. Verjetno veste, da
PZS članica UIAA (mednarod-
na planinska organizacija), ka-
terih pravil se mora držati kot
podpisnica organizacije.
Pa še to, ali veste, da ima
večino zavarovanih poti v Sa-
vinjskih Alpah PD Celje, za
katere tudi skrbi in jih tudi
sofinancira?
HINKO KOŽAR,
Celje
Žrtev
umazanih
spletk? V.
Leta 1989 sva se z ženo po
triindvajsetih letih odločila, da
si privoščiva dopust v Sloveniji.
Avstralija je oddaljena samo
trideset ur letalske in avtomo-
bilske vožnje od Celja, kjer sem
rojen. Prelepa Slovenija, srce
utripa tako hitro, da se ne sliši-
jo motorji letala ali avtomobila.
Želodec se neprestano obrača,
trema v pričakovanju.
Letalo se spusti na frank-
furtsko letališče in kmalu za
tem se vrstijo lepi zeleni goz-
dovi in travniki ob cestah pro-
ti Sloveniji. Tudi zrak je dru-
gačen, drugače diši. Na poti
nas spremlja glasba s kasete
Veselih planšarjev, ki sva jo
prinesla s seboj. Eno noč
prespiva v Lindau in zarana
se odpraviva na pot naprej
proti avstrijskim Alpam in na
drugi strani v sončno Sloveni-
jo. Lepote Nemčije in Avstrije
se lahko samo delno primer-
jajo z rojstno deželo. Hrana in
pijača na poti ni slaba. Vse
bliže Slovenije je vse bolj do-
mače. In tu smo, na sončni
strani Alp.
Stvari se niso dosti spreme-
nile, nekaj novih hiš, blokov.
Celje so tlakovali, popravljali
so tudi celjski mestni grad. Ja,
ja, doma smo. No tako je bilo
tudi leta 1992, ko sva bila z
ženo zopet na dopustu. Kaj
ponese človek nazaj? To so
spomini na lepote, postrežbo,
prijaznost in seveda dobro
hrano. V Sloveniji sva se usta-
vila v neštetih gostilnah, imeh
so zelo dobro hrano in po-
strežbo. Bila pa sva tudi pri
Štormanu v Žalcu, tu je bilo
enkratno. Postrežba, hrana,
gostoljubnost na najvišjem
nivoju in ravno to sva odnesla
s seboj v Avstralijo. Kjerkok
smo se pogovarjali o domači
hrani in postrežbi, tam sem
omenil Štormanovo gostilno.
Čeprav žalski svetniki ob-
davčujejo otroke in dojenčke
(mogoče tudi mrtve), pa
vseeno moram pohvahti žu-
pana Milana Dobnika, da stoji
ob strani gostilničarju, delo-
dajalcu in človeku, ki se ne-
verjetno trudi za dobro ime
Slovenije in gostinstva. Pozi-
vam župana in svetnike, če
imajo to moč, da ne dovolijo
gradnje, dokler se stvar ne
razčisti. Ne morem razumeti,
kako lahko dva člana komisi-
je Darsa določita najboljšega
ponudnika. Mogoče se bo v
pravni »obravnavi odkrilo veli-
ko več, kot bi pa nekateri
politiki želeli. Take stvari se
dogajajo v vsaki demokratič-
ni državi, zato so potrebni
pošteni ljudje, ki se ne dajo
podkupiti.
Kot neodvisen svetnik v
Marrickvilu - Sydney čestitam
gospodu Štormanu, vsem de-
lavcem, županu g. Dobniku in
vsem drugim, ki se borite za
boljšo in čisto Slovenijo.
HERMAN KOŽEU,
Sydney, Avstralija
PREJELI
SMO
Prezrta
oblelnica
Pred petinpetdesetimi leti,
v novembru in decembru leta
1941, so nemški okupatorji, v
okviru svojih prizadevanj za
popolno in naglo ponemčenje
okupiranega dela Slovenije,
takozvane Spodnje Štajerske,
množično izganjali Slovence v
nemška taborišča. PričeU so
že oktobra in so v tem mesecu
iz Rajhenburga odpeljali
enajst transportov v razne
nemške kraje, pretežno v Šle-
zijo. V novembru in decem-
bru leta 1941 pa je šlo iz Raj-
henburga kar 42 vlakov. Sle-
diH so še transporti v prvi
polovici leta 1942.
Zakaj so Nemci na zimo
1941-1942, v dokaj neugodnih
vremenskih pogojih in vojni v
Rusiji, tako množično izga-
njali Slovence iz Posavja in
Obsotelja? Samo zato, da so
lahko zadostili vztrajnim zah-
tevam kočevskih Nemcev, da
se čim prej preselijo iz Kočev-
skega (pod italijansko zased-
bo) v nemški rajh, pa čeprav
dejansko na zasedeno slo-
vensko ozemlje. Ob tem jim
je bila usoda pregnanih slo-
venskih družin z njihovih do-
mov in kmetij malo mar. Kot
del v velikega nemškega na-
roda so se smatrali za pripad-
nike Herrenvolka.
Dogodki izpred 55 let, tako
usodni za našo polpreteklo
zgodovino, gredo mimo naše
družbe in njenih ustanov sko-
raj neopaženi. V predvolilni in
predreferendumski mrzlici
pač za večino naših javnih
medijev dogodki iz preteklo-
sti niso zanimive teme. Urad-
ne institucije, stranke in na-
vsezadnje celo ustanove, ki
se z zgodovino poklicno uk-
varjajo, niso dogodkom iz le-
ta 1941 posvetili posebne po-
zornosti. Svetla izjema je Sev-
nica, kjer so izgnanci sami
pripravili spominsko zbirko
dokumentov in pričevanj na
našo usodo v letih 1941-1945
Mrtvim v spomin, živim v
opomin. Pod tem značilnim
in obvezujočim geslom je lo-
kalno muzejsko zbirko pri-
pravil koordinacijski odbor
Društva izgnancev Slovenije
iz Sevnice, za kar si zasluži
vse priznanje in pohvalo.
CIRIL A. MARINČEK,
Celje
Bomo plačevali
že plačano?
v teh dneh dobivamo v gos-
podinjstvih obvestila podjetja
Vodovod-Kanalizacija ter ko-
munalne direkcije Mestne ob-
čine Celje s pozivom k podpi-
su pogodbe o obnovi vodo-
vodnega priključka. Cena pri-
ključka bi naj bila z 20 odstotki
popusta 176.000 SIT, z mož-
nostjo plačila 40 let oz. 12,05
SIT na dan pri plačilu vodari-
ne. Pogodbo je treba podpisati
do 31.12.1996, po tem datumu
bi naj bili drugačni pogoji.
Grozijo tudi z odklopom vo-
de, če kdo ne bi hotel dati
obnoviti priključka, ko bi ta
dotrajal po njihovi presoji. Do
tu vse lepo in prav, če...
Živim v okolju, kjer so pri-
ključki stari 22 let. Leta 1974
smo vsi graditelji plačali iz-
gradnjo vodovodnega omrež-
ja in vodovodnega priključka
ter tiste čase drago vodovod-
no soglasje.
Po izgradnji smo .vse od
števca naprej dali v last in
upravljanje podjetju Vodovod
Celje. Takrat so nam zagoto-
vili, da je sedaj v njihovem
upravljanju iii vzdrževanju
vse, karkoli bi bilo potrebno
popravila od števca dalje, tudi
morebitna menjava priključ-
ka. Vse,to bi naj bilo všteto v
ceno vode in števnine.
Glede na to so nas sedanji
pozivi na podpis pogodbe pre-
senetili. Porabniki vode smo
mnenja, da bomo s tem nači-
nom morali plačati ponovno
nekaj, kar smo že plačevali
doslej, podjetje Vodovod-Ka-
nahzacija pa si bo z blagoslo-
vom občine kot monopolist
pri preskrbi vode zagotovil
sredstva za 40 let.
Če bi pri podjetju Vodovod-
Kanahzacija doslej dobro gos-
podarili, bi lahko stroške za
menjavo priključkov pokriva-
li iz cene za kubični meter
porabljene vode. Ali so imeli
pri Vodovodu-Kanalizaciji do-
slej slabe kalkulante ali pa
hočejo priti na lahek način do
stalnega prihodka denarja za
40 let? Sporna je tudi cena
priključka in sicer: zemeljska
dela-izkop itd.: 151.500 SIT,
montažna dela + material
71.916 SIT
Ker ta dela dobro poznam,
bi v mojem primeru za cca 15
m porabil 20 ur skupno z
zasutjem, če bi kopal sam.
Dvomim pa tudi, da so stroški
enega cestnega ventila alka-
len ter spojnih delov cca 5 ur
dela vredni 71.916 SIT. Če bi
bil obrtnik, bi vsa dela v mo-
jem primeru ocenil na največ
80.000 SIT, kar je mnogo
manj od 223.416 SIT, kolikor
je kalkulacija podjetja Vodo-
vod-Kanalizacija Celje.
Podjetju Vodovod-Kanali-
zacija priporočam, da si na-
slednjič izmislijo obnove ka-
nalizacije, pa čeprav plačuje-
mo kanalščino, po njihovih
stopinjah pa bodo šli drugi
monopohsti: Elektro Celje,
Telekom, Plinarna, TV kabel-
ski sistemi itd., pa čeprav so
vsi tudi zagotavljali, da se bo
obnova in vzdrževanje plače-
valo v ceni njihovih storitev.
V.d. direktorja mag. Marka
Cvikla ter dipl.ing. Ivana Pfei-
ferja, podpisnika informacije
o akciji zmanjševanja porabe
vode, prosim, da malo širše
obrazložita to zadevo, oz od-
govorita na moje pismo.
Prosim tudi, da nas porab-
nike seznanita tudi z bolj po-
drobno kalkulacijo, kot je na-
vedena v informaciji za pri-
ključek. Odgovor bi želel še
letos, da se bom lažje odk
za podpis pogodbe.
Pa še to: pri obnovi priklj,
ka na taščini hiši sem letos
tamkajšnji komunali plačal
menjavo cevi in ventilov
števca, brez cestnega ventil:
mojim izkopom 13.000 SIT
JOŽE JUI
Škofja r
ZAHVALE,
POHVALE
imeli smo se
lepo
v sredo, 13. 11. 1996, sii
se učenci, ki smo v minul(
letu tako ali drugače prisj;
vali k ugledu II. osnovne šr
Celje, odpravili na nagrac
izlet. V skupini smo bih r.
boljši učenci iz vsakega raz
da, športniki in pevci, učei
raziskovalci in »kulturniki«
Ob pol sedmi uri je na d
govorjeni kraj pripeljal av
bus, ki nam ga je velikoduš
prispeval Matjaž Zupane, la:
nik Turistične agencije ZU
Pot nas je vodila na Kras, k
smo se najprej sprehodili
Škocjanskih jamah in odk
vah njih skrivnosti. Nato si
se odpeljali do vojaškega n
žeja Tabor v kraju Lok
Lastnik muzeja je v nj(
predstavil nad 40.000 eksi
natov oz. stvari, ki so kak
koli povezani s 1. in 2. svete
no vojno.
Po ogledu smo se na Vrh
ki pošteno podkrepili s kc
lom in se odpravih proti c
mu. Po veseli in pesmi po
vožnji smo se v Celje vri
okoli šeste ure zvečer.
Še enkrat bi se rada zah^
lila vodstvu šole, ki je orga
ziralo že kar tradicionalen
let, še posebej pa Turisti«
agenciji ZUM za prijeten
poučen izlet.
BARBARA ŽURA
učenka II. osnovne šole Ce
NOVI TEDNIK
ZAAVTOMOBILISTE
23
Dober posel
v Nemčiji
Medtem ko je prodaja av-
tomobilov na slovenskem
trgu v zadnjih mesecih vse
skromnejša in je jasno, da
lanski rekord (62 tisoč av-
tomobilov) ne bo dosežen,
so v Nemčiji, najpomem-
bnejšem evropskem trgu,
zelo zadovoljni.
Oktobra so registrirali za
6,9 odstotka več osebnih av-
tomobilov kot oktobra lani
(285 tisoč), v letošnjih dese-
tih mesecih pa vsega skupaj
več ko tri milijone vozil ozi-
roma za 6,5 odstotka več kot
lani v tem času. Oktober je
po svoje šeposebej zanimiv,
kajfi prodaja'kabrioletov se
je povečala kar za 32,4 od-
stotka, avtomobilov z dizel-
skim motorjem za 15,9 od-
stotka, medtem ko je bil po-
sel z uvoženimi avtomobili
večji za 8,3 odstotka. Med
tovarnami je v ospredju
Volksvvagen, med avtomobi-
li pa golf, vendar je njegova
prodaja v desetih mesecih
manjša kot je bila lani. Naj-
bolje tuje prodajano vozilo
je renault megane (več kot
55 tisoč), tržni delež tujih
avtomobilskih tovarn je bil v
desetih mesecih 32-odsto-
ten, medtem ko so med vse-
mi tujimi tovarnami najus-
pešnejše japonske avtomo-
bilske hiše, katerih tržni de-
lež je 11,5 odstotka.
Alfa romeo GTV in novi šestvaljnik
Italijanska avtomobilska
tovarna Alfa Romeo napove-
duje veliko modelsko in tudi
drugo ofenzivo (tako naj bi
proizvodnjo leta 1998 pove-
čala na več kot 200 tisoč avto-
mobilov), saj se je dokončno
poslovila od znanih bokser
motorjev (valji so postavljeni
nasproti pod kotom 180 sto-
pinj), poleg tega pa bo v mo-
delskem letu na voljo tudi
alfa GTV z novim motorjem.
Alfa GTV je zanesljivo eden
najprijetneje oblikovanih ku-
pejev, ki nekako po krivici ne
doživijo večjega tržnega uspe-
ha. Z modelskim letom 1997
bd avtomobil na voljo tudi s
šestvaljnikom z gibno pro-
stornino 2959-kubičnih centi-
metrov in po štirimi ventili na
valj ter močjo 126 kW/220
KM pri 6300 vrtljajih v minu-
ti. Ta motor je nekakšno blaž-
je nasprotje V6 2,0 turbo mo-
torju, ki se zdi za alfo GTV
morda nekoliko presurov.
Končne zmogljivosti alfe GTV
so kljub temu zelo zanimive
in spoštovanja vredne, kajti
končna hitrost je 240 km/h,
pospešek do 100 km/h pa zelo
hitrih oziroma kratkih 6,7 se-
kund. Kdaj bo avto na voljo
slovenskim kupcem, za sedaj
ieniznanp. ^ ...^. „.......
