Oni, ki je prvi zapisa! to ime, ga je napisal na koncu sesnamka, — nuje kot VLako drugo. Bil je rimski častnik, kateremu se je poverilo popisovanje v o-kolici Bctlehema. Celi dan so se vrstile pred njegovo mizo dolge vrste utrujenih potnikov. Kcnecno je bilo dokončano trudapolno popisovanje: častnik je pričel seštevati vrste. Tedaj pa je naenkrat padla senca preko belega pergamenta. We vol j no s& je obrnil proti vratom ter zapazil od zahajajočega solnca obsenčeno postavo moža, z detetom v svojem naročju.
"Nisem moge! priti p^eje'', je rekel. "Dete se je rodilo v zadnji noči."
"Ali stanujete v prenočišču?" je vprašal častnik.
"Ne, — prišli smo prepozno: dete je bilo rojeno v hlevu."
"Vaše ime?"
"Jožef."
"Iz katerega rodu?"
"Iz rodu Benjamina in Davida. Potomci smo kraljev", je dostavil. Častnik se ni ozrl vanj. Svet je bil poln sinov bivših kraljev — in sedaj ni bilo nobenega več ket cesarja — vladarja sveta vsled pravice močnejšega.
"Ime vaše žene?"
"Marija."
"In otroka?"
"Jezus." Glas velikega moža je bil mehak kot da boža posamezne zloge.
"To pomeni — Odrešenik sveta". _
Častnik je komaj vidno prikimal.
"Jezus, Lin Jcžefa, iz rodu Benjamina", je zapisal ter zgrnil pergament. Bilo je to zadnje ime v lfctini.
V poznejših letih s a napisali možje Njegovo ime na prvem a!i zadnjem mestu, prav kot jo bil čas. Bile so generacije, katerim ni bilo nobeno opravilo nujnejše kot naloga, da pridobe več sla-
ve Njegovemu imenu. In zepet naenkrat so be visoko dvignile zastave vojne; t>o-nižno bandero Njegovega križa je pla-prlalo sa njimi, v prahu. V zavratnih mislih se obračajo vladarji k Njemu, proseč ga blagoslova ter zopet stavijo Njegovo ime na konec njih stremljenj in sovi aštva.
Njegovo ime pa ne more zavsemati tega mesta. Med grmenjem topov in dimom bojnega pelja je opaziti znake, da si išče svet zopet pota nazaj k Njemu. Te znake je opaziti na javnih trgih, v posvetovalnicah in uradih. Celo med hranjenjem bitke je slišati krike mož, ki v njih onemoglosti stavijo Njegovo ime nad ona njihovih voditeljev. Kjerkoli se zbere družina tiho krog praznega stola, Njegcvo ime jo na ustnicah žena in ne-doietnih otrok.
Ko bo konečno utrujeno od vojna, obrnilo človeštvo obraz proti nebu, bo zopet Njegcvo ime, katero se bo imenovalo v vseh molitvah. Iz razvalin člove-šlrili nad pa se bo glasil Njegov odgovor: "Mir bodi s vami, Mir vam dajem."
Izmed vladarskih bremen je edino Njegov jarem lahak, Njegovo breme sladko. Med reformatorji je edino On upal učiti ljudi, da- so otroci Boga in slični njihovim kraljem. Tudi Njega so bičali in ranili. A v trenutku, ko ga je stri svet. je mogel reči: "Bodite veseli, kajti Jaz sem premagal svet."
Za tako vero je izmučeni človeški red sedaj zrel. Doba je zopet dozorela za Njega. Ime, katero se je pred devetnajst stoletji napisalo kot zadnje na po-piiiovalni poli, bo zopet ime, ki je nad vsa imena: kajti pred imenom K ris ta naj bi se sklonilo vsako koleno in vsak jezik naj bi priznal, da je Jezus Krist Gospod.
£dlni slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah.
Velja za vse leto, •. $3.00 •s Ima 10.000 naročnikov :-

NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
WMLMTOW HMAMMBl €987 CORTLAND T.
NO. 299. — ŠTEV. 299.
M U*ad-OUm Matter, topttabv U, 1HS, fel Hit Fort Offlm •» *«w York, M. Y* M« Ite Actel
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 22, 1914. — TOREK, 22. DECEMBRA, 1914.
o« Karih S, m,
FXLKFOH FHAJLVB; WT VOSIUMft
Božični pozdrav.
Prišel je božični čas to našel človeštvo razdeljeno v <lva sovražna tabora. Prišel je eas, ko je v ustih vseli r.'k: ' Slava 3ogu na visavnh ii» mir ljudem .na zemlji, ki so dobre voljo!" Res, miru jo deležen le oni. ki ima dobro voljo, ki si želi mlini. Kdor pa ima mir vedno le v ustih, dočim deluje dejanski proti miru, ta no bo deležen miru in izpolnilo so bodo besedo: "Kdor hodi z mečem naokrog, ta bo pogubljen z mečem.'
Svet je razdeljen v dva tabora in simpatije se nagibajo na to al'i ono stran. Resnične, prave simpatije pa ni vredna no ta, no ona država, ne ta ne ona stranka, temveč vreden je le narod, ki mora na bojišča, ki mora preliti potoke krvi, da se ugodi slavoblepuosti
nekaterih, da se doseže nekaj 'iln-zornepa.
V	božičnem času. posebno pa v tem letu, je prav izrazilo opaziti n asp rots tvo, ki obstoji med idealom in kruto resničnostjo. Še nikoli, odkar obstoji svet, se ni vpri-zorilo med človeškim rodom tako ogromnega klanja, so ni zanetilo tako velikanskega požara kot divja sedaj v Evropi. dolgo vrsto let so evropske države oborože-vale z mrzlično naglico, gradile ogromne bojno ladije in vse to v interesu "mirtiVsak pameten človek pa je lahko na prstih izračunal, da no moro pri vest/i to do ničesar drugega kot do velikanske, skoro ves svet obsegajoče vojne. V tem pogledu so vse države v enaki meri krive izbruha vojne ter nje razsežnosti. Kdo da je Taktično kriv, bo, pokazala bodočnost.
Bič vojne pa zadene v največji meri majhne narode, katere seje prisililo v službo večjih, mogočne h. Mod temi se nahaja tudi naše slovenski, ki krvavi sedaj iz tisočerih ran. Dočim niro sinovi, možje in očetje na bojnih poljih, jo doma pomanjkanje vsaki dan večjo.
Letošnji Božič je za naš narod čo* velike skušnje. Tem bolost-nejše pa mora dirnuti vsakega,, ki ljubi svoj narod in mu želi boljše bodočnosti, ko vidi, da je najti med nami še veliko zaslep-Ijeucev, ki ližejo pete našim največjim narodnim nasprotnikom. Ne smemo jih obsojati ter jih moremo le pomilovati radi njih kratkovidnosti in zaslepljenosti.
V	drugih letih se je dalo v tem času napisati par lepih stavkov o božičnem razpoloženju, o uplivu tega velikanskega praznika na eloveško srce. Letos je kaj takega nemogoče 'in prazničnega, božičnega razpoloženja ne bo opaziti, ne tu v Ameriki, še veliko manj pa v stari domovini.
Kdino upanje, katero nas navdaja v tem času, je to, da jo to morda zadnji pojav velike blodnje človeštva, da bo vihar, ki d*iv-ja sedaj v Evropi, izčistil ozračje ter pometel s krivimi nazori o nadvladi enega razreda nad drugim, plemenski manjvrednosti to-era ali onera naroda in dragimi bi odnjami, ki so postale tako uso-dčpolne za človeš'tfi rod.
Mir med ljudmi pa je mogoč le v slučaju, da izgine s sveta tiran-stvo, želja vladati nad drugim ter mu usiljevati svoje nazore in svo-jn lastna mnenja. Še manj pa more zavladati mir, dokler se bo vo-jevalo vojn« ne le v interesu naroda, temveč v interesu enega sloja, ali kar je se bolj poniževalno za človeško dostojanstvo, v interesu posamezne družine, ki si je prisvojila naslov, da je posl,ana od Boga samega ter je vsled tega nedotakljiva in nikomur odgovorna glede svojih dejanj.
Ko bodo enkrat izginile vse to blodnje iz Človeškega duha. takrat bo zavladal resnični mir in celi svet bo ena velika dcužina.
Do tega pa je še časa in edino upanje, katero nas navdaja v tem resnem času, je to, da ni mogoče laireti v človeku dobrih lastnosti Utr da rre razvoj človeštva na-
VOLUMK XXQ, —, LXTHXK

Polnočni zvon! Še nikdar nam ni pel tako, še nikdar se tako glasil, še nikdar ni tako zvonil, zvonil, kot danes žalostno...
V	Galiciji.
Do glave zakopan, če živ ali mrlič bom jutri, kdo naj ve? Od doma odpeljan, nič meni, tebi nič... nisem ji dal roko.
V	Ameriki.
Kako je pa z nami, ki nismo v Galiciji, nismo drma. Za srečo smo šli, ki je. tam za gorami,
lesto zji
Božični čas!
Po čem srce naj hrepeni? Koga naj hvalimo nocoj? Kako naj leže nam pokoj na trudne zjokam* oči ?
Kako jim je sedaj? Božični je večer liocoj; za me ga ni. En žalosten smehljaj v srce naj vi i je mir, naj upanje zbudi.
Tujina? Kaj da mi? V vednem trepetu se dne vesele. Za cente zlata, ki ga skopljejo v jami, zadosti
In jasliee!
Usmili se nas, dobri Bog! Hranitelj, naš, odrešenik je šel: na poti le moj krik ga spremljal je in jok otrok !
Saj morda zadnjikrat? Nikoli jim vesel tolažbe ne bom dal. Za bratom šel je brat in z brati narod šel. dom je pa sam ostal.
Veliko znoj& je
Že steklo, še več-je prelite krvi. t e meril kedo bi, koliko gorja je,
moči.
Krist rojen je! Ce smo grešili, nas kaznuj ! Samo očeta nam izroči to prosimo Te v sveti noči. Gospod, molitve naše čuj!
Ce me ne bo nazaj in tu bom zakopan, poslavljam se od vas in rečem vam: — Tedaj, ko bo svobodo dan. spomnite se na nas!
To toraj smo mi.
Za nas ni Božiča, ne svete neči,
za nas je le daa, ki kot noč je teman,
za svetlobo preslabe so naše oči. -—■
Pošast brezposelnosti se plazi •po državah in v nje spremstvu se nahajata Jakota in beda.
V sredino tega brezmejnega zla pa zveni kot z drugega sveta po- ! slanica,- Mir ljudem na zemlji!
Mir na zemlji! Kot zevajoč preload gre čez lepi svet in loči otroke istega Boga v dva sovražna tabora. Na eni strani stoje siti, ki nikdar ne se jejo, a vendar vse žanjejo, kar proizvede narava ia kultura. Na drugi strani pa lačni, ki steza j o roke proseče proti prvim. Že stoletja se godi^ tako. Kar so dobili, ni bil dar bratov-ske ljubezni in pravičnosti, temveč milodar...
Dokler morajo slabotni otroci t«r onemogli s tare i umirati gladu. dasiravno je zemlja polna darov, —- toliko časa ne sme biti miru.
Dokler morajo močni , možje in, žene, ki hočejo delati, hoditi od I hišo (In hiše ter konečno poginiti v hudodelstvu in sramoti, — toliko časa ne sme biti m:ru.
Dokler morajo mlatili možje v vojaški suknji v interesu enegay opustoševati cvetoče dežele ter moriti svoje brate, — toliko časa ne sme biti miru.
Nobenega miru! Boj med stra-dajočimi in sitimi, dokler ne bo končano izkoriščanje ljudi od strani drugih ljudi. Oni, ki imajo bogastva tega sveta v rokah, si ne žele edinstva, temveč spora, da lahko mirno požanjejo sadove.
Njih stremljenje gre torej za tem, da obdrže izkoriščane mase (v temini in nevednosti in njth boj j velja onim, kM^ocgjo r-rzdrami*i ' narod iz duševne otopelosti. V tem boju se poslužujejo vseh sredstevy katere jim daje v roke moč in oblast.
Se nikdar ni bila volja enega razreda in naj je imela tudi vso moč v rokah, dosti močna, da bi ustavila naravni razvoj ter obrnila kolo časa v nasprotno smer. Dolgo časa se je nahajal kapitalizem v sponah fevdalizma. Ko pa je prišel njegov čas, je dvignil glavo ter zganil z udi. Razdrl je spone, ki so ga vezale ter poteptaj staro v prah. Sedaj stoji tu, orjak, ki je videti nepremagljiv.
Že dalj časa pa so na delu moči, ki bodo strle tudi njega v prah in on sam jih mora krepiti in negovati. Nov orjak se je pričel dvigati ter skuša streti spone. Na njegovih ramenih sloni svet gladu in oni preobilice in kadar se zgane, se bo moral sesuti v prah. Ta novi orjak je socijalizem, ki bo razrušil v prah kar je starega in črv i ve ga in ki bo uničil kapitalist leni družabni sistem.
Uveljavilo se bo druga načela. Reklo se bo, da ne živite zato, da delate, temveč da morate delati, da se preživite. Veseliti se pa mo-rate tako dela kot življenja ter biti prosti ter drug drugemu enak.
Ta preobrat pa ne bo prišel nenadno, v obliki orkana, temveč polagoma. Vedno bolj in bolj se bo utrdilo prepričanje, da je mp» goče nedostatke in vnebovpijoče krivice sedanjega sistema odpraviti edinole s popolnim preoWa^-J tom, ki pa ne bo delo kratkega ca- | sa, temveč daljše dobe.
