Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit • vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. T večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. februvarja 1908. ttrskfliran'§t'is'eis Vsebina : Našim članicam na tržaškem ozemlju in v Istri Zadružna zveza koncem 1. 1907. Jugoslovansko zadružništvo v naši državi koncem leta 1907. Pristojbine v konverzijskih zadevah je mogoče plačevati neposredno v gotovini. Gospodinjski tečaji za kmečka dekleta na deželi. Gnojenje z umetnimi gnojili. Mlekarstvo in perutninarstvo. Gospodarske drobtine. Vprašanja in odgovori. Zadružni pregled. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Občni zbori Inserati. Našim članicam na tržaškem ozemlju in v Istri. Zadružni tečaj v Sv. Ivanu pri Trstu se začne v pondeljek dne 9. marca 1908 ob 3. uri popoldan v prostorih konsumnega društva. Vspored: Otvoritev tečaja po predsedniku Zadružne zveze v Ljubljani, preč. g. dr. J. Ev. Kreku. A) Predavanja: Torek predpoldne: Splošno predavanje o za- družništvu. (Popoldan.) Ustroj Rajfajzenovk, njih narodno-gospodarski, nravno vzgoje-valen in socialen pomen. Sreda (predpoldan): Nakupovalne in prodajalne zadruge. (Popoldan.) Dolžnosti članov načelstva in nadzorstva. Seja načelstva, občni zbor. Četrtek (predpoldan): Konsumna društva. (Popoldan.) Vinarske in sadjarske zadruge. Petek (predpoldan): Razne vrste zadrug (živinorejske, perutninarske in jajčarske, vodne, ribiške itd.) (Popoldan, sklepno predavanje.) Naše zadružno delo na tržaškem ozemlju in v Istri. B) Praktičen del. Praktično se bo vsak udeleženec poučil v vsem poslovanju in knjigovodstvu posojilnic, o sestavi računskih zaključkov, o predpisih glede kolekov, davkov in pristojbin, glede poslovanja z Zadružno zvezo in z oblastmi, vršila se bo seja načelstva in občni zbor zadruge. Pouk bo trajal od 8. do 12. ure predpoldan in od 2. do 6. ure popoldan. Vsak večer se bo vršil sestanek udeležencev in prijateljev zadružništva, v prvi vrsti namenjen za debato in razgovor o raznih zadružnih vprašanjih. Tečaj vodi potovalni učitelj „Zadružne zveze" v Ljubljani, Vlad. Pušenjak s sodelovanjem revizorja „Zadružne zveze" v Ljubljani, Vek. Pelca. Zadružna zveza v Ljubljani koncem I. 1907. Preteklo leto je bilo leto krasnega napredka za našo Zadružno zvezo. Število pridruženih članic je poskočilo zopet za !)1 novih zadrug. Koncem leta 1907 je znašalo 433, ne da bi vzeli v poštev zadruge, ki so v likvidaciji (7). Po deželah se članice razdelijo sledeče: Dalmacija; posojilnice ..........................................47 konsumne zadruge .................................. 5 oljarske zadruge .................................. 1 klesarske zadruge................................. . 2 • 55 Goriško: posojilnice........................................... 4 konsumne zadruge...................................... 2 vinarske zadruge............................*...... 3 mlekarske zadruge .............................. . 2 U Istra: posojilnice . . "................: . .... 34 konsumne zadruge . 37 vinarske zadruge...................................... 1 mlinarske zadruge..................................... 1 mlekarske zadruge .................................... 3 zveza.......................................... • 1 77 Koroško; posojilnice .......................................... 2 mlekarske zadruge .................................... 1 konsumne zadruge ............................... ■ 1 Kranjsko: posojilnice....................... konsumne zadruge ................. mlekarske zadruge ..... vinarske zadruge.................. zeljarska zadruga................. sadjarska zadruga................. živinorejska zadruga.............. oljarska zadruga.................. stavbinska zadruga................ žrebljarske zadruge............... mizarska zadruga.................. sodarska zadruga ................. sodavičarska zadruga.............. čevljarska zadruga ............... slamnikarska zadruga.............. sitarska in žimarska zadruga . . mostovna zadruga.................. tiskarna.......................... zveze ............................ Štajersko: posojilnice...................... kmetijske zadruge................... vinarske zadruge.................... stavbinska zadruga............... Trst: 127 32 44 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 __2 221 42 13 1 1 57 posojilnice......................................... 3 konsumne zadruge ................................. . 5 8 Po smotru zadruge je imela Zadružna zveza: posojilnic.................................................259 kmetijskih in konsumnih zadrug..............................95 mlekarskih zadrug ......................................... 50 vinarskih zadrug............................................ 6 oljarskih zadrug............................................ 2 klesarskih zadrug........................................... 2 stavbinskih zadrug ......................................... 2 žrebljarskih zadrug ........................................ 2 mlinarskih zadrug .... 1 zeljarskih zadrug........................................... 1 sadjarskih zadrug........................................... 1 živinorejskih zadrug........................................ 1 mizarskih zadrug............................................ 1 sodarskih zadrug............................................ 1 čevljarskih zadrug.......................................... 1 slamnikarskih zadrug........................................ 1 sitarskih in žimarskih zadrug............................... 1 mostovnih zadrug........................................... 1 tiskarn..................................................... 1 sodavičarskih............................................... 1 zvez ................................................ ■ 3 433 Vsega skupaj pa je imela Zadružna zveza zadrug: V Dalmaciji...........................................55 Na Goriškem .......................................... 11 V Istri.............................................. 77 Na Koroškem............................................. 4 Na Kranjskem..........................................221 Na Štajerskem..........................................57 V Trstu................................................ 8 Skupaj tedaj 433. Jugoslovansko zadružništvo v naši državi koncem leta 1907. Spodaj prinašamo statistične podatke o stanju slovenskih, hrvatskih in srbskih zadrug v slovenskih in hrvatskih pokrajinah našega juga. Splošno število zadrug se je napram onemu koncem 1. 190(1 povečalo za 149. Najrazvitejša je v zadružnem oziru Kranjska, ki ima 309 zadrug. Sledi ji Primorska z 214 zadrugami, Štajerska z 18(5 in Dalmacija z 141 zadrugami. Se najmanj je zadružno obdelana Koroška, ki ima le 33 zadrug. Posojilništvo je najbolj razvito. Vsega skupaj je 510 zadrug, in sicer 1(51 na Kranjskem, 132 na Štajerskem, 102 v Dalmaciji, 85 na Primorskem in 30 na Koroškem. L. 1900 je bilo le 395 posojilnic. Kmetijskih zadrug različnega značaja, pristnih kmetijskih zadrug in raznih konsumnih zadrug, pa je bilo 18(5. Največ jih je bilo na Primorskem, 85, zatem 47 na Kranjskem, 27 v Dalmaciji, 25 na Štajerskem in 2 na Koroškem. Pomnožitev nasproti stanju koncem 1. 190(5 ni posebno velika, ker znaša le 15 zadrug. Veselo znamenje je, da se snujejo sedaj večinoma pristne kmetijske zadruge, ne pa konsumna društva. Pač pa je opaziti, da se je v obmejnih pokrajinah sedaj začelo snovati zadruge zadnje vrste. Porabimo priliko, da odsvetujemo snovanje konsumnih zadrug in da priporočamo raj še snovanje pristnih kmetijskih, strojnih, planšarskih, živinorejskih in mlekarskih zadrug, ker so zadruge te vrste mnogo bolj koristne nego konsumna društva. Mlekarske zadruge so malo napredovale. Koncem 1. 1907 jih je bilo 88, tedaj 7 več nego koncem prejšnjega leta. Kranjska ima (53, Primorska 22, Štajerska 2 in Koroška 1 mlekarsko zadrugo. Tej zadružni panogi se obrača še vedno premalo pozornosti. Upamo, da bo sedaj bolje, ko se je ustanovila v Ljubljani posebna mlekarska zveza, ki razteza svoje delovanje po vseh slovenskih pokrajinah. Veselo znamenje je tudi, da se naše zadružno delo vedno bolj specializira. Ustanavlja se vedno več raznovrstnih zadrug, ki sc bavijo le z določeno gospodarsko nalogo. Strojne, živinorejske, vinorejske, oljarske, ribarske, mlinarske in razne domačo obrt pospešujoče zadruge stopajo vedno živahneje na gospodarsko torišče. Posebnost Štajerske so bikorejske zadruge. Zanimive so živinorejske zadruge na Kranjskem, ki se v zadnjem času snujejo ob enem kot živinske zavarovalnice. Oljarske zadruge in edina mlinarska zadruga na Primorskem pa pridejo v poštev radi izdelovanja lanenih tropin (preš), kar se še vedno pri nas premalo vpošteva. Tudi glede snovanja zvez je bilo lansko leto živahno. Število zvez je poskočilo od 5 na 9. Na Kranjskem so tri: Zadružna zveza, Gospodarska zveza in Zveza slovenskih zadrug, vse v Ljubljani. Na Štajerskem je Zadružna zveza v Celju, na Primorskem Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici in Gospodarska sveza za Istru v Puli, v Dalmaciji Zadružni savez v Splitu in Savez srpskih zemljoradničnih zadruga v Dubrovniku. Poleg tega sta v Ljubljani Mlekarska zveza in Zveza mlekarskih zadrug. Tekom minulega leta je Zadružna zveza ustanovila svoje pododbore za Dalmacijo in Štajersko. Revizijsko pravico imajo Zadružna zveza v Ljubljani, zatem ona v Celju in Goriška zveza v Gorici. O po-deljenju revizijske pravice Savezu v Splitu in Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani še ni bilo ničesar čuti. Srbska zveza v Dubrovniku pa menda ne posluje, ker ni zadobila za podelitev revizijske pravice potrebnega števila članic. Ti podatki kažejo, da se jugoslovansko zadružništvo vedno bolj intenzivno razvija v korist kmečkemu stanu. Tu pa naj sledi splošni pregled o Stanju jugoslovanskih zadrug koncem 1. 1907: Dalmacijf 1 ! JŽ t ! i M Skupno Posojilnice . . . 102 30 161 85 132 510 Mlekarske zadruge — 1 63 22 2 88 Živinorejske ,, — — 2 — — 2 Bikorejske ,, Kmetijske, konsum- 17 17 ne in gospodarske zadruge . . . 