Evropska komisija in Audi
Nemški Volksvvagen nima
pretirane sreče s sodišči, pa
tudi ne z znano in vplivno
evropsko komisijo pri Evrop-
ski uniji. Ta namreč skrbi za
to, da niso kršena osnovna
pravila konkurenčnega in
enakopravnega poslovanja
znotraj unije.
Omenjena komisija je pred
nedavnim opozorila VW oziro-
ma tovarno Audi, ki je sestavni
del koncema VW, naj ne ome-
juje nakupov audijev v Italiji
tedaj, ko kupci niso Italijani.
Zgodba se je začela v začetku
lanskega leta, ko je bila italijan-
ska lira podcenjena, cene avto-
mobilov na italijanskem trgu pa
zato veliko nižje kot v drugih
državah. To se je poznalo tudi v
Sloveniji, kajti velika večina
vseh na sivo uvoženih avtomo-
bilov je k nam pripeljala prav iz
sosednje države. Po mnenju
komisije pa je praksa VW oziro-
ma Audija, ki je otežkočala na-
kupe audijev v Italiji v primeru,
ko so te avtomobile hoteli kupi-
ti Avstrijci, Nemci in drugi dr-
žavljani članic EU, sporna zara-
di tega, ker krši načelo proste
trgovine znotraj unije. Če bo
evropska komisija ugotovila, da
so bila v tem primeru resno
kršena načela, bo Volksvvagen
verjetno kaznovala. Vendar je
primer zanimiv tudi za Sloveni:
jo, kajti. morebitni skorajšnji
vstop v EU bo slovenske avto-
mobilske hiše kmalu postavil
pred drugačna dejstva.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 315
avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil. Obiskovalcev na sejmu je bilo
1000.
Opel vectra karavan na
domačem trgu
če je bilo iztekajoče se le-
to v znamenju kupejev in
morda kabrioletov, prihaja
leto karavanov vseh vrst.
To velja tudi za slovenski
tržni prostor, kjer so pred ne-
davnim začeli ponujati ob-
novljeni ford mondeo tudi v
karavanski izvedenki, pripe-
ljal se je peugeot 406 break ali
karavan, pred nedavnim pa še
opel vectra karavan. Pri Oplu
imajo s tem avtomobilom na
slovenskem trgu kar precej
ambiciozne načrte, kar je
morda tudi preprosta posledi-
ca dejstva, da so šli doslej tej
nemški avtomobilski hiši to-
vrstni avtomobili kar dobro
»od rok«. Opel vectra karavan
je slovenskim kupcem tako na
voljo s petimi paketi različne
opreme (GL, GL plus, CD, pa
CD šport in CDX) in gibno
prostornino od 1,6 do 2,0-litra
ter močjo od 100 do 170 KM,
zraven pa je še povsem na
novo razviti turbodizelski mo-
tor iz serije DI s po štirimi
ventili na valj in neposrednim
vbrizgavanjem goriva ter naj-
večjo močjo 82 KM.. Na ta
agregat so pri Oplu še posebej
ponosni, saj pravijo, da gre za
prvi motor takšne vrste, ki ga
serijsko vgrajujejo v osebne
avtomobile. Najcenejša izve-
denka opla vectre karavan je
na voljo za 34.561, najdražja
pa za 57.768 mark.
Prodali deseltisoco lado
Ruska Lada, tovarna, ki jo pri nas dobro poznamo, je na
slovenskem trgu dokaj uspešna. V zadnjih treh letih so
pri nas prodali kar 10 tisoč avtomobilov.
Ruska avtomobilska hiša je skoraj izjemno uspešna pred-
vsem z lado nivo, ki je že nekaj let najbolje prodajani
terenski avtomobil na slovenskem trgu. Zanimivo pa je, da je
še vedno neznana usoda nove lade tako imenovane serije 21-
10. Avtomobil so kot prototip in sicer v treh izvedenkah (kot
limuzino, kombilimuzino in kot karavan) predstavili na
nekaterih pomembnih evropskih avtomobilskih salonih (v
Ženevi, Parizu in Frankfurtu), vendar dlje od prototipnih
modelov le niso prišli.
Suzukijeva vitara in
turbodizelski motor
Na slovenskem trgu je ja-
ponska avtomobilska tovar-
na Suzuki precej pred vso
drugo japonsko konkuren-
co, čeprav je res, da njen
program ni ne izjemno pe-
ster in tudi ne izjemno mo-
deren. Pa vendar gredo
svvift, baleno in terenca sa-
murai ter vitara razmeroma
dobro v promet.
Terenska vitara, ki zaradi
svoje podobe spada med lepše
avtomobile te vrste, na voljo
pa je v tri in petvratni izveden-
ki, je pred nedavnim dobila
tudi nov motor, ki sicer ni
posebej nov, saj je na voljo že
v nekaterih drugih avtomobi-
• lih, vendar pa drži, da je skup-
no delo Mazde in Suzukija. To
je -2,0-Htrski turbodizelski
agregat s polnilnikom hladil-
nega zraka in močjo 64 kW/87
KM pri 4000 vrtljajih v minuti,
i S tem motorjem zmore vitara
največ 137 km/h, medtem ko
je povprečna poraba po tovar-
niških podatkih 7,8 litra gori-
va. Popestritev motorne po-
nudbe pri vitari je po svoje
razumljiva, saj gre v tem pri-
meru za motor, ki se dokazuje
predvsem s primerno elastič-
nostjo, kultiviranostjo in tudi
prej zapisano varčnostjo. Vita-
ra 2,0 TD bo slovenskim kup-
cem dosegljiva še pred kon-
cem leta, domnevno pa naj bi
bila njena maloprodajna cena
nekako 44 do 45 tisoč mark.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK

INFORMACIJE
25
26
FEUTON - ROMAN
NOVI TEDN
Vse za ljudsko
prosveto
Tega se niso zavedali samo
rodoljubi, organizirani v Na-
rodni čitalnici, ampak tudi v
drugih narodnih društvih in
političnih strankah. Že ob kon-
cu 19. stoletja so se na družbe-
nem in političnem področju
zgodile velike spremembe.
Vsesplošen tehnični in gospo-
darski napredek je generiral
spremembe tudi na družbeno-
prosvetnem področju. Ne sa-
mo, da se je razširila volilna
pravica na vse sloje moškega
prebivalstva, kazala se je tudi
potreba po izobraževanju. In
sicer v jeziku, ki ga je ljudstvo
uporabljalo pri vsakdanjem ko-
municiranju, tj. materinem je-
ziku. Pritiski so se izvajali na
šole in šolske programe, javlja-
la pa se je tudi potreba po
javnih knjižnicah. Adolf Rib-
nikar, glavni zagovornik na-
rodnega knjižničarstva v tem
obdobju, je v tej zvezi v Omla-
dini zapisal: »čitalnice, bralna
društva, obstoječe knjižnice,
bodisi čitalniške, bodisi učitelj-
ske ali šolske, izobraževalna
društva in druga naša izobraz-
na sredstva bi sicer po svojem
bistvu morala skrbeti za ljud-
sko prosveto, vendar njihovo
delovanje kaže, da daleko ne
dosezajo svojega smotra.« Mne-
nja je bil, da bi morale biti pri
nas čitalnice tiste kukurne or-
ganizacije, ki bi dajale »ljuds-
tvu po končani šoU priliko, še
nadalje izobražati«. Priporočal
je njihovo modernizacijo.
»Da narod premalo čita in
uživa preveč slabe duševne
hrane«, so se pričeli zavedati
tudi odborniki pri celjski čital-
nici. Bogatitev knjižnega fon-
da, predvsem pa lastništvo
starih in že za tiste čase redkih
knjig je sloves knjižnice Na-
rodne čitalnice v Celju pone-
slo daleč naokrog, tudi v
znanstvene kroge na Češko.
Kljub temu pa odborniki z
delom knjižnice niso bili po-
vsem zadovoljni. Ideje o ljud-
skih knjižnicah so trkala tudi
na vrata Narodne čitalnice v
Celju in vse več društvenikov
se je pričelo navduševati za
novo obliko knjižničarstva.
Tako se je že februarja 1906
pojavila ideja, da bi čitalnica
ustanovila ljudsko knjižnico
za celjsko okolico. »Vsi govor-
niki so povdarjali, da bi bilo
nujno potrebno ustanoviti ta-
ko knjižnico. Veliko se je raz-
motrivalo tudi kako se naj bi
ta knjižnica ustanovila in kje
bi se nastanila«, lahko prebe-
remo v zapisniku s seje odbo-
ra čitalnice. Vendar so odbor-
niki sprva sklenili le, da bodo
za novo knjižnico pričeli zbi-
rati gradivo, dr. Serneca pa so
zadolžili, naj se o ustanovitvi
ljudske knjižnice posvetuje s
prof. dr. Murkom v Gradcu.
Celjska akademska
mladina prevzela
pobudo
Seveda pa ideja- o ljudski
knjižnici ni bila njihova, am-
pak so si jo »izposodili« pri
svojih »naraščajnikih«. Štu-
dentje in dijaki, ki so se šolali
na Dunaju, v Gradcu in Pragi,
so že v prvih letih dvajsetega
stoletja spoznavali, da se lahko
budi in krepi nacionalna zavest
in pripadnost med vsemi sloji
naroda le z izobraževanjem.
Razočarani nad takratnim šols-
tvom z zastarelim učnim pro-
gramom so zato po vzoru dru-
gih narodov takratne Avstrije,
predvsem Čehov in Nemcev,
vse upe polagali na ljudske
knjižnice, ki bi naj zapolnile
omenjene vrzeh, zato so jih
zelo priporočali tudi v sloven-
skih deželah.
V mestu ob Savinji je giba-
nje za ljudske knjižnice dose-
glo prvi vrhunec sredi prvega
desetletja, ko se je celjska
akademska mladina organizi-
rala v dveh društvih: Klubu
slovenskih akademikov in na-
rodno-radikalni celjski po-
družnici Prosvete. Prvi so se
organizirali narodni radikal-
ci. Decembra 1906 so ustano-
vili Celjski odsek Prosvete,
katerega namen je bil usta-
navljanje ljudskih knjižnic in
izobraževalno delo v narodno
izpostavljenih krajih, zlasti v
okolici Celja. Kljub tej
so v naslednjih letih us
li vrsto ljudskih knjiži
Prosveta v Celju nikoli
vsem zaživela.
Leto kasneje (1907)
tekmovanje s svojimi
nič manj vnetimi naroi
dikalnimi vrstniki spu
celjsld Triglavani, ki
vodil Šandor Hrašovec
tanovili Klub napredn
venskih akademikov, h
zakaj so ustanovili vzp
klub s povsem iden
programom,  nam  n.
prikazuje pričevanje vc:
omenjene skupine dr
dorja Hrašovca: »Videl
da so nam tla v Celju ui\
ša kot radikalcem. Za'
sklenili, da predvsem
mo z nabiranjem knji,
pravnih za ljudske k
ce.(...) V kratkem smo
li okoli sto knjig in 60
denarju.(...) Večji del
nega denarja smo pora
nakup novih knjig in zc
vo.«
Delo v klubu je bilo i:;
leto intenzivnejše. Že r
nje leto, v času septemi
dogodkov, je klub kot
vor na nemško skru
slovenske lastnine v
napovedal ustanovitev
novih ljudskih knjižnic
ski okolici. Napoved si
sničih že spomladi 190^1
prtjem knjižnice v G.
pri Celju.
V celjskem Narodnem domu im Trgu Jožefa 11. je bilo v zadnjih dveh desetletjih rajnke Avstrije
kulturno in politično središče celjskih Slovencev. V stavbi je imela svoj prostor tudi Narodna
čitalnica s knjižnico.
Ita se ni razumela na trgovske posle, toda slišala je od
trgovca Friihaufa in drugih, ki so vsi hiteli svoj denar trdno
investirati, ker je bil konec vojne za Avstrijo zelo negotov in se
jim je bilo bati, da tudi denar zgubi svojo veljavo. O tem se je
povsod govorilo. Je moralo res tako priti, daje bilo z Ernestovo
smrtjo črtano tudi ime Schwarzerjevih iz seznama? Ita ni
mogla ničesar upati in ničesar izgubiti, vendar jo je ta misel
bolela. Najbolj pa jo je prizadela vest, da stanuje gospodična
Dragutin pri gospe Schwarzerjevi. Kako čudno, je mislila Ita,
iz sovraštva do gospe Schwarzerjeve je oddajala pošto v bližnji
vasi Podsredi, samo da bi gospa ne zvedela, s kom si
dopisuje. Izza časa, ko sta bili še prijateljici, je gospodična
vedela, s kako radovednostjo je gospa vso pošto zasledovala.
In sedaj je zavzemala Ernestovo mesto!
Življenje je res včasih nerazvozljiva uganka.
Vedno bolj se je morala Ita zavedati, da gre kljub vsemu
življenje dalje, da mora, kakorkoli že, tudi za njo iti dalje. V
mislih seje mnogo mudila pri Kinkovih bratih. Resnično, tudi
njeno življenje je bilo svojevrstno. Oba brata sta ji bila všeč.
Vinko bi moral prednjačiti, toda četudi se ji ni zdelo lepo in
prav, se je odločila za Pepija. Gotovo je bil bolj privlačen, ker je
bil podoben Ernestn. Sedaj je bil odsoten in Ita ni o njem nič
zvedela. Ljudje so govorili, da na Balkanu ne gre vse v redu in
da od tam pošta zelo težko pride. Tako je opravičevala njegov
molk.
Pepi Kink je bil zopet v svoji službeni enoti. Vsi tovariši so
kmalu ugotovili, da se je močno spremenil. Ni mu bilo treba
govoriti, da bi izdal, kaj seje na dopustu zgodilo. Iz študioza
je prišel nazaj sanjač. Tovariši so ga izpraševali in delali
dovtipe zaradi njegove spremembe. Ni se več toliko ukvarjal s
knjigami. Večkrat je duševno odsoten gledal za kolobarčki
dima, ko je kadil. Prosti čas je porabil tudi za pisanje pisem,
ki so bila namenjena Iti. Zaradi tamkajšnjih razmer pa so se
ta pisma že pred ciljem zgubila. Od romunske fronte do Pulja
je bila dolga pot. Postaje šla s težavo in negotovo dalje. Bili so
to zadnji utripi nesrečne vojne. Bližajoči se konec je bil viden
povsod. Da je vojna zgubljena, je jasno videl vsak. Veliko,
vprašanje, kaj bo sedaj, je stalo pred vsakomer. Na vseh ustih
so krožila najrazličnejša domnevanja.
So bila to samo domnevanja? - Kmalu so se vsa ta domneva-
nja spremenila v resnico. Avstrija je morala kapitulirati.
Osemsto let vladajoča hiša Habsburžanov seje morala vdati.