Nasilnim preobratom sledi ved-1 no močna reakcija in uspeh jej dvomljiv že od prvega pričetka,
Slovenski delavec, ki se trudi T rovih, tvornicah in drugod, na more biti s svojimi simpatijami J nikjer drugod kot na strani zatiranih, izsesavanih in zaničevanilu Tudi on mora izfprevideti, da mu ne bo došla odrešitev od izkoritk;
v	i&V-TH	J
čevalca in njegovih prjganjaoev, ^ temveč edinole iz vrst njegovih; tovarišev in sotrpinov. Radii pa mora tudi biti konecni preobi delo delavstva samega in le v kem slučaju nm je zagotovi
i

The only Slovenian daily
-s in the United Slates s* mmm
Issued erery day esccgrt
•: Sundays and Holidays u
i
ilfr

GLAS NARODA, 22. DECEMBRA, 1914.
PED ZEMLJE, ZA VSA JSOV PROTI NEMCEM
Francozi m Nemci poročajo, da so osvojili zakope nasprotnika. - Nemci so vrgli Indijce iz njihovih pozicij. -- Francosko poročilo pravi, da so Nemci zopet obstreljevali Arras. --Razveljavljene francoske natoralizacijske postave. -- Pri prodiranja proti Varšavi so zadeli Nemci na oster odpor in sicer pri reki Bznri. -- Ruska artilerija obvladuje vsako prehodno točko preko reke. -• V slučaju, da prodrejo Nemci preko Bzure, imajo do Varšave le še 30 milj. - Avstrijci hočejo razbiti rusko armado, ki oblega Przemysl. ~ Iz Mehike
se poroča, da je general Zapata popolnoma porazil armado Carranze. - Morilca Thaw se mora izročiti newyorskim oblastim.
jPolofeaj na Poljskem in v Galiciji.
Awitto, Nemčija, 21. decembra. Vlerajinje poročilo nemškega ge-Herainef& itaba je bilo zelo po-i m&njkljivo, iz porodila, ki ga je pa izdal danes avstrijski, generaf-M ftt&b je razvidno, da Avstrijci ift	neprestano prodirajo in
4k so zadnje dni zasedli že precej. i0n ozemlja v Galiciji in na poljskem. Nekateri oddelki avstrijskih čet so prehodili po tri-šettet milj na dan, pri reki Dunaja so pa naleteli na tako močan ruski odpor, da so ae morali n-ataviti. Severno od prelaza Lupo-ko va se bije vroča bitka.
Berlin, Nemčija, 21. decembra. Is Breslsua poročajo, da zavetnika na Rusko-Poljskem prav dobro napredujeta. ^Vtnci so zavzeli ine-VEo SkiernieSwice, katero leži v Varšavski guberniji. Iz tega je Taavidno, da so Nemci prodrli že fctfdeset milj proti zapadu, odkar so zavzeli Lodz.
Ofenziva.
Berlin, Nemčija, 21. deeembra. poročilo, ki ga je azdal danes nem-ki veliki generalni štab se glasi: Položaj v Vzhodnji Prusiji je ne-izpremenjen. Na Rnsko-Poljskem napadamo sovražnikove postojanke.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 21. dee. — Ce bi Nemci prekoračili reko Bzu-ro bi »e približali Varšavi na daljavo trideset milj. Že večkrat so poskušali izvesti svoj predrzen načrt, toda dosed a j se jim še ni poareČilo. Armada, ki namerava fjrekoiaciti reko, Šteje 200,000 mož.
^Sedanji operacijski cilj Nemcev je Sochaczev. Rusi se nahajajo na desnem bregu reke Bzure v zrelo močnih -postojankah. Njihova artilerija je tako izbomo razpostavljena, da zamore streljati na vsako točko na reki. Na severu se razprostira ruska fronta <lo izliva reke Bzure v Vislo, na jugu pa do mesta Opocna, 25 milj Vzhodno od JVtrikova.
Rusi so se umaknili na svojo tretjo obrambno črto, vsled česar je nekaj čisto naravnega, da so prostovoljno zapustili trdnjavo Lodz. Če bo le mogoče, bodo Rusi Sovražnika na prodiranju ovirali in ga poslušali obkoliti.
Izjava ruskega generalnega štaba.
PetrogTad, Rusija, 21. dec. — Buski generalni štab izjavlja: — Hemci so se umaknili iz okolice Malve na severnem Poljskem, na črto, ki se razprostira od Lauten-burpa do Neidenburga v Vzhodnji Prusiji.
Na levem bregu rtke V isle se ni zgodilo ničesar posebnega. V Galiciji naše čete precej ovirajo avstrijsko armado. Dosedaj smo z našimi uspehi popolnoma zadovoljni. Naši vojaki so vprizorili bajonet ni napad na neko avstrijsko divizijo, ki je operirala pri Dukla prelazu in jo razkropili. Na bojišču je obležalo 500 mož, med njimi deset častnikov, vec kot ti-#o£ vojakov smo pa vjeli.
Oarnizija je vprizorila zadnji 8ub več izpadov iz Przemysla in j»eskušala prodreti našo oblegovalno armado. Avstrijci so se morali vedno s težkimi izgubami u-Dsaltftiti.
Carjeva družina v Moskvi
London, Anglija, 21. decembra. Banes »večer ob Šesti uri je do-•pel v Moskvo ruski car Nikolaj a carico in hčerama Olgo in Tat-
jano. Prej so bivali nekaj časa v Riazanu.
Svarilo pred lažnjivimi poročili.
Petrograd, Rusija, 21. dee. — Vse rusko Časopisje je dobilo danes sledeče naznanilo:
Sef velikega ruskega generalnega štaba naznanja, da ni nič vrjeti poročilom, katerega so preplavila vso Rusijo, češ, da je ruska armada uničena, in da so Nemci zavzeli Varšavo.
Resnica je, da so stopile naše armade v ožjo fronto, k temu pa nikakor nismo bili prisiljeni, ampak se je zgodilo vse natančno po naših načrtih. Dosedaj nam še ni mogoče povedati, zakaj se je to zgodilo, ker je še vse vojaška skrivnost.
Sudanci proti Angležem.
Berlin, Nemčija, 21. decembra. Iz CMrigrada poročajo, da ni nik-do pričakoval, da bo imela proglasitev svete vojne take posledice. Vladar province Darfur je sklenil z 80,000 vojaki vdreti v angleško provinco Elkab v egiptovskem Sudanu.
V Aburali se je. začelo prebivalstvo puntati. Ljudje so navalili na vlak v katerem so se vozile angleške čete in ga niso pustili naprej.
Boji pri Bttumu.
Berlin, Nemčija, 21. deeembra. V okolici važnega ruskega pristanišča Batuma se zbira vedno več turških vojakov, ki nameravajo s treh strani navaliti na mesto. Dosedaj niso Rusi še. čisto nič ovirali turškega brodovja, ki je že večkrat plulo v neposredni bližini pristanišča. Tej turški armadi poveljuje vojni minister Envcr bej. Vojaki so z vsem potrebnim izborno preskrbljeni. Razpolagajo z oklopnimi vlaki, z modernimi topovi, oklopnimi avtomobili, letalnimi stroji in težkimi baterijami.
Ameriška križarka zapustila Egi-pet.
Aleksandrija, Egipet, 21. dee. Ameriška križarka "Tennessee" ki se je nahajala v tukajšnjem pristanišču, je odplnla danes proti .Tafi, Palestina, Njena naloga je ščititi interese tamošnjih Američanov.
Ruska zmaga.
Petrograd, Rusija, 21. dee. — Glede situacfje v Kavkazu je bil izdan danes sledeči uradni bule-tin: — V 'bližini Vana se je vnela včeraj vroča bitka, ki se je končala s popolno zmago ruskega o-rožja. Turki so se v divjem beeru umaknili in pustili na bojišču skoraj vse topove in veliko množino vojnega materijala. V Transkav-kaziji je bilo zadnje dni več manjših sponadov, med našimi in turškimi četami.
Obleganje Przemysla.
Dunaj, Avstrija, 21. decembra. Avstrijci delajo zato izpade iz Przemsla, da bi s p združili z armadama. ki se nahajata pri Sana-ku in Lisku. V Karpatih se vrše obupni boji. ker hoče tamošnja posadka priti Avstrijcem v Prze-ravslu na pomoč. Rusi so pognali Nemce pri Dobrzvnu v beg in so prekoračili na tem mestu baje tudi reko Vislo.
Bombe v Varšavi.
Rim, Italija, 21. decembra. — Ko je pred par dnevi metal neki
Vsem rojakom in rojakinjam sirom jZedi-ttjenih držav voščim tem potom
aajveselejše božične praznike.
FRANK SAKSER.

llpjii
nemški zrakoplovec v Varšavo bombe, je bilo devetdeset oseb mrtvih. V dveh hišah je izbruhnil požar, katerega so pa kmalo pogasili.
Ruski dvomi krogi za mir?
Chicago, 111., 21. deeembra. — Sem so dospela poročila, da so u-gledne osebe na ruskem dvoru za to, da se sklene separaten mir med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo. Te osebe pravijo, da Rusija ni imela pravzaprav nobenega teht^ nega vzroka začeti vojna z Avstrijo in Nemčijo Propagando so začele v prvi vrsti dvorne dame.
Odlikovana Amerikanca.
Dunaj Avstrija. 21. deeembra. Cesar Franc Jožef je odlikoval ameriškega poslanika Frederika C. Penfielda z zaslužno svetinjo Rdečega križa. Isto odlikovanje je dobil tudi admiral Aaron "Ward, ki je poveljeval ameriški ladiji Rdečega križa.
Na Ruskem preti izbruhniti revolucija.
Berlin, Nemčija, 21 decembra. Iz Bukarešta poročajo, da je bilo zadnji čas aretiranih na Ruskem 38 socialistov, ki so Ščuvali ljudstvo k ustaji. Ljudstvo je zelo nezadovoljno z vlado, vsled česar se je bati izbruha revolucije.
Vojne potrebščine za Bolgarsko.
Berlin, Nemčija, 21. deeembra. Bolgarska vlada je obvestila avstrijsko, srbsko in rumunsko vlado, da pluje po Donavi parnik z vojaškimi potrebščinami, katere' so namenjene izključno le za Bol-1 garsko.
Pomoč ranjencem.
Washington, D. C., 21. dec. — Soproga ameriškega poslanika na »švedskem, Irma Nelson Morris, je organizirala poseben odbor" Rdečega križa in poslala na fronto šestdeset postelj, dovolj zdravniških potrebščin in nekaj stre-žajk. Odsedaj zanaprej bo delala skupno z švedskim Rdečim kri-žom.
Nemci so zavzeli zavezniške pozicije
Berlin, Nemčija, 21. decembra. V današnjem poročilu generalnega štaba se glasi, da se je vrglo nazaj indijske čete v Belgiji in da se je zopet zavzelo preje izgubljene zakope pri Lorette. Poroča se tudi o- napredovanju v Argonih ter izjavlja, da so se izjalovili naskoki Francozov na se-verozapadu od Verduna. Poročilo se glasi:
"Naskoke pri Nieuport, katere so včeraj vprizorili Francozi, se je odbilo. Med Riehebourg L' A-youe in kanalom La Bassee smo vprizorili naskok na pozicije indijskih čet ter jih zavzeli. Sovražnik je imel velikanske izgube. Zaplenili smo en poljski top, 5 strojnih pušk ter ujeli 270 Indijcev, med njimi 10 častnikov. Nadalje smo zopet zavzeli zakope pri Notre Dame de Lmrcttc, katere smo izgubili dne 18. decembra.
V	okolici mesta Souain, severo-iztočno od Chalons, so vprizorile včeraj francoske čete oster naskok. Na enem mestu so prodrle naše zunanje zakope, vendar pa se je konečno izjalovil naskok vsled našega ognja. Ujeli smo 310 mož in štiri častnike.
V	Argonih smo osvojili neki grič pri Four le Paris, kojega posest je velike važnosti. Popolnoma so se konečno izjalovile ostre atake Francozov severno od Verduna.
Armadno povelje francoskega generala Joffre.
V	uradnem poročilu se glasi, da je veliko aktivnost Francozov pripisovati zadnjemu armadnemu povelju francoskega vrhovnega poveljnika, generala Joffre. V tem
m povelju, izdanem dne ra, jkravi
je treba okoristiti vsled slabosti nasprotnika. Potem ko se je skozi tri mesece posrečilo odbiti vse na
Italija je pridržala rezerviste.
Rim, Italija, 21. decembra.. — Z vladnim dekretom, ki je bil lz-
skoke Nemcev, je prišel sedaj, ko dan danes, se je naznanilo, da se so dospela ojačenja, trenutek, da vojakov letnika 1892 ne bo odpu-se požene Nemce iz Francije. J stilo kot ponavadi dne 31. decem-" Francija zaupa v vaš pogum in' bra, temveč da bodo morali OSta-v vašo voljo, da zmagate na vsak j ti preko tega časa v vojaški služ-način. Zmagali ste že ob Mame bi. Vse vojake tega razreda, ki in ob Yseri, pri Ypres, v Alzaciji se nahajajo na dopustu za nedo-
in v Vogezih in znali boste zmagati še nadalje, do konečnega uspeha."
Ostreljevanje mesta Arras.