27 2 47 85 25 186 Vinorejske zadruge 1 — 3 9 2 15 Trsničarske ,, — — — — 1 1 Sadjarske ,, — — 1 1 — 2 Hmeljarske ,, — — — — 1 1 Zeljarske ,, — — 1 — — 1 Oljarske „ 1 — 1 — — - 2 Rožmarinske ,, 1 — — — 1 Mlinarske ,, — — — 1 — 1 Ribarske , 5 — — — — 5 Obrtne ,, — — — 2 — 2 Krojaške „ — — — 1 — 1 Čevljarske „ — — 1 — — 1 Mizarske ,, — — 1 1 — 2 Opekarske ,, (fipkarske „ — — 1 1 — 1 1 Sodarske ,, --- — 1 — — 1 Zrebljarske ,, — — 2 — — 2 Sodavičarske ,, — — 1 — — 1 Stavbinske ,, — — 5 1 3 9 Hotelske „ — — — — 1 1 Kopališke ,, — — — — 1 1 Vodovodne „ — — 1 — — 1 Mostovne „ — — 1 — — 1 Tiskarske „ — — • 3 1 — 4 Založniške ,, Zadruge težakov in — 2 2 postreščekov . . — — 2 2 — 4 Zadružne zveze 2 — 3 2 1 8 Mlekarske zveze . — — 2 — — 2 Strojne zadruge — — 2 — — 2 Slamnikarske ,, Sitarske in žimarske 1 1 zadruge . . . — — 1 — — 1 Klesarske zadruge 2 — — — — 2 141 33 309 214 186 883 S. P. Pristojbine v konverzijskih zadevah je mogoče plačevati neposredno v gotovini. Pristojbine v zadevah konverzij vknjiženih dolgov so po novem konverzijskem zakonu z dne 22. fe-bruarija 1. 1. zelo olajšane. Zadruge, ki se s tem bavijo, pa mnogokrat niso povsem na jasnem o olajšavah, katere veljajo glede kolekovanja tozadevnih listin, in o odmeritvi tozadevno odpadajočih pristojbin. Zato so mnogokrat tudi nocionirane. Da se temu pride v okom, je finančno ministrstvo koncem lanskega leta izdalo naredbo, po kateri smejo zadruge, ki se bavijo s konverzijami, zaprositi, da bi odpadajoče pristojbine mesto v kolekih izplačevale neposredno v gotovini. O tem obvešča sedaj posamezne zadruge c. k. urad za odmero pristojbin za Kranjsko v Ljubljani. N e -čuveno je, da si ta urad upa v tem oziru zadrugam pošiljati dopise v blaženi nemščini, kakor da bi bile kje na Pruskem! Pozivamo naše zadruge, da kratkomalo take dopise zavrnejo! Ne da bi prihranili delo našim ponemčujočim uradom, ampak radi važnosti stvari, prinašamo dotični dopis v prevodu. Glasi se tako-le: „Štev. 123 ex 1908. Ljubljana, dne 1. februarja 1908. V smislu odloka finančnega ministrstva z dne 12. novembra 1907, št. 70.472, se smejo v slučajih konverzije (zakon z dne 22. febr. 1907, drž. zak. št- 49) pristojbine izplačevati neposredno v gotovini in sicer pod sledečimi pogoji: Neposredno plačevanje pristojbin se omejuje na one slučaje § 6 zak. z dne 22. febr. 1907. drž. zak. št. 49, pri katerih presega novo posojilo dolg, ki se ima konvertirati, in sme obsegati: 1. ) Pristojbino po lestvici II. za dolžno listino (zadolžnico) za svoto, ki presega glavnico, odnosno pri konverzijah odstopnim potom za znesek novega posojila, slučajno izdanega nad svoto odstopane terjatve. 2. ) Vpisnino po tarifni postavki 45 B a zak. z dne 13. dec. 1862, drž. zak. št. 89, za znesek glavnice, kakor navedeno pod 1.), prištevajoč varščino, odnosno pri konverzijah odstopnim potom s privzetkom slučajnega poviška varščine ali na novo določene varščine, zaokrožene v smislu § 7, zak. z dne 13. dec. 1862, drž. zak. št. 89. Zavodi, ki se bavijo s konverzijami, morajo napraviti na finančno ravnateljstvo v Ljubljani posebno prošnjo za olajšavo neposrednega plačevanja tozadevnih pristojbin. Z dovoljenjem za neposredno plačevanje pristojbin je izključen vsak drugi način plačevanja tozadevnih pristojbin, posebno pa z uporabo kolkovnih znamk. — 52 Vsled tega se bodo v slučajih neposrednega plačevanja pristojbin za dolžne (odstopne) listine, glede katerih se zahtevajo pristojbinske olajšave iz naslova konverzije, imele plačevati v kolkovnih znamkah edinole stalne pristojbine (§ 2 konverzijskoga zakona). V izogib grajam o kolkovnih pregreških, se mora napraviti na dolžnih (odstopnih) listinah poleg označbe, ki omenja zahtevo pristojbinskih olajšav, tudi še nadaljna opomba, iz katere se da spoznati okolnost, da ima zavod dovoljenje za neposredno plačevanje pristojbin, obenem tudi podatke glede tega dovoljenja. Nadalje je treba v dveh izvodih voditi po pridodanem vzorcu „Dnevnik za plačevanje konverzijskih pr is toj bi n“, kamor se morajo pod zaporednimi števili vpisovati vsi konverzijski posli zgoraj navedene vrste, ki so se v enem mesecu vršili z uporabljanjem pristojbinskih olajšav. Ti vpisi morajo glede površčevanja natančno soglašati z vpisi v dnevniku, katerega se mora voditi po §11. min. naredbe z dne 25. febr. 1907, drž. zak. št. 50. Dnevnik za plačevanje konverzijskih pristojbin se mora v obeh izvodih najkasneje do 14. dneva prihodnjega meseca predložiti pristojnemu davčnemu uradu, obenem s plačilom odpadajočih pristojbin. En izvod ohrani davčni urad kot računsko prilogo, dočim se drugi izvod vrne zavodu, previden s podatki obračuna. Zadnji izvod dnevnika za plačevanje konverzij-skili pristojbin se mora hraniti najmanj skozi pet (5) let, kakor konverzijski dnevnik (§ 11 min. naredbe z dne 25. febr. 1907, drž. zak. št. 50). Na dotičnem vložnem listu dnevnika se zabilježi odpadajoče zaporedno število postavke, potem mesec in leto dnevnika za plačevanje konverzijskih pristojbin.11 Dnevnik za plačevanje konverzijskih pristojbin se vodi po sledečem vzorcu: Zavod: Dnevnik za plačevanje konverzijskih pristojbin. O pristojbinah, plačanih neposredno v mesecu leta ....... za konverzijske slučaje po § 6 zakona z dne 22. febr. 1907, drž. zak. št, 49. Dovoljenje finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne štev. Število konver- Odpadajoča pristojbina Obračunski podatki blagajne Zaporedno število zijskega dnevnika Vzorec A za 19 line dolžnika Lestvica Pristoji listli K II. h Vpisnina ""k TIT Nekolekovana prošnja za dosego dovoljenja za neposredno plačevanje konverzijskih pristojbin se napravi po tem vzorcu: C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Podpisana hranilnica in posojilnica prosi na podstavi naredbe finančnega ministrstva z dne 12. novembra 1!)07) št. 70.472, za podelitev pravice neposrednega plačevanja pristojbin v konverzijskih zadevah po zakonu z dne 22. februarija 1007. V dne 100 S. P. Gospodinjski tečaji za kmečka dekleta na deželi. K tistim slojem prebivalstva, za katerega izobrazbo in nadaljno usodo se človeška družba najmanj briga, ki pa zavzema prav važno gospodarsko stališče, je vzgoja kmečke ženske mladine na deželi, ali po domače rečeno: kmečkih deklet na deželi. To ne velja samo pri nas na Slovenskem, ampak bolj ali manj v vseh civiliziranih državah ali deželah. Da ne govorim o drugih, je celo samo ob sebi umevno. Usoda kmečkega ženstva na deželi je žalostna, trpko-težka in enolična. Le tistemu dekletu je usojena nekoliko boljša prihodnjost, ki jo je sreča doletela, da se je omožila na boljše posestvo, čegar imetnik je skrben gospodar, ali katera je šla v mesto služit, kjer je ostala v mladostnih letih slučajno v vestnih in blagih rodbinah, ki so jo obvarovali pred nevarnostimi mestnega življenja in kjer si je ob enem v teku mnogih let kaj prihranila. Vsakdo pa ve, da je dandanes pri ženitvah na deželi glavna stvar — dota, ter da se nahaja v mestih in po večjih krajih malo vestnih in skrbnih družin, ki bi gledale na moralno življenje svojih ženskih poslov. Odtod izvira in tu je iskati vsled večje splošne izomike, ki jo dandanes v obče dobiva tudi ženska mladina, da je postal teh eksistenčni položaj težavneji, da je nastalo med ženskami popred neznano gibanje, ki se n. pr. pri nas na Slovenskem zlasti na Kranjskem in Primorskem javlja v narodovem gibanji v tem, da se naša kmečka ženska mladina, v najnežnejši in najnevarnejši dekliški dobi svoji, v starosti 16 do 18 leta, tako pogumno, dostikrat lahkomiselno, mnogokrat tudi iz slabega namena, da se otrese stariševih ali družabnih nadzorovalnih spon, podaja v mesta služit, v tovarne delat ali pa v Ameriko. Izkušnja uči, da se izmed te ženske mladine rekrutira po naših slovenskih in sosednjih mestih n. pr. v Trstu, Zagrebu, Gradcu itd. vsa ona ženska mladina, ki se poleg poštenega kruha kot posel ali tovarniška delavka, le premnogokrat tudi udaja nemoralnemu poklicu. To je bilo, je in bode ostalo, bode zato morda marsikdo vzkliknil ter opravičeno — 53 dostavil, odkod naj pa dobivajo naša mesta in tovarne svoje posle in delavke? Vendar se je začel ta pojav, izseljevanje mladih deklet v naštete kraje, tako množiti, da pri tem dobivajo sicer mesta čez potrebo ženskih poslov, ki pa vsled premajhne izobrazbe v svojem poklicu, dolgo časa niso za boljše službeno mesto porabne in si morajo v tem šele pridobiti potrebnih skušenj in vaje. To izseljevanje ni na pravo korist tem krajem, premnogim dekletom je pa tudi na naj večjo moralno škodo in nevarnost. Silno veliko zgubi pri tem kmetijski stan, ker se mu odtegujejo zdrave, čile in potrebne ženske delavne moči, nasprotno pa vračujejo mesta stare, onemogle, bolne ženske posle in tiste, ki so propadle, da naj jih na starost ali v njih revščini in nadlogi prežive. Ta pojav se pri nas na Slovenskem čim dalje, očitneje opaža. Tu nastaja za naš kmečki stan čim dalje tem večja nevarnost in izgubi se na tisoče človeških eksistenc vsako leto, na škodo našemu narodu in našemu kmečkemu življu. (1e hočemo to gibanje in izseljevanje omejiti in deloma ustaviti, moramo zboljšati eksistenčne pogoje našemu ženskemu naraščaju na deželi. Le na tak način moremo upati in pričakovati, da se te razmere zboljšajo in v občno korist spremene. Kako naj se to stori ? Resnica je, da se za vse stanove več stori kakor za kmetijski stan. Tstotako je resnica, da se za nekatere stanove primeroma zopet več stori, kakor za druge. Nadalje je resnica, da se v gospodarskem oziru država drži v prvi vrsti moškega spola, kot tistega uda človeške družbe, ki producira, ki rodbino vzdržuje; kako mu pri tem pomaga njegova življenska družica — žena, — kakšno vzgojo in omiko je ona s seboj prinesla v zakon, to je največ zasebna skrb starišev, kakor pa države. Slednjič je resnica, da se za žensko vzgojo in omiko, za njih eksistenčno vprašanje dandanes tako od države kakor od starišev, v primeri k moški vzgoji, desetkrat