Razkosana Avstrija je razpadla. Nastale so samostojne
države in zemljevid srednje in zahodne Evrope se je v
marsičem spremenil. Med temi je bila tudi novo nastala
država Jugoslavija, ki se je sprva imenovala s kraticami SHS,
kar je pomenilo Srbija, Hrvaška, Slovenija. Pozneje so to ime
spremenili v Jugoslavijo.
Nove spremembe so prizadele tudi mesto Pulj, kjer sta
stanovali družini Rak in Kink, in Kotarski zaliv, kjer je bil
Vinko. Vsa Istra s Puljem je pripadla Italiji, medtem ko je
Dalmacija, do njenega najjužnejšega dela do Kotora - bila
dodeljena Jugoslaviji.
Tako sta bila Ita in Vinko ne samo zaradi velike odaljenosti,
temveč tudi zaradi državne meje, ločena. Pri prevratu so
jugoslovanski pooblaščenci zasedli Pulj.
Rdeče-belo-modre zastavice so se povsod prodajale. Vsi tisti,
ki so se imeli za Jugoslovane, so jih nosili kot znak na prsih,
čepici ali na klobuku.
Dogodek, ki je Iti za vse življenje ostal v spominu, naj bo tu
naveden, ker spada v zgodovino.
Bilo je 1. novembra 1918. Točno ob štirih popoldne se je
začelo pozdravno streljanje. Vsa vrata velikega arsenala, ki so
bila sicer vedno strogo zastražena in omejevala dostop nepo-
klicanim, so bila na stežaj odprta ter dovoljevala vhod
bližajoči se nepregledni množici. Vojna ladja Habsburgje bila
zasidrana v nabrežju v notranjosti arsenala. Vse, kar je imelo
noge, je hitelo tja. V hipu je bila zbrana tam nepregledna
množica, da bi prisostvovala zadnjemu oficielnemu pozdra-
vu c. kr monarhije. Na ladji je še vihrala avstrijska zastava.
Pri zadnjem pozdravnem strelu je vojaška godba še enkrat
zaigrala avstrijsko himno. Vse je stalo v pozoru ter uprlo oči v
zastavo.
Ob koncu himne se je zastava počasi in previdno pon
navzdol, medtem ko se je na paralelni vrvi obenem di
jugoslovanska zastava. Najrazličnejša čustva so globok
tresla navzočo množico, ki je stala kot ukovana s pogh
na zgodovinsko dejanje. To je bil globoko občuten trenuh
je ostal vsem v nepozabnem spominu. Sredi pomembni
sta se zastavi srečali in sta za nekaj minut obstali. To ji
nemo govoreče ganljivo srečanje, kar je vsak po svoje ol
Potem sta se počasi premikali na svojih nasprotnih pote.
Ko je jugoslovanska zastava dosegla svojo višino in pot
zavzela mesto bivše avstrijske, je godba zaigrala jugosl
sko himno. Ob koncu vse ceremonije so avstrijsko zc
sneli in jo zložili, da bi jo kasneje za vedno odstranili.
Je bila tu politična pomota ali so bila druga povelja ure
na? Resnica je bila, da so čez nekaj dni italijanske 6
mornarica vkorakale v Pulj. Vse, kar je bilo vojaškega por
so Italijani zasedli. Jugoslovani pa so morali Pulj zapustil
Zopet je bil tu,praznik vseh svetnikov, zopet so bili gi
okrašeni in zopet sta stali v Schwarzerjevi hiši dve ko.l
prostoru, kjer je gospa Schwarzerjeva vsako leto pletla i
Vse je bilo kakor prej samo eno se ni moglo več ponoviti, i
rumeno-črni trakovi niso več krasili vencev. Ti so m
predalu komode poleg plemiškega pisma svoje večno pi
lišče. Avstrijska cesarska država ni več obstajala.
Vsa zamišljena seje gospa Schwarzerjeva predala svc
delu. Njene misli so bile zmedene in grenke. Zamislila
eno leto nazaj, ko je bil Lumpi, njihov zvesti pes, še tuka^
z žalostnimi očmi spremljal njeno delo.
Ji je moglo biti kdaj težje se pogovarjati s svojimi pokoj
kot je bilo to letos? Monarhije ni bilo več, častniška odlV
nja njenih dragih so zgubila vso veljavo, posestvo jt
prodano, namesto Ernesta je bila v hiši Gudula, ki niti ii
Schwarzer ni imela.
Prevzel jo je občutek, da je nekaj napačno storila, kot
med njo in umrlimi nekaj odtujilo. Njeno življenje je zq\
novo obliko, in četudi je bila prepričana, da je iz\
najboljšo pot, se ni mogla otresti tega občutka. To jo je
vznemirjalo, da je vstala in prosila Gudulo, naj ji
družbo. Ker je ta prav takrat čitala zelo napeto povest,
glasno nadaljevala pri gospe. Ta je le raztreseno poslu
toda nekaj je bilo vendar tu, kar je njene misli motilo ii\
pomagalo preko neprijetnega občutja.
Zgotovljene vence sta skupno nesli na pokopališče. Gi
se je spomnila, da se je pred letom prav tu srečala z Ito.
hotela o tem govoriti, vendar se je še pravočasno premi
»Ceje deklica prebolela?« je preudarjala. Kaj pomeni iz
velike ljubezni, je čutila sama, zato je sočustvovala z Ito.
Ernestovo smrt je odkritosrčno obžalovala.
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE | Q
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
odile:
6.12.: Sonja SLUGA iz Griž-
leklico. Anica MASTNAK iz
oke pri Žusmu - deklico, Mo-
j(ina OXANA iz Celja - deklico;
7.12.: Bojana BAUMKIRHER
2 Celja - deklico, Zdenka GER-
4EK iz Grobelnega - deklico,
4ajda JAZBINŠEK iz Loke pri
;usmu - dečka in Stanka
ITRAJHAR iz Celja - dečka;
8.12.: Erika KUNSTEK iz
logaške Slatine - dečka, Roza-
ija PIRŠ iz Slovenskih Konjic -
leklico in Ksenija DRAGANO-
/IČ iz Mozirja - deklico;
9.12: Marija KRAMER iz-
itor - deklico, Nada ŠARENAC
ARC iz Celja - deklico, Tanja
}AJŠEK iz Celja - dečka, dvojč-
:a, Valentina IVANUŠ iz Šent-
urja - dečka, Antonija OCVIRK
i Vranskega - deklico, Mateja
:ENER iz Gomilskega - dečka
n Damjana GRAČNAR iz Pe-
rovč - deklico;
10.12.: Anita KLADNIK iz
Jočne - dečka, Nada RAZDEV-
lEK iz Dobrne - deklico, Mani-
la ČREMOŠNIK iz Braslovč -
lečka in Maja PUCKO GNA-
4UŠ iz Raven na Koroškem -
lečka;
11.12.: Romana AŠKERC iz
.aškega - deklico, Jožica DE-
.EJA z Rečice ob Savinji - deč-
ca, Jožica BORŠIČ iz Šentjurja
dečka, Silva BOROVNIK iz
Šempetra - dečka, Silva KLE-
NE iz Podplata - dečka in
Marija KOP iz Slovenskih Ko-
njic - dečka;
12.12: Šarita MRAMOR iz
Prožinske vasi - deklico, Kristi-
na PETEK iz Celja - dečka, Lilja-
na VIDMAR iz Celja - dečka in
Vesna KVAS iz Celja - deklico.
POROKE
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Slavko BRA-
ČUN iz Poredja (Republika Hr-
vaška) in Simona ŠKRABLIN iz
Rajnkovca.
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umrla sta Anica DROBNE,
40 let iz Hrastja in Pavel UŽ-
MAH, 61 let iz Straške Gorce.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Miroslav GOLE,
32 let iz Zg. Tinskega, Anton
KAMENŠEK, 71 let iz Zibike,
Rudolf KAMENŠEK, 74 let iz
Plati in Štefan PLANINŠEK, 60
let iz Sv. Štefana .
Velenje
Umrh so: Alojzij RUPNIK,
62 let iz Dola pod Javorjem,
Mihael KRIŽNIK, 78 let iz Bi-
strice ob Sotli, Marija MOVH,
90 let iz Šoštanja, Franc KO-
VAČ, 67 let iz Gavc, Alojzij
ŽLIČAR, 75 let iz Celja in Vid
TAMŠE, 68 let iz Velenja.
Žalec
Umrla sta Justina RASTOČ-
NIK, 85 let iz Ločice ob Savinji
in Alojz RAK, 70 let iz Latkove
vasi.
Zavod Osnovna šola
Primoža Trubarja Laško
objavlja na osnovi sklepa o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja
prosto delovno mesto
učitelja biologije in gospodinjstva
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
-predmetni učitelj ali profesor biologije in gospodinjstva
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas zaradi
nadomeščanja delavke na bolniškem dopustu.
Delovni čas, krajši od polnega, bo kandidat začel 6.1. 1997.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po
objavi na naslov: Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubar-
jeva ulica 20, 3270 Laško.
Zavod Osnovna šola
Primoža Trubarja Laško
objavlja na osnovi sklepa o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja
prosto delovno mesto
učitelja razrednega pouka
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
■učitelj ali profesor za razredni pouk
-opravljen strokovni izpit in opravljeno izobraževanje za opi-
sno ocenjevanje.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s
polnim delovnim časom, in sicer 6.1. 1997.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po
objavi na naslov: Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubar-
jeva ulica 20, 3270 Laško.
RATING d.o.o. Celje
Družba za revizijo in svetovanje
objavlja prosto delovno mesto
knjigovodje
EoaojL
■najmanj srednješolska izobrazba, dokončana 4-letna srednja šola ekonomske
smeri (ekonomski tehnik)
-najmanj 2 leti delovnih izkušenj na mestu knjigovodje v sintetičnem knjigovods-
tvu
-poznavanje tehnik dela z računalnikom
-vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
^mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
Pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: Rating d.o.o. Celje, Gosposka 7, Celje.
VTV PRIPOROČA
Torek, 24.12. ob 20.30:
Vera je dar
Dr. Franca Krambergerja bodo lahko gledalci VTV spoznali
ne le kot mariborskega škofa ampak tudi kot človeka, ki je
letos praznoval svoj 60. rojstni dan, ki verjame v skorajšnjo
beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška in ki ima kljub
obilici dela svoj prosti čas...
V \eiu 1997 želimo v svojo sredino vključiti ambicioz-
ne, vztrajne, domiselne in strokovne nove sodelavce.
Če svojo poklicno kariero vidite v trgovini in izpolnjuje-
te prej naštete kriterije se^am javite v 10 dneh za na-
slednja področja dela:
Vodenje računovodstva in financ
Od vas pričakujemo višjo ali visokošolsko strokovno izo-
brazbo ekonomske smeri z vsaj 4-letnimi izkušnjami na
zahtevnejših opravilih v računovodstvu in financah. Vaše
izkušnje iz trgovine so še posebej dobrodošle. Ne bojite
se novih izzivov ker veste, kako jih spremeniti v prednosti.
Vodenje komericale
Od vas pričakujemo višjo ali visokošolsko strokovno Izo-
brazboekionomske smeri z vsaj 4-letnimi izkušnjami v mar-
ketingu. Vaše Izkušnje iz trgovine so pomembna pred-
nost. Sicer vozite avto In imate polno glavo idej za pove-
čanje prometa, a jih v sedanji firmi ne morete uresničiti.
Dekorater
Od vas pričakujemo končano poklicno aranžersko šolo
z vsaj 2-letnlml delovnimi izkušnjami v branži. Ideje In iz-
najdljivost so vaša bistvena prednost. Vozite avto In hodi-
te po svetu z odprtimi očmi.
Hišnik
VI Imate končano poklicno šolo kovinarske ali elektro sme-
ri in vsaj 2 leti delovnih Izkušenj v branži. Izpit za kurjača,
delavnost, praktičnost In iznajdljivost so vaša prednost.
Vaše vloge pričakujemo najkasneje v 10. dneh na naslovu:
TP TEKO,
Gubčeva 1, 3000 CEUE,
s pripisom »za razpis«.
Hilti Slovenija d.o.o., Koprska 106b, 1000 Ljubljana
Hiltije vodilni proizvajalec na področju pritrjevalne teh-
nike s preko 12.000 zaposlenimi po vsem svetu. Se-
dež podjetja je v Liechtensteinu.
Našo dejavnost v Sloveniji pokrivamo s prodajnimi sve-
tovalci na terenu in dvema Hilti centroma. Zaradi pre-
velike oddaljenosti Hilti centrov od naših strank v celj-
ski in savinjski regiji smo se odločili, da odpremo v Ce-
lju tretji Hilti center v Sloveniji.
Zato iščemo mladega in dinamičnega sodelavca:
KOMERCIALNEGA TEHNIKA
za prodajo in vodenje Hilti centra v Celju.
Prednost ima kandidat z naslednjimi lastnostmi:
• izobrazba najmanj V. stopnje ekonomske smeri / tehnične
smeri z izpitom za poslovodjo
• izkušnje pri prodaji tehničnega blaga
• komunikativnost
• dobro poznavanje dela z računalnikom (Excel, Word...)
• natančnost in zanesljivost
Za razpisana dela bomo sklenili delovno razmerje za do-
ločen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izobraz-
bi In delovnih Izkušnjah pošljejo na naš naslov v 14. dneh
po objavi.
Iščemo tudi poslovne prostore za trgovino
s tehničnim blagom.
Trgovina, ki jo želimo najeti ustreza najbolje nasled-
njim pogojem:
velikost do 70 m^
lahek dostop z osebnimi In tovornimi vozili
z lastnim parkiriščem
3 telefonske priključke (možnost za ISDN)
vsa potrebna soglasja
Ponudbe z natančnim opisom poslovnega prostora In lokaci-
je, prosimo, pošljite na gornji naslov.
RADIO CEUE
OD 21. DO 27.12.1996
Sobota, 21.12.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Prva
jutranja kronika RaSlo, 6.00
Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.30 Na
današnji dan, 6.45 Horoskop,
7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 720 Tečajnica, 740
Dnevni tisk, 8.00 Poročila, os-
mrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 9.30 Filmski sprehodi,
11.00 Novice, 12.00 BBC novi-
ce, 13.00 Novice, 13.15 Štu-
dentski servis, 14.00 Napo-
vednik, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.00 Čestitke
in pozdravi, 1700 Kronika,
20.00 Večerni športno-zabav-
ni program, 22.00 Vročih 20,
24.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Nedelja, 22.12.: 715 Začetek
programa, napovednik, 730
Horoskop, 740 Na današnji
dan, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15
Verska oddaja - Luč sveti v
temi, 10.00 Nedeljski gost,
12.00 Novice, 12.05 Domača
melodija tedna, 12.10 Čestitke
in pozdravi (vmes ob 13.30
Športno popoldne), 20.00 SQ
dance, 21.00 Pod slovensko li-
po, 22.00 Zaključek programa
in priključitev programu Radia
Slovenija.