Pariz, Franctja, 21. decembra. V oficijelnem poročilu generalnega štaba se poroča o francoskih uspehih na fronti, v Belgiji in v
ločen čas, se je poklicalo nazaj. Vojno razpoloženje je dobilo nove hrane vsled demonstracije, ki se je vršila v soboto v Manzoni gledališču. Na tej prireditvi se je slavilo spomin na Tržačana Obe«-, danka, ki je bil leta 1882 obešen, ker je vprizoril atentat na avstrij-
, . ____„„___ skega cesarja Franca Jožefa. V
Franciji. V popoldanskem urad- vseh mestih so pripravljena čete, nem poročilu se glasi:	j da preprečijo protiavstrijske de-
"20. december ni prinesel niče- monstracije. sar posebno važnega v Belgiji, iz-
vzemši par uspehov, katere ima mo zaznamovati pri Iiombardt-
800,000 imen v seznamu izgub. Amsterdam, Holandska, 21. de-
zvde in St. Georges. Omeniti je cfmbra. — Glasom zadnje objav-tudi zasedenje par hiš v Warte- lj«iega seznama izgub znašajo lem ter obstreljevanje bolnice v skupne izgube Nemcev 800 000 Ypres, katero so vprizorili Nemci. mož. V seznamu pa manjkajo ime-Med rekama Lys in Aisne smo na iz decembra in zadnjih dni no-zasedli neki gozd, v bližini ceste vembra.
med Roulettes in Souchez. Za- Poročevalec nekega holandske-vzeli smo vse nemške zakope prve £a časopisa poroča iz Flushing, linije med to deželno cesto in pr- tla se je dalo meščanom iz Ant-vimi hišami Notre Dame de Lo- (werpena, ki so trpeli škodo vsled rette.	j obstreljevanja, na razpolago, da
Nemci so obstreljevali Arras. prijavijo svoje odškodninske za-Naša težka artilerija je prisilila hteve. pri različnih prilikah nemške to-'	.
pove severno od Carnoy, da so Nemskl Kon*ul izpuščen na pro-umolknili. .	I	sto-
Ta artilerija je tudi razdejala'London, Anglija 21. decembra, nemške zakope ter dva topa, pri- Nemški generalni konzul v Sun-padajoča bateriji, postavljeni pri	Nicholas Ahlers, natura-
Hem, južnoiztočno od Carnov. i liziran Anglež ki je bil obdolžen V Champagne smo uspeš™ na-1^veleizdaje, je bil depeš izpuščen predovali na celi črti. posebno pri,"a ?r0st°- j\hllTsa SP Varennes ter v okolici pri Ger-'?a T P0™?* ^mCPm court-Bethincourt."	han:i a71-losko armatle morna-
Papež in jetniki.
Rim, Italija, 21. decembra. — Papež Benedikt XV. se je obrnil na vse škofe onih držav, ki so zapletene v sedanjo vojno in jih naprosil, da naj skrbijo za vojno jetnike kolikor je v njihovi moči. Najboljše bi bilo, če bi jim škofi preskrbeli duhovnike, ki so zmožni njihovega jezika, ker le na ta način zainorejo vestno opraviti svoje verske dolžnosti. Duhovniki naj nadalje tudi pomagajo jetnikom stopiti v zvezo z njihovimi domačimi in jim pisati pisma, če slučajno niso zmožni pisanja.
P* Vesele božične praznike že-li vsem naročnikom, dopis-F" nikem in čitateljem Uredništvo in upravništvo "GLAS NARODA".
Razveljavljenje državljanske pravice.
Pariz, Francija, 21. decembra. Vlada se je odločila predložiti parlamentu predlogo, s katero naj bi se prenaredilo francosko naturalizaeijsko postavo iz leta 1889. V £' Matinki je prinesel tozadevno vest, se glasi, da bo dobila vlada z novo postavo pravico razveljaviti državljanske listine \ slučajih, da bi imejitelj listin obdržal svojo prvotno narodnost ali se pa izkazal nevrednega francoskega državljanstva vsled svojega nastopa napram sovražnim državam.
Nadaljna poročila o bojih v Franciji.
Pariz, Franefja, 21. decembra. V uradnem poročilu se glasi, da se je zopet zavzelo od strani Angležev del preje izgubljenih pozicij pri Lihons ter da so bili Francozi zepet uspešni pri Noyon. V uradnem večernem poročilu se glasi:
"Angleške čete so naskočile danes zjutraj nasprotnika ter zopet zavzele večji del preje izgubljenih zakopov. Nemci so vprizorili štiri naskoke, ki so sledlšli drug drugemu ter skušali zavzeti pozicije, katere smo si osvojili preje. Vse te naskoke pa se je uspešno odbilo od naše strani.
Severozapadno od Puisaleine, južno od Noyon, smo naskočili Nemce ter osvojili prve vrste zakopov. Napredovali smo tudi v gozdu pri St. Mard. Glede ostalih operacij na ta dan niso še dočla poročila.''
Nemci internirani na ladij ah.
Southern, Anglija, 21. dee. — Z dirkališča v Newbury, glede katerega je bilo čuti v nemških li-8ttih ostre kritike, se je prevedlo nemške jetnike na druga mesta. Velik del jetnikov so prevedli na angleške jetniške ladije, ki leže v tukajšnem pristanišču pod poveljstvom polkovnika <de Cordes. — Slednji je upokojen častnik, ki je Se v jttžno-afriški vojnfi nadzoroval jetniška taborišča. Not
rice.
Nemška križarka "Leipzig" je potopila angleški parnik "Dram-muir."
London, Anglija. 21. decembra. Tz Buenos Aires je prišla na tu-kajšni zunanji urad brzojavka, glasom katere je nemški parnik "Seidlitz" izkrcal v Port San Antonio, Argentina, posadko angle-' škega parnika "DrummuCr". katerega je potopila nemška križarka "Leipzig".
1 "Leipzig" je bila ena izmed i nemških bojnih ladij, ki so bile razdejane v pomorski bitlii pri Falkland otokih dne 8. decembra.
Norveški parnik je nasedel..«
Turk-otočje, 21. decembra. — Norveški parnik "Anita", na poti iz HalJifaxa v Jamaico, via Turk otočje in Santiago, Cuba, je nasedel v noči 19. decembra pri North Oaicos Island ter je nabrž izgubljen. Posadko se je rešilo ter zložilo tovor.
Dozdevni špijon dolži nemške konzule.
Ottawa, Canada, 21. decembra. Ason Gaus, neki Nemec, ki je dospel iz Chicaga, se je stavil oblastim v Ottawa ter se obdolžil, da je imel namen stopiti v drugi ea-nadski kontingent, da zbere informacije za Nemce. Do tega koraka so ga baje napotili nemški konzu-K1 v Združenih državah.
Položaj uri Naco.
Washington, D. C., 21. dec. _
Brigadni general Bliss, poveljnik ameriških čet ob mehiški meji, je sporočil, da so ostali obe mehiški armadi na svojih pozicijah in da se še vedno sliši streljanje. V poročilu ni omenil, če je padla danes kaka kroglja na ameriško o-zemlje ali ne.
Washington, D. C., 21. dec. — Iz poročila, ki ga je poslal konzul Silliman državnemu departments je razvidno, da ns.merava go-verner Maytorena oditi s svojo armado malo bolj proti jugu in če ne bo drugače tudi prenehati z obleganjem Naca, Sonora. To bo storil po nasvetu provizoričnega predsednika Gutierreza. Brazilj-ski poslanik v Mexico City naznanja, da namerava proglasiti Gu-tierrezov kabinet . splošno arane, stijo. Caranzove čete bodo skoraj-gotovo začele v najkrajšem času oblegati mesto Manzanillo, v katerem se nahaja precej močna Gu-tierrezova posadka.
Carranzova armada pobita.
Washington, D. C., 21. dec. — Iz Mexico City poročajo: — Carranzova armada je bila pri Api-azeo in pri Pueblo strahovito pobita. Včeraj je dospelo v Vera Cruz devet vagonov ranjenih vojakov, med katerimi se je nahajalo tudi veliko častnikov. Prebivalstvo pričakuje nadaljnih transportov.
Dospela je
VELIKA PRATIKA
r
za leto 1915.
V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriskih držav. — Naselniške določbe. — Dan dela
—	L<abor Day.
Pratika velja s poStnino vred 12 centov.
Razprodajalci jo dobe 100 komadov za $8.
Zvezna licenca za bombažna skladišča.
Washington, D. C., 21. dee. — Z 218 proti 97 glasovom je sprejela zbornica Lever predlogo, ki določa, da morajo imeti skladi-jšča, v katerih pe nahaja bombaž, , žito in drugi produkti, ki se ne pokvarijo, od zvezne vlade izdane licence. To je ena predlog, katere se je v oktobru nujno obravnavalo z utemeljevanjem, da bo njih sprejem koristil sadilcem bombaža na jugu. Namen predlagane postave je olajšati najem bančnih posojil.
Težka kazen za zapeljivca deklic.
Na 24 let ječe v SLng Singu je bil obsojen 211etni Hyman Cohen iz New Yorka, ker je zavajal mlade deklice v nemoralno življenje ter se pustil od njih preživljati. Neka Ana Peglow, stara 15 let, je nastopila proti njemu kot glavna priča. Pri proglasitvi obsodbe je označil sodnik obsojenca kot za-jedavca najnižje vrste.
Dela za brezposelne.
Chicago, 111., 21. decembra. — Na tisoče mož, ki so preteklo noč poiskali zavetja v mestnih prenočiščih, je dobilo danes dela pri železnicah. Odvažali so sneg, ki je I bil zapadel ter dobivajo $2.00 na dan.	'
Boj za prchibicijo se piičenja.
"Washington, 1>. C., 21. dec. — V zbornici se je danes vse pripravilo na boj za ustavni amendment, s katerim naj bi se uvedlo narodno prohibieijo. Na predlog demokratičnega voditelja Cnderwooda je sklenila zbornica sestati s«* (lanes zjutraj ob deseti uri ter zborovati toliko časa, dokler ne bo rešena Ilobson resolucija, v kateri se predlaga prohibicijski amendment.
Posip ovira železniški promet.
Altoona, Pa., 21. decembra. — Celi promet na W'jlliamsport stranski progi Pennvlvania železnice je bil danes blokiran vsled velikega posipa, ki se je dogodil malo potem, ko je vozil mimo Buffalo ekspresni vlak. Cela stran gore eno mM jo iztočno od Kenovo se je posula in proga ie pokrita s tisoči tonami zemlje m kamenja.
Armadni avijatik utonil.
San Diego, Cal., 21. decembra. Poročilo iz glavnega stana zvezne armade v San Diego na zrako-plovea Glen L. Martina pra\i, da je utonil armadni zakoplovec poročnik F. F. Coestner in sicer v bližini Ocean Side. Njegovega spremljevalca se je rešilo. Stroj je padel v vodo, ko sta hotela avijatika pristati.
Božič v jetnišnici.
Boston, Mass., 21. decembra.— Letos bodo smeli kupovati kaznjenci državne kaznilnice v Char-1 est own u priboljške za Božič. Vsi nakupi se bodo izvršili potom ravnateljstva. Popoldan bo v zavodu mala zabava.
Morilec Thaw.
Washington, D. C., 21. dec. — Vrhovno zvezno sodišče se ni oziralo na priziv zveznega sodišča države New Hampshire, ki ga je vložilo glede. morilca Harry Thawa. Thaw, ki je kakor znano, usmrtil ljubimca svoje žene, bo moral nazaj v Matteawan v zavod za blazne zločince. Zadnji čas je bival v Manchester, N. H., kjer je užival skoraj popolno prostost. Stanoval je v krasni vili in je bil ' pod nadzorstvom nekega pomožnega šerifa.
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se Je toUk* zbolj sal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaja, da bi se razmere pozneje na lrafr način predrugačile, in bi se denai ne mogel izplačati določenim ose bam, bodemo istega vrnili potty}* tel j em.
V sedanjem položaju pa ni nl sliti, da bi denar dospel v roke m-si ovij en ca tako hitro, kakor pre je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, aH is Evrope sem 22 de 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tnA izplačan. Zato svetujemo rojakom da začasno pošiljajo le za nnjfec potrebe in za enkrat ne več k» kor 500 K.
Otn?
Naznanila glede knjig.
Vsled vojne zelo'trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve
knjige".
Kakor hitro bodemo obveščeni da se nahajajo na kakem parnika, bodemo te
a* *
90.
a.io s. 10
4.10 5.10 C. 10 7-10 8.10 9.10 10.00 11.00 19.00 IS. 00 14.00 16.00 W.00 19.00 18.00
A

BoBž pri angleškem naroda.
(Priredil O. P.)
V avoji nad vae krasni povesti "Ckriitau Carol ' po Lag a pesnik Charles Dickens v usta ne-
ljubi j encu kot darilo božični "pudding". Zelo svečano izgleda v kuhinji, ko se par dni pred praznikom, prične pripravljati
božični "pudding". Tedaj pride na dan veliki lonec, ki je posvečen le temu "puddingu" in brez katerega ni nobena hišna oprava popolna. Kajti pri zgradbi tega kompliciranega umotvora angleške kuharske umetnosti je treba
poleg tega še Miss Jenneris z dol- i izmed nas je dal osem kope jk za gim, rdečim nosom in	oč- zvezdo in jaslice..."
mi, ki ga vodi kot majhnega o-j "Otroci, to je mladi Jevlev; troka za roko! Vrhutega pa ie vi- Garanka, ali je to tvoj mladi go-deti na cesti srečne, rdeeeliSne'spodar?"
cestne otroke, ki vozijo naokrog| "Da", je potrdil v zadregi sin
čaka starega stisk a i-a in ljudomrž- veliko misliti. Konečno si noče nika Serooge-a sledeč«* besede: nihče pokvariti "puddinga" za
"Jaz pa sem smatral božični čas. katerega se je varčevalo in de-kadar je prišel, vedno za dober j valo na stran celo leto.
Ko je angleška gospodinja enkrat pripravila zmes za "pud-
eas
Vf
za čas prijateljstva in spra-radodamosti in veselja, kot ^dini čas, katerega poznam v dolgem koledarju, v katerem možje in Žene odpro srca drug drugemu. In radit^ga, stric, mislim, da ini je storil dobro in ini bo ie, nesel
ter vam Klicem: gosiovi!" Nato mu j«» odvrnil Scrooge pikro in zbadljivo: "Ti si z**lo učinkovit govornik. Cu-
ding", mora vsak član družine enkrat premešati te-rto, da tem lepše vshaja. V "pudding" se skrije tudi denar ali prstane. Ko se nato, po obilnem božičnem o-dasiravno mi ni nikdar pri-jbedu prinese na mizo z zelenjem niti zrnea zlata ali srebra ! okrašeni božični "pudding", pri-Bog vas bla-|de na vrsto še druga cerimonija.