premalo stori. V največji meri velja to o ženstvu kmetijskega stanu. Kako na slabem so v tem oziru naša dekleta kmetijskega stanu na deželi n. pr. pri nas na Slovenskem. Razim gospodinjske šole v Ljubljani in v Lelovcu (ki je pa nemška), kam naj gredo se nadalje izobraževat za svoj stanovski poklic? Kar so se naučile v ljudski šoli in kar vidijo doma pri materi, to je vse. Le tedaj nimajo posebne sreče, da bi jim op na možitev zboljšal prihodnjost, ne ostaja jim drugega kakor za službo ženskega posla, za delavke v tovarne ali pa v Ameriko. Le pa bi bile za izvrševanje teh služeb izvežbane, če bi znale dobro šivati, kuhati, streči, razna gospodinjska opravila tako, če bi enkrat stopila v službovanje, da bi bile sposobne, potem bi bila to za njih enaka sreča in dobrota, kakor za gospodarja, hišo in rodbino, kjer bi stopila v službo. Navadno pa morajo dolga časa šele prakticirati pri raznih rodbinah za prav nizko plačo, kjer jih na vse načine izkoriščujejo, predno postanejo v svojem poslu izvežbane in le premnoge popred omagajo, moralno propadejo, ali pa obupajo in se udajo lahkomišljenemu življenju. Primeroma malo jih je, ki prebijejo srečno to začetno učno dobo. Odtod tarnanje od strani gospodarja, odtod žalostna eksistenca teh slojev našega ženskega prebivalstva. Ali se ne da tu opomoči in večinoma deklet obdržati prvotnemu svojemu poklicu — kmetijskemu stanu ? Naši severni bratje Čehi in Moravci, kjer je kmetijstvo zelo na vrhuncu napredka, kjer je naseljenost prebivalstva zelo visoka, kako pomagajo ti v tem slučaju svojemu ženskemu naraščaju na deželi? V obeh kronovinah so upeljani za kmečka dekleta gospodinjski tečaji, ki se vrše periodično po celi deželi, sedaj v enem kraji, sedaj v drugem, kjer posebne ženske potovalne učiteljice, v zvezi z ljudsko ali kmetijsko šolo, s samostanci, z veleposestvom ali na drug način, osnujejo za 14 do 1S letna dekleta podučne, po nekoliko tednov trajajoče tečaje, kjer jih uče poleg najpotrebnejših stvari iz gospodinjstva, kuhanja, pranja, šivanja, po legi in potrebi kraja še raznih kmetijskih panog, n. pr. pre-šičereje, govedoreje, mlekarstva itd. V teh krajih se zbirajo dekleta priprostih kmečkih starišev, ki se s tem usposobijo za gospodinjstvo na deželi, ki naj tvorijo materijal za dobre gospodinje na kmetijah, katere dekleta naj vzamejo pošteni kmečki sinovi, če hočejo imeti pri hiši dobre gospodinje Umevno je, da imamo ravno pri nas na Slovenskem na deželi največ takih deklet, ki niso brez dot, vendar ta dota ni posebno velika. Sedaj so v večini prisiljene, da se podado služit, potem bi jim tega ne bilo v taki množini potreba. Ohranile bi se kmetijstvu in ga krepile, dočim ga sedaj dostikrat uničujejo po svoji nevednosti in potratnosti, ali po svojem zanikrnem življenju. Resnica je, da je ravno tako važen ud rodbine tisti, ki zna umno in varčno v prid obrniti to, kar je drug ud s svojim trudom in delom pridobil. Slovenski pregovor resnico izpove, ko reče: dobra gospodinja tri ogle hiše podpira. Le obrnemo našo pozornost na to stran, potem se nam na deželi ravno pri srednjem kmečkem stanu premnogokrat pokaže prav žalostna slika. — Gospodinja je delu nevešča in nevajena, jedla in pila bi rada gosposko, oblačila se vsako nedeljo drugače, za domači red, za popravo raztrgane in ponošene obleke nerodna in lena, v pravi skrbi za zdravje, snago in pravo udobnost rodbinskega življenja ne- vešča — je svojemu možu namesto v oporo in pomočnico — v pokoro in potrato. Ni čuda, če on ne zmaguje bremen, ki so mu jih naložili starisi in če gospodarstvo propada. Kdor hoče našemu kmečkemu stanu pomagati, tu naj zastavi svoje moči. Tu bode storil veliko koristi. Tu pa more koristiti edino le zgled in poduk. Dosedanji poduk v ljudski šoli je presplošen, pre-plitev in se ozira na vse stanove ter ima pred seboj prenežno mladino, da bi se moglo kaj več zahtevati. V tej zadevi posnemajmo naše severne brate Cehe in Moravce. Kar njim hasne. kar oni v prid svojemu trdnemu kmečkemu stanu store, to zamore i nam koristiti. Akoravno vsa zadeva ni lahka, upajmo pa, da se n. pr. na Kranjskem posreči to bodočemu deželnemu zboru. Praktična strokovna vzgoja ženskega spola na deželi, kjer naj se dekleta navadijo dobro pripravljati domača jedila in pecivo, kjer se nauče, kako je shranjevati in pripravljati svinjino; kjer se nauče šivati in krpati obleko in perilo; kjer se nauče prati in likati perilo; kjer se nauče glavne pojme iz zdravjeznanstva; kjer se nauče voditi gospodinjstvo; kjer se nauče glavne stvari iz govedoreje, mlekarstva, prešičjereje, perutninarstva, oskrbovanja živine, opravljati vrtna dela itd. po krajevnih razmerah — takih gospodinjskih tečajev, ki trajajo le po nekoliko tednov in katerih se lahko po več na leto osnuje in na mnogih krajih, kamor ima priliko do pristopa in do poduka velika množina našega mladega ženskega naraščaja kmečkega stanu na deželi — takih praktičnih strokovnih tečajev potrebuje naša ženska mladina na deželi. Kmalu se bode omejil in ustavil tok v mesto in iskanje služeb in naši mladi gospodarji bodo veseli in ponosni na svoje gospodinje, ki jim bodo v resnici to, kar pregovor pravi o dobri gospodinji. Za posnemajoč izgled nam bodi češki in moravski kmetijski stan. —e. Gnojenje z umetnimi gnojili. Živinski gnoj je rastlinam to, kar je kruh lačnemu delavcu. V vsakem oziru je tečen. Pa za delavca bode kruhek še tečnejši, ako ima poleg njega kos mesa ali slanine za prigrizek. Isto tako je tudi živinski gnoj bolj tečen, ako ima tu in tam primešano umetno gnojilo. V teh umetnih gnojilih so prvine: dušeč, kalij in fosforova kislina posamezno zastopane tako, da si lahko po potrebi za vsak slučaj posebej z eno ali drugo pomoremo. Iz spodaj navedenih številk se lahko vsak kmetovalec prepriča, kako tečen je živinski gnoj rastlinam, ako mu dodamo umetna gnojila. Pri svojih izkušnjah v letu 1907. sem ravnal tako-le: Zemljo, ki je bila, pred dvema letoma ob-raščena z grmovjem in z jelšami, sem zrigolal 60 cm globoko ter odstranil vse korenine. V letu 1906. kot praho sem pognojil z živinskem gnojem ter posejal repno seme. Lansko leto na spomlad pa sem pri krompirju naredil poskušnjo in sicer: Imenovano njivo sem razdelil na sedem jednakih delov. Vsak del je meril 6 arov 80 kv. m. Prvi del sem potrosil s 13‘6 kg 40°/o kalijeve soli, ‘27'2 kg super fosfata in 10'2 kg čilskega solitra, ter mi je prirastlo 2543 kg 20 dkg prav lepega krompirja Drugi del je ostal popolnoma negnojen in je prinesel 476 kg zelo drobnega krompirja. Tretji del je dobil 27 2 kg superfosfata in 10'2 kg čilskega solitra ter je zrastlo na njem 639 kg 20 dkg. Na četrti del sem natrosil 13'6 kg 40 °/o kalijeve soli in 27*2 kg superfosfata, in dobil sem 734 kg 40 dkg krompirja. Na peti del pa 13'6 kg 40 °/o kalijeve soli in 10*2 kg čilskega solitra; bilo je 544 kg krompirja. Šesto ravno tako veliko parcelo sem pa pognojil na debelo z živinskem gnojem in prirastlo mi je 1632 kg srednje debelega krompirja. Sedma parcela tudi tako velika ko druge, je pa bila pognojena z živinskim gnojem srednje na debelo in s 13-6 kg 40 °/o kalijeve soli, 27*2 superfosfata in 10 2 kg čilskega solitra, ter mi je prirastlo na tej parceli 2849 kg 20 dkg izvrstno lepega krompirja, kakoršnega še nisem doživel. Sedma parcela nam torej jasno dokazuje, da je živinski gnoj bolj tečen rastlinam, ako dodamo živinskemu gnoju tudi umetna gnojila. Le primerjajmo n. pr. šesto parcelo, ki je dobila samo živinski gnoj ter dala 1632 kg krompirja proti sedmi parceli, kateri sem poleg živinskega gnoja dodal še umetno gnojilo, in mi je prirastlo 2849 kg 20 dkg izvrstno lepega krompirja, torej za 1217 kg več. Dragi kmetovalec, ako enkrat poskusiš z umetnimi gnojili, gotovo se ne bodeš zbal stroškov ter bodeš tudi v bodoče gnojil ž njimi, kajti izdatki tvoje mošnje se bodo bogato povrnili. Le vzemiva svinčnik v roke in preračunajva si čisti dobiček med šesto in sedmo parcelo. Ker ste obe parceli dobili živinski gnoj, ne pride ta hlevski gnoj v račun, ampak samo stroški za umetno gnojilo sedme parcele, na kateri je zrastlo za 1217 kg več nego na šesti. Računiva 1 kg krompirja po 6 v, torej znaša prebitek 6 krat 1217, to je približno 73 K. 27 kg superfosfata (q po 7'8 K) = 2T0 K; 13 kg kalijeve soli (q po 12-6 K) = V70 ; 10 kg čilski soliter (q po 32 K) = 3*20 skupaj 7 K. Cisti dobiček sedme parcele na 7 arov znaša 66 K. Po istem razmerju bi torej prišlo na oral približno 500 K čistega dobička. „Gospodarske novice.“ Spisal po lastnih skušnjah Frančišek Škerlec,3 posestnik v Vičancih pri Veliki Nedelji. Mlekarstvo in perutninarstvo. Posebno tovarno za led je napravila v Banah v tržaški okolici mnogim našim mlekarnam dobro znana mlekarna „Trifolium« v Trstu, ki je last družbe Quarantotto in drugovi. Posebnost te tovarne je v tem, da izdeluje led burja. Tovarna obstoji iz 50 metrov dolge, 18 metrov široke in 10 metrov visoke barake v dveh podih. V pritličju je 12 hermetično zaprtih celic: to je prava ledenica. Vsaka celica ima prostora za 80 vagonov ledu. Led se napravlja v gornjih prostorih, ki obsegajo 900 kvadratnih metrov. Na tem prostoru je nameščena ražnju podobna konstrukcija iz lesenih gred. Nad temi je nameščenih 48 pip, iz katerih prodira voda, vsled velikega pritiska razpršena v drobne kapljice. Vsled mraza in burje se mikroskopiško majhne kapljice na zraku takoj spremene v led in padejo na grede, kjer se v par urah nakopičijo velikanski ledeni stalaktiti. Te ledene grude se odbije in spravi skoz odprtino v dolnje celice, kjer se sprejmejo v maso, ki se jo mora pred odvažanjem s posebno žago razdeliti v običajne oblike za trgovski led. Pri mrazu —1 stopinje se ob burji v 24 urah napravi 25 vagonov ledu in dvakrat toliko pri vsaki na-daljni stopinji pod ničlo. Ako ni burje, izdela se le četrtino navedene količine. Vodo, iz katere se dela led, dobivajo iz mestnega vodovoda „Aurisina1. Stroški izdelave so za polovico manjši kakor pri umetnem ledu. Tvrdka „Trifolium" bo dajala brezplačno ves led za