Ponedeljek, 23.12.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Prva
jutranja kronika RaSlo, 6.00
Poročilo OKC Celje, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.30 Na
današnji dan, 6.45 Horoskop,
7.00 Druga jutranja kronika
RaSlo, 720 Tečajnica, 740 Pre-
gled dnevnega tiska, 8.00 Po-
ročila, osmrtnice, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Napovednik, 9.30 Šport-
no dopoldne (vmes ob 11.00
Novice), 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.10 Minute za
zdravje, 14.00 Napovednik,
14.15 Jack pot, 14.30 Danes na
ljubljanski borzi, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 16.15 Rezervirano
za reportažo, 1700 Kronika,
18.00 Podalpski pop ročk,
20.00 Vrtiljak polk in valčkov,
22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Torek, 24.12.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 700 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 720
Tečajnica, 740 Pregled dnev-
nega tiska, 8.00 Poročila, os-
mrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Napovednik, 9.30 Vi sprašuje-
te, gostje v studiu odgovarjajo,
11.00 Novice, 11.15 Vedeževa-
nje v živo, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Pokličite
in vprašajte, 14.00 Napoved-
nik, 14.15 Jack pot, 14.30 Da-
nes na ljubljanski borzi, 5.00
Obvestila, 15.15 Podalpski bi-
ser, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 1700 Kronika, 18.00
Slovenska estrada na Radiu
Celje, 19.15 Radi ste jih poslu-
šali, 21.00 Da ne bi pozabili
peti (Jure Krašovec), 21.30 Iz
glasbene skrinje, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Sreda, 25.12.: 715 Pričetek
sporeda, 730 Horoskop, 8.00
Poročila, osmrtnice, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Božično dopoldne
na Radiu Celje, 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novi-
ce, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 14.30 Danes na ljub-
ljanski borzi, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser (melodi-
ja tedna), 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.15
Pop loto, 1700 Kronika, 18.00
Full cool, 21.00 Glasbeni ex-
press, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev programu
Radia Slovenija.
Četrtek, 26.12.: 715 Priče-
tek sporeda 8.00 Poročila, os-
mrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Napovednik, 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novi-
ce, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 5.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser (melodija ted-
na), 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.15 Domače
4, 1700 Kronika, 19.15 Nokia
hit parada, 20.00 Ročk blok -
Aleš Uranjek, 21.00 V živo,
22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Petek, 27.12.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 700 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 720
Tečajnica, 740 Pregled tiska,
8.00 Poročila,osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Napovednik, 9.30
Malo mešano, 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novi-
ce, 13.15 S knjižnega trga,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Po-
dalpski biser (melodija tedna),
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 1700 Kronika,
19.15 Glasba je življenje, 20.00
Hej, mister D.J., 21.00 DJ time,
22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00
ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure.
IZBOR IZ SPOREDA
V znamenju 50-letnice rokometa v Celju
Na Radiu Celje bomo obeležili 50-letnico rokometa v Celju s
številnimi oddajami in športnimi prenosi. Tako bodo v soboto
dopoldne, po 10. uri, pa vse tja do 13. ure, javljanja iz športne
dvorane Golovec, kjer bo turnir starejših generacij celjskih
rokometašev. Zvečer, ob 1745 pa bomo pripravili prenos roko-
metne tekme evropske lige prvakov med Celjem Pivovarno
Laško in Cajo Cantabrio. Reporter bo Dean Šuster, ob igrišču pa
Tomaž Lukač. V nedeljo dopoldne, med 10. in 12. uro, pa bo
čas, rezerviran za nedeljskega gosta, namenjen bivšim in
sedanjim generacijam rokometašev.
Sobota, 21. decembra ob 20.00
Sobotni večer bo tudi v znamenju košarke. Iz lokalnega
derbija med Pivovarno Laško in Kovinotehno Savinjsko Polzelo
se bo oglašal Tomaž Lukač. Zaradi številnih športnih prireditev
in javljanj bo tokrat izjemoma lestvica 20 vročih na sporedu ob
22. uri, zato tokrat ne bo oddaje, v kateri gostimo vedeževalce.
S». 51..l9.d»c«Rilief 199«

28
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
GUSBA
29
Vrhunska
glasba v
Laškem
Zadnji letošnji koncert
abonmaja polk in valčkov
v Kulturnem centru Laško
bo v četrtek, 19. decem-
bra. Koncert bo bolj slav-
nosten, saj so ga priredite-
lji poimenovali božično-
novoletni koncert.
Nastopili bodo imenitni
glasbeni gostje, kot vokalna
skupina DO, katero sestav-
ljajo štirje pevci slovitega
Slovenskega okteta, ki je
deloval štirideset let. V
kvartetu DO pojejo Peter
Ambrož, Peter Čare, Danilo
Čadež in Tomaž Tozon,
zraven bosta tudi dve pevki
Zdenka Anžur-Tozon in
Darja Vevoda, vse pa bo s
citrami spremljal Tomaž
Plahutnik. Na koncertu bo-
sta nastopila tudi odlični
trobentar, vsestranski glas-
benik Franc Kompare iz
Mengša in pevka Agata
Šumnik-Zgonec iz Velenja z
Blažem Zupanom, ki jo bo
spremljal z orglami. V pro-
gramu bodo prevladovale
božične in praznične pe-
smi, ljudske pesmi in večno
zelene melodije. Koncert se
bo začel ob 19.30. uri.
mM____________ XV
Dajmo otroku roko
Majda Petan je izdalo novo kaseto in zgoščenko
»Prišel je čas, da ponovno
naredim nov izdelek in zelo
sem vesela, da so mi fantje iz
New Swing Quarteta pomagali
in mi dajali vzpodbudo za to.
Tako je pred nami CD in kaseta
z naslovom Dajmo otroku ro-
ko,« pravi Majda Petan.
Majda Petan je začela v pev-
skem zboru, kjer je dobila ve-
selje do prepevanja. Kasneje
je v ostalih pevskih zborih pe-
la nekajkrat solo, v Ljubljani
je sodelovala v Akademskem
zboru in takrat začela tudi so-
delovati z različnimi ansamb-
li. Nadaljevala je kot solistka s
črnskimi duhovnimi skladba-
mi, v tem času pa so jo povabi-
li k sodelovanju tudi člani av-
strijskega ansambla iz Gradca,
kjer zdaj že sedmo leto uspe-
šno poje v osmih jezikih.
Dajmo otroku roko je
skladba, za katero je tekst
napisal Marjan Petan, glasbo
pa Tomaž Kozlevčar. Posneta
je bila v studiu Dynamic v
Velenju. Kakšen je tvoj od-
nos do te skladbe?
Ta skladba je po sporočilu
tako močna pesem, da me je
prevzela in se mi je zdelo, da
je to najprimernejši naslov za
jnojo kompaktno ploščo. Pri
snemanju mi je pomagala vo-
kalna skupina Pinocchio. S to
skladbo sem se predstavila tu-
di v Cankarjevem domu v
Ljubljani na 50-letnici Unice-
fa.«
Življenje s tabo je kot pe-
sem je skladba, ki se ponov-
no pojavlja na vaši kaseti oz.
CD. Zakaj?
Pred nekaj leti je izšla kase-
ta s tem naslovom in prav
zato, da ne pozabimo nekate-
rih skladb, smo jo preoblekli v
dance obleko in je malce dru-
gačna po zvoku od tiste na
kaseti.
CD in kaseta Dajmo otroku
roko je naprodaj dober teden
dni, na njej pa je med dru-
gim tudi skladba Ti si edini
za me...
Ta skladba je zelo popular-
na, pravi evergreen v Nemčiji
in Avstriji, nisem pa je še za-
sledila v Sloveniji. Ne vem, kaj
ljudi pritegne v tej skladbi,
lahko pa bi rekla, da ima v
sebi neko pozitivno energijo.
Razlika od izvirnika je v tem,
da je v slovenščini zapeta
moškemu, drugače pa moški
poje ženski.
Decembra imate verjetno
veliko nastopov. Bo kakšen iz-
med njih tudi doma, v Celju?
V soboto bo v trgovini Lajna
v Celju ob 10.30 promocija
kasete in CD Dajmo otroku
roko, predstavil pa se bo tudi
New Svving Quartet s svojo
novo ploščo ter skupina Pi-
nocchio, ki je tudi izdala ploš-
čo. Med nastopi v decembru
naj omenim morda le še pone-
deljkov nastop v celjskem In-
tersparu.
Še verjamete v božička?
Verjamem predvsem v to,
da bo ljudem moja nova kase-
ta in CD všeč in da ju bodo
radi poslušah. Glasba mi po-
meni duhovno hrano in mi
daje novih moči za delo, ker
mislim, da brez glasbe ne bi
mogla živeti.
Na CD je tudi skladba Tebi
mama za rojstni dan, ki se
nekoliko razlikuje od ostalih.
Ta skladba je posvečena mo-
ji mami in tudi njej hvala lepa
za vse spodbude, ki mi jih
daje. Pesem pove vse.
I SIMONA BRGLEZ
Pet let založbe Zlati zvoki
V petek, 20. decembra, bo v Zagorju slav-
nostni gala koncert ob peti obletnici založbe
Zlati zvoki, ki jo vodita Igor Podpečan in
Branko Jahn.
V petih letih se je založba speciahzirala
predvsem za projekte s področja narodno-
zabavne glasbe, doslej pa je izdala 112 kaset in
21 CD. Zanimivo je, da je prvo kaseto izdala za
potrebe NT-RC in sicer kompilacijo Vabilo na
morje. Na tej kaseti so bili vsi ansambli, ki so
sodelovali na izletu 100 kmečkih žensk na
morje. V založbi Zlati zvoki se radi ustavijo
mladi, prihajajoči ansambli, kot tudi tisti z
daljšim glasbenim stažem. Založba s sodelavci
glasbenikom nudi vse od snemanja do nasve-
tov, promocije, reklame itd.
V založbi so izdali tudi nekaj projektov z otroški-
mi in čisto zabavnimi pesmimi. Dela imajo veliko,
saj bi vsi radi snemali pri Zlahh zvokih, ki so
nekakšno jamstvo za kasnejši glasbeni uspeh.
Na petkovem jubilejnem koncertu bodo nasto-
pih ansambli Vesele Štajerke, Vinko Cverie, Bra-
ne Klaužar, tercet ansambla Slovenija, Cita Gahč,
Jože Bohorč in seveda ansambel Igor in Zlati
zvoki, ki je bil ustanovljen takrat kot založba.
TONE VRABL
Ansambel
Toplišek v
Podčetrtku
Mlada skupina, ansambel
Toplišek iz Rogaške Slatine,
je končno sestavila ekipo, ki
že pridno pripravlja prve
skladbe za bodočo kaseto.
Ansambel veliko obeta, saj
je s skladbo Naj ptice poj o
uspešno nastopil na festivalu
v Števerjanu in se deset ted-
nov, od tega kar nekaj tednov
na vrhu, držal tudi na našem
Vrtiljaku polk in valčkov. An-
sambel je posnel dve novi
skladbi v studiu Zlati zvoki,
sicer pa se bo predstavil na
koncertu, ki bo v nedeljo, 22.
decembra, ob 15. uri v Podče-
trtku. Ansambel Toplišek je
na nastop povabil tudi odlični
ansambel Braneta Klaužarja,
ki je letos proslavil 15-letnico
in je osvojil kar nekaj odmev-
nih nagrad na slovenskih festi-
valih. Za humor bo poskrbel
ciganski plesni par iz Modre"
kronike.
TV
Krajevna skupnost Ponikva
razpisuje dela in naloge
tajnika KS
- pogodbeno - 8 ur tedensko.
Pogoji:
-srednješolska Izobrazba ekonomske ali gradbene smeri;
-tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu.
Prednost bodo imeli kandidati, ki poznajo teren KS Ponikva.
Rok prijave je 15 dni po objavi. Vloge pošljite na naslov:
Krajevna skupnost Ponikva, 3232 Ponikva.
FULL COOL DEMOTOP
Minuli mesec je v rubriki FuU Cool Demotop zmagala Petra
Mesaric s skladbo Moj očka. Kdo bo zmagal ta mesec, pa je
seveda odvisno od tega, kohko dopisnic boste poslali na naslov:
Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripi-
som: Za oddajo FuU Cool.
30
GLASBA
NOVI TEDNIK
GLASBENI EX-PRESS
Sredi prihodnjega meseca
bo končno le izšel dolgo pri-
čakovani single »Beetlebum«
popularne brit-pop zasedbe
BLUR. Omenjeno pesem so
Damon Albarn in njegovi po-
sneli že letos poleti v Islandiji,
uvrščena pa bo seveda tudi
na njihov peti studijski al-
bum, ki bo objavljen februar-
ja. Vzporedno z njim se bo na
trgu pojavil tudi LP z remiksi
njihovih novih skladb, ki jih
prav te dni pripravljajo neka-
teri znani tehno magi z obeh
strani Atlantika (Moby, The
Dust Brothers, Tortoise...).
Ameriški rockerji R.E.M. so
objavili tretji single z njihove-
ga zdaj že v večmilijonski na-
kladi prodanega enajstega
studijskega LP »New Adven-
tures In Hi-Fi«. Po bolj roc-
kovsko obarvanih skladbah
»E-bow The Letter« in »Bit-
tersweet Me« se je tokrat na
single formatu znašla še na-
pol akustična »Electrolite«.
John Fogerty, eden izmed
najuspešnejših avtorjev ko-
mercialnega ročka iz konca
šestdesetih, je nekdanjima
sodrugoma iz legendarne za-
sedbe Creedence Clearvvater
Revival prepovedal uporab-
ljati to ime. Basist Stu Cook in
Doug Clifford sta se po dolgo-
letni glasbeni abstinenci z zlo-
rabo imena CCR spet hotela v
velikem slogu vrniti na glas-
beno sceno, z novim imenom
COSMO'S FACTORV in brez
Fogertya pa so njune možno-
sti za dostojni come-back
praktično nične.
PAT BOONE je potem, ko je
v drugi polovici petdesetih
posnel nekaj velikih hitov
(»April Love«, »Muddy River«,
»Love Letters In The Sand«)
in nato dolga leta zabaval pe-
tičneže v lasvegaških hotelih,
pred nedavnim spet opozoril
nase. Boone, ki je na začetku
kariere veljal za pocukrano
verizjo Elvisa Presleya, je
pred nedavnim posnel, verjeli
ali ne, heavy-metal album »In
The Metal Mood« s priredba-
mi trinajstih ročk klasik (»En-
ter Sandman« - Metallica,
»Smoke On The Water« -
Deep Purple, »Paradise City« -
Guns & Roses«...).