Ako ni oče temperenčnik, vzame v roko steklenico z žganjem, polije z njim "pudding"', prižge
liti v parlament." drnjač in zapete*. je angleškim otrokom
benedami n tak člo uši 15 šil vzdrževati govori o
Z
ln stari . go-sklenil vsem znani pogo-
zakaj se nisi pustil izvo-jnato žganje in dočim slednje še
gori. se razreze višek kuhinjske umetnosti na kosce. Slični kultus z ognjem igra pozneje mladina,\
i go v Žello
moj pisae, na teden, in otroke leni Božiču! ral v
m lu ji ►ost eno
loei p
■ lo*
Veh
dal. d*
Bogom! Tujko je enkrat sita jedil, petja in drugih zabav. Igra se takozvani "Snap Dragon" (Zgrabi zmaja). Na mizo se postavi skledieo z rozini, polije s konjakom ter priž-noriš-jge. Naokoli sedeči morajo s prsti pobirati iz višnjevega plamena bil I rozine ter jih nositi v usta. Na dravljen. Pri- pogansko preteklost spominja iu je božični duh ter tudi nešpljin grm. katerega je ideti v sanjah njego- povsod opaziti. Tudi najsiromaš-ist in njegovo strašno nejši si nabavi v božičnih dnevih Popolnoma nov elo- tak jrrtn ter gji obesi nad vrata nil Scrooge prihodnji tam, kjer mora vsakdo mimo.
Pod zaščito tega grma se sine na božični (lan poljubiti vsako de-klieo. Ta navada da seveda povod za različne burke. Poleg teh se je ohranilo še veliko drugih šeg iz prastarega časa.
.r
iVOJ<
pre*
povrne
>t
(
pa
»e, kupil najmastnejse-ter pohitel s te in da-n o vanje svojega pisarim je JH»It-g tega še po-mu bo zvišal plačo. II-•ek Bob ('ratchet pa je -nečenju prijel za mislil, da je stari it. ponorel, stjo si je Dickens | čase osvojil srca kateri so stari Scrooge, chet in drobni Tim ve-lenejše in važnejše ose-a dolgočasni Viljem oje valeč ali Henrik V. V iristmas Carol" je na iničen wesel način opisano praznova-Božiča v Angliji. Inozemcu, ne pozna angleškega naroda, bo zelo težko uživeti se v angleško praznovanje tega prastarega praznika, ako bo prebral le ta opis.
Božič pomeni za Angleža predvsem obilno in bogato gostijo. To je bila tudi glavna vsebina praznovanja soJnčnega praznika pri starih Germanih in Keltih. V nobeni drugi deželi pa ni krščanstvo tako inalo preobrazilo stare pogane kot ravno v Angliji. Velika gostija koncem leta je za Angleža nekaj samoposebi umevnega, vectisočletna življenska navada, ki je preživela vse vladne in gospodarske sisteme. Človek si pokvari želodec, ker so si tudi predniki ob istem času pokvarili želodce. Tudi najuhožnejša družina pričenja že zgodaj v letu dajati vsaki teden na stran par gro-šev za veliko praznovanje. Denar se nosi ali v hranilnico ali v božični klub branjevca, ki dobavi za to pred Božičem za božieni "pudding" potrebne številne sestavine. Kdor namreč nima o Božiču nobenega božičnega 'puddinga temu mora iti presneto slabo. Na milijone družin se mora skozi leto s težavo prebiti; v Bo-Božiču pa hoče vsak užiti dohro-tlejni občutek, katerega povzroča polni želodec. Pred d vem i leti sta se neki londonski krojač in njegov sin najedla do smrti ob priliki božišnega praznovanja. Oba sta snedla nič manj kot 14 funtov svinjskega mesa!
Veliko stvari ima angleško praznovanje Božiča »kupnih s praznovanjem v drugih deželah. Okrašeno božično drevesce je splošno razširjeno. Ljudje pošiljajo drug drugemu karte in darila (Christmas boxes). Drugi božični dan se imenuje "Boxing day'* (Dsrovslni dan). Par tednov pred Božičem hodijo v mraku otroci in mtuikanti po cestah in pojejo božične pesmi (Christmas Carols). V naslednjem pa se hočemo pečati s posebnostmi praznovanja BožiPa ki so v navadi pri angleškem narodu.
Najvažoejfti det božične gostije je brez dvoma božični "pudding". Preiskavo, kedaj je nastal ta spsito vanja vredni cmok; pre-
fimo zgodovinarjem ter se o-edo k važnejšemu, praktične-vprašanju njegovega faktič-©bstoja. Mati. ki ima sina v
s svojimi sanmi ter . tope v ustih ledene sveče! Moj Bog, ako bi smel vsaj enkrat v življenju oku^ siti tabo ledeno svečo! Nebeški okus mora imeti! Pa kako bi smel kaj takega storiti! Prehlad, difterija, bacili!...
"Oj te ženske!" je rekel Da-nja ter globoko vzdihnil.
Cela hiša je polna žensk: teta Katja, teta Liza, teta Nina, mama, Angležinja... Ženske so seveda tudi deklice, a so stare... Vedno so tako zaposlene, po-ljubujejo neprestano, se boje miši, psov, bacilov... ter ravnajol
z Dan jo kot da je deklioa... nje- ta... Pojdi od koder si prišel, ga... bivšega piratnega glavar- J Mi smo tovariši... ti nisi dal nič ja in bodočega slavnega avijati- denarja za našo zbirko." ka in raziskovalca. "Njim na! "Hotel sem dati denar... pet-kljubo bom vzel suhorja, stekle- j deset kopejk, ako me vzamete s nieo vina, si prihranil tri rublje seboj. Sedaj pa ne dam ničesar." ter pobegnil na jadrnici!"
"Ne, ne, to so sanje, prazne'pejk... sanje... Z odraslimi se ne more[ Dauja je zaropotal s denar-ničesar napraviti, najmanj pa z jem v žepu in dečki so umolknili.
de-
kočijaža.
"Pojdi proč!" je rekel odločno deček s hripavim glasom. "To ni družba za ljudi tvoje vrste... "
"Pojdi sam proč!" je rekel Danja jezno. "To je. moja cesta, ne vaša."
"Tudi tvoja ne. Cesta je mestna."
"Ne, cesta je moja in mojega očeta!"
"Dam ti eno za uho, pa boš vedel, čegava je cesta."
"Le poskusi; povedal bom o-četu... Dal te bo pretepsti... " Jaz se ne bojim tvojega oče

BsSisa zgodba.
Spisal Ivan Cankar.
Bilo je blizu pred Božičem, kj
"Lažeš, ti nimaš petdeset ko-
ženskami... Pogrešali ga bodo Konečno si je obrisal hripavi ter ujeli. Hišina ne p~avi zastonj: ček nos z roko ter rekel:
"i si naš princ." In res, Danja! "No, daj denar ter vstopi. Mi-j«- mislil preje, da je začaran slili smo, da si nas hotel oeiga-
"Ti si
princ. Sedaj pa je velik ter ve, da je nesrečen princ, obsojen na življenje v bogatem, a dolgočasnem kraljestvu.
2.
Iz okna se vidi na sosedno dvorišče. Posebna, nenavadna luč, je vsplaintela na desni in na
Ubogi prine.
Božična povest. Spisal A. Kuprin. (Priredil G. P.)
"Nevrjetno pametno!" si je mislil nagajivi devetletni Danja Jevlev, ko je ležal na medvedji koži ter tolkel s petami ob tla.
"čudno! Le odrasli morejo biti taki hinavci. Mene so zaprli v teman salon in sami se razveseljujejo s tem, da krasijo božično drevesce. Pri tem pa zahtevajo, da bi se-delal tako kot da ničesar ne opazim. Taki so, — ti odrasli."
Na cesti je gorela plinova svetilka. Zamrzle šipe na oknu je barvala zlatormeno ter ustvarjala na tleh zlat uzoree. V poltemi je bilo opaziti obrise velikega klavirja.
Kaj pa je veselega na tem božičnem drevescu,, da smo odkriti?" si je mislil Danja. ""Prišli bodo znani dečki in dekliee, ki se bodo spodobno obnašali, seveda le na ljubo odraslim. Vsakega bo spremljala ali governanta ali pa kaka stara teta. Sililo se nas bo celi čas, da govorimo angleški. Nato se bo priredilo kako pusto igro, pri kateri" bo treba imenovati imena živali, rastlin in mest. Odrasli se bodo vdeležili igre ter popravljali otroke. Reklo se nam bo, naj se primemo za roke. Nato bomo sedli vsi na tla in stric Nika bo s prisiljenim nenaravnim glasom čital povest o siromašnem dečku, ki zmrzne na cesti, dočim gleda božično drevesce bogatinov. Nato se nas bo obdarilo ter poslalo spat...
Ne, odrasli ne razumejo ničesar. Ns p rimer papa. On je glavna oseba v mestu in seveda bolj učen kot drugi. Vsi ga nazivajo žu-pan, a on ne razume dosti. On misli še vedno, da je Danja majhen otrok in ne ve, da je Danja že davno sklenil postati slaven avijatik ter razkriti oba tečaja. On je že sestavil načrt za tak zrakoplov, v katerem se dvigne vsako noč v zrak.
' Deček se je dvignil z medvedje kože, stopil k oknu ter pričel drgniti z rokavom zamrzla okna.
Danja je nežen, a močan in bister otrok. Oblečen je- v rjavo baržunasto obleko s kratkimi hlačami, belim ovratnikom, črnimi nogavicami in močnimi čevlji. Kratki", svetli, lasje so lepo počesani. Ljubko ličece pa je bledo, kar prihaja od pomanjkanja svežega zraka. Kadar je veter ali kadar kaže toplomer manj kot Sest stopinj, ne sme Danja iz hiše. Ce pa gre, se eelega povije. Čevlje s kožuhovino. kapico preko ušes, vrhutega še kožuh in muf. In potem naj bi se človek
ki
levi, izginila in se zopet prikazala, je vzbudila . njegovo pozornost. Na belem ozadju sveže zapadlega snega j,- zapazil Danja
niti. Ali znaš petit"
"Kaj?"
" Tvoje "ro-jstvo Bog"... in druge mi?"
"Znam", je rekel ločno.
4.
Krist, naš božične pes-
Danja od-
Vzdrhtel je ft
-
Spisal Miranov, ——
^ Imel sem ljubico, krasno di _____r____________ ______________ _	narave- Iz njenih oči je nisva govorila z znancem o tistih ložen in cmerav. Zdaj si gospod, j koprnenje po življenju, nje-genljivih, s solzami namočenih nosiš Črno suknjo. Oženjen si o- U?tm so bile kot rožni božičnih zgodbah, ki jih beremo troke imaš, bele metulje vesele kipece" dft ^	- —
"Sedmero vrabcev sem imel: ko so bili godni, so sfrfotali bog-vekam, gnezdo je veter razdejal."
"Prvenec moj, klical sem te mnogokrat, ali si me slišal T Pot je dolga in zamudna. Če si me slišal, ne zameri starcu, da je nad-|^
mm
vsako leto v svobodomiselnih in židovskih časopisih.
Nocoj ste v topli izbi, luč gori pred jaslicami, otroci kriče, ti
"Nikar me ne zasmehuj!" je pleseš z njimi, ziblješ jijLv naroč-rekel znanec. "Jaz berem tiste j«- Bad bi vas videl, vsaj skozi zgodbe vse povrsti; kolikor bolj ključavnico. Ne bodi hud, če ti so neslane, toliko bolj me gane-1potrka na okno ta moj spomin!"
Drugi moj, ti si gospod še večji, roko ti poljubljajo; t udi
jo... Nič drugače ni, kakor z onimi zani^evanimi in opljuva-
kipeče, da so kar izzivale v ljub. In nisem se ogibal teh njenih usten in nisem se branil nj poljubov, žgočih kot ogenj.. Veroval sem svoji ljubini, dal bi bil življenje za resničnost nje bef sed. .. Mlad sem bil po letih, mlad tudi po izkušnjah; moje stremljenje je bil idealizem. Iti
nirai šundromani. V družbi jih jaz bi jo poljubil, da bi mogel do, sem verjel ^J1 ljubini... človek po iškarjotsko zataji, na Ali kam bi s temi bolnimi no-1 StoPl1 56111 v življenje. Jasno stranišču pa jih bere. Ne poma- gami?"	seni zrl v svet, saj se mi je zdel
poma
ga nič! Saj vem. da je vse skupaj grehotna neumnost, ali čo-vek je po svoji naturi bolj k ne-
"Oj vsi moji, vseh Saj vas ne vabim v gnezdo, god nih, kakor ste! Le časih bi vas
umnosti nagnjen nego k parne- rad videl, kako frfotate pod svet-ti... In še nekaj drugega je vmes, nekaj resnega. Bral sem tako bridko storijo in toliko, da nisem razjokal. Kaj da so počeli in kako da so se ljubili v
sedmero t! tako lep, saj me je vabil z neodo-ljivo silo... pa sem šel za veliko,-s veti o lučjo in nisem gledal poti pod nogami... Iztezal sem roki
Bil je krasen večer. Zvezda se je pomikala na dvorišča, obstala pod okni in otroci so r oduševlje-njem peli pesni. Pogostilo se jih gručo otrok. Na dolgi palici, ka-'f 1 J^JCj' ik^!iIlom- Janino. Pone-tere pa v temini ni bilo mogoče'^ S° doblh ^ ^^ Jesf" razlikovati, se je gibala, kot da1™ 86 Je. vrgl° * Vf'Iik žakeli> plava z zraku, raznobojna, od ^Pa,Je Spravi1 voditelj, hri-znotraj papirja.
razsvetljena zvezda iz
pavi deček.
V mnogih hišah se jih je spo-Idilo z metlami in psovkami. Neki , - lveliki> v ogromen kožuh za iz siromasne sosedne hise,' policist, jih je hotel odvesti na
- , * --U •	Jmdobm -policijo. Teptal je z nogami ter
otroci, kot jih imenujejo odrasli:' "	B ler
sinovi čevljarjev, krojačev in liiš-
Danja je dobro vedel, da so toliki, v ogromen ' kožuh'zaviti otroci iz siromašne sosedne hiš 1 '	i^un -aviu
"pocestni otroci" in "hudobni"(policijo.
vpil z močnim glasom.