tržaške bolnišnice, kar odgovarja prihranku letnih 8000 kron. Tvrdka je doslej porabljala za 30.000 kron umetnega ledu. Omeniti je še, da leži tovarna 360 metrov nad morjem. Kodanj, glavno mesto Danske porabi na leto okrog 70,000.000 lig mleka, na dan povprečno 190.000 kg, dočim porabi Berolin do 706 000 kg na dan. Na posameznega prebivalca se porabi na dan 0-42 kg v Kodanju, v Berolinu pa 0'37 kg. Mleko preskrbujejo po večem le veliki zavodi, ki dobivajo mleko iz dežele. Ena tretjina se pa uvaža v mesto iz okolice. Mali kmetje v kodanjski okolici so morali in morajo še vedno opuščati prodajanje mleka, ker ne morejo tekmovati s cenami velikih podjetij. Mleko je v Kodanju zelo po ceni. Na drobno se prodaja liter po 21 vinarjev. Uspešno se uporablja tudi v boju zoper alkoholizem. Posebni avtomati prodajajo noč in dan gorko mleko po 8 vinarjev četrtliter. Pomen mlekarstva je mogoče očitno spoznati iz statističnih številk, ki jih objavlja nemška kmetijska družba. L. 1900 se je na Nemškem izdelalo mleka za 2642 milijonov mark, dočim se je pridelalo rži in pšenice za 2253 milijonov mark, krompirja za 875, sladkorja za 418, špirita za 94 milijonov mark. Niti dohodki vseh državnih in privatnih železnic v Nemčiji v znesku 2437 milijonov mark ne dosegajo vrednosti mlekarskih izdelkov. Koliko več bi se še dosegalo, če bi bilo mlekarstvo povsem razvito. Pridelek In uporaba masla na vsem svetu. Po Poročilu francoskega strokovnjaškega časopisa, pridobljenem oa temelju uradne statistike, se nahaja sedaj v deželah, kjer se ukvarjajo s pridelovanjem masla, namreč v Evropi, severni Ameriki in Avstraliji sedaj približno 64 milijonev krav, ki dajejo na leto povprečno 2,650.000 ton masla in sira, kar tvori ceno fP/a miljarde frankov. Združene države severne Amerike imajo največ krav, namreč 16 milijonov, katere dajejo 610.000 ton masla. Rusija, ki ima 10 milijonov krav, prideluje 350.000 ton masla. Nemčija ga prideluje od 9 milijonov krav 300.000 ton, Avstrija od 6 milijonov krav 170 000 ton, Francija od števila 5 mil. krav 200.000 ton. Angleška prideluje od 4 milijonov krav toliko masla, kakor Francija. Kar se tiče uporabe masla, stoji Angleška na prvem mestu; ondi ga pripada na enega prebivalca 14 kg na leto. V Avstraliji le 12 &<7, v Belgiji 11'5 kg, na Švicarskem in v Kanadi 11 kg, na Danskem 10 kg, na Švedskem in v Združenih državah 9 kg, v Franciji 8 kg-, na Portugalskem, Španskem in na Laškem pa upada uporaba masla celo na 3 kg. Uporaba masla se je zvišala zlasti v Franciji, Angliji, Nemčiji in na Švicarskem. Zoper mlečno vročnico. Mnogim je že znano, da se je zoper mlečno vročnico, to je bolezen, ki se je smatrala svoj čas za neozdravljivo ter je povzročila dokaj škode, že našlo zdravilo. To zdravilo je jodkalij, ki se vbrizgava bolnim kravam v vime. Od tistega časa, ako le ni prepozno, se da kravam zmerom pomagati. — Sedaj je skušal danski živi-nozdravnik Kragerud rabiti isto zdravilo tudi za notranje bolezni, da se tako pride v okom tej nezgodi, kar se mu je takisto popolnoma posrečilo. Na kmetijah, kjer so vsako leto imeli opraviti s to boleznijo in kjer so jeli rabiti to sredstvo, imajo sedaj pred mlečno vročnico mir. Gospodarske drobtine. Tridneven kmetijski tečaj na Grmu priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novcmmestu od 8. do 10. marca 1.1. Pouk se bo vršil vsak dan od 9. do 12. dopoludne in od 2. do 4. po-poludne In bo združen s praktičnimi razkazovanji. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec. Spored bo naslednji: V nedeljo, 8. marca: Dopoludne od 9. do 12. O pridelovanju krme. Katere trave je sejati med deteljo po njivah in za napravo novih travnikov. Kje in kako je kupovati deteljno in travno seme. Popoln dne od 2. do 4. 0 kmetijskem zadružništvu. Nakupovalne zadruge. V pondeljek, 9. marca: Dopoludne od 9. do 12. Živinoreja. Reja krav in njena važnost za povzdigo mlekarstva. Krmljenje molznih krav. Goveji hlevi. Pop o 1 ud ne od 2. do 4. Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na prašičorejske in perutninarske zadruge. V torek, 10. marca: Dopoludne od 9. do 12. Mlekarstvo. Prodaja mleka v mlekarne. Ravnanje z mlekom. Skupno izdelovanje in prodaja presnega masla. Po polu dne od 2. do 4. Zadružne mlekarne. — Vabimo vse napredka željne gospodarje, da se udeleže tečaja in da to naznanijo kakor hitro mogoče vodstvu šole. Gospodarji, ki se ne morejo udeležiti tečaja vse tri dni. se ga lahko udeleže ob posameznih dneh, a naj to naznanijo vodstvu. Centralna zadruga za prodajo masla v Schardingu namerava posredovati za svoje člane nakup izvirnih kranjskih panjev in čebel. Posamezni člani so doslej po primernih cenah kupili kranjske čebele in imeli ž njimi zelo lepe uspehe. Zato hoče navedena centrala, ki se peča tudi s prodajo medu, intenzivneje gojiti nakup čebel in panjev iz Kranjske. Temni hlevi, kakor jih nahajamo po naših krajih, so neugodni za živino. Svetloba je živini ravno tako potrebna kakor človeku, ako se naj živina dobro počuti in ugodno razvija. To velja posebno za plemensko goved, za molzne krave in za mlado goved. Skrbimo tedaj za potrebno svetlobo in napravljajmo okna, ki se dobro zapirajo Vsak hlev bi moral biti vsaj tako svetel, da se vidi v vsak kot in da se hlev lahko snaži. Kako je ravnati s svinjskim gnojeni. Pii nas se svinjski gnoj pušča pri svinjakih v rahlih kupih, da se tam suši in kvari. Na ta način ne moremo dobiti dobrega gnoja. Izkidan svinjski gnoj naj se spravlja na gnojišče in naj se tam z drugim gnojem meša in dobro tlači. Le na ta način pridelamo v resnici dober gnoj. Ne puščajmo tedaj svinjskega gnoja v nemar ležati okrog svinjakov, ampak spravljajmo ga tja kamor spada. Povsod imejmo po eno dobro skupno gnojišče in tjekaj spravljajmo gnoj in ravnajmo ž njim kakor treba da pridelamo dober in masten gnoj. Proč z ozkimi ogoni. Pri nas je ponekod navada, da obdelujemo naše njive na ogone, ki so brez potrebe silno ozki, S takimi ogoni se izgubi veliko rodovitnega prostora in prav zato so pridelki po naših njivah tudi bolj pičli. Ne le, da je po razgonih veliko manj pridelka, je tudi sicer vsa rast po zbočenih razgonih bolj neenakomerna. Po sredi ogona je največ zemlje, tam je tudi najbolj gnojeno. Zato je po sredi ogona tudi najbolj močna rast. Po razgonih pa ostaja neobdelana zemlja, ki trpi vrh tega zaradi moče, ker se v razgone z obeh strani odceja voda. Po razgonih gola in neobdelana zemlja, po sredi ogona pa dvakrat gnojena zemlja in zemlje na debelo! Koliko bolje bi bilo, da se zemlja obdeluje na široke ogone, kajti v tem slučaju je zemlja veliko bolj obdelana in enakomerno gnojena; površje samo pa postane v tem slučaju ravno, kur je za enakomerno rast tudi ugodneje. Šola za izseljeni k e. Francozi imajo v Tunisu, Angleži v Kadiksu, Nemci pa v Witzenhauscnu posebne šole za izseljence. V teh šolah se vsi oni, ki se nameravajo izseliti v inozemstvo, poučujejo o posebnih trgovskih, gospodarskih, zemljepisnih in 'klimatiških razmerah dotičnih dežela. Poleg tega se učijo tudi jezikov teh dežel. V Italiji je nedavno poljedelski minister Gocco - Orlu predlagal, da bi se poljedelska šola v Sant’ llario v Liguriji preustrojila v šolo za izseljence. Koristne naprave, ki obvarujejo izseljence marsikatere bridke prevare. Olja se je v Italiji 1. 1906/7 pridelalo 1,113.350 lil, dočim je znašala srednja proizvodnja olja za petletje 1901 — 1907 2.682.614 hi. Oljke raslo v Italiji na površini 1,092.711 ha. Vinogradništvo na Nemškem. Iz zadnjih statističnih podatkov je raz vide ti, da je vinogradništvo na Nemškem začelo nazadovati. L 1906 je bilo še 120.200 hektarjev vinogradov, 1. 1907 pa le 118.575 hektarjev. Kitko spoznati redilno snov, ki primanjkuje zemlji ? Katera snov da nedostaja zemlji, se najlažje spozna s posebnim gnojitvenim poskusom. V to svrho se odloči enakomeren komad zemljišča, prilične površine enega ara, ki se potem razdeli v razne, enake parcele. Vse parcele se obdelujejo na isti način Prva in zadnja parcela ostaneti ne-pognojeni. Drugo se pognoji z dusičnatim umetnim gnojem, tretjo z dušikom in fosforno kislino, četrto z dušikom, fosforno kislino in kalijem. Kdor se hoče prepričati tudi o vplivu apna, privzame še eno parcelo, ki jo pognoji z vsemi tremi navedenimi gnojili, poleg tega pa še z apnom. Vsebino apna v zemlji določimo najlažje s tem. da polijemo zemljo s sol na to kislino. Ge zemlja ne zašumi, ni v njej apna. Kolikor hitreje in silneje završi, temveč apna je v zemlji Omeniti je še, da se mora poskus ponavljati še v drugič ali tretjič, če ni zemlja povsem enaka. To se spozna iz vspeha prejšnje letine na dotičnem zemljišču. Množina rastlin, ki se pridela na posamezni parceli je treba natančno pretehtati. Iz pridelkov se potem najlažje spozna, katero gnojilo je zemlji najbolj potrebno. Poskusi se morajo večkrat ponavljati, ker se na ta način najbolj natančno spozna, kako ravnati pri gnojenju z umetnimi gnojili. Koroški Slovenci so se odločili za ustanovitev samostojne, neodvisne kmetijske družbe. Doslej so Slovenci imeli podružnice nemške koroške kmetijske družbe, kjer pa niso imeli nikakih narodnih pravic. Dasi pozdravljamo ta ukrep k gospodarski samostojnosti, se nam vendar zdi, da bi iste uspehe, ki jih koroški Slovenci mislijo dosegati z zastarelo obliko kmetijske družbe, lažje in izdatneje dosegali s primerno, razvito zadružno organizacijo. Zadružništvo razpolaga z mnogo večjo gibčnostjo in prilagodljivostjo splošnemu trgu, nego okorela oblika kmetijske družbe. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 30. Hran. in pos v L. p. Z.) Ali se smejo informacijski stroški dolžniku še posebe poleg ,/2°/o upravnega prispevka zaračunati? Ali se ne prekorači s tem v zakonu dovoljeno 1 '///o razliko med obrestno mero vlog in ono posojil? Odgovor 30. Predvsem je treba natančno vedeti, kaj razumete za „informacijske stroške". Ge so to dejanski izdatki, potrebni za ugotovitev premoženjskih razmer prosilca, potem je jasno, da je stranka dolžna te povrniti, tudi ako ne dobi posojila. V tem slučaju je plačilo informacijskih stroškov le povračilo dejanskih izdatkov, kakor n. pr. za koleke, ki jih posojilojemalec mora tudi posebe plačati. Zakon z 1. 