Založba Helidon s kompila-
cijsko kompaktno ploščo
»Nove zabave«, na kateri je
šest povsem novih skladb ne-
katerih njihovih najbolj udar-
nih bendov, že napoveduje
izide albumov, ki se naj bi
naslednje leto znašli na-poli-
cah slovenskih trgovin z no-
silci zvoka. Legendarni
BULDOŽER so za omenjeno
kompilacijo prispevali sklad-
bo »Bog okroglih nog«, sim-
patični LETEČI POTEPUHI so
nanjo uvrstili poskočno »Ko ti
vse narobe gre^ PETER
LOVŠIN se z novo spremlje-
valno ekipo vrača s pesmijo
»Jest bi se igrou«, skladba
»Jaz sem nor« je izpod peresa
koroškega kantavtorja ADIJA
SMOLARJA, DON MENTONV
BAND se »Norih zabav« ude-
ležujejo s klasičnim rock&rol-
lom »Hopla konopla«, novo-
meščanska zasedba Dan-D
pa z arhaično in udarno »Mali
človek«.
Prejšnji teden je končno le
izšla dvojna številka revije
Ročk Vibe. Ta še vedno ostaja
edina slovenska glasbena re-
vija, ki se ukvarja izključno z
moderno ročk godbo, v to-
kratni izdaji pa si lahko, poleg
zapisov o dogajanju na do-
mači ročk sceni, preberete še
vrsto ekskluzivnih intervju-
jev z nekaterimi veliki ročk
bendi (Alice In Chains, Sonic
Youth, Ministry, Napalm
Death....).
Po solidnem albumu »Poglej
me v oči«, ki ga je Rafael Zu-
pane - RAF, pri velenjski založ-
bi Dynamic objavil letošnjo
pomlad, se nam v bližnji pri-
hodnosti obeta nov izdelek te-
ga neuničljivega Kozjanca. Raf
je v studiu 94 v Kamniku že
posnel nekaj skladb v zanj zna-
čilnem kitarskem pop ročk sti-
lu, med njimi pa je tudi pesmi-
ca »Še nocoj«, ki jo že »krasi«
tudi videospot.
S sobotnim koncertom (21.
december) v celjskem Kljubu
se po sedmih letih delovanja s
slovenske alter ročk scene
poslavlja laško-velenjski
bend ITS NOT POR SALE.
Omenjena zasedba je v prete-
klosti zamenjala kar nekaj
članov, posnela dve vinilni
single plošči in en vinilni LP
ter dve demo kaseti. Poleg
nastopa na Novem rocku '90
so v svoji bogati koncertni ka-
rieri večkrat nastopili tudi v
tujini (Nizozemska, Italija,
Nemčija, Avstrija, Hrvaška,
Bosna), pri nas pa so ogrevaU
občinstvo na koncertih neka-
terih najslavnejših alter za-
sedb (Fugazi, Alice Dunut,
Die Krupps, Killdozer....). Pe-
vec Arnol Marko, bobnar Pr:
mož Oberžan, kitarist Siniš
Hranjec in basist Marko Rc
dosavljevič so letos posneli ii i
pri založbi FV objavili tuci
svojo prvo kompaktno plo^
čo »Hum«, vseh 10 skladb :
nje pa bo, poleg njihovih sta
rejših »uspešnic«, mogoče sli
sati tudi na njihovem posle
vilnem koncertu v Kljubu.
STANE ŠPEGE:
Z drugo kompaktno ploščo se po krajšem premoru na
slovensko glasbeno prizorišče spet vrača NAPOLEON. Tokrat
kot kvartet s popolnoma novo zunanjo podobo in glasbo, ki naj
bi se skupaj s plesnimi koreografijami vključevala v trenutne
evropske glasbene trende »fantovskih« zased. Pod večino izmed
devetih skladb za album »Bodi moja« se je podpisal Tomaž
Borsan, ki je odigral tudi večino instrumentov in bil obenem
tudi glasbeni producent tega izredno ambiciozno zastavljenega
projekta, s katerim namerava založba Menart parirati tudi pri
nas izredno priljubljenimi instant zasedbami CITA, Backstreet.
Boys, Boyzone...
V ročk klubu Barfly pa bo danes teden, 26. decembra, ži
drugič letos nastopila velenjska funky zasedba FUNK YOU
Koncert bo posnela tudi TV3.
GLASBA JE ŽIVUENJE
Anka Senčar o glasbi
Anka Senčar je ime, ki se
je z velikimi črkami vpisalo
v svet fotomodelov in mane-
kenov. Prišla je iz Trbovelj
in najprej očarala Slovence,
kmalu za tem pa tudi Fran-
coze, Italijane, Angleže.
Anka je prerajžala precej
sveta in se srečevala z zanimi-
vo glasbo in glasbeniki. Pa ne
le na modnih pistah. Vedno je
za seboj dvigala veliko prahu,
saj se ni obremenjevala s
stavkom: kaj bodo rekli ljud-
je... V oddaji nam bo razkrila
kar največ svojih doživetij v
zvezi z glasbo. Najbolj jo nav-
dušuje Afrika, za katero pra-
vi, da je ena sama glasba, s
poudarkom na ritmu - ljudje
se celo po ulicah gibljejo v
ritmu.
Na zanimiv način je spoz
nala tudi bobnarja legendar
nih The Beatles, Ringa Starra
Več, oziroma vse, v oddaj
Glasba je življenje.
Pevska anekdota
Francoski pevec Henri Sal
vador je večerjal s prijatelji v
restavraciji, kjer postrežejo sa
mo z ribjimi jedrni.
»Lahko vam postrežemo ;
vsem, kar plava,« mu je deja\
upravnik hotela.
»Odlično,« je odvrnil pevec
»torej nam seruisajte plavalke
Esther Williams!«
Simona H2C
OVI TEDNIK
INIORMACiJEi
31
32
KRONIKA
NOVI TEDNI
NOČNE
CVETKE
• Prejšnji četrtek je Jožici
prekipelo, zato se je spravila
nad Marijo ter jo slikovito
nazmerjala. Ženski sta se spr-
li zaradi Jožičinega soproga,
globlje pa se v tako občutljivo
zadevo nismo upali spustiti.
• V trgovini Rio je bilo prejš-
nji četrtek popoldne precej
vznemirljivo. Tam se je na-
hajal Fric L., ki je bil tečen in
zoprn, predvsem pa veliko
preglasen. Ker je kršil javni
red in mir, bo šel k sodniku
za prekrške.
• V samskem domu na Ulici
frankolovskih žrtev pa je bil v
četrtek ponoči razgrajaško
nastrojen Venčeslav S. iz Štor.
Dobil bo vabilo, ki mu ga bo
poslal sodnik za prekrške.
• Nue T. je v petek na lastni
koži občutil, kako zna biti
petek 13. neugoden dan. Na
hišnem hodniku v Ulici bra-
tov Vošnjakov ga je pretepla
ženska, kar ni le nesreča,
ampak nesreča na kvadrat.
• Policisti so dobih v petek
popoldne obvestilo, da v
podhodu. pri zavarovalnici
mladoletniki razgrajajo. Res
je bilo tam bučno, na policij-
sko postajo pa so pripeljali
mladoletno Lilijano, ki je bi-
la tega dne tako zelo nesreč-
na, da je svojo žalost utaplja-
la v alkoholu.
• Pred diskoteko Petelinček
se je petelinil neznanec, ki je
nabutal Simona Z. PeteUna
še iščejo.
• V nedeljo zvečer je v slašči-
čarni pri avtobusni postaji Is-
met C. igral pikado. Namesto
originalnih puščic za to igro,
je v tarčo z vso gorečnostjo
metal svoj nož. Policisti so mu
hladno orožje odvzeli in ga
umirili. M.A.
Zmedeni ropar
Na pošti na Dobrni se je v
ponedeljek, 16. decembra
okoli 18. ure, zgodil rop, sto-
rilcu pa je med begom ušla
pamet iz rok, polastila se ga
je panika.
Slo je za klasičen primer ro-
pov v bankah, menjalnicah, po-
štah in podobnih ustanovah, le
da je bil ropar v primeru Dobr-
ne očitno nevešč takšnih dejanj.
Po ustaljenem vzorcu je bil tudi
ta ropar zamaskiran, oborožen
z doma izdelano puško (pogo-
steje so v rabi pištole) ter na
videz nevaren, ko je grozil pošt-
nima delavkama in zahteval,
naj mu izročita denar.
Ko je bil neznani ropar del-
no zadovoljen z uspehom, se
je pognal v beg, a je pri tem
izgubil (odvrgel?) maskirno
pokrivalo, puško in tudi veči-
no denarja. Po prvih informa-
cijah, ki smo jih prejeli, je
storilec pošto na Dobrni oro-
pal za manjšo vsoto tolarjev.
Za takšno kaznivo dejanje je
po slovenski kazenski zakono-
daji zagrožena zaporna kazen
od enega do desetih let.
Po podatkih policije je ropar
visok okoli 185 cm, je suhe
postave, v času ropa pa je bil
oblečen v oprijete hlače in jak-
no iz svetlega jeansa, obut pa
je bil v visoke črne čevlje,
■»^■■■■■■■■■■■li M.A.
Mladi celjski viceprvaki
v Globokem je bilo minulo soboto prednovoletno pr-
venstvo v ju-jitsu borbah za pionirje in kadete (do 15 let).
Tekmovanja se je udeležilo tudi moštvo Policijskega kluba
borilnih veščin iz Celja.
Na tekmovanju, ki je štelo za državno prvenstvo v ekipni in
posamični konkurenci, so odlična mesta zasedli:
Rok Leskovšek 2. mesto in Dejan Žnidar 3. mesto v
kategoriji do 42 kg. Matic Seničar 1. mesto v kategoriji nad 42
kg. Marko Deželak 3. mesto v kategoriji do 45 kg, Leon
Žaberl 2. mesto v kategoriji do 65 kg, Boris Štruc 2. mesto in
Martin Kosec 3. mesto v kategoriji nad 65 kg.
Ti dosežki so mladim celjskim tekmovalcem prinesh laska-
vi naziv ekipnih viceprvakov za leto 1996.
Žrtvi grozil z utopitvijo
Posiljevalec, ki je bil pogojno izpuščen iz zapora, je bil zelo nevaren - Dve žrtvi, dive
priči, osumljenec pa dejanje zanika
v noči na 6. december se
je na robu mesta Celja zgo-
dilo posilstvo. Oškodovanka
je dejanje prijavila naslednji
dan, 12. decembra pa so
celjski kriminalisti prijeli
osumljenca in ga ovadili za
kaznivi dejanji posilstva in
poskusa posilstva. Preisko-
valni sodnik je zanj odredil
pripor.
Dragutin J. (31), državljan
Hrvaške, nezaposlen in brez
bivališča v Sloveniji, je osum-
ljen, da je v noči na 6. decem-
ber na kozolcu, v neposredni
bhžini avtocestnega podvoza,
prisilil žensko v spolni odnos,
pri tem pa je uporabil silo, ji
grozil ter ji z udarci povzročil
telesne poškodbe. Po prijavi
oškodovanke (7. decembra) so
policisti PP Celje in kriminali-
sti UKS takoj opravili ogled
kraja ter pričeli zbirati obve-
stila.
udarci, grožnje,
poniževanja
Osumljeni Dragutin J. se je
5. decembra za posilstvo očit-
no zavestno odločil, saj je na
primerno žrtev dolgo in potr-
pežljivo čakal ob pešpoti pri
podvozu avtoceste na lokaciji
Nova vas-Lokrovec. Ko je žen-
ska v poznih večernih urah
prišla mimo, jo je napadel ter
jo s silo vlekel na kraj, ki si ga
je izbral, ker pa se mu je žen-
ska dokaj dobro upirala, ji je
zagrozil, da jo bo ubil oziroma
utopil v bližnjem potoku. Se-
veda je ženska takšnim grož-
njam podlegla, ob tem pa še
slutila ni, kaj vse jo čaka na
kozolcu, kamor jo je privlekel
s silo. Povedano na kratko, je
Dragutin J. svojo žrtev trikrat
prisilil v spolni odnos, ob tem
pa se je nad njo še na drugač-
ne, grobe in ponižujoče nači-
ne spolno izživljal. S takšnim
mučenjem je končal šele v
zgodnjih jutranjih urah, ko je
žrtev izpustil, za nameček pa
z grožnjami od nje izsilil de-
nar, ki ga je imela pri sebi.
Ob prijavi je oškodovanka
dala dokaj podroben opis po-
siljevalca. Povedala, kako je
bil oblečen, kako je govoril ter
še nekaj drugih podrobnosti,
ki jih je o sebi povedal storilec.
Kmalu je sum padel na Dragu-
tina J., ki v Sloveniji nima
prijavljenega bivališča in živi
kot podnajemnik v okolici Ce-
lja. Je star znanec policije, ki
je lani podtaknil požar na is-
tem kozolcu, kjer je prejšnji
teden storil posilstvo. Preisko-
valci so še ugotovili, da je bil
sredi letošnjega leta pogojno
(za lanski požig) izpuščen iz
zapora.
V času akcije iskanja posilje-
valca pa se je 10. decembra na
pohcijski postaji Celje oglasila
ženska, ki je povedala, da je 6.
decembra zvečer prišel k njej
na dom znanec z imenom
Dragutin, ki je po krajšem po-
govoru hotel z njo spolno ob-
čevati. Ker ga je ženska zavr-
nila, je svojo spolno slo name-
raval potešiti s silo in z grož-
njo, da jo bo ubil, če se mu bo
upirala. Takrat je bila v stano-
vanju tudi mati oškodovanke,
in ko sta obe ženski pričeli
kričati, je napadalec popustil
in odšel. Zdaj se ve, kam.
V torek, 10. decembra po-
poldne, so policisti prijeli
moškega, ki je ustrezal opisu,
ki sta ga dali obe oškodovani
ženski. Oblečen je bil v ista
oblačila, kot v času poskusa
posilstva in posilstva na kozol-
cu. Kljub tem dejstvom pa je
Dragutin J. ves čas zanikal ka-
kršno koli vpletenost v očitana
mu kazniva dejanja. Med hi-
šno preiskavo pa so policisti
ugotovih, da je Dragutin J. za-
krivil tudi kaznivo dejanje od-
vzema motornega vozila ter
kraje raznega orodja, ki je bilo
v odvzetem kombiniranem
vozilu.