Mali pevci so se razkropili na cesti kot tolpa vrabiČev. Rdeča zvezda je plesala v zraku. Danji se je zdelo prijetno in obenem skrivnostno bežati pred zasledovalcem. Neki mladenič, s čepico preko ušes, ga je hotel prehiteti. Trčila sta skupaj ter padla v kup snega. Sneg je bil prišel Danji v usta in nos, a bil je tako mehak in nežen kot perje in razgretemu lieu Danje je storil hladni poljub dobro...
Danja je pozabil na pozno uro, na hišo, na Miss Jenneris ter je zavžil z veliko slastjo kos domače klobase, ki je dišala po česnju ter se oprijemala mrzlih zob. Nikoli ni bil še jedel nekaj tako slastnega. Raditega se ni malo čudil, ko je zagledal (pri odhodu iz neke pekarne, kjer se je obdarilo-pevce s slaščicami, teto Nino,
tisti bridki storiji, več ne vem. Genila me je ena sama beseda, ki jo je bil lačni študent napisal najbrž čisto ponevedoma. To je namreč vsa skrivnost zgodb: začetnice
da začno v njegovem srcu razločno govoriti stare, sladke o-troške bajke. Takih besed začetnic ni v resničnem življenju, tudi v umetnosti jih ni. Resnično [tenk...' življenje te pobije s kolom na tla, umetnost ti razgali dušo v ogledalu. Edini šund pozna te blagoslovljene besede, ki se jih sramujeta umetnost in življenje."
Znanec je pil v dolgih požirkih, emokaje in z zatisnjenimi očmi; nato pa je pravil:
"Poznam božično zgodbo, kije od kraja do konca resnična. Zato ni prava božična zgodba, ni gen-Ijiva in ne pretresljiva; treba bi bilo šele. da bi jo spretna roka lačnega študenta preustvarila v šund...
* ^ *
lim solncem. Ali, je omeni, tudi P°	zvezdi, ki mi je sijala
oči so mi že opešale, ne vidim ta- Z. dalJav,> a nisem je dosegel... ko daleč!"	L videl sem, da je svet podel, da
"Ne zameri pa mi ti med vse-ffe valja blatu, da smeši čiste' mi. zadnja moja. najljubša, ne i	% ?n sPonmil sem se Mire,
zameri mi, da sem tako sam in da fvoJe ljubice, in krenil sem s poti, bi te rad videl. Prav pohlevno '
ki me je po nji vodila blesteča zvezda v podli, blatni svet..«
Sedel sem v kavarni praškega predmestja. Hrup se je razlegal tanek tobačni dim se
orani
nikov. Srce Danje pa je skoro obstalo vsled zavisti, očaranja in radovednosti. Pestunja mu je pripovedovala o starih šegah: Na Sveti večer gredo otroci z zvezdo in jaslicami od hiše do hiše, k znancem in nepoznanim; božične pesmi prepevajo ter dobijo za darilo šunke, klobas, sladkarij in drobiža.
Drzna misel se je pojavila v glavi Danje; tako drzna, da se je ugriznil v spodnje ustnice ter na široko odprl oči. "Pa, ali nisem avijatik in raziskovalec severnega tečaja ? Prej ali sleje bom moral očetu priznati: "Ne razburjaj se, dragi papa, a danes moram poleteti preko Angleškega kanala!" V primeri s tako strašnimi besedami je prava malenkost obleči ter se splaziti na cesto. Ko bi debeli portir vsaj ne bil pri vratih, temveč v svoji sobici!"
Zimsko suknjo in čepico je našel v predsobi, kamor se je bil natiho splazil. Nobenih galoš, rokavic, a šlo se je vendar le za trenutek !
Ameriška ključavnica je nekoliko visoka in noga se je zadela ob vrata, vzbudivši odmev na hodniku... Hvala Bogu, hodnik je bil prazen! S pritajenim di- moJ-hom, vtripajočega srca se je splazil Danja na prazno ulico. Temno nebo, begajoče sence na tlaku, prijetni, mrzli zrak, občutek osamel ost i, prostosti in neodvisnosti — vse to se je zdelo Danji kot sen. ..
pridem, prav spodobno te pozdravim... Mein Kopliment. teh' gnaedige Fran!... Le tvoje oči človeku je treba besede,])i rad videl, tiste plave. le jami- Predln e, treba mu je šepetalea. CP v tvojih licih... saj je še vse dvt
tako. kakor ^e bilo. čeprav si oble-j^e raxt<*zal po zraku, ovijal se je čena v žido. Potrkam ti na okno ieno .okroS plinovih svetilk in iz-prav narahlo, samo z nohtom.	se je počasi pod stro-
se malo začudiš .... tenk .... Pom- • •
Pred menoj le Žal kup Časnikov... Bral sem dnevnik iz dor. movine. Pogledal sem zadnjo stran, na inserate. Oko mi je obstalo na anonsi, tiskani z ličnimi Secesijonističnimi črkami: "Mira
Starec sedi za pečjo in čaka, da mine polnocnica. Vsakih pet minut zapoje zamolklo veliki zvon od farne cerkve svetega Pavla.
"Mislim, da so že pri povzdigovanju!" pravi starec; skloni glavo, potrka se po pr^ih ter se pokriža. Noke ima preko kolen ovite z žakljevino. Pred seboj na mizi, kjer se dimi dremotna svetilka, ima tobak, pipo in steklenico žganja. Peč je še topla, v izbi pa je mraz.
Starec je zaspan in lačen. Soseda mu je bila obljubila, da mu koj po polnočniei prinese pečeno krvavico.
"Ali kedaj bodo že pri kraju! zavzdihne žalosten. "Zdaj so šele pri povzdigovanju in polnocnica se vleče, vleče!"
Vajen je bil samote in dolgčas mu ni bilo nikoli. Tisti večer pa ga je obšla misel, da bi ne bilo
O, Bog, hudo si udaril človeka, grešnika, z marsikatero boleznijo in nadlogo; najhujše pa si ga udaril s samoto!"
Miss Jenneris, portirja, lakaja, jHeprijetno, če bi imel poleg sebe
pestunjo in hišino.
mačka ali psa. Mlado, belo, meh-
"Hvala Bogu, da le imamo... j kužno mačico, ki bi mu predla v Kako pa izgledaš? Brez galoš in naročju; ali črnega psa, ki bi dre-rokavic! Cela hiša je na nogah	v klopčič zvit za pečjo, ozrl
ti hudobni otrok!"	j se časih nanj s svetlimi očmi ter
Pevci so izginili. Kot preje pred narahlo pozibal z repom.
policistom, so se razpršili tudi sedaj pred to nevarnostjo. Za eno roko ga je držala teta
Prižgal si je pipo, da bi ne za-srpal. Vzel je poleno izpod peči in ga je skrbljivo potehtal v roki.
Nina. za drugo Miss Jenneris- — {Drva so draga in zima je dolga, in tako so povedli begunca do- Spustil je poleno na tla in se je
3.
"Hudobni" otroci so ravno zapuščali vrata sosedne hiše, ko je stopil Danja na cesto. Modri, rmeni in rdeči žarki razsvetljene zvezde so se gibali nad glavami otrok, kojih eden, najmlajši, je nosil razsvetljene jaslice. Ta mali ni bil nihče drugi kot sin Jev-lev-ega kočijaža. Danja ni vedel za njegovo ime, a videl ga je bil večkrat, ko je kot njegov oče ponižno snel klobuk z glave, kadar je šel mimo hleva.
Sedaj je prišla zvezda do Da-nje.
Teiko je 'dihal ter rekel negotovo: "Gospoda, vzemite tudi mene s seboj.
Otroci so obstali ter nekaj časa molčali. Nato pa se je oglasil nekdo s hripavhn glasom: "Kaj pa naj počnemo a njim?"
Naenkrat pa so vzkliknili vsi kot v zbora: "Pojdi, pojdi; tebi je prepovedano hoditi z nami.."
Mama je bila vsa objokana. — Bog ve, kakšne misli so se ji 1>i-le podile v glavi, dočim so domačini preiskali vse ulice in ceste.
Papa je zastonj skušal biti strog in ogorčen ter je le s težavo skrival svoje veselje, ko je videl sina zopet zdravega in nepoškodovanega. On ni bil nič manj vznemirjen kot njegova žena, ko je izginil Danja ter je že sklical na noge celo policijo.
Deček je pričel z običajno odkritostjo pripovedovati svoje doživljaje. Pretilo se mu je s kaznijo ter se je moral vrhutega preobleči. Pred svoje mlade goste je prišel sveže umit, v lepi, novi obleki. Lica so mu žarela in oči so blesketale. Bilo zelo dolgočasno vesti se spou bno ter govoriti angleški, a v zavesti storjene pregrehe se je lepo priklonil, poljubil starejšim damam roke ter se pričel zabavati z otroci.
"Danji zelo dobro de
ovil z žakljevino tesneje krog kolen.
"Da bi Človeka noge ubogale! Stopil bi malo in se koj ugrel!"
Potegnil je močno iz pipe, da so se mu lica globoko udrla^ ali pipa je zamolklo zažužljala v cevi ter ugasnila; ker je ni maral več prižgati, jo je položil na mizo. Nato je sklenil roke v naročju, povesil glavo in zadremal.
V poldremavici so mu prihaja-
"Krojač sem bil, ej slab krojač, ^	______
nepreudaren! Blago, kolikor mi ^ in Kado P., poštni oficijal, po-
-	---------« ročen a." Izpustil sem dnevnik iz
rok... Zaskelelo me je v sencih, dvorana se je jela zibati okrog mene... Zdelo se mi je, da se mi vsi gostje reže v lice s spačenimi obrazi... Ogrnil sem površnik in. odšel z negotovimi koraki... Objela me je gluha noč... Prišel sem na most... Obstal sem..., Pod menoj so se svetlikali v medlem soju nemirni valovi, šumeli so zdaj tiho, pritajeno, kot bi pla-kali, zdaj močneje... Zdelo se mi je, da me kličejo v svoje naročje. .. In vzbudila se mi je mi* sel... V stolpu je zabrnel zvon; bila je ura... Vzdramil sem se iz sna in polastil so me je neskončen stud nad žensko. In prisegel sem si tedaj, da si iztrgam za večno iz srca vsak čut ljubezni, da moralno uničujem žensk^ kot SO uničuje ostudno golazen..; In za* sijala mi je spet velika, svetla luS v daljavi in tedaj sem zopet šel za njo in nisem gledal poti pod nogami... Blesteča zvezda pa me je privedla v močvirje in nad njim je izginila in zagrnila me je tema...	*
Sanjal sem nekdaj, da sem šel bos po ozki poti. Ob straneh je rastel gladež in robidje... Nešteto kač je ležalo na stezi in ob kraju... Sikale so v me, ovijale
ga je bilo dano, sem bil razrezal na sedmero kosov, za sedmero toplih sukenj; zame ni ostalo nič. Zdaj si pokrivam ta stara kolena z žakljevino... z žakljevino... "
Soseda ga je stresla za rameni, starec se je vzdramil. Na mizi je stal krožnik s prijetno dišečo pečeno krvavico.
"Kaj se vam je hudega sanjalo? Tako milo ste zdihovali, da se je človeku srce paralo!"
"Hude sanje, botra, hude sanje ! Bog nas odreši takih sanj.. hujše se od bolezni im hujše, mislim, od same smrti!"
* * *
Taka je bila božična zgodba, ki mi je pravil znanec. Ko je dovršil, je hlastno posegel po kozarcu in oči je imel nabrekle od solz; jaz pa sem se začudil.
"Ta zgodba res ni, da bi človek jokal!"
"Kaj zgodba!" je zamahnil široko. "Saj sem rekel, da ni zgodba... čisto navadna, vsakdanja strahota je! Tisti starec je moj oče in jaz sem tretji med sedmimi!" ---
Nevesta na bojišču.
Listi javljajo iz pisma nemškega oficirja naslednji odlomek:
--Končno smo se nastanili	- T
v vasi, kjer sem bil priča zadnje-	7 ^ ^ P£t ^ ?
mu poglavju romana Ko sem ho- Z	frahu bezal bi
tel odpreti vrata kmečke hiše, mi	* " ^ m°Pel	^
je prišel nasproti podčastnik in	SG ml ^ zaJede
mi jasnega obraza povedal, da je	^ ^ 'T,"	of ^
ravnokar v gozdu z malo vojaki^0'	d* bl	Odtrgal
deloma postrelil, deloma vjel pol	a 1glaTa .ftala v me-
kompanije Rusov. Stopili smo Pi-i^^budil	^ ** nizkih vratih v slabo razsvetljeno
sobo in jaz sem najprej zagledal otročje mladega ruskega vojaka. Smehljaje je ležal na slam-njaku, kakor bi spal. Stopili smo bližje, jaz sem položil roko na njegovo čelo, bilo je mrzlo. Mrtev! Vojaki stoje v polkrogu —-naenkrat mrmranje — zdi se, da jih strese groza, te hrabre dečke, ki se sicer ničesar ne ustrašijo. Eden stopi naprej: "Javljam pokorno, ta ruski vojak je — dekle". Poizvedeli smo, da je bila to nevesta nekega ruskega oficirja, s katerim se je ramo ob rami
le v dušo misli, počasi, preseko- buHIa v vseh bitkah in zadetft y m a, posamez ni v gručah, kakor hodijo ljudje od maše.