1889 priznava raiffeisenskim posojilnicam pri-stojbinske olajšave med drugim tudi, ako ne presega „obrestna mera posojil z dotičnirni pristojbinami vred za l,/2°/o obrestno mero vlog". Med „pristojbine" pa povračilo dejanskih izdatkov seveda ni vpoštevati. — Ne uvidevamo pa potrebe rednih informacijskih stroškov pri zavodu, ki je omejen na malo okrožje, kjer odborniki poznajo osebno vsakega prosilca. Kakor hitro bi se tako pobiranje vršilo redno pri vsakem posojilojemalcu, zadobilo bi plačilo značaj stalne pristojbine. V tem slučaju pa bi se je ne smelo pobirati, ker bi presegala dovoljeno l’/s0/« razliko. Vprašanje 31. (Kmečka hran. in pos. v P.) Ali moramo razpisati še poseben ustanovni zbor sedaj, ko so odborniki zadruge zadobili vpis posojilnice v zadružni register? Odgovor 31. Ustanovni občni zbor bi bil potreben le tedaj, če bi imeli ustanovitelji, ki so prošnjo predložili sodišču, le nalog, priskrbeti vpis pravil v zadružni register. Toda pri Vaši posojilnici so bili predlagatelji za vpis obenem tudi člani prvega odbora, ki posluje do prvega prihodnjega rednega občnega zbora. Redni občni zbor se vrši po preteku prvega poslovnega leta. Zalo Vam ni treba še posebnega občnega zbora, marveč morete naravnost pričeti z rednim poslovanjem. Vprašanje 32. (Hran. in pos. v R.) Ali se mora podpis novega uda načelstva, ako je izvoljen pri občnem zboru, vedno legalizirati za vpis pri okrožni sodniji, ali ne? Za koliko je treba kolek na prošnjo za vpis istega? Ali mora biti prepis zapisnika o obenem zboru tudi kolekovan za na okrožno sodnijo? Odgovor. 32. Podpis na občnem zboru izvoljenega člana je le tedaj treba legalizirati, če ni bil dotičnik še nikoli prej v načelstvu. Poveritev je bodisi napravljena po notarju ali pa po okrajnem sodišču. Zadnje je mnogo bolj po ceni. Prošnja, s katero se okrožnemu sodišču vpodaja legalizirani podpis novega odbornika se kolekuje z 2 K, ker je posledica tacega vpisa javen razglas v uradnem listu. Prepis zapisnika o občnem zboru se kot priloga prošnje kolekuje s 30 vin. Vprašanje 33. (Ista.) Ali zadostuje, da se glavarstvu pošljeta samo dva iztisa računskega zaključka, ali se mora poslati tudi „Narodni gospodar" v dokaz, da je bil občni zbor pravilno sklican ? Odgovor 33. Glavarstvu pošljete 3 računske zaključke in 2 nekolekovana prepisa zapisnika o občnem zboru. Po en izvod obeh aktov predloži glavarstvo samo davčni oblasti. „Narodnega gospodarja" ni treba prilagati, ker mora biti iz uvoda zapisnika o občnem zboru razvidno, da je predsednik konstatiral pri otvoritvi občnega zbora, da je bil isti pravilno sklican in sklepčen. Sodišču tudi iz istega vzroka ni treba prilagati našega glasila. Vprašanje 34. (Ista.) Ali je treba tudi vlogo na okrajno glavarstvo kolekovati, ali ne? Odgovor 34. Ne. Po § 4 zakona z dne 1. junija 1889, d. z. št. 91, so raiffeizenke oproščene kolekovanja korespondence z javnimi uradi v vseh nespornih zadevah. Vprašanje 35. (Konsumno dr. v J.) Ali je treba vseeno plačati predpisane davke, dasi je vložen priziv zoper predpis ? Odgovor 35. Da, v slučaju ugodne rešitve mora potem davčni urad povrniti nepravilno predpisani davek. Vprašanje 36. (Hran. in pos. v L.) Ali se sme nalagati denar nedoletnih pri raiffeizenskih posojilnicah? Odgovor 36. Po obstoječih predpisih se mora denar nedoletnih, pod varstvom ali pod oskrbo stoječih oseb nalagati v zavode, ki imajo pupilarno varnost. Med te zakon žal ne šteje raiffeizenskih posojilnic, če tudi so z neomejeno zavezo. Dela se že mnogo časa na tem, da bi tudi raiffei-zenkam bila priznana pupilarna varnost, justično minister-stvo pa dobi vedno dovolj izgovorov, da se temu izogne. § 230 obč. državlj. zakona določa, da se gotovina pod varstvom stoječih oseb mora vložiti v javne blagajne, ali pa izposoditi privatnim osebam proti zakonitemu varstvu (zastavi pupilarno trdnih vrednosti, hipoteki). Upirajoč se na to, so nekateri sodniki presodili, da se lahko tudi pri zadrugah nalaga denar. Še posebno z ozirom na določila § 55 civ. pravd, reda, ki glede dajanja varščine določa, da se po izprevidu sodišča smejo v to, da se opravi zavarovanje, pripustiti zlasti tudi vložne knjižice kake domače hranilnice ali kake domače kmetijske ali druge posojilnice. Vpraša?ije 37. (Hran. in pos. v S.) Običajno plačujejo vse raiffeizenke od hranilnih vlog l1/2°/o rentnega davka. Ali so potem finančne oblasti zakonito osmelene, vrhu tega davka še kateri drugi davek terjati od istih hranilnih vlog od hranilnice ali od vložnika hranilne knjižice? Odgovor 37. Zadruga plačuje rentni davek namesto vlagatelja samega. Zato ima pravico terjati od vlagatelja, da se ji povrnejo za rentnino izplačani zneski. Tega pa ne stori nobena posojilnica, ker si ravno s takim ravnanjem pridobiva vlagateljev. Nadaljnega davka posojilnica ne plačuje več. Stvar posameznega vlagatelja pa je, ali pri zna v fasiji za odmero dohodninskega davka obresti, ki jih dobiva od zadruge. Ce jih utaji, je to njegova osebna stvar. Finančne oblasti pa nimajo pravice, zahtevati od posojilnic katerih-sibodi pojasnil z ozirom na vloge strank, tudi ne vpogleda v knjigo hranilnih vlog. Vprašanje 38. (Ista.) V katerih slučajih so raiffeizenke obvezane sodišču ali kakemu drugemu državnemu uradu, naznaniti število ali znesek hranilnih vlog, ali celo knjigo hranilnih vlog predložiti? Odgovor 38. Na Vaše vprašanje odgovorimo v prihodnji številki s posebnim člankom. Kar se pa tiče predložitve knjige hranilnih vlog, opomnimo, da se to zgodi edino le v slučaju spora pri sodišču, ako je treba s knjigo dokazati zatrjevani obstoj kake vloge. Vprašanje 39. (Hran. in pos. v Z.) Ali se mora podpis dolžnika na zadolžnici za vknjižbo legalizirati po notarju ali sodišču, ako svota ne presega 200 kron, ali pa se sme to storiti tudi po privatni osebi. Odgovor 39. Pri posojilih do 200 K ni treba poveriti podpis dolžnika ne po notarju, ne po sodišču. Dovolj je, da listino poleg dolžnika podpišeti tudi dve priči, ki nad svojim podpisom vsaka za-se napišeti sledečo klavzulo: „Jaz N. N., posestnik v................. ... let star, potr- jujem, da je osebno mi znani X. lastnoročno pred menoj podpisal (podkrižal) to listino. V.............dne . ...........“. Vprašanje 40. (Hran in pos v I.) So-li več ko triletne obresti izterljive, ako se dolžnik izjavi in ali se sme dotična klavzula staviti v zadolžnico? Odgovor 40. Obresti zastarajo po obstoječih predpisih v treh letih. Zastaranje se da pretrgati s tožbo opravičenca (posojilnice), ali pa z izrecno izjavo dolžnika, da prizna pravice upnika (§ 1497 spl. drž. zak.). Posojilnica ne sme nikdar pustiti, da bi obresti pretekle dobo treh let. Če se pa kje vendar-le zgodi ta slučaj, da ni pred pretekom treh let vložila tožbo zoper dolžnika v svrho, da pretrga zastaranje obresti, naj pozove dolžnika, da poda zadolžnico za znesek, ki odpade na zastarane obresti. Prisiliti ga k tej izjavi ne more. Ako se dolžnik brani dati izjave, je posojilnica pač več kot triletne obresti izgubila. Da bi se pa postavila posebna klavzula v zadolžnico, je nedopustno, ker se ne sme vnaprej odpovedati zastaranju, ali ga pa podaljšati nad zakonitim rokom (§ 1502 spl. drž. zak.). Edino le pri zadolžnicah na vknjižbo zasledujemo ta odstavek: „Za vse v tej zadolžnici prevzete postranske dolžnosti, ki ne vživajo po zakonu enake prednosti z glavnico (torej zlasti več kot tri leta zaostale obresti, za stroške pobotnic in cesij, opominjevalne stroške, itd.) določujem s tem naj višji znesek K.... kot kavcijo, iz katere je upnica opravičena si poplačati vse svoje terjatve iz teh postranskih dolžnosti." Vprašanje 41. (Hran. in pos. v B.) Naša posojilnica je posodila nekemu posestniku denar za pot v Ameriko. Semkaj je prišel njegov porok in povedal, da je dotičnik obolel v Ameriki in da je že tam posojilo vzel. Porok se boji in zato prosimo pojasnila, kaj naj ukrenemo. Ali se lahko vknjižimo na posestvo dolžnika? Odgovor 41. Ker se nahaja gotovo v Vaši zadolžnici določilo „V večjo varnost zgornje terjatve dovoljuje vsak dolžnik in vsak porok predznambo zastavne pravice na korist upnice na vsa svoja zemljišča", je najkrajše, da napravite takoj prošnjo za vknjižbo predznambe zastavne pravice. V prošnji morate zabeležiti rok za opravičbo predznambe in sicer na toliko let, dokler se vplača terjatev. Navadno se postavi ta rok za eno leto pozneje, kakor za- pade posojilo v plačilo. Če je posojilo dano na 4 leta, se določi rok za opravičbo na 5 let. Pri predznambi ni treba s o d n i j s k e ali notarske poveritve podpisov na listini. Zadostuje p overitev po dveh pričah. Rok za opravičbo je treba držati v natančni evidenci, ker izgubi predznamba po preteku roka vso svojo vrednost. Vprašanje 42. (Hran. in pos. na D.) Ker ni bilo več časa, da bi vabilo na občni zbor razpisali v „Narodnem gospodarju*, storili smo to v našem domačem listu. Saj to tudi velja, kaj ne? Odgovor 42. Občni zbor, ki ste ga razpisali samo v domačem listu, je neveljaven. Po Vaših pravilih mora biti vsaj osem dni prej razglašen v „Narodnem gospodarju*, če odbor to kot potrebno spozna, sme „razun tega* razpisati občni zbor še v drugih listih. Merodajen za pravilnost sklica pa je razglas v „Narodnem gospodarju*. Zadružni pregled. Nove jugoslovanske zadruge v drugem polletju 1907. V drugi polovici leta 1907 se je ustanovilo 124 slovenskih in hrvatskih zadrug, in sicer 35 v Dalmaciji, 2 na Koroškem, 28 na Kranjskem, 19 na Primorskem in 40 na Štajerskem, in sicer: t 1 1 I3 D ‘S* 1 § ta C cti t5 i t<3 C- j3 C/3 Hranilnic in posojilnic 32 2 14 9 38 95 Mlekarskih zadrug . . . — — 2 1 1 4 Živinorejskih „ ... — — 1 — — 1 Bikorejskih „ ... — — — — 1 1 Kmetijskih „ ... 1 — 1 1 — 3 Gospodarskih „ ... — — — 2 — 2 Konsumnih „ ... 