Zgovorne številke
Kazniva dejanja zoper spol-
no nedotakljivost (posilstvo,
spolno nasilje, spolna zloraba
slabotne osebe, spolni napad
na otroka, krvoskrunstvo, kr-
šitev spolne nedotakljivosti z
zlorabo položaja, zvodništvo,
posredovanje pri prostituciji,
prikazovanje in izdelava por-
nografskega gradiva otrokom
in mladoletnim osebam) so
pri nas in v svetu v izrednem
porastu. Spolno nasilje je pri-
sotno v vseh socialnih in kul-
turnih okoljih, ne glede na
izobrazbeno raven, socialni
položaj, premoženjsko stanje
ipd. Zgodi pa se lahko kjerkoh
in kadarkoli, sploh pa ni res,
da se spolno nasilne dogaja le
v zatemnjenih ulicah in par-
kih.
Trend rasti je očiten tudi na
območju UNZ Celje. V času od
1. junija letos do teh dni so
policisti in kriminalisti obrav-
navali 23 kaznivih dejanj, ki
so jih osumljenci storili z na-
menom, da zadovoljijo svoje
spolne potrebe. Od teh 23 pri-
merov so obravnavali 6 posil-
stev, 3 kazniva dejanja spolne-
ga nasilja, 13 kaznivih dejanj
spolnega napada na otroka! in
1 kaznivo dejanje kršitve spol-
ne nedotakljivosti z zlorabo
položaja.
Od devetih žrtev, ki so prija-
vile posilstvo ali spolno nasi-
lje, jih je bilo 7 polnoletnih, 2
pa sta bili mladoletnici. Vsi
storilci so bili moški, med nji-
mi tudi dva mladoletna. Veči-
no prijavljenih kaznivih de-
janj spolnega nasilja so razi-
skali, na prostosti sta le še dva
storilca. V Uradu kriminali-
stične službe UNZ Celje vsem
morebitnim bodočim oškodo-
vancem svetujejo, naj kaznivo
dejanje prijavijo, in to čim-
prej, saj je s takojšnji prijavo
delo policije vehko lažje in
učinkovitejše.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NEZGODI
Smrtna v križišču
Na regionalni cesti zunaj
naselja Mozirje se je v sredo,
11. decembra ob 6.45 uri zju-
traj, pripetila smrtna nesreča.
Frančiška Ž. (74) iz Nazarij
je v križišču za naselje Mozirje
in Loke stala na črti, ki razme-
juje razvrstilne pasove. Takrat
se je iz smeri Nazarij pripelja-
la krajša kolona vozil in iz;.-
praznila križišče z vožnjo v
smeri Ljubije. Iz te smeri je v
tistem trenutku v križišče pri-
peljala voznica osebnega avto-
mobila, 43-letna Ana Z. iz Lju-
bije, peška je stopila dva kora-
ka nazaj in se znašla pred tem
vozilom, ki je trčilo vanjo. V
nesreči je peška utrpela tako
hude telesne poškodbe, da je
kmalu po prevozu v celjsko
bolnišnico umrla.
Čelno trčenje
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Topolšica se je v petek,
13. decembra popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe. Gmotna škoda
na vozilih znaša približno 3
milijone 400 tisoč tolarjev.
Simon P. (20) iz Novega me-
sta je vozil osebni avtomobil iz
smeri Topolšice proti Šoštanju.
V Topolšici je v desnem ovinku
zapeljal na levo in na nasprotni
vozni pas, po katerem se je iz
smeri Šoštanja pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 20-letni
Marjan J. iz Topolšice. VoziU
sta četno trčih, hude telesne
poškodbe pa je v nesreči utrpel
voznik Marjan J.
Šestero ranjenih
Na regionalni cesti zunaj
naselja Šentjanž se je v sobo-
to, 14. decembra zjutraj, pri-
petila nezgoda, v kateri so
bili trije udeleženci hudo te-
lesno poškodovani, trije pa
so utrpeli lažje poškodbe.
Gmotna škoda na vozilih in
objektih znaša približno 670
tisoč tolarjev.
Robert R. (34) iz Mozirja je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Šentjanža proti cesti za Varpo-
Ije. V križišču je zapeljal na
prednostno cesto, ko je po njej
iz smeri Grušovelj pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
27-letni Damjan Š. iz Mozirja,
ki je s sprednjim delom vozila
silovito trčil v zadnji desni bok
vozila Roberta R. V nesreči so
se hudo telesno poškodovali
voznik Robert R., sopotnik v
njegovem vozilu, 27-letni
Franc K. iz Mozirja in sopotnik
v vozilu Damjana Š., 22-letni
Andrej Z. iz Nazarij. Lažje ra-
njeni so bili voznik Damjan Š.
in njegova sopotnika, 21-letni
Primož K. iz Nazarij in 22-letni
Boštjan Ž. iz Dobletine.
Trčenje V Celju
Na mestni Levstikovi ulici v
Celju se je v soboto, 14. de-
cembra zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je en udeleže-
nec utrpel hude telesne poš-
kodbe, na vozilih pa je škode
za poldrugi milijon tolarjev.
Andrej K. (27) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po Lev-
stikovi iz smeri Gregorčičeve
ulice. Ko je pripeljal do križišča
z Vrunčevo ulico, je zapeljal
naravnost v križišče in na levi
vozni pas, po katerem mu je
nasproti pripeljal voznik oseb-
nega   avtomobila,    52-letni
Franc E. iz Štor. V trčenju,
sledilo, je voznik Franc E
pel hude telesne poškodb
izsledili pobegi«
voznika
Pri ŠRC Golovec v Celju
v nedeljo, 15. decembra >
3. ure zjutraj, pripetila nt
da, v kateri je hude tel
poškodbe utrpela peška,
nik pa je po nesreči pobe;
Neznani voznik rdeče^
novejšega osebnega v;
znamke Opel Corsa je vo2
dovozni cesti od diskotek
sablanca proti Dečkovi ce;:
bližini modre dvorane je
kovito z^il v levo ter ti
peško, 23-letno Angelco I
Starih Slemen. Peška je pr
utrpela hude telesne po^
be, voznik pa je brezve
nadaljeval vožnjo po Der
cesti v smeri Mariborske c
Že naslednji dan so poli
izsledili pobeglega vozi
Gre za 19-letnega Iztoka
Celja, ki je vozil brez vozni
ga izpita oziroma dovoljer
GORELO J
Vnel se je tran
v torek, 10. decembra
poldne, je izbruhnil p
na nenaseljeni stanovali
hiši v Libojah, ki je last J
za Š. iz Petrovč.
Požar je nastal ob dimn
kjer se je vnel leseni t
ogenj pa je uničil del osti
okrog dimnika. Ker so gasi
Liboj, Žalca, Griž, Šempet
Petrovč hitro in učinkovite
sredovali, se ogenj ni razšii
celoten objekt, nastala gmi
škoda pa kljub temu z
približno 1 milijon tolarje\
Cigareta na
preprogo
v nedeljo, 15. decembr
7.40 uri, je nastal poži
podstrešnem stanovanju
novanjske hiše v naselju
na jez v kraju Radeče.
Podnajemnik Milan P. (5
je, ko je legel na kavč, pri
cigareto in potem zaspal,
spanjem fe cigareta padi.
preprogo, ki se je vžgala, o
pa se je razširil na kavč. K
je Milan P. prebudil, je v pa
zbežal iz stanovanja, poža
se je razširil po sobi in pc
doval precej inventarja ter
zročil za okoli 1 milijon'
tisoč tolarjev gmotne šk
Ogenj so pogasili gasilci.
Pozabila na svei
Minulo nedeljo je okol
ure izbruhnil požar v st.
vanju stanovanjskega bi
na Šaleški cesti v Velenji
Stanovalka Antonija Š
okoli 14. ure, skupaj z o
družinskimi člani, pdšk
stanovanja in pred odhot
pozabila ugasniti dve svc
ki sta goreli na adventii
venčku na televizijskem s
jemniku v dnevni sobi. Kc
svečki dogoreli, so se smr
ve vejice na venčku vr
ogenj pa se je razširil na
sprejemnik in na sliko
njim. V požaru, ki sp ga p
sili gasilci, je nastalo za ok
milijon tolarjev gmotne šk«
I
Predaja mamila pred hotelom?
Prenekateri očividec se je minuli petek zvečer vprašal,
kaj se dogaja pred hotelom Merx v Celju. Tam se je
namreč gibalo večje število policistov, ki so pripravili
zasedo in potem prijeli dva sumljiva moška.
Tega dne so namreč kriminalisti prejeli anonimno sporoči-
lo, da bo v večernem času pred omenjenim hotelom prišlo do
predaje večje količine mamila. Na anonimko so reagirali z
vso resnostjo, saj so možnost takšne predaje v Celju potrjeva-
le nekatere druge poprejšnje operativne informacije.
Zaradi pričakovanega dogodka in anonimnega obvestila so
v večernem času opazovah okolico hotela, ob 19.40 uri pa so
opažih neznano osebo, ki se je pred hotel pripeljala z
osebnim avtomobilom celjske registracije. Ko je ta oseba
izstopila iz avtomobila, je najprej večkrat pregledala okolico,
potem pa v tam parkirano osebno vozilo avstrijske registraci-
je odložila vrečko z neznano vsebino. Ko je opazovani
sumljivi neznanec vozilo zaklenil, se je nameraval odpeljati s
kraja »predaje«, takrat pa so kriminalisti izvedli postopek
prijetja dveh sumljivih oseb. Opravili so ogled kraja ter dve
hišni preiskavi. Pri hišnih preiskavah in pri pregledu osebnih
vozil ter vsebine vrečke pa kriminalisti niso našli predmetov
oziroma snovi, kar bi dokazovalo da gre za kaznivo dejanje.
M.A.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
33
Pištolar s pregretimi varovaiicami
Šestindvajsetletni Drago iz Migojnic
;i je v petek, 13. decembra popoldne,
privoščil avanturo, s katero je spravljal
/ strah in bes vsakogar, ki se mu je
<anil postaviti po robu ali ustaviti nje-
govo nevarno početje. Zdaj je možakar,
ii je srečanj z organi pregona že vajen,
ie na varnem, saj je preiskovalna sod-
lica zanj odredila priporni ukrep.
MKi mm
Začelo se je v lokalu Urška v Rakovljah,
<jer je ponoreli Drago spravljal v strah
amkajšnje goste in osebje, ko je razgra-
al, razbijal in v zrak streljal s pištolo, ki
o je imel pri sebi. Gostom je tudi zagro-
dl, da bo vsakogar, ki bi si ga upal
Drijaviti policiji, brezkompromisno spra-
/il s sveta. Po tej grožnji je zapustil lokal,
;edel v svoj avto, prizadeti in prestrašeni
Dčividci pa so si oddahnili.
Odpeljal se je proti Polzeli, a si je med
Dotjo izmislil novo lumparijo. Na sredi
:este se je ustavil, vozilo postavil pravo-
kotno na vozišče ter s tem zaprl pot
Dbčanu Milanu P., ki se je takrat pripeljal
3 svojim avtomobilom ter ga prisilil, da je
istavil. Pregreti Drago je pričel spet gro-
ziti s silo, svojo namero pa je podkrepil s
5trelom iz orožja. Seveda je Milan P.
reagiral tako, da je urno pritisnil na plin
in z vso hitrostjo peljal dalje. Drago pa za
njim. Medtem ko mu je krajši čas sledil,
ie nekajkrat ustrelil proti svoji žrtvi.
Čez nekaj ur so policisti, ki so ga
medtem pričeli iskati, ugotovili, da je
Drago že doma, ko pa je korenjak zaslutil
modro nevarnost, je spet sedel v svoj avto
in pobegnil. Njegovo vozilo so policisti
potem našli v hmeljišču okoli dva kilome-
tra stran. Očitno se je Drago peš vrnil
domov, tam pa so ga pričakali policisti, ki
jH^ jini ni hotdpdPMlvrat.. ,  ,.       ^
Ob tem, da je bil Drago oborožen in
nevaren, in ob dejstvu, da gre za znanega '
nasilnika, večkratnega povratnika, si po-
licisti niso upali preveč tvegati, zato so
naročili okrepitev. Prispela je specialna
enota ministrstva za notranje zadeve, na
osnovi sodne odredbe pa je bil v soboto
ob 1.45 uri možen nasilni vstop v hišo
oziroma sobo, kjer se je Drago skrival.
Seveda so ga policisti in specialci ustrez-
no obvladali ter ga vklenili, ker pa je med
upiranjem staknil nekaj modric in odrg-
nin, so ga najprej peljali v žalski zdravs-
tveni dom. V policijskih prostorih v Celju
mu je bila odvzeta prostost,
V nedeljo popoldne so ga kriminalisti s
kazensko ovadbo izročili sodišču. Prei-
skovalna sodnica se je, potem ko je osum-
ljenca zaslišala, odločila za pripor. Ka-
zenska ovadba ga bremeni kaznivih de-
janj povzročitve splošne nevarnosti,
ogrožanja varnosti ter protipravnega od-
vzema prostosti.
MARJELA AGREŽ
Eicspiozija v tovarni nogavic
v Tovarni nogavic Polzela je minuli petek ob 7.20 uri prišlo do eksplozije, ki se
je srečno končala, ker v bližini ni bilo ljudi.
Eksplodirala je glava večjega kompresorja, ki ga je poganjal motor z močno 110
kilovatov. Pri tem so deli kompresorske glave močno poškodovali streho, okna in
lesena vrata, tako da gmotna škoda znaša približno 1 milijon tolarjev.
Policisti in kriminalisti, ki so raziskovali vzrok eksplozije, so ugotovili, da ni šlo za
namerno dejanje ter da obstaja verjetnost, da je do eksplozije prišlo zaradi eksploziv-
ne mešanice zraka in olja v glavi kompresorja. Foto: TONE TAVČAR
MINI KRIMIČI
Med slaščice in
cvetlice
v noči na 10. december je
neznani storilec vlomil v slaš-
čičarno Zvezda na Prešernovi
ulici v Celju. Iz tamkajšnje
pisarne je odnesel okoli 20
tisoč tolarjev gotovine.
V isti noči je bilo vlomljeno
v prostore čistilnice Multitra-
de na Gubčevi ulici v Celju.
Tat je v predalu našel nekaj
tisoč tolarjev in jih spravil v
svoj žep.
Marija se ni dala
Neprijetne minute je 10. de-
cembra okrog pol osmih zve-
čer doživljala 57-letna Celjan-
ka Marija, ki je šla peš med
njivami med Pucovo in Ribar-
jevo ulico v Celju. Na neosvet-
ljenem kraju jo je dohitel nez-
nan moški, ki ji je sledil ter ji
poskušal iz rok iztrgati torbi-
co. Marija pa se ni dala in
vdala, ampak se je napadalcu
uprla, zaradi njegovega moč-
nega sunka pa je padla po
tleh. Na' tleh ležeča je pričela
vpiti in klicati na pomoč, kar
je neznanega drznega tatu
prestrašilo. V napadu je žen-
ska utrpela lažjo telesno poš-
kodbo.