"Čudno je, oj čudno, da sem
prsi padla. Oficir je bil vjet. Dal sem jo še tisti dan pokopati, si- .. , . A	,	cer pa morajo mrtvi sovražniki j 7esel-)u
tako sirotno sam pod svetim Bo- počakati, da dobimo čas, jih tx>-gom! Se sneg, ta mrtvi sneg se koDati in •• Tuvifj,v:f:	„a
* * *
Videl sem jo zopet...; Šla ja ob strani svojega moža... Bila ja kot nekdaj, le še bujneje razvita... In vzljubil sem jo vnovič z blazno strastjo in pozabil sem prisege, ki sem si jo bil dal v temni noči, ko so nemirni valovi šumeli pod menoj... Tedaj sem se spomnil svojih sanj... Njen spomin mi je ostal v srcu, kakor se mi je zajedel v snu gad v meso... Ona je bila kača... Videl sem tudi njenega moža... Bil je bled, upalih lie, kalnih oči. Hodil je počasi, tresel se je in pokaži jeval ... Ob tem pogledu se mi je vzradostila duša v zlobnem "Ona trpi", sem si de-
pogovarja s solncem, jaz jpa nimam s kom!"
"Kako bi zameril tebi, ti družica moja, ubožica, ki si šla tako zgodaj, šla počivat, ker si bila trudna! Štirje so te misli, jaz sem šel za njimi in nisem nič jokal;
jal, "ona ni srečna ob živem —
M.	7 ——---------JU' J-» V" j	... ,,
kopati in jim postaviti križe na mrilcu • • •
grob.'
Položaj v Mehiki.
Washington, D. C., 20. dec. —
Sel sem skezi gozd... Završalo je v visokih vrhovih in rumen list se je odločil od vejice, lovil se je
Konzularni agent Carothers je |po zraku in padal in pal na mojo sporočil danes državnemu de-'roko in vzdrhtel... Vzel sem list partmentn, da se bo umaknil go- in sem ga spravil.
nič nisem jokal, grešnik, le v bla- (verner Maytorena s svojimi četa-| Pogledal sem v svoje življenje
jezil, če gre na sprehod! I& "Ti u pa
Vsakdo O j te
hočete, le postite me pri mira... | to tako!?...
sveži j to sem gledal, ki se jo mrežilo po;mi nekoliko proti jugu, tako da in videl sera, da sem orumenel i; flan	ai: "i«' —	— bo oddaljen že vsaj dvanajst milj list, ki pade zdajpazdaj z veje...,
od ameriške meje. Provizorični Spomnil sem se tudi nje, ki mi je predsednik Gutierrez mu je nam-1 uničila življenje, a ni mi vež stti reč naročil, da naj rajše opusti polnil duše... Rumeni list, ki "fc obleganje Naca, če ne more pre- je bil drhteč pal na roko, mi prečiti .streljanja preko ameriške1 uklonil duha... "Odpusti ti Bog, meje. Ca/others se je včeraj po- Mira", sem šepetal, "jaz sem ti svetoval % Majrtoreno. O čem sta odpustil..." razpravljala, nI dosedaj še piko-1 Nad menoj pa so šumeli vrhcrl snsno,	•, ^ , - ^	dreves in listje vzdrhtovalow^
zrak", je rekel oče prihodnji dan. cesti. Ali zdaj me vidiš, vidiš me "Preveč ste ga razvadilef. Le po- skozi okno, saj ni zagrnjeno!" glejte: malo je letal naokrog, pa| "Kako bi zameril vam, tovari-je že veliko bolj zdrav in svež." ši, prijatelji moji! Segli smo si v — Dame so govorile o boleznih | roke .nič nismo rekli; zdavnaj je
in slabih manirah----Oče se je ie. Koderkoli blodite, kjerkoli sa-
moral ukloniti.	mujete pod snegom in križem,
*'Dosti, dosti... Napravite, kar,pozdravljeni!"
Ali kako šele bl vam zameril, i moji;"

GLAS NAHODA. 22. DECEMBRA, 1914.
«' II II ""I ' ■MgggEg.Hl n'".l|,|^1 ^--•-

GLAS NARODA"
CSkmmk Daily.)
Owned and published by tb«
Slcrrenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President.
LOUIS BENEDIK, Tre—orer. %
Place of BaaiiMM of the corporation and
addra—em of above officers : m Cortland* Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
fta ealo leto velja list za Ameriko in
Caaiado .......................$3.00
" pol leta....................... 1.60
*	leto ta mesto New York........4.00
*	pol leta sa mesto New York ... 2.00 M Evropo »a vse leto...........4.60
*	M " pel leta.............2.55
" " 44 Oetrtleta............ 1.70
""GLAS NARODA" izhaja vsak dan isvxyiii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(4'Voice of the People") lasoed every day except Sundays and *' . Holidays. • Subscription yearly $3.00.
p—ti« i
mnt
Do)iisi brez podpisa in osobnosti se ne
pnobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po —
' Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-• mo, da sa nam tudi prc*jinje blraUUs naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Doptaom in poiiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA1*
82 Cortlaodt St., New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Enostranska nevtralnost
Pogled v preteklost.
Denver, Colo.
Ker se mi zdi, da je ravno sedaj prilika, Vam pošljem pismo, ka-J terega je pisal z.a časa st?ptember-skih dogodkov nečak svoji teti, ki biva tukaj v Ameriki. Pismo mi je dal« dragevolje na razpolago in se glasi:
Draga teta! Ko Vam to pišem, vise po vsej Ljubljani črne zastave, vsi ljudje! od najvišjega do najnižjega ima-1 jo črne trakove po oblekah in o-1 krog klobukov ali so pa v črnih! oblekah. Kaj je temu vzrok ? Kaj takega ni bilo še nikdar v Ljub-| Ijani in tudi kmalu ne bo. Toraj poslušajte, 4a. Vam obširno povem celo stvar od začetka do konca. — V Ptuju na Štajerskem so imeli Slovenci shod družbe sv. Cirila in Metoda. Ta družba ima namen, da podpira Slovence ob nemški meji in jim ustanavlja slovenske šole. Nemcem v Ptuju pa ni bilo prav, da so prišli Slovenci in so jim hoteli na kakoršenkoli način razbit shod. Pa kako, ker jih je bilo premalo i Poklicali so toraj Nemce iz Celja, Maribora, Celovca, Gradca in drugih nemških krajev na pomoč. Ko so prišli tedaj Slovenci v Ptuj, napadli so jih ti nemški divjaki s kamenji, palicami, polivali s tinto in trgali jim obleko; celo gospem niso prizanesli. In nemška policija jih hi branila, da, celo ko so' se nekateri Slovenci branili s palicami, ukle-nili so jih policaji ter gnali na magistrat. Slovenci so vsi raztrgani, nekateri eelo krvavi in politi s tinto pribežali v Narodni dom. Slovenski poslanec dr. Ploj je šel potem k okrajnemu glavar-"Po burn rti debatah, ki so seji" prosit vojaške pomoči. A kaj vršile zadnji teden v kongresu' |nu ie rekel glavar: "Dokler ka-radi. enostranskega razlaganja
kega ne ubijejo, ne dam vojaštva na pomoč!" Ko so šli potem nazaj na kolodvor, je šel na zahtevo poslanca Ploja župan iz Ptuja ž njimi. Na kolodvoru so pa Nemci v pričo župana dr. Ploja napadli. Župnika Treiberja so grozovito pretepli in raztrgali vso obleko. Da, eelo na vlaku so<napadli Slovence, najprvo ugasnili luč, potem pa začeli biti po Slovencih, Kondukter, videvši to, je potegnil za zvonec, da se je vlak ustavil, Slovenci so pa poskakali z vlaka in so se tako rešili nemških divjakov. Enemu so ti divjaki celo ukradli H00 K. Eden je bil napol ubit, več pa ranjenih. Ko se je to zvedelo v Ljubljani, ni čuda, da je tudi v nas zavrela kri. Zvečer so pobili Nemcem vsa okna, nemškim trgovcem potrgali napisne table in jih zmetali v Ljubljanico. Vendar pa niso niti enemu Nemcu skrivili lasu. Ob 10. uri so prišli orožniki, ki so stražili prej deželnega predsednika, ter razpodili ljudi. Ob 11. uri ponoči so pa prišli celo vojaki. Ljudje pa so šli večina že domov. V neko gostilno je vdrl z vojaki mlad lajtnant Maver. Ljudje so bili zelo razburjeni, kaj da jim hoče, ker vsi mirno sede. Lajtnant pa zavpije, da pusti te slovenske pse aretirat, ako niso takoj tiho. Drugi dan v soboto je bilo vse mirno, samo ljudje iz vseh krajev so hodili gledat razbite šipe. Tretji dan, bila je nedelja, se je skoro že pozabilo na to. Kar pridejo ob 6. uri zvečer nemški vojaki, zasedejo mesto ter ne puste nobenega ne ven ne noter. Dragonci so se pa na konjih podili po mestu ter gonili ljudi. Na Frančiškanskem mostu so stali vojaki, na čelu jim t lajtnant Maver. Gruča ljudi je stala zraven Mayerjeve hiše ter vpila "živio!" in pela slovenske pesmi. Jaz sem stal pri magistratu s policijskim komisarjem. Kar zavpije nekdo: "Fuj Maver!" In te nedolžne besede so bile vzrok, da je za povedal lajtnant streljati! Toraj v Ptuju so Nemci Slovence pobijali, pa še ni prišlo vo-
principa nevtralnosti v Združenih državah, je državni tajnik Bryan nemudoma sporočil angleškemu poslaniku, da najbrž ne bo sprejeta v kongresu predloga, s katero naj bi se prepovedalo izvoz orožja x ^dežele, zapletene v vojno.
Izvoz orožja iz Združenih drŽav v Evropo pride v dobro le Angliji* in Franciji, dočim •* sta Nemčiji' in Avstrija popolnoma ml reza ni »d morja. Ker pa se kljub temu izvaža orožje in mu-nicijo, siači to povsem jasno kr-fteuje n^Vtralnosti v prilog zaveznikov. •
Administracija v Washingtonu akuš,i fo enostransko nevtralnost opravičili s tem, da pospešuje iz-vo« orožja ameriško trgovino. To pa je kaj kratkovidna politika, ker pripomore ameriški i_s*oz o-rožja na usoden način k podaljšanju vojne, ki povzroča naši trgovini tako v« likansko Škodo.
Izpad zveznih dohodkov v znesku $100,000,000 je bilo treba pokriti z novimi davki. Da pa morejo tvorniČarji orožja spraviti v žep dobiček enega milijona dolarjev, morajo davkoplačevalci plačati celiji sto milijonov dolarjev. Dobavitelji orožja se ne zmenijo sa nei^perno bedo, katero povzroča uadaljno podaljšanje vojne in kisto delajo 'administrativni krogi v Washingtonu. Store vse, kar se zapove iz Anglije, ki se kaže nasprotno hvaležno s tem, da neprestano ogroža in ovira našo tfrovioo na morju.
Se veliko bolj usoden pa je slabi moralni utis, katerega se dela s tem, da zalagajo ameriški izdelovalci orožja Anglijo z dum-dum patrom, a katerimi se namerava nasprotnika ubiti in ne le napra viti ga nesposobnega za boj.
N* težke posledice tega barantanja je opozoril pred kratkim kongrean i k Bartholdt, ki je izjavil, da vlada v Nemčiji raditega veliko razburjenje. Med drugim je rekel: 44Prišel bo morda dan, It« bo, prijateljstvo Nemčije za našo deželo veliko večje vredno-«ti kot pa ves denar.""___jaštvo Slovence branit, medtem
Gori navedena izvajanja je pri- ko Je vojaštvo v Ljubljani stre-
pristopil k njemu in ker je ležal
nepremično, rekel je: ta ježe mrtev! A Lunder je odkimal z glavo, da še ni. Obupana nevesta ga je s pomočjo drugih prinesla do šentklavške cerkve. Pri škofovski palači se je opri z roko ob zid. kjer se je še drugi dan poznala krvava roka. Iz škofije je prihitel duhovnik in 11111 dal sv. poslednje olje. Pogledal je še zadnjikrat svojo nevesto, ki je omedlela, ter izdihnil. — A še ni bilo dovolj žrtev. Kmalu nato so prinesli 15-letnega Adamiča, sina nadučite-Ija; bil je že v 4. šoli. Srce pretresu joče je bilo, ko je držal brat svojega umirajočega brata v rokah. Dr. sv. Pisma, Jerše, ki je bil tudi njegov katehet v gimnaziji, dal ga je v sv. poslednje olje. Duhovnik Jerše izpregovori: Fantek, moli za menoj! Vse okoli sto ječe občinstvo je na glas jokalo Fantek se zbudi iz nezavesti, po gleda milo okoli sebe ter izprego vori z zadnjim milodonečiin glasom: "Umiram, ne povejte tega mami, da še ona ne umre!" Iz lepih plavih oči pritečeta mu dve solzi in izdihne svojo blago dušo v naročju svojega brata. Tako sta ležali dve nedolžni, od divjih nemških vojakov ustreljeni trupli; glavi sta imela na pragu hiše. Drugih sedem je bilo težko ranjenih. Knemu izmed teh so morali ob«* nogi odrezati, ker je imel vse1 kosti strte. Ta je bil že v 7. šoli in bo najbrže umrl; piše se Jiorštnik. V torek je bil pogreb nesrečnega Adamiča in Lundra. Vse mesto je v črnih zastavah. Vse luči po ulicah so užgane in s črnim pregr-njene. Vsi zvonovi po vseh cerkvah zvone. Ljudje so prišli iz vseh krajev za pogrebom; iz Trsta, Gorice, Celja, Maribora in iz vsega Kranjskega. Ljudi je za pogrebom čez 30,000. Iz vseh ljubljanskih šol so šli za pogrebom in vsak razred je dal svoj venec. Vse prodajalne so bile popoldne zaprte. Za pogrebom je šlo vse, od najvišjega do najnižjega. Župan z vsemi občinskimi svetniki; dr. Tavčarjeva- žena s 1500 drugimi gospemi, vse v črnih oblekah. Takega pogreba še ni videla Ljubljana. Iz tobačne tovarne so šli vsi delavci. Godba je igrala žalostinke, da je vsakemu seglo v srce. Na grobu je govoril župan. Povem Vam samo par stavkov: Tu ležita nesrečni žrtvi. Mladi, nadebudni mladenič, ki je bil eden najboljših v šoli, je umrl v cvetu, svoje mladosti in ta nedolžni mladenič je še v zadnjem hipu skrbel za mamico ter nas prosil, da ji ne povemo tega. In zopet tu mladi 221etni mladenič, ki je mislil peljati v kratkem svojo nevesto pred oltar. (Njegova nevesta je še samo zdihovala, jokati ni že več mogla in dva sta jo držala, da ni skočila v jamo.) Sklenil je župan z besedami: Spa-vajta sladko, nesrečni žrtvi vojaške nasilnosti! Potem je govoril še dr. Tavčar. Gospe so na glas jokale in tudi moški smo si brisali solze. Vencev je bilo okoli 50. Prokletemu lajtnantu Mayer ju je njegova gospodinja zmetala vse njegovo pohištvo na cesto. Ali kazni ne odide! Vojaki so vdrli celo v frančiškansko cerkev in enemu šolarju v cerkvi za vrati vso obleko raztrgali in ga s kopiti bili. Ljudje so bežali na Mestni trg, vojaki pa z bajoneti za njimi in, oj groza, iz Starega trga pri-dirjajo jim nasproti dragonci na konjih. Sam Bog ve, kaj bi se sedaj zgodilo, da ni prišel v istem
Dopisi.