1 — — 4 — 5 Gostilničarskih „ ... — — 1 — — 1 Vinorejskih „ ... — — 1 — — 1 Strojnih „ ... — — 2 — — 2 Stavbinskih „ ... — — 1 1 — 2 Založniških „ ... — — 1 — — 1 Slamnikarskih „ ... — — 1 — — 1 Zadruga za izvoz sadja — — — 1 — 1 Zadružnih zvez .... 1 — 1 — — 2 Mlekarskih zvez .... — — 2 — — 2 35 2 28 19 40 124 Izbrisanih je bilo iz zadružnega registra v drugi polovici 1. 1907 na Kranjskem 2 konsumna društva, 1 mlekarska zadruga in 1 posojilnica; v Dalmaciji 1 vinarska zadruga in 1 posojilnica. Na Virtcmbcrškcm je vlada izdala izvršilno naredbo k novemu občinskemu in okrajnemu redu Na podlagi tega smejo sedaj občine nalagati denar tudi pri kmečkih posojilnicah, ne da bi zahtevale posebne garancije. Zadružne klavnice na Danskem. Na Danskem je bilo 1. 1906 36 zadružnih klavnic z 93.000 zadružniki, ki so v 63.359 dvorcih zredili 723.357 prešičev, tako, da se je nad polovico vseh prešičev na Danskem vzredilo v zadružnih hlevih. Izvoz gre večinoma na Angleško. „Hrvatska poljedelska banka* v Zagrebu je uvedla pri svojih pridruženih zadrugah „individualno likvidacijo*. Ob gotovem času se morajo pregledati vse knjižice vlagateljev in dolžnikov in primerjati vpise v knjižicah z onimi v knjigah zadruge. Tako se pride na sled slučajnim po- motam. Pregled se vrši vsako leto. Prvo leto sicer povzroča nekoliko več dela, ker se morajo pregledati vpisi vseh prejšnjih letnikov. Pozneje pa se pregledajo samo oni vpisi, ki niso bili pregledani od zadnjega pregleda dalje. Leta 1907 je bilo v Avstriji vpisanih v zadružni register 1532 zadrug, 538 nemških, 994 nenemških. Nemških posojilnic se je ustanovilo 165, in sicer 84 po Raiffeisenovem, 81 po Schulze-Delitschevem ustroju. Likvidacijo je nastopilo 53 zadrug, in sicer 13 posojilnic, 7 konsumnih in 33 raznovrstnih zadrug. V stečaj je prišlo 5 posojilnic, 6 konsumnih in 3 druge zadruge. Na Irskem obstoji Irsko kmetijsko organizacijsko društvo (Irish Agricultural Organisation Society) v Dublinu, ki se je ustanovila I. 1894. Združuje kmetijske zadruge na Irskem. Angleška vlada je po svojem posebnem irskem kmetijskem oddelku zvezo podpirala z izdatnimi sredstvi, zato pa zvezi določevala smeri, s katerimi se zveza ni mogla strinjati. Sedaj je prišlo do razpora. Ministrstvo je izreklo, da bo odslej podpiralo poedine zadruge brez ozira na zvezo. Na Irskem upajo, da bo zveza z lastnimi močmi mnogo več delovala nego prej, ker bo vsaj osvobodena vmešavanja vlade. Važnost računskih prilog (računov, potrdil). Neka bavarska posojilnica je imela tekoči račun z jednim članom zadruge. Pri zravnanju računov ni hotel član priznati stanja računa, tako da je prišlo do pravde. Sodišče je račune predložilo sodnim izvedencem. Pregledali so se vsi računi za deset let nazaj, obenem pa se je dognala pravilnost vpisov s prilogami, ki jih je hranil računar. Da ni imel vseh prilog, moral bi bil sam plačati izgubo. Nauk: za vsako izplačilo zahtevajte potrdilo stranke! Potrdila hranite kot važen dokazen dokument. Nekaj podatkov o nemškem kmetijskem zadružništvu na Češkem. Zveza nemških kmetijskih zadrug na Češkem je imela koncem 1. 1906 706 zadrug — članic z 2366 opravilnimi deleži. 574 hranilnic in posojilnic je imelo 59.036 članov, povprečno tedaj vsaka blagajna 103 člane. Naj večja posojilnica je imela 511, najmanjša pa 16 članov. Denarni promet posojilnic je znašal nad 107 milijonov kron, hranilne vloge in vloge na tekoči račun 63,877,963 K, deleži 996.891 K, rezervni fond 615.891 K. Povprečno odpade na vsako posojilnico 1205 30 K rezervnega fonda. Posojil so imele posojilnice za 46,949.831 89 K, vlog pri zvezi za 15,784.339-13 K, izposojil pa 5,283.610-94 K. — Zanimivo je, kako se po stanu porazdeljujejo upravniki posojilnic: 859 = 50-1 °/o je bilo kmetovalcev, 360 — 21 °/o učiteljev, 260 = 15‘1 °/o obrtnikov, 65 = 3-8 °/o duhovnikov, 173 = 10'1 °/o pripadnikov raznih stanov. Blagajnikov pa je bilo: 262 = 45-4°/o učiteljev, 146 = 25 4°/o kmetovalcev, 86 = 15 "/o obrtnikov, 15 — 2 6 °/o duhovnikov, itd. — Poleg posojilnic so bile pri zvezi začlanjene še sledeče zadruge: 1 zadružna tiskarna, 5 zadrug za nakup in prodajo, 9 zadrug za pridelovanje lanu, 1 zadruga za uporabo šote, 1 sadjarska zadruga, 10 skladiščnih, 18 mlekarskih zadrug, 1 zavarovalnica za živino, 51 živinorejskih, 26 bikorejskih, 5 prešičerejskih zadrug, 2 mlatilni zadrugi, 1 pridobitna, 1 mlinarska in 1 zadruga za pletenje košev ter 1 posojilno in konsumno društvo. Promet osrednje blagajne za I. 1906 je znašal 81,665.444-51 K. Skupnega naročevanja blaga se je udeležilo 182 posojilnic, 53 drugih zadrug in 432 kmetijskih društev. Nakupilo se je 1877-96 vagonov umetnih gnojil, 105-93 vagonov krmilnih snovi, 13.94 vagonov semen, 1287 ton lanenega semena, 3 vagone šotne slame, 350 vagonov oglja, 62 strojev in 297 kos. Izdalo se je za vse to 1,337.839'66 K. Omeniti hočemo k temu samo to, da pri nas niso hotele nekatere sodnije registrovati pravil posojilnic, po katerih bi se te smele baviti tudi s skupno nabavo kmetijskih potrebščin. Ali res nima zadružni zakon veljave za celo Avstrijo? Soditi po ukrepih nekaterih sodišč, bi se skoraj trdilo, da ne! Kmetijske zadruge v Švici imajo 6 zvez: v VVinter-thuru za vzhodnošvicarske zadruge, v Bernu za zadruge bernskega kantona, v Sempach-u za zadruge osrednje Švice, v Winterthuru za curiške zadruge, v Pfynu za turgavske, v Rheinecku za St. Gallenske zadruge. Ker se je kmetijsko zadružništvo strnilo z Mednarodno zvezo kmetijskih zadrug, ustanovile so si te zveze posebno sekcijo za švicarske kmetijske zadruge. Moravska agrarna in obrtna banka se je ustanovila v Brnu z osnovno glavnico 2 milijonov kron. Delnice znašajo 400 K in se glasijo na imetnika. Banka se bo bavila z vsemi bančnimi posli, pospeševala pa bo v prvi vrsti koristi kmetijstva in obrti na Moravskem. V ustanovnem odboru sta tudi predsednik Ostredm jednote v Brnu, prof. dr. Bul la, in predsednik češkega oddelka moravskega deželnega kulturnega sveta in osrednje zveze kmetijskih društev, I. Rozkošn^. Zadrugo za naseljevanje kmetijskih delavcev nameravajo ustanoviti v vzhodni Pruski. Poseben načrt za to ima izdelati tajni svetnik Kapp. Vsekakor je to zopet zanimiv donesek k dejstvu, da more zadružništvo vresničiti raznovrstne narodno-gospodarske naloge uspešneje, nego druge društvene oblike. Konsumue zadruge. Po najnovejši statistiki jih je sedaj po vsem svetu 13.000 z 51/« milijonov članov, ki nakupujejo blaga za 21/* milijardi frankov. Največ zadrug je na Francoskem. Po številu članov pa pride Francoska na tretje mesto, ker jo prekašata Angleška in Nemčija. Angleška ima n. pr. 1448 društev, ki združujejo 2,200.000 glavarjev družin in imajo letno V/z milijard frankov prometa. Francoska pa ima 2344 društev, ki združujejo le 650.000 družin, katere nakupujejo le za 200 milijonov frankov blaga. Delavskih proizvajalnih zadrug je na Francoskem 350, ki imajo nad 16.000 članov. Njihov promet znaša 80 milijonov frankov. Vabilo na Hranilnice in posojilnice v Gorjah pri Bledu, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil 15. marca 1908 (to je 2. postno nedeljo) ob 3. uri popoldne v cerkveni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Pri nezadostni udeležbi članov vršil se bo pol ure pozneje občni zbor z istim dnevnim redom neglede na2število članov. Odbor. Mlekarsko šolo (petmesečen tečaj) otvori c. kr. kmetijska družba kranjska s pomočjo državne in deželne podpore in vsled pripomoči mlekarske zadruge na Vrhniki ..... ■ ... . ■.-= dne x. aprila t. 1. = na VRHNIKI. Pouk na šoli bo trajal od 1. aprila do konca avgusta t 1. Šola bo teoretično-praktična ter se bo poleg spoznavanja preiskovanja in ravnanja z mlekom poučevalo o izdelovanju presnega masla in sira. Nadalje se bo vršil tudi pouk o mlekarski kemiji in bakteriologiji ter se bo poučevalo o oskrbovanju in krmljenju molzne živine, o kužnih boleznih, o mlekarskem knjigovodstvu in računstvu ter o mlekarskem zadružništvu. Pri praktičnem pouku se bo oziralo na vse načine ravnanja z mlekom in poleg tega tudi na oskrbovanje mlekarskih strojev in tudi parnih kotlov. V mlekarsko šolo, kjer bo pouk brezplačen, se sprejme 12 učencev, ki bodo imeli brezplačno stanovanje Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Nekterim nepremožnim kranjskim učencem bo mogoče dati podporo iz državnega, oziroma deželnega prispevka. Sprejemajo se tudi učenci, ki si sami preskrbe za hrano in stanovanje. Prošnje za sprejem je poslati do 15. marca t. 1. na podpisani odbor. Prošnjam je priložiti spričalo o ljudskošolski izobrazbi in zdravniška spričala o popolnem zdravju. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kaki mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Po končanem pouku v šoli se morajo učenci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mlekaren. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. februarja 1908. Vabilo na VIII. redni občni zbor I. Kranjske mizarske zadruge v Št Vidu n. Ljubljano, regislrovane zadruge z omejenim jamstvom, ki se bode vršil dne 8. marca 1908 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 4. Volitev neoelstva 5. Volitev dveh članov nadzorstva. 6. Čitanje revizijskega zapisnika. 7. Slačajnosli. Načelstvo. Vabilo na redni občni zb o r Posojilnice za slovenjegraški okraj v St. liju pod Turjakom, ki se vrši pondeljek dne 9. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v posojilniškem poslopju. Dnevni red: 1. Poročilo o zadnji reviziji. 2. Pregled in odobrenje letnega računa 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Slučajnosti. Ako bi ob tej uri ne bilo dovolj udov se bode dve uri pozneje vršil drug redni občni zbor pri vsakem številu udov. Načelstvo. F E O Zu E 3D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec januar 1908 I m o Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge P o s o j i I a Število Janov vloženo I vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K I 1 v K V K V K V K Iv K V Artiče 16325 64 16136 18 32461 82 16015 41 5890 71 Bera m Bloke Buzet Baderna Borovnica Bled 5229 52 4955 28 10184 80 2200 1494 53 3260 75 767 18 118 Blagovica Boh. Bistrica . . . Baška Barban Boljim Boljunec Biograd 4230 69 4058 12 8288 81 1505 24 215 62 940 418 10 101 Brezovica Bučka Bajagič 10772 29 10135 38 20907 67 4087 72 1384 06 2250 — 2601 94 206 Boštanj Cerklje pri Krš. . . 