Prijeli
»glasbenika«
v prejšnji številki smo poro-
čali o vlomu v zaklonišče na
Pucovi ulici v Celju, kjer so
neznani storilci ukradli za
okoli 600 tisoč tolarjev raznih
glasbenih instrumentov in de-
lov ozvočenja.
Dva dni po vlomu oziroma
tatvini pa so policisti PP Celje
prišli na sled dvema storilce-
ma in jima ukradene predme-
te tudi zasegli. Vlomne tatvine
sta osumljena 19-letni Boris T.
in 16-letni Ž.K. Oba so ovadili
okrožnemu državnemu tožils-
tvu.
Damir se je vdal
Tudi Damir S. (17) iz Rogaš-
ke Slatine je bil žrtev neznanih
napadalcev, ki so se polastili
tujega denarja. Ko se je v sre-
do, 11. decembra popoldne,
nahajal v podhodu perona na
celjski železniški postaji, je k
njemu pristopil mlajši nezna-
nec (visok okoli 180 cm in
črnih kratko pristriženih las ter
oblečen v modre kavbojke in
črno jakno, na kateri je na
hrbtni strani s srebrno barvo
napisana številka 29), ga nago-
voril ter ga nič kaj prijazno
prosil, naj mu posodi denar. Ko
mu je Damir odgovoril, da de-
narja nima, ga je neznanec
udaril, takrat pa sta pristopila
še dva neznanca. Seveda se je
trojice nasilnežev Damir ustra-
šil in ni mu preostalo drugega,
kot da jim izroči tisočaka.
Avtovloma
v noči na 11. december je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke Fiat
Punto, parkiran pred stano-
vanjskim blokom na Ulici XIV.
divizije v Rimskih Toplicah.
Ukradel je avtoradio znamke
Sony in 5 kaset, lastnica Mari-
na S. iz Rimskih Toplic pa je
oškodovana za okoli 60 tisoč
tolarjev.
V noči na 12. december je
bilo vlomljeno v osebni avto-
mobil znamke Zastava Jugo,
ki je stal na parkirišču ob re-
gionalni cesti v Višnji vasi.
Neznani storilec je ukradel av-
toradio kasetofon znamke
Blaupunkt ter Klemna S. oško-
doval za približno 35 tisoč to-
larjev.
Skromni izkupiček
v noči na 12. december je
bilo vlomljeno v bife Kegljišče
na Udarniški ulici v Štorah.
Lokal je vlomilec zapustil s
kislim obrazom, saj mu je us-
pelo ukrasti le 3 tisoč tolarjev
drobiža, nekaj zavitkov ciga-
ret in nekaj malega hrane.
Lastnica Nevenka C. je oško-
dovana za približno 30 tisoč
tolarjev.
Vec uspeha
Več uspeha pa je imel tisti
neznani storilec, ki je v noči
na četrtek vlomil v prodajalno
Lilija in v Metka bar v gasil-
skem domu v Skalah pri Vele-
nju. Ukradel je več kot 300
tisoč tolarjev gotovine, več za-
vitkov cigaret uglednih
znamk, telefonski aparat
znamke Panasonic in liter žga-
ne pijače. Blaža L. in Metko P.
je oškodoval za približno 370
tisoč tolarjev.
Zmikavt v kleti
v noči na 13. december je
nekdo vlomil v klet v stano-
vanjskem bloku Na zelenici v
Celju. Odnesel je dva para
smuči znamke Elan z vezmi
znamke Marker in smučarske
čevlje, ročni vrtalni stroj in
plinsko jeklenko. Lastnik je
oškodovan za okoli 80 tisoč
tolarjev.
Odpeljal prikolico
v dneh od 6. do 13. decem-
bra je neznani storilec ukradel
sivo-modro-zeleno kamp pri-
kolico znamke IMV Optima
500 TL, ki je stala na parkiriš-
ču pri osnovni šoli Pod goro v
Slovenskih Konjicah. Osnovna
šola Ob Dravinji je s tem oško-
dovana za približno 360 tisoč
tolarjev.
Zlatnina iz
predala
v času od 11. do 13. decem-
bra je neznani storilec ukradel
etui, ki je bil spravljen v pre-
dalu mize v butiku v Ulici
Savinjske čete v Žalcu. V etui-
ju sta bili zapestnica in veriži-
ca iz rumenega zlata, lastnica
Ana B.V. pa je oškodovana za
približno 380 tisoč tolarjev.
Katrca, voyager
v noči na 13. december je
nekdo ukradel osebni avtomo-
bil znamke Renault 4 tip GTL,
ki je bil parkiran na Prežihovi
ulici v Žalcii. Vozilo je bele
barve, z registrsko oznako CE
M2-780. Vzgojno varstveni za-
vod Janko Herman iz Žalca je
oškodovan za približno 270
tisoč tolarjev.
V noči na minulo soboto pa
je bilo ukradeno osebno vozi-
lo znamke Chrysler Voxager
2,4 SE, last podjetja Ibis d.o.o.
iz Ljutomera. Vozilo, ki je bilo
parkirano na parkirišču disko-
teke M&G na Zdraviliškem tr-
gu v Rogaški Slatini, je novo,
vinsko rdeče barve, z registr-
sko oznako MS 29-OlD.
M.A.
Po novem 113 in 112!
s 1. januarjem 1997 bodo v Sloveniji v rabi nove telefon-
ske številke za tim. nujne primere, ko je treba nemudoma
ukrepati ali priti do koristnih informacij.
Gre za telefonsko številko 92 (policija), ki jo bo nadomestila
nova številka 113. Dosedanje telefonske številke: 985 (center
za obveščanje), 93 (gasilci) in 94 (reševalci) pa bodo združene
pod enotno novo telefonsko številko 112 Uvajanje novih
oziroma izključevanje starih številk bo potekalo postopoma.
34
MODA-NASVETI
NOVI TEDNIK
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Prihodnjo soboto se bomo
v Modnem vrtincu na valovih
Radia Celje znova slišali, to-
krat zadnjič v letu 1996. In,
ker je nekaj dni pred najbolj
razigrano nočjo, silvestrska
garderoba, pričeska, make up
in vse ostalo kar spada k slo-
vesni zunanji podobi najbolj
pogosta modna tema ob ju-
tranjih kakor tudi popoldan-
skih kavicah, se ji bomo pos-
vetili tudi v naši kontaktni
oddaji.
Že zdaj prijazno vabljeni vsi,
ki vas v vezi s tem mučijo
kakšne dileme, da nas pokliče-
te in povprašate za individua-
len nasvet. Dva, nemara celo
trije priznani strokovnjaki,
med njimi zagotovo kozmeti-
čarka oziroma vizažistka in fri-
zer, vam bodo na voljo v stu-
diu. Še bolj kot silvestrovega,
pa se mnogi veselijo božiča,
najbolj tipičnega družinskega
praznika. Se je tudi vas vsaj
malo dotaknila predpraznična
nakupovalna mrzlica?
Ob mrzličnem tekanju za
najboljšim božičnim puranom,
iskanju najlepše smrečice,
skrbjo, da ne bo v potici pre-
malo orehov... ne pozabite tu-
di na najmanjše člene v verigi,
ki se ji reče družina - otroke.
Lepo zavita darila seveda ne
smejo manjkati pod dreves-
cem, za še bolj slovesno vzduš-
je pa naj poskrbijo tudi slove-
snejša oblačila naših malčkov.
Slovesni malčki
če kaže verjeti Robertu Fulg-
humu in njegovi knjigi »Vse kar
moram vedeti, sem se naučil v
vrtcu«, se ljudje že v najbolj
nežnem obdobju naučimo od-
nosa do obleke in estetskega
oblačenja. Torej tudi ločiti, kaj
je primerno obleči za ribarje-
nje, kaj za opero in kaj za
družinsko slavje.
Saj ne, da bi morali za božič-
no priložnost vašemu najmlaj-
šemu kupovati dragocena slav-
nostna oblačila. Morda pa bi le
kazalo običajno trenirko za-
menjati za prikupnejšo, lepšo
oblekico ali hlačke. Nemara bo
zadostoval le modni dodatek,
droben detajl, ki bo pričal, da je
ta večer res nekaj posebnega.
Seveda je velika reč tale prihod
božička ali dedka Mraza. In,
kaj si bo mislil, če ga otroci ne
bodo pričakali žarečih ličk,
lepše oblečeni in spodobno po-
česani?
Najnovejša otroška moda
pravi takole: »Dovolj je bilo bu-
količnih roza oblekic za punčke
in svetlo modrih za fantke. Ta-
ko kot v odraslo, so se tudi v
otroško modo naselile črno-
bele, kovinsko sijoče, sive in
rdeče barve. Te so še posebej
priljubljene prav pri »taboljših«
oblekah. Črna žametna kratka
oblekica brez rokavov, spodaj
bel puli ali srajčka, sem ter tja
okrašena z rustikalno čipko - to
je letos prav modna zapoved.
Za še bolj romantično vzdušje je
moda lase malih gospodičen
okrasila s satenasto pentljo.
In fantki? K običajnim hlač-
kam jim oblecite belo srajčko
in pod ovratnik zavežite ozko
črno žametno pentljo »po kav-
boj sko« ali prisrčen metuljček.
Verjemite, da se tudi majhni
otroci po zaslugi oblačil zave-
dajo drugačnosti trenutka. Pri-
čarajte jim torej nepozabne
praznične trenutke!
Anketno nagradno vprašanje decembra:
V KAKŠNI OBLEKI NAMERAVATE LETOS SILVESTROVATI?
a) Slovesni večerni toaleti;
b) Elegantno-večnamenski, le s kakšnim posebnim detajlem;
c) Predvsem topli - za silvestrovanje na prostem;
d) V spalni srajci - polnoč nameravam prespati. •
Silvestrska večerja
Aperitiv: limona v domačem žganja
Bogatele
Bikini
Zdrobova juha z mandlji
Ribji filejiz mandlji in skuto
Ržen kruh
Piščanec nadevan z rižem, jabolki in mandlji
Novoletno pecivo
Irska kava, panč
Pijača: modra frankinja, trarrdnec, sadni sokovi, polnočni sekt
Aperitiv
Za aperitiv pripravimo neš-
kropljeno limono, ki jo zreže-
mo na drobne koščke, doda-
mo žličko sladkorja in prelije-
mo z domačo slivovko. V do-
bro zaprti steklenici naj počiva
vsaj 14 dni na toplem, tako da
se limona izluži in žganje dobi
značilno rumenkasto barvo.
Bogatele
Za njihovo pripravo lahko
vzamemo najrazličnejše sesta-
vine, tako narežemo na kocke
s stranico 2 cm domačo kuha-
no šunko, goveji jezik, sir, klo-
base in še veliko drugega. Lah-
ko vzamemo črne in zelene
olive polnjene z mandlji. Fran-
coske štruce narežemo na
koščke, jih namažemo s suro-
vim maslom. Na zobotrebec
nataknemo kocko sira, pa klo-
baso in olivo ali pa zvit sardelni
filet z maslom itd. Tu lahko
pride do polnega izraza naša
domišljija in seveda sestavine,
ki jih imamo doma.
Bikini
Francosko štruco narežemo
1 cm na debelo in rezine na
hitro po obeh straneh opeče-
mo. Eno rezino namažemo s
surovim maslom in obložimo z
enako veliko rezino kuhane
šunke. Na drugo rezino kruha
položimo rezino topljenega si-
ra in jo damo za kratek čas v
segreto pečico pod žar, da se
začne sir taliti. Obe rezini sesta-
vimo tako, da prideta šunka in
.sir skupaj. Takoj damo na po-
gret krožnik in ponudimo zelo
vroče. Zraven ponudimo hlad-
no pivo.
Zdrobova juha Z
mandlji
Potrebujemo: 60 g oluščenih
mandljev, ščepec soli, 4 jedilne
žlice zdroba, 1 jedilno žlico
surovega masla, 1 liter mesne
juhe, 3 rumenjake, 1/8 litra
smetane, sveže mlet poper in
sol po želji.
Priprava: Mandlje zmeljemo
v mlinčku in jih v kožici na
hitro prepražimo. Dodamo
zdrob, ga malo prepražimo in
med mešanjem dodamo stalje-
no surovo maslo. Počasi prili-
vamo mesno juho in kuhamo
10 minut, da se zdrob zmehča.
Rumenjak razžvrkljamo s
smetano, soljo in poprom in
dodamo 5 žlic vroče zdrobove
juhe. Kožico odstavimo z ognja
in jo legiramo z rumenjakovo
mešanico. Juho nalijemo v
skodelice, jih potresemo s se-
sekljanim peteršiljem in vroče
postrežemo.
Ribji filejiz mandlji
in skuto
Potrebujemo: več ribjih file-
jev težkih do 200 g, sok ene
limone, sol in poper, belo mo-
ko, stepena jajca, drobtine, olje
za cvrtje, širni zelenjavni na-
maz, olupljene in narezane
mandlje.
Priprava: Ribje fileje poka-
pamo z limoninim sokom in
naj počivajo 15 minut. Potem
jih začinimo s soljo in sveže
mletim poprom in jih povalja-
mo v moki, potegnemo skozi
stepeno jajce in povaljamo v
drobtinah. V večji ponvi segre-
jemo olje in ribje fileje, zlato
rumeno zapečemo po obeh
straneh in jih naložimo na
ogret pladenj.
Zelenjavni skutni namaz po-
razdelimo po ribjih filejih in
okrasimo z narezanimi man-
dlji in postrežemo s svežim
rženim kruhom.
Piščanec nadevan z
rižem, jabolki in
mandlji
Potrebujemo: velikega piš-
čanca, 150 g riža, 50 g mandljev,
5 kiselkastih jabolk, 1 jajce,
šopek peteršilja, sol in poper,
50 g masla, 2 del suhega belega
vina, sok ene limone, žličko
medu.
Priprava: Piščanca opere-
mo, rahlo naselimo in pustimo
stati pol ure. Riž skuhamo v
slani vodi do mehkega, ocedi-
mo, ohladimo, dodamo olup-
ljene in zdrobljene mandlje,
eno olupi j eno in na kocke na-
rezano jabolko, sesekljan pe-
teršilj, eno jajce, sol in poper po
okusu. Maso dobro zgnetemo
in z njo napolnimo piščanca in
odprtino zašijemo z nitjo. Piš-
čanca položimo v pekač, preli-
jemo s stopljenim maslom, pri-
lijemo vino, pokrijemo z alufo-
lijo in pečemo 25 minut v vroči
pečici. Nato folijo odstranimo
in v sok od pečenja vmešamo
žličko medu, da zlatorumeno
porjavi. Medtem preostala ja-
bolka olupimo in narežemo na
rezine, ki jih skuhamo v malo
slane vode do mehkega.
Pečenemu piščancu odstra-
nimo nit in ga položimo na
ogret oval okrog zložimo rezi-
ne jabolk in takoj postrežemo.
Novoletno pechfo
Potrebujemo: 250 g moke,
125 g sladkorja, 200 g margari-
ne, 125 g olupljenih in zmletih
mandljev, 1 zavitek vaniljevega
sladkorja, 1 žličko jelenove so-
li, 3 jajca in 125 g olupljenih in
na listke narezanih mandljev.
Priprava: Moko, margarino,
sladkor, jelenovo sol, vanilijev
sladkor, 3 rumenjake in mlete
mandlje umesimo v gladko te-
sto in ga za nekaj časa shrani-
mo zavitega v alufolijo v hladil-
nik. Nato iz testa oblikujem
kot prst debele klobase, ji
narežemo na primerno dol^
koščke in premažemo z belj,
kom, nato pa še povaljamo
mandljevih rezancih. Koščl<
oblikujemo v rogljiče ter zloži
mo na pekač, v vroči pečici p
pečemo slabih 15 minut.     «.
Datel jnovo pecivo"
Potrebujemo: 125 g bel
moke, 60 g sladkorja, 75 g surc
vega masla, 1 g soH, 2 rumenjii
ka in 5 cl vode, dateljne, rum.
Priprava: Omehčano mask
sladkor in rumenjak penast
vmešamo, dodamo moko, s(
in vodo ter zamesimo v enake
merno testo. Dobro pregnetc
mo, oblikujemo v kroglo, zavi
jerno v prtič za dve uri in pusti
mo na hladnem v hladilniku.
Medtem dateljnom odstran
mo koščice in jih za 2 uri mi
močimo v rumu. Testo razvii
Ijamo 2 mm na debelo in izn:
žemo z obodcem s premerori
3 cm kroge. Na sredo vsakeg
kroga damo ocejen datelj in g
tako zavijemo v testo, da n
obeh koncih kuka iz njegč
Pomažemo s stepenim rumc
njakom in spečemo v vroi:
pečici.
Mandljevo
presenečenje
Potrebujemo: 100 g oluplje
nih in drobno zmletih mari
dljev, 2 beljaka, 35 g sladkorja
prahu, rozine.
Priprava: Zmlete mandlj
stresemo v skledo ter po m£
lem vanje vmešavamo belj£
ke. Primešamo še sladkor i
zamesimo čvrsto testo. Obli
kujemo kroglice in v njihovi
sredino vtaknemo rozino. Na
ložimo jih na pomaščen peka
in spečemo v srednje vroč
pečici. Med pečenjem krogi:
ce počijo, tako, da so rozine '
njih vidne. . |
DOBER VID - VARNA VOŽNJA
Ena najnevarnejših in najpogostejših de-
javnosti ljudi današnjega časa je vožnja z
avtomobilom. Avto je postal nepogrešljiv del
vsakdana, vožnja pa aktivnost, brez katere ne
znamo več živeti.
V naši mladi državi je vsako leto več desettisoč
prometnih nesreč, tisoče ranjenih in preko 400
izgubljenih življenj. To je žaloshia bilanca naše želje
po popolni mobilnosti. Ogroženi niso samo vozni-
ki, temveč tudi ostali udeleženci v prometu; moto-
risti, kolesarji in pešci. Na prehodih za pešce so
posebej v nevarnosti starejši in otroci, prvi težje
opazijo prihajajoča vozila, drugi pa podcenjujejo
hitrost in zaradi tega prepozno reagirajo. Kaj lahko
še storimo, da bo ugasnilo manj mladih življenj?
Predvidimo, da so na cesti otroci nepredvidljivi.
Kaj ima »nepredvideno«
skupnega z vidom?
Pogosto slišimo in beremo: nepredvideno, iz
neznanega vzroka, je zavil v levo. Posledice so
zelo pogosto tragične: mrtvi, ranjeni, ogromna
gmotna škoda. Ali ima »nepredvideno« kaj
skupnega z ne - videti? Vzročno povezanost
potrjuje že sam izraz. Moramo se vprašati: »Če
res ni videl, zakaj ni videl?«
Slovenija posveča veliko pozornosti izboljša-
nju prometne varnosti predvsem s preventivni-
mi ukrepi in medijsko odmevnimi akcijami.
Toda strokovnjaki in odgovorni v številnih raz-
pravah nikoli ne omenijo vprašanja, kako ljudje,
ki drvijo po naših cestah, sploh vidijo? Kadar je
tema, ostane oster vid vedno ob strani. Na žalost
vseh tistih, ki so že izgubili svoje najdražje na
naših cestah, se odgovorni za varnost v prometu
vse premalo zavedajo pomena ostrega vida.
Gotovo obstaja za izboljšanje varnosti v cest-
nem prometu še veliko neizkoriščenih možno-
sti, med katerimi je zelo pomemben optimalno
korigiran vid.
Jeklenega konjička peljemo redno vsako leto
na tehnični pregled, kjer skrbno pregledajo tudi
žaromete. Toda dobro osvetljeno vozišče vozni-
ku, ki slabo vidi, ne zagotavlja varne vožnje.
Poleg tehnično brezhibnega vozila so nujno
potrebne tudi brezhibne oči voznika.
Nedavna študija Zveze optikov in optometri-
stov v Nemčiji je pokazala, da povzročijo vozni-
ki s slabo in nepopolno ostrino vida pri višjih
hitrostih kar 6 krat več prometnih nesreč od
tistih z ostrim ali s korigiranim vidom.
Z boljšo oskrbo vida, s takšno, kot jo že
poznajo v Evropi in ki ne zahteva dodatnih
finančnih sredstev, bi lahko rešili vsako leto
marsikatero življenje. Zelo veliko bi morali dela-
ti na osveščanju občanov o pomembnosti ostre-
ga vida v prometu. Vsi udeleženci v prometu bi
morali vedeti, da očesne napake lahko ogrožajo
njega in njegovo okolje. (se nadaljuje)
■.H'l'iii:|'hMi:il I INFORMACIJE I ffl
36
MALI OGIASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK

SI. 51.-19. december 199l
46
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK
MALI OGUSI - INFORMACIJE
47
St.51.> 19. december 1994!
N^C
48
RUMENA STRAN
NOVI TEDNIK
TRAČ - niče
Opravičeni razlogi
Ne moremo se upreti skušnjavi, da ne bi.tudi vam, dragi
bralci, pokazali lepe slike mozirskega župana Jakoba Presečni-
ka. Prvič zato, ker ima na sliki pravo podlago, nova občinska
simbola, grb in zastavo. Drugič pa zato, ker verjetno množica
ljudi, ki se je udeležila sobotne proslave, ne ve, zakaj je na
začetek čakala nekoliko dlje kot običajno. Župan je namreč
moral dokončati svoj govor
Zgledi vfečefo?
Pri nas žal ni mogoče pričako-
vati navala ameriških turistov.
Na lepote Slovenije pa ne pozab-
lja nova ameriška zunanja mi-
nistrica, državna sekretarka
Madeleine Albright. Nekdanja
Pražankaje prvi dopust v Slove-
niji preživljala pred desetletji, ko
je bila še češkoslovaška držav-
ljanka, zadnjega (?) pa predla-
ni, kot ugledna ameriška diplo-
matinja. Obakrat so je bili veseli
na Bledu, še bolj pa bi se je
seveda razveselili na Celjskem.
Zimslro veselje
Velenjčani so očitno ljubitelji
večjih prireditev. Če ni veselice,
si jo pa naredijo. Vsaj tako je
bilo pretekli torek, ko so v tam-
kajšnji Interspar v gradnji mon-
tirali klima naprave. Menda je
bilo zbranih več firbcev kot na
največjih velenjskih veselicah.
Solata ali feitajsiro
zelje?
Muzej novejše zgodovine iz
Celja je vabila za razstavo o
Glavnem trgu pošiljal na zele-
njavnih listih, saj je bila nekoč
na omenjenem trgu živilska
tržnica. Poznavalci zelenjave
so prepričani, da list predstav-
lja kitajsko zelje. Pa ne, da so
ga prodajali že v tistih časih?
Strokovni
sodelavec
v Hermanovem brlogu so
pred dnevi odprli slaščičarno za
najmlajše, ki pa je v nasprotju s
pričakovanji ni odprl celjski žu-
nan in državni noslanec Jože
Zimšek. Morda pa ga bodo raje
vzeli za strokovnega svetovalca
pri pripravi tortic in»kremšnit«?
Potemkinovo
decembra
v času. ko celjske ulice po-
noči vse bolj tonejo v črno^
noč, je lahko kakšnemu obča
nu v tolažbo nekaj božično
novoletne svetlobe. Seveda h
v posebej izbranih predelih bi
sera ob Savinji. Ker bomo pc
praznikih spet odeti v temni
mrak, je mogoče v uredništvi
Tračnic vzklikniti le eno: V&
luči!
Nasvet iz prve roke I
Prednovoletni nasvet mariborskega župana dr. Alojza Križ
mana šentjurskemu kolegu Juriju Malovrhu: »Pazi se, Jurij, de
v teh prazničnih dneh ne boš še ti doživel česa podobnega ko,
sem jaz pred slabim letom.«
STRANKA ŠAUIVCE\^
Hinko, naš kandidat za ministra za smeh,
je že prejel prve prijave za novoletno sreča-
nje, ki bo 28. decembra in na katerega ste
povabljeni tudi vsi bralci in člani stranke
šaljivcev NT&RC.
Srečanje bo zagovarjala kandidatka mini-
strice za kuharske zadeve Jožica, ki ji ne bo
lahko, saj naj bi svoj prihod najavila tudi Janja
- predsednica komisije za pravičen razrez
tort. Hinka lahko s svojo prijavo razveselite
po telefonu 37-457, Jožico pa na 730-335.
Ob molitvi naših otrok sv. Miklavžu, pa je
bilo uslišano še Cilki Remezenko iz Celja za
šalo tedna in Zdenki Bračun iz Kozjega kot
izžrebanki med kuponi. Že v soboto bosta
doživeh božični Dunaj z agencijo Dober dan.
ŠALA TEDNA
Otroci molijo za Sv. Miklavža:
»Oče naš, ki si v nebesih,
poglej na našo kolavto in nam
>zrihtaj< en boljši avto.
Izbriši naše dolgove v banki,
da se nam glava ne bo znašla v zanki.
Podeli nam boljše plače,
ker imamo že same strgane hlače.
Saj, da vsaj malo zamenjamo poslance,
ker bi tudi mi radi jedli včasih zabeljene
žgance.«
Janezkova Želja
Po ulici stopa poslanec neke stranke. Nenado-
ma mu izpade denarnica, kar pa ni občutil. To
je videl Janezek, ki je stopical za njim.
»Gospod, gospod, denarnico ste izgubili, iz-
volite!«
»Ja, fantek, ti si pa priden in pošten, iz tebe
pa še nekaj bo. Zaslužil si nagradi), počakaj,
da ti jo izplačam!«
»Ne. maram nobene nagrade!« se je Janezek
branil.
Gospod nadaljuje: »Ali imate doma televi-
zor? Imate barvnega? Podarim ti ga.«
»Imamo črnobelega, ki pa dobro dela. No ja,
če pa me že hočete obdariti, bi vas prosil, če bi
lahko najdete brisalce stekla, kakor jih ima
avto.«
»Zakaj pa jih boš potreboval? AU imate
avto?«
»Ne, nimamo ga. Gospod, jaz bi jih rabil na
TV zaslonu. Veste, vedno kadar se poslanci
hvalijo, naš oči cel ekran popljuva, da ne
vidim slike.«
Jasnovidec
Janezek se pred sošolci pohvali, da ve, kaj bo
hudič jedel za praznike.
»Tega pa vendar ne moreš vedeti.«
»Vem, vem, včeraj je oče rekel, da nam je en
hudič iz kleti ukradel meso in vino.«
Lojz V gostilni
»Natakar, zakaj na mizi ni zobotrebca?«
»Kaj morem, vsak ga vzame, malokdo pa
vrne.«
Heznkon$k\ sin
Sin dobi poštno nakaznico, s katero mu oče
pošilja 5 tisočakov. Na zadnji strani je bilo
pripisano: '»Dragi Tonček! Za prihodnjič, ko
boš spet pisal za denar, te opozarjam, da se 5
tisoč piše s tremi ničlami, ne s štirimi. Tvoj
ata.«
Slabo ocenjen
Mojster reče svojemu vedno pijanemu delav-
cu: »Če se vzdržiš in en mesec ne boš pil, ti
kupim novo obleko.«
Delavec se zasmeje in mu odvrne: »Slabo me
cenite. Če jaz ne bi pil cel mesec, bi si lahko
kupil tri obleke.«
Pred blokom
Mica in njena soseda se srečata pred blo-
kom. Soseda vpraša: »Gospa Urška ste morda
bolni? Že večkrat sem po naključju opazila, da
vaše stanovanje zapušča zdravnik.«
Urška: »Iz vašega stanovanja že ves mesec
hodi oficir, pa vas nisem vprašala, kdaj bo
vojna!«
Spet skupaj
Lojz in Slave se že dolgo nista videla, zato je
ob zadnjem srečanju Lojz povprašal tudi po
kolegovi družini.
»Tvojega sina že dolgo nisem videl. Kako kaj
izgleda?«
»Kako. Saj več - čisto cel ata. Čisto mi je
podoben.«
»No, ?aj to ni nič hudega. Važno, da je
zdrav...«
Šale so prispevali: Jasmina Simler iz Celja,
Amina Šibranc iz Vojnika, Ivan Leben Slave iz
Celja, Štefka Krajnc iz Kozja, Marička Mavec iz
Kranja, Ljubo Srnovršnik iz Velenja in Stanko
Miklavc iz Dobrne.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
ZANIMIVOSTI
Plen v miklavževi noči
Lovski čuvaj Marjan Pilih z Malega Vrha pri Šmartnem ob Paki je na običajnem lovsken
ogledu zasledil stopinje velikega parkljarja. Lovec si je vzel čas in se podal na prežo. Čakal j(
celo Miklavževo noč in ves premražen v zgodnjih jutranjih urah dočakal svoj plen.
Izkazalo se je, da je nezaželeni gost v Hrašanovi koruzi lep, dvometrski jelen, star pribhžni
poldrugo leto. Tehtal je 85 kilogranK)v in je doživel usodo redkih jelenov, ki so zašli v območji
neobičajnega življenjskega prostora. Prav zato jih lovci lahko brez omejitve uplenijo.
JOŽE MIKLAV(
Rjavi jelen »koruznik« z lovcem Marjanom Pilihom.