Reading, Pa. — Ker se redkokdaj čitajo dopisi iz naše naselbine, sem se jaz namenil nekoliko sporočiti. Lz drugih krajev poročajo, da delajo po dva do tri dni na teden, tukaj pri nas je pa vse drngaee. Razun v Keystone Furnace se nikjer ne dela. pa še tukaj delajo sedaj komaj 4, kjer jih je bilo prej 20. Sem ne svetujem nikomur hoditi. V tej naselbini je veiiko ljudi brez posla. Za kratek čas prebiramo napredno časopisje, posebno pa Glas 'Naroda, ki nam donaiša jako zanimive članke. Večkrat se pogovarjamo o sedanjem evropskem položaju in kakor drugod, tako so tudi tukaj nekateri za Avstrijo, Nemčijo in Turčijo, drugi so pa za Srbijo, Rusijo, Francijo in Anglijo. Jaz se strinjam z Mr. Blatnikom in z vsemi tistimi članki, ki so bili natisnjeni v Glasu Naroda v štev. 291. Rajši sem Srb ali Rus kakor pa ohol Nemec. — Ko to pišem, sem zvedel, da se je v naši naselbini oglasila tista velika ptica, ki jo imenujejo štorklja, in prinesla rojaku Johnu Jakliču zdravo in krepko hčerko. Čestitamo! — Pozdrav vsem zavednim Slovencem sirom Amerike! Vesele božične praznike in srečno novo leto! — Naročnik G. N.
Mascntcwn, Pa. — Iz tukajšnje naselbine nisem liral šf> nobenega dopisa. Tukaj smo samo trije Slovenci, namreč dva pef-larja in boardingboss. Kakor večinoma vsi dopisniki, Sem tudi jaz sklenil popisati malo delavske razmere. Neki dan sem zaslužil $1.06. Stroške sem imel sledeče: zlomil sem lopato in sem moral plačati "t k; od ročaja za kramp sem plačal 10č; za varnostno svetilko sem potreboval 5e; za zdravnika sem plačal 2<?; za kovača 2<i; za rent od koče, kjer stanujem, A sega skupaj toraj .$1.08, zaslužil sem pa dva centa manj. Zjutraj vstanem ob treh in se moram odpraviti brez zajtrka v jamo. Jame so tako slabe, da moramo stati večinoma celi šiht v vodi. Mislim, da toraj ne bo nčfbenega:či-tatelja vleklo sem. Naselbina se nahaja v Fayette Co. Pozdrav vsem SlovencemTr Vesele božične praznike in srečno novo leto! —; Alojzij Ceglar. • *
Acosta, Pa. — S posebnim zanimanjem prebiram mnenja čitate-Ijev v vašem listu. Jaz se popolnoma strinjam % g- Blatnikom in drugimi dopisniki, ki se potegujejo za pravice slovenskega naroda. Vsak pameten človek mora obsojati to strašno klanje v Evropi. Vsa krivda pade na Avstrijo, ki še sedaj pošilja svoje ljudi ponedolžnem v mesnico. Dunaj je hotel kar čez noč uničiti vse Slovane, toda kot se sedaj vidi, se mu ne bo posrečilo. Malo nas je, pa smo žilav narod, katerega se ne more tako liitro odplaviti z zemeljskega površja. Petsto lej: je že naš narod ponižen t|ačan oholega Germana. Še stoji Gospo-svetski prestol na Koroškem, edini znak naše samostojnosti. Mi imamo pravico in tudi moramo zahtevati enakopravnost zase. In dobili jo bomo kljub preganjanju oholega soseda. Pozdrav! — Val. Vidmar.
Denver, Colo. Z delavskimi
Bad bi zvedel za naslov $»voje sestre MARIJE BAČNIK. Doma je iz vasi Ravno pri Blokah. Fred 14 meseci se je nahajala v Nctv Torku, oziroma Brook-lvnu, N. Y. Prosim cenjene ro-- jake. če kdo ve za nje naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sama javi na naslov: Frank Baehnik. Rowson. N. Dak. (22-24—12)
Išče se FRANK ZIPANCIC, po-domače Jakopac iz Višnje gore. Tukaj na Evelethu je bival tri ali štiri leta, nazadnje je bil u-poslen v gostilni Johna Agniča in meseca marca 1914 v Montezuma liiiths. Excelsior Springs, Mo. Za njega bi radi zvedeli: brata Joseph in Louis Zupan-chieh in John Agnieh, Box 216. K velet b, Minn. (22-12—6-1)
ŽENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s Slovenko od 18 do 26 let. Jaz imam stalno delo. zaslužim na dan ter imam tudi že nekaj prihranka. Katero veseli, naj mi piše in priloži sliko. Na premoženje ne gledam, samo da je dekle pametno in ne preveč pobožno.
Frank Mencinger, Box 48-'i,	Hoovcrsville. Pa.
POZOR!	POZOR!
KAVARNA "TRIGLAV".
Cenjenemu občinstvu naznanjam. da sem otvoril nove kavarniške prostore in biljardno igralnico (pool room) na 6026 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Priporočam se z najboljšim čajem, kavo, kakor tudi z dobrim l^rijrrlzkom ob vsakem času.
Na razpolago imam vedno sv»*-/.e. raznovrstne nealkoholiene pi-ja<'-«* (soft drinks), kakor tudi smodke, cigarete in raznovrsten tobak.
Se priporočam rojakom za obilen obisk.	Jchn Tcmažič.
Kavarna se nahaja takoj poleg moje brivnice.
(:Jx 22.24,26-12)
IŠČEM
deklo za v kuhinji. Plača $15 in več na mesec. Oglasite se na:
Frank Mikolet.itz, P. O. Box 42,	Crosby, Pa. _(19-22)—12
Iiad bi zvedel za svojega brata JOŽEFA BERDON. Doma je iz 'Dolenje vasi pri Cerknici, jaz njegov bral bivam v Ameriki že eno leto in ne vem, kje se nahaja. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali pa naj so sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — John Berdon, Box 62, St. Michael, pa. (22-24—12)
Kcdor rojakov ve za naslov g. FRANKA PUCELJ, ga prosimo, da ga nam poroča. Doma je pri Mokronogu in pred leti
je bival" v Livingston, 111. — Frank Sakser. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (21-23—12)
PRIPOROČILO.
Dva Slovenca, ki igrata na ban-donion in flavto, se priporočata rojakom za vsakovrstne plesne veselice. Igrata starokrajske in ameriške komade. Pišite na naslov:
Leo W. Ivnik, 11:14 Hickory St., Joliet, 111.
(19-21—12)
Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska.
VOŠČILO ZA NOVO LETO.
Vsem mojim cenjenim odjemal- D,obiii smc. izLjubljaneknjigo s tem
J	I naslovom, t. lepimi slikami, fo je prva
cem se tem potom lepo zali valju-j knjiga o sedanji vojni v slovenskem je-jem. ki so me dosedaj vsestransko ziku. Dobili smo Je 500 komadov. Cena j • i - i ,	• -	Kdor jo hoče imeti naj takoj piše
podpirali s tem, da so svoje moz-' njo .Dobili smo tudi vo j ne razglednice ke in deške potrebščine kupovali Rdečega križa, petero vrst "i5c. Cenik v moji prodajalni.	j pošljemo zastooj.
Priporočam se še za uadaljno| SLOV. KNJIGARNA
naklonjenost vsem clevelandskinijSM WuLlogton St.,	Milw««ke, Wi».
Slovencem in Hrvatom, za kar
vam bodem vedno hvaležen. j },i ZVt (U'1 za "as,ov svoieg» Želim vsem skupaj vesele bo-! sw'rK]nika FRANKO BANO. žične praznike in srečno novo
leto!
JOHN GORNIK, krojač in trgovec z vso možko opravo,
6105 St. Clair Ave.. Cleveland, O. (tix 21.22&26-12)
Doma je iz Svibnika pri Črnomlju. Prosim, če kdo ve, da mi naznani, za kar 11111 bodem zelo hvaležen. ;ili naj se pa sam javi, ker mu imam poročati nekaj važnega. — John Gašperič, |iox 171. Ely, Minn.
Želim zvedeti za svojo sestrično ANTON rj() PETELINŠEK. V . Združenih državah' je š svojim možem in otroci nad 8 let. Če kedo rojakov ve za njen naslov ali če sama to bere, naj se javi na naslov: 459 S. Pierce St., Milwaukee, Wis., rojena Ilov: šok, sedaj Skok, Kokarje riit Sp. Štajerskem. (22-24—12)
ŽENITNA PONUDBA.
Ker bo kmalu dve leti, kar mi je žena umrla, zato sem primorau drugo "iskati. Star sem M6 let in imam tri otroke v starosti 3—7 let. Imam svoj dom in 40 akrov zemlje. Ce katero veseli, naj se oglasi.
Alois Palčič, R. F. D. 4,	Albia, Iowa.
DEKLETA, POZOR!
Želim se seznaniti s Slovenko
v starosti od 18 do 28 let, ki je sposobna v kuhinji. Delo imam stalno, 25e na uro. Star sem 23 let in imam že $800 prihranjenih. Katero veseli, naj mi piše in priloži sliko.
Math. Kovačič, Stone River Dan«, Dobbin, \V. Va.
(21-22—12) -
treuotku župan ter rešil Slovence. .	..
Nobenega nemškega napisa ni več,^ ™ tukajšnji delavci stalen za-v Ljubljani, vse so doli sneli v s,uzfk- drugače je seveda z oni-strahu pred Slovenci. Nemec T" k\S° ,,rwh pred kratkim sem. Mahr ni dal raz svoje šole nem-
NOVOI	N0V01
"SVETOVNA VOJNA* .
Popis pričetka sedanje vojne >
.33 lepimi slikami in Telikim cem-razmerami se ne morem posebnojljevidom Av3tro.0gr8ke.
pohvaliti, ker je se vedno veliko ^ dobi5ek te izdaj€ „ bode
število brezposelnih. Rudotopiln.-.<Podponiemil društvil Tdov
ca se precej dobro posluje in ima- ^ eirot„ padUh riovenjkill moi T
nesel neki nemški dnevnik v New Yorku. Priznati je treba, da je naaa dežela vse prej kot pa nevtralna, kajti nevtralnost bi morale biti vsestranska ter bi bila v tem slučaju uspešna, ker bi pripomogla, da bi se čim preje ustavilo sovražnosti. Dejstvo je nadalje, da pride izvoiz v dobro le Angliji in Franciji ter da se • tem oikoduje druge države, zapletene v boj. i je v slučaju, da se sprejme predlogo za popolno nevtralnost ter prebave izvoz orožja, munici-
j« in živil, bo mogoče govoriti o nevtralnosti Združenih držav napram vojni v Evr&pi.
pis N. V.t
Ijalo'^a mirne ljudi zaradi pobitih šip. Takoj po streljanju gledala sva s komisarjem prestrašena ljudi, ki so drli mimo naju; kar prileti mlad fant omahovaje proti nama in pade na tla; midva skočiva k njemu, oj, groza, iz leve strani trebuha je žuborela kakor studenec kri; primemo ga in ga neseino na stražnico. Medtem so drli vojaki za ljudmi, ki so prestrašeno bežali za vodo na trg, kjer prodajajo branjevke sadje, in streljali nanje.' Kar se zasliši obupen krik; padel je Rudolf
Lunder, 22 let star. Bil je zadet od zadaj skozi hrbet in krogija mu je šla skozi prša ven. Nesrečnež je šel a svojo nevesto (v nedeljo bi imela biti poroka) z veselice domov in tu ga je nedolžnega zadela krogija. Nekdo j«
škega napisa; drugo jutro so bile že vse črke snete ter zlomljene ležale pred njegovimi vrati. Iz nemške Kranjske hranilnice jem-ljejo vsi Slovenci denar, samo v ene radnevu so vzeli ven 150,000 kron; dosedaj so vzeli že pol milijona in v slovenske hranilnice nesli. Bodem končal svoje preža-lostno pisanje; če bi Vam pa hotel vse grozovitosti vojakov popisati, bi komaj cela knjiga zadostovala.
Vas srčno pozdravlja Vjiš #	Pepe.
Rojaki v Združenih državah, čitajte pismo enkrat, dvakrat, Či-tajte ga večkrat, in pomislite, kako se ravna s slovenskim narodom v stari domovini! Posebno dobro naj ga prečitajo oni, ki sej
Za nobeno ceno ne morejo dobiti dela. Včasih vzame delovodja enega ali drugega na delo, toda le za par šihtov. Pozdrav! — Naročnik.