13649 36 11955 62 25604 98 9787 50 1040 6910 780 82 Cirknica Cerkno Cres Col Cirkovce Cerklje Celje 122124 60 115534 21 237678 81 109087 62 12168 73 29975 102 Češnjica Črni vrh Čatež Crmošnjice .... Čitluk 2248 2542 41 4790 41 2200 2520 466 Crna gora .... 6365 33 5774 23 12139 56 2405 68 — 5121 — 25 Domžale Draga Dubrovnik .... 12053 41 9003 72 21057 13 4072 98 5051 80 3900 4266 88 275 D. M. v Polju . . . Dolsko 5836 54 4132 05 9968 59 4249 — 922 19 1000 — 730 — 81 Dobrinj 28653 65 25396 48 54050 13 21146 62 12664 15 520 1071 390 Draševica Dol Dob Drniš 129385 83 125938 88 255324 71 42008 62 32441 37 35189 53 17706 86 55 Dicmo-Donje . . . Dicmo H. s. b. . . . Dobje Dobova Dobrna 47481 26 36235 45 83716 71 200 45950 170 Dobrepolje .... 181825 38 174413 30 356238 68 23444 42 51658 53 80785 03 87238 — +6 Dobrova 6040 28 4169 — 10209 28 3761 20 169 1500 — — 21 Frankolovo .... 8979 47 5549 46 14528 93 3732 61 2334 52 941 543 30 215 Fara 103b6 45 8829 72 19216 17 6622 12 568 37 359 35 1300 — 98 Gorje 10383 26 12885 61 23268 87 5871 10 6005 82 3569 48 2450 328 Gorica Gozd Gore Gradac kod Drniša 7499 50 6679 50 14179 — 4912 97 372 50 300 — 1171 89 75 Gradac h. p. b. . . Gradac kod Makarske 3633 55 2855 41 6488 96 270 315 1609 02 148 Gomilica Horjul Hrenovice 12790 28 8481 32 21271 60 2844 39 1004 11 1380 2990 341 Hinje 18005 40 17083 95 35089 35 12020 — — — 8583 21 — — 23 Ig 32581 14 27690 67 60271 81 26329 37 3369 67 9516 — 3412 — 322 Izlake 68845 92 59559 15 128405 07 17990 — 7823 46 39400 9390 — 233 Jesenice 26261 60 25175 86 51437 46 8463 61 5411 96 13500 — 1012 — 170 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 V K I V K ! V K | V K | V K V K | V Idrija Imotski 12315 24 11300 22615 24 10090 25 10950 60 Igrane Kranjska gora .... Kanal Kamnik Kandija Kazaze Križevci Krka Koprivnik Komenda ' . Kaštelir 9359 59 7280 16639 59 4997 814 4450 206 Knežak Kievo Koljane Kršan 4834 57 5353 76 10188 33 4 50 1800 1506 30 1567 76 120 Karejba Kranj 76725 55 70600 75 147326 30 72648 23 133 62500 18 Kočevje Kraševo Kanfanar Kozice Kropa 20635 16 20463 87 41099 03 15759 300 2000 21 Leskovica Leskovec 10536 27 9455 69 19991 96 6606 3031 54 1882 3145 394 Ljubljana, vz. podp. dr.. Ljubljana, ljud. pos. . . 2849325 37 2874076 22 5723401 59 469945 21 451512 48 83380 42 62569 89 2314! Ljubljana, o. k z . . . Laško 26359 92 25377 26 51737 18 9167 50 5861 53 7700 _ 3442 20 340 Ljubno Loški potok 15534 95 15470 14 31005 09 11703 9268 47 400 _ 1500 133 Lindar 1853 97 1131 45 2985 42 200 — 210 — 202 65 589 43 115 Gor. Logatec .... 10679 09 10849 73 21528 82 2740 52 2189 75 640 — 2800 — 35 Sv. Lucija 7319 98 859 20 8179 18 — — — — 810 — 100 — 79 Loka 5049 49 4280 — 9329 49 4174 — 220 — 1060 — 200 — 23 Luče Lovrec Sv. Lenart Metlika Mengeš Marenberg 18217 10 20205 87 38422 97 4149 07 5502 48 7400 10421 10 Mošnje Medulin ...... Mokronog Mali Lošinj 19213 05 18613 52 37826 57 10490 50 6981 72 11600 764 348 Moravče Mirlovič-Zagora .... Milna Makarska 10714 41 5697 20 16411 61 8691 84 264 4300 1604 76 55 Sv. Mihael poleg Šoštanja 12921 04 11321 04 24242 08 12530 50 — 4000 — — — 21 Mirna Naklo Nerezine Novalja Nadin Nova cerkev 7349 38 4060 11409 38 7349 53 4060 14 Oprtal j 2582 35 4097 51 6679 86 1903 17 — — 3879 50 90 — 280 Omišalj 40885 70 44381 87 85267 57 21235 45 33160 72 754 83 14251 51 136 Polhov gradeč .... 8070 25 10867 32 18937 57 7554 12 4800 71 942 — 317 — 158 Poljane 39956 05 30267 52 70223 57 22658 — 18663 64 1800 — 5103 44 — Pula Planina-Studeno . . . 6977 52 5465 57 12443 09 522 21 223 45 160 564 161 Preska 7420 12 7581 55 15010 — 4531 — 3381 35 1800 — 962 56 +1 Pločice-Konavlje . . . Preddvor 9223 59 8394 11 17617 70 4192 580 2600 300 87 Punat Pag 5865 22 2856 74 8711 96 94013 80 1290 74 109394 44 182 36 178 Podbabje 12564 88 7479 — 20043 88 2986 — 505 — 6850 — 4741 — 23 Proložac 4405 54 3767 85 8173 39 2008 45 3640 200 152 Dpnnrnl Hranilne vloffe P 08 o j i 1 a o > rreiemki Izdatki = o 1 ITI O promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno v « K V K 1 v K V 1 * K v K 1 V II K V Prosek Sp. Polskava . . 4990 77 3600 10 8590 87 4840 3600 42 Prihova .... 2420 91 2090 — 4510 91 1855 — — — 1090 — — — 30 Ponikva .... 6497 48 5820 25 12299 73 4089 — 852 25 2150 — 26 — 26 Pišece Sv. Peter n. M. 8160 18 7369 22 15529 30 3236 94 1988 82 4330 — 4023 — 782 Poljčane .... Sv. Petar u Šumi . 4773 15 4192 99 8966 14 4760 — 500 —- 140 — — — 35 Sv. Peter v S. d. . Podljubelj.... Ricmanje .... 2056 60 2568 20 4624 80 1968 158 20 2400 3 Rova 10294 68 8167 07 18461 75 2634 03 775 66 3160 — 4070 33 236 Rečica Ribnica .... 156248 55 146615 67 302864 22 118441 73 104145 94 7130 26713 37 366 Rob 29875 91 15573 41 45649 32 12729 83 4335 87 600 — 2350 — 239 Radeče Roč Rovte Rogoznica . . . Rab Radoviča .... 14834 31 14410 66 29214 97 8440 — 3002 47 2399 79 5436 33 118 Reka koč. . . . Ravnidol .... Rajhenburg . . . 6510 80 4643 71 11154 51 6074 1360 23 Sevnica .... 44158 11 45027 21 89185 32 33614 10 15002 30 8660 — 6909 — 1994 Selca p. Škof. . . Stari trg .... Sv. Jakob ob S. 23136 63 21780 19 44916 82 10193 68 8090 15 4680 7743 334 Sv. Križ p. Kost. . 28273 58 55667 33 53950 91 20178 49 2992 69 4230 — 5837 66 3 Sv. Križ (Kastav) . 3196 56 3820 25 8016 81 1870 — 720 25 600 — 700 — 94 Sv. Kunigunda . 3932 — 6610 68 10542 68 2913 — 3411 34 937 83 645 56 90 Sv. Ivan .... 24321 79 23369 17 47691 26 63442 20 2827 96 12510 — 1934 — 297 Sv. Ema .... 1501 49 1280 38 2781 87 — — 70 60 660 — 324 76 265 Srednja vas . . . Stara Loka . . . 30115 40 93595 69 63711 09 16995 07 12559 52 12756 — 5840 — 404 Starilog . . . Semič Stari grad .... Sv. Jur j. žel. . . Senožeče . . . 3567 23 2931 74 6498 97 80 1250 1220 335 Struge . ... 107 Smlednik .... Sorica .... 14578 68 14271 41 28850 09 11876 70 1331 41 60 — 1240 Sv. Križ p. Litiji Sl. Gradec . . Selca na Braču . . Sutivan . . . 50676 91 49000 03 99736 94 13998 36 7206 54 927 — 718 44 202 Slivnica .... Suhor 2875 08 2600 60 5475 68 880 — 60 — 1840 — — — 25 1 Studenci .... Staracerkev . . . Sučuraj .... Slatina. . . . 25109 90 24801 89 49911 79 5491 23830 130 Spodnjaloka . . . Št. Peter n. K. . . Št. lij p. Turj. . . Št. Rupert . . 16223 42 15682 90 32906 32 8710 34 11234 41 960 — 2354 — 474 St. Jurij p. Kr. . 159 Št. Janž .... Št. Jernej .... Škocijan . . . 8908 03 9236 58 18144 61 3358 60 5282 99 1420 1894 09 299 Šturije 16663 31 12714 73 39378 04 6116 87 3215 12 9443 63 6941 72 Šmarje .... Šmartno p. Litiji , 19007 02 17065 47 36721 49 12189 _ 2584 77 5836 3780 239 Št. Vid pri Zat. Št. Vid n. Ljub. 38375 39 35761 48 74136 87 — — 15860 52 17900 — 421 Šebrelje .... Škofja Loka . . . Št. Jur. p. Kum Štokovci .... 12412 41 10542 72 22955 13 8307 32 9023 82 — — — — 77 I in © Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila ° > •r o promet vloženo vzdignjeno dano 1 vrnjeno 3 § . ir. Unterf^cift bed ^oft6eamten: Podpis poštnega uradnika: (Slovenisch.) D. S. Nr. 37 c ID (82.) ex 1907.— grlttgft^ein—Položnica gudjungsfdjein—Vpisnica Slurage > iz Vlog S ^ geleiftet butelj vplačan po ) ll Ulj vir i k h. j geleiftet burd) ) g § Vt “ | vplačan po j V s I« | 1 53 .5 11 P- g « *5 'ST o s. Z n s s I 1«« « '« o .a 1| K ® SS 2 a Q "uo O S- iRnuiu ju f^rlftlidjeit TOittcitunflcu flit beti .tfonto1nt)a6er gegen Slufflebung cmer 5 h^taiifomarfe. Prostor zn dopisovanje računoimetniku, ako se prilepi pisemska marka za 5 h. »cbufS SBcivirfunfl cincr (Singa^lung mittelfi Grlngi^cin ift bcrfclbe in aUcn brei Sctlcn tem Sorbunfc enti>re^enb au^ufiilten uub fobann mit betu Setrage ber (Sinlnge bci einem ^oftamte gu uberrei^en. 2)ic iluSfullung fanti mit Slinte, burc^ JDrutf obet mitteld ©c^veibmafc^ine crfclgen. 2tl3 katuni uiub ucm (žinleger ftetd ber 2ag ber tatfac^lic^eii (Štnga^Iung angefebt iverbeu. 2)ec ^DftVenmte tieUjie(;t ben (Jmpfaugjc^ein tmb fteltt il;n nac^ erfolgtcr Mbtrenjgmg vem ©rtagf^ein betu Uberbringct atd Seftiitigung uber bie gemac^te ©inlage guruef. Tev ©rlagic^ein uub SBucijungejc^ein tvirb an bad ^oft^artaffen* 2tmt gefenbet. ©c^cine, auf tvelc^en iliabieruttgen, iDuv^ftreic^ungen ober Slbanbevungen irgenb meldjer ^trt in beitt vevgebnnften Merte ober in bem »etragdanja^e vorlommen, iverben bon ben 'Voftamtern nic^t angenommen. (šbenfo tverben unbeutli^ audgeiuHte, ftarl beidjmutne ober genifftite tirlagfdietne gunufgeiviefeu. Da se opravi plačilo s pomočjo položnice mora so ta poslednja tisku primerno v vseh treh dolih izpolniti in oddati potem na pošti z izneskom vred, kterega so hoče vložiti. Položnica se izpolni s črnilom, s tiskom ali pa s pisalnim strojem. Za datum mora položnik postaviti vselej dan, kterega je plačilo v istini opravljeno bilo. Postni uradnik opravi prejemnico ter jo potem, ko jo je od položnice oddelil, vrne pokazniku kot potrdilo napravljenega vloga. Položnica in vpisnica se pošljeta poštno-hranil ničnem n uradu. Položnice, na kojih je opaziti strugotine, prevrtanja ali kakoršne si bodi spremembo v predtiskanem tekstu ali v pripisanem iznesku, so od poštnih uradov ne »prejemljejo. Isto tako se vračajo nerazločno napisane, zel6 pomazane ali raztrgane položnice. Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Mošnjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 8. marca 1908 ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju v Mošnjah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za 1. 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. Za slučaj, da bi ob zgoraj določeni uri ne bilo zadostno število zadružnikov navzočih, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, z istim dnevnim redom in na istem kraju, kateri bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. Vabilo na X. REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Gorjah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 15. marca 1908 ob 4. uri popoldne v dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Prečitanje računov za 1. 1907. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje letnih računov za I. 1907. 5. Potrdilo o porabi dobička po odboru določenega. 6. Volitev treh po triletni dobi odstopivših udov načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Vabilo na redpi ebcpi zbor I. delavskega konsumncga društva na Jesenicah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo 8. marca 1908 ob '/z 4 uri popoldne v Delavskem domu na Savi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za 1. 1907. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru niže Maribora, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 8. marca 1908 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za I. 1907. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Domžalah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 8. marca 1908 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor Vabilo na re d n i občni zb or Hranilnice in posojilnice na Češnjici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 15. marca 1908 ob 3. uri popoldne v prostorih gospodarske zadruge na Češnjici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za I. 1907. 3. Prečitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Blokah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki sc vrši v četrtek dne 19. marca 1908 po blagoslovu ob 3. uri popoldan v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za upravno 1. 1907. 3. Prečitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajnosti. Odbor. VABILO na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice na Rečici, ki se vrši dne 8. marca 1908 ob 5. uri popoldne v prostorih g. Jos. Štiglica na Rečici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa za leto 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. Pri nezadostni udeležbi se bo l/2 ure pozneje vršil drug občni zbor z istim dnevnim redom neglede na število članov. VABILO na OBČINI ZBOR „Kmečke mlekarne v Cerkljah," registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dne 15. marca ob 3. uri popoldne v prostorih Posojilnice in hranilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 6. Predavanje o mlekarstvu. Odbor. VABILO na X. redni občni zbor I. tržaškega delavskega koiisnnmega društva. vpisane zadruge z omejenim poroštvom, kateri se bode vršil v nedeljo dne 8. marca ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih v Tržiču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razdelitev čistega dobička za 1. 1907. (§ 20 dr. pr.) 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Sprememba pravil. 9. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število udov, vršil se bode pol ure pozneje drug občni zbor, na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih udov. VABILO k rednemu občnemu zboru „Zeljarske zadruge zn ljubljansko okolico v Šmartcm ob Savi," registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 8. marca 1908 ob 4 uri popoldne v prostorih zadruge. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Sklepanje o razdružitvi zadruge. 3. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor „Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji,“ registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 8. marca 1908 ob 3. uri popoldne v prostorih g. Jos. Štiglica na Rečici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Pri nezadostni udeležbi se bo J/2 ure pozneje vršil drug občni zbor z istim dnevnim redom neglede na število članov. Odbor. Vabilo k OBČNEMU ZBORU Sitarske in žimarske zadruge v Stražišču, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 8. marca ob 3. uri pop. v stari šoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka , za I. 1907. 3. Prečkanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Brezovici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil 8. marca 1908 ob '/2 8. uri dopoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o izvršeni reviziji. 2. Potrjenje letnega računa za I. 1907. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na Gospodarske zadruge v Češnjici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 15. marca 1908 ob 4. uri popoldne v prostorih zadruge. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 3. Prečitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez eno uro drug občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih članov. Odbor. Vabilo na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vurbergu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 8. marca t. 1. ob 1/i3 uri popoldne v Vumbolm št 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Odbor. VA BIL O na Mlekarske zadruge na Brezovici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 8. sušca 1908 ob V2 4 uri popoldne v šolskem poslopju na Brezovici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za leto 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Srednji vasi v Tuhinju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 9. marca 1908 ob 9. uri zjutraj v mlekarniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I, 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Bučki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 15. marca 1908 popoldne ob 3. uri v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. Opomba: V slučaju, da ta občni zbor ob določenej uri ne bi bil sklepčen, tedaj se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, na istem mestu, kateri bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. Prinornha SA • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim 8ko-i i ipvi uua o o . jam jn počkodbl zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Jajca ZA valiti i411166!10’ da je 90°/o plodnih, od najvišje odli- J kovanih pasem, ki so kot čiste vzgojene na ve- likih odprtih posestvih. Minorka, črne in bele, Plymouth H., hamburške zlatice, takozvane velike fazanske kokoši, italijanske bele in jerebičje barve, Faverolles a 40 vin.; Vyandotte, srebrne in bele, velike Minerke, črne rdeč. greb. amerik. Novost, Italijanke bele rdeč. greb. Novost, italijanke jerebičje bane, rdeč. greb. Novost, Minorke bele, rdeč. greb. Novost, Orpington bele, Brahma svetle k 50 vin. Velike pekingske race, bele š. 60 vin. Amerik, veliki bron. purani a 1 K 20 vin. Bisernice srebrno viš. ?i 40 vin. Perutninarstvo Smržice, Moravsko. (Smržitz, Mahren ) 9—2 Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo Sta,ri trg: šte^r. 1.0 priporoča koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. — Vnanja naročila 50 točno izvršujejo. 07 MAVEC (gips) za gnojenje. Izvrstno gnojilo za deteljo, lucerno, grah, fižol, lečo, travo in koruzo. 7—1 Samoborska tovarna mavca M. Bernstein, v Samoboru pri Kolodvoru. Naročila sprejema poslovnica v Zagrebu, Meduličeva ulica 24. Za odpravo goršice, ter peresnih bolezni pri krompirju in repi se z uspehom uporablja edino le Ph. Mayfarth & drugov samodelujoča škropilnica „Syphonia“ ki se lahko nosi ali vozi. Dobivajo se se samodelu-joče škropilnice za vinograde, sadna drevesa, hmeljne nasade itd. itd. ki se tudi lahko vozijo ali nosijo, ter so delane po preizkušenem načinu: PH. MATFARTH Sc drug. tovarne za poljedelske stroje, specijalna tvornica za vinske stiskalnice, vodovodne stiskalnice in stroje za izkoriščanje sadja. Dunaj II/l, Taborstrasse 71. Obširni ilustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. OVES „Willkomm“. Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 60 kil za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila. 4—2 Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. Osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani Dunajska cesta št. 6 v pisarni Mlekarske zveze oddaja svojim članom za polovično ceno večje število čistokrvnih petelinov laškega jere^ bičarskega in zlatega vijandotskega plemena. Prašati je z dopisnico najkasneje do 10. marca t. 1. J^ajm^ja izraba najmanjša uporaba moči najprimernejša cena. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Prekupovalci se sprejmejo. 0. A. LISIER & C” L"1, Dunaj 11/3. Sodčki za surovo maslo. Posiiemaliilki mleka. Gnetilvt za surovo maslo. 33030300303030300301 CCCCCCCCCCCCČCČCCCB^ C. kr. priv. S pred ognjem in tatovi varne | w*r blagajne § prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic o M. Adlerslliigel 1 založnik Raiffeisnov!h posojilnic s Dunaj, 1., Franz Josephs-duai št. 27, 1 247 24-4 H « «XCCCUrJ>JUK>JJJW3l l>33J>3CK)333033JJ3(j(D 6 Pozor! Pozor! Slamnikarska zadruga v ^engšu priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čimpreje, da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Ilustrirani ceniki franko in zastonj. S Troj I lo OTTO j I 200. I Solidna postrežba! r K® mm IN a j boljša i 11 n a j s i g u r* n o j s a Stanje vlog 30. aprila 1907: pvilik.fi Denarni promet 30. aprila 1907: čez 13 milijonov kron z; ti štede rij o! čez 19 milijonov kron Ljad$I^a posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- yi n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure tl 'JZ U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. aprila 1907: K I3,927.62l'90 — Denarni promet v letu 1906: 55,129.024'18 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. aprila 1907. 249, x—4 Dr. Iran Šušteršič, Josip Šiška, kanonik, predsednik. podpredsednik. y Od.-born.llci: ' Fran Povše, Anton Belec, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano Anton Kobi, Karol Kauscliegg, Matija Kolar, Iran Kregar, veleposestnik v VVildonu župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani Karol Pollak, Ivan Pollak, Gregor Šlibar, tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Hudniku trgovec in pos. na bregu Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. m Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Svetoslav Premron, uradni tilnik „Zadružne zveze". — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.