Rad bi zvedel podrobnosti o smrti svojega brata ANTONA LENARTA. Doma je iz vasi Kamni vrh št. 1 občina Moravče, fa-ra Sv. Križ pri Litiji. V Združenih državah je bival približno 13 lvt. Prosim one rojake, ki kaj vedo, da mi poročajo, za kar jim bodem zelo hvaležen. John Zaman, Box 181, Bear Creek, Mont.	(22-28—12)
sedanji vojni
Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 251. Naroča as pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—30-12)
OGLAS.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in
SREČNO NOVO LETO
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Lansko rdeče vino po 45£ gal., staro rdeče vino po 50č galona, 50gal. in
želim vsem tukajšnjim rojakom' lansko belo vino po tako odločno potegujejo za Av- in se priporočam, da bi mi bili še najboljše staro belo vino po 55^
stri j o in eelo za Turčine. Pozdrav!	Naročnik.
"GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROOlTE SE NANJ!
nadalje tako naklonjeni kot so mi gal. 100 proof močan tropinjevec bili dosedaj. Jaz bom skrbel, ko- 4% gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00. likor bo v'moji moči, da bom vsa-j Vino pošiljam po 28 in 50 gal. kega najboljše postregel z naj- Vinama in distilerija bi iz o po-boljsim blagom. '
TONY KLITSCEECK,
- ___
Meat Market aad Grocery,
Bessemer, Lawrence Co., Pa. (21-26—12)
iiA____* - ' -___________:___.--
staje. Potovalni zastopnik je g. M. ZngeL Pošljite vsa pisma um t STEPHEN JACKSE,
T7"©JToilo
----na
veliko plesno veselico,
katero priredi
Društvo Slovenski Bratje štev. 23 S. D. P. Z.
v soboto, dne 23. decembra 1914,
V MIKE RULLIČ-EVI DVORANI, na 2nd Street, V THOMAS, W. VA. Vstopnina je samo 50 centov.
Na veselici bode igrala Slovenska premogarsK.i godba iz Thomas, AV. Va.
Tempotom so uljudno vabljena vsa sosednja slovenska Jru-štva iz Thomas in Davis, W. Va., <hi s<* udeležijo veselice ter s tem pripomorejo k boljšemu uspehu.
V enakem slučaju bode vedno tudi naše društvo vrnilo obisk. Med. veselico bode srečkanje šaljivih dobitkov. Gospe in gospodične v spremstvu moških so vstopnine proste. Pričetek veselico točno ob 2. uri popoblan.
vsestransko postrežbo bode skrbel tozadevni odbor. Za obilno udeležbo se priporoča
ODBOR-
Važno.
Rojakom po Združenih državah priporočam svoje VINO, ki je prešano iz najboljšega Ohio-gro-zdja. Kdor ga naroči pri meni, bo zadovoljen.
Fino Catawba vino sod 50 galon fcJH.OO, sod 25 galon $20.00.
Fino Niagara vino sod 50 galon sfcifi.00, sod 25 galon $19.00.
Fino Ccnccrd vino sod 50 galon £28.00, sod 25 galon $15.00.
Pri tem je že vračunan vojni davek.
Naročilu naj se priloži denar ali pa Money Order ter natančen naslov.	t*
JOSIP B!R1C,
6006 St. Clair Street,	Cleveland, Ohio.
(12x 22-12 pon, sred, sob)
Najmodernejša.
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih censlu
Delo oknsBO. kvr&ije prevode .v druge jezfo Unfjako organizirana. PoetbtotX m dnituaa priTiltrokroi^>aMte6. cemki ttd.
Ves naro^ila požljite
Šlovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, .N. 1
GLiAS NAHODA, g2. PKCKMiSR A. 1914.
■HH	.	>
Avstrijska strahovlada
aa joga države.
'' * 0
Kaj vse počenjajo avstrijski državni organi nad civilnimi jugoslovanskimi avstrijskimi državljani, nam je nemogoče vedeti. NTajtetra«nejS«' stvari se prikrivajo«— to j«* vcd^a Avstrija vedno dobro, — ali i*. to, kar nam je iz zanesljivih poročil znano, je tako strašno, da nadkriljuje vse pričakovanje. L«» število od 18—23. septembra zaprtih, v številkah zagrebškega "Ohzora" od 20—26. septembra objavljenih, znaša krog 1500. Tu so statistična poročila, zeta iz omenjenih številk:
18.	IX. 516 aretirancpv iz Sri-jema v Osijfk. kj.r so jih nastanili po hlevih ;	♦
19.	IX. Privedena v«-lika mno-?a aretiranei'v pod silno eskor-
to iz Daljo in Posaviee v Osijek;
20.	TX. 150 iz Rosne in Herce-vine v Zapreh (tamošuje ječe
so morale biti potem sodeč že takrat prenapolnjene) ;
21.	IX. 5fi0 v Sewed in:
22.	IX. se je nahajalo samo v Osijeku 3216 aretira ne e v iz Sri-
ema, 821 v yirovitiei; 5000 pravoslavnih. odpeljanih iz Petrova-radina — kam, ni rečeno; iz Pe-trovaradina je bilo že 10. IX. de-•portovano več sto Srijemeev, kam, se tudi ne ve; pred odhodom jih je bilo 10 postreljenih — "v svarilo" drugim ;
23.	IX. Privedeno 1200 areti-ranesev v Virovitieo; 2600 iz šinee in Jarka v Trier; frlavni krivci (prebivalci teh dveh krajev so baje zažgali ogrske zastave in izobesili srbske, reetc hrvatske) so bili že pred tern obsoieni k smr-ti. —
Števila ol>eš«-nih in postreljenih državljanov ni mogoč«, določiti. Da ne bo malo, priča naslednje ročilo "Obzora" z dne 22. IX., atero govori dovolj strašno: Sr-i v Beški pri Srijemu so nameravali srbske čete slavnostno vzprejeli, in hoteli okrasiti s cvetjem. Zatem srbskega vojaštva ni bilo. Avstrijsko vojaško sodišče je obsodilo 6 glavnih prirediteljev radi veleizdaje k smrti, ostali so zaprti in bodo strogo kaznovani. K smrti obsojeni in že obsojeni »o: (sledijo imena šerterih nesreč-nežev, med njimi ime mlade učiteljice Danice Jovanovič).
Med tem ko nam je bilo mogoče izvedeti iz h/vaškega časopisa vsaj toliko o strašnih razmerah v srbsko-hrvatskih pokrajinah. — manjkajo slovenrka časnikarska poročila o enako strašnih razmerah na Slovenskem. Edini napredki časopis, katerega izdajanja avstrijska vlada začetkom vojne ni ustavila, je "Slovenski Narod", i pa ne izvršuje svoje časnikarje dolžnosti. Splaval je popolnoma v vladine vod^ in vsled tepa tudi tako izgleda, da bi se moral vsak pošten človek, tudi neslovan sramovati! Pa kljub temu: poročila, katera smo prejeli nedi-rektnim potom, nam zaenkrat za-dost' jejo in več kot zadostujejo; so zanesljiva, veliko zanesljivejša, kot bi mogla biti poročila kateregakoli v Avstriji izhajajočih listov. Torej kot vsa srbska in hrvatska napredna društva., politična in nepolitična, tako so bila tudi slovenska napredna društva in organizacije razpuščene: "Sokol", "Slovenka Mat;ea" (njen predsednik prof. dr. Ilešič je zaprt), "Prosvefra" in vse nj(ne podružnice, vse soc. demokratične organizacije. "Zveza jugoslav. železbičarjev" itd.
Da niti število zaprtih Slovencev ne bo malo, priča najboljše Akolnost, da »e je še pred dvemi imeseci nahajalo med aretiranci razmeroma veliko slov. kat. duhovnov, torej brez dvoma popolnoma nedolžnih ovčic (vsaj v tem ozim), kajti kdor pozna našo du-hoviičino v starem kraju, bo takoj vedel, da je skoro nevrjetno, da bi m*i ti ljndje, ki ničesar r,a svetu tako ne sovražijo kot naprednost in pravoslavno cerkev, naenkrat začeli pečati s srbsko, protiavstrij-sko propagando in naprednostjo. Vseeno pa vara lahko podam nekaj pozitivnih številk.
Ij: poročilo, ki sem jih prejel pred nekaj dnevi, sem izvedel, ds se nahaja v Ljubljani kakih 700 " na varno spravljenih ljudij." Med zaprtimi Slovenci se nahajajo poleg že omenjenih sledeča snaiaa imena — ali pa so se vsaj nahajala do zadnjega časa: Dr. Tona, dr. Puc, Jskil, oba Gabr-(Gorica > ; Iv. Hribar in dr.
0	Hribarju in dr. Peso prinesli srbski listi
da sta bila —
1	bivši urednik "Jo-
ii n i lin ii ini
tra" M. Plut, in se veliko dru- leži Rahim in zre zamišljeno v gih.	[motno dalj, oprši se s komolci in
Kaka strašna ironija so števil- položivši glavo v dlan. Kosmata ni jugoslovanski talniki, državija- ovčja šapka mu je zdrknila na ni Avstrije, ki si jih je vlada iz-.tilnik, z morja pa veje hlad v nje-brala po celem jugu monarhije in govo visoko čelo, vse v drobnih
ki vsak trenutek s strahom pričakujejo. da bodo ustreljeni al; obešeni za najmanjšo malenkost, za najtišji vzdih radosti ali bolesti iz ust kateregakoli zatiranih treh jugoslovanskih narodov. Ti talci, ogromno, neznano število zaprtih, istotako neznano število ustreljenih in obešencev, katerih sinovi bratje in očetje se bojujejo in pre!ivajo kri za isto pošast, ki je dala njih stariše, brate, sestre in otroke postreljati, pobesi-ti in zapreti — vse to govori, kriči tako strašno, da se človek zgrozi, ali vladni organi s cesarjem na prvem mestu se niso zgrozili. — Quous<jne tandem — zločinska Avstrija t Kako dolgo boš še zločinih« in vladala edinole z nasiljem? Etičnega -prava nad Slovani nikdar nisi imela in najmanje ga imaš sedaj. Mi ti odrekamo juridično in historijsko pravo, kajti država, katere ričesar drugega ne more več držati skupaj kot neštevilni zločini, umorjeni Slovani, prepolnjene ječe, krivice in blazen militarizem — je izgubila vsa prava in pravice, da bi dalje obstojala. In ravno tako: če onemu, ki sedi na prestolu, ni mogoče drugače vladati kot s krutimi in nepravičnimi obsodha-mi in naredbami — proč z njim in proč s prestolom. Je 20. stoletje in zadnji čas. da bi prestalo in izginilo za vedno vse ono. kar nikomur ni bilo v čast.
Borislav Londin.
Pesem o Sokolu.
Spisal Maksim Gorki. — Za "Gl. Naroda", prevedel F. I{. Dr&šler.
Morje dremlje.
Ogromno in leno, vzdihujoč zamolklo tu ob bregu, je že zasinilo in ne gane se več v dalji, obliti s srebrnim sijajem lune. Žametno-mehko in črno, se je strnilo tam is Airtjim južnim nebom. Trdno spava, odražajoč v sebi pozorno tkanino pernatih oblakov, nepremičnih in ne zakrivajočih zlatega migljanja zvezd. Zdi se. da se sklanja nebo niže nad morje, že-leč razbrati, o čem šepečejo nemirni valovi, zaspano vzpenjajoč se na breg.
Gore, porasle z drevjem, so dvignile z rezkimi vzmahi svoje vršace v sinjo praznoto nad se-boj. Njih, surovi obrisi so se zaokrožili. odete v toplo in prijetno meglo južne noči.
fiore so resnobno — zamišljene. Njih črne sence zginjajo na bujne zelenkaste grebene valov. Pokrivajo jih, kakor bi želel ustaviti to edino gibanje in zaglušiti neutišni pljusk vode in vzdihe pene, — vse zvoke, ki motijo to tajno tišino, razlite okrog skupaj z modrikastim srebrom sijanja lune. veil no skrite za gorskimi vršaci.
— A-ala-ah-a-akbar!____ —
vzdihuje tihotno Nadir-Raliira-Ogli, stari krimski čoban (pastir). Njegovo razpoloženje je vedno o-tožno — mehko. Visok in ves siv. ogorel od južnega solnca. je ta suhi in modri starček.
Skupaj leživa na pesku za o-gromno skalo, ki se je utrgala od rodne ji gore. Vsa je zavita v senco, porasla z mahom in tako sama — samcata. Na ono stran, ki gleda k morju, so ji nametali valovi blata in morske trave. Zdi se, kakor bi ta trava vezala skalo k ozkemu peščenemu ost rovu. ki deli morje od gora. S strani, ki gleda v gore. jo osvetljuje plamen našega taboriščnega ognja, ki nalahno vztrepetava. Tn po prastari skali, vse narezani z mrežo globokih razpoklin, begajo strahotne sence. Skala sama se zazdi živa. misleča in čuvstvujoča. . .
Z Rah':mom si kuhava juho od
ravnokar ulovljenega kunca. Oba sva v onem čudnem razpoloženju, ko se ti zdi vse prikazensko, oživljeno, ko skušaš prodreti vase. Pri sreu ti je tako čisto in lahko, brez tujih želja si. razven želje, da razmišljaš.
Morje pa se laska bregu in valovi buče tako otožno — laskavo, prav kakor bi prosili, da se po-gejejo pri ognju. Včasih pa zasliši« v obči harmoniji pljuska višji in tsko razpesajeno-zahrbten glas in ravno ta je Že bolj smelo priplezal iz valov do nas. Rahim je	_
že primeril valove z ženskami" in Jti teže si dušo z ljubavjo k nebuf jih obsodil, da nas žele objemati Kaj tam se vidi? Vse to bi ssm in poljubljati.	I zaznati mogel, če bi se dvignil, ee-
8 prsi na pesku, glavo k morju, prav za kratko.	g
_________________?li iiiiiiii' fiilVil^i '
gubah. On modruje, ne da bi se prepričal, če ga poslušam ali ne, in ne da bi obračal na mene samo malo pozornosti, prav kakor bi govoril z morjem:
—	"Bogu udan človek pride v raj. In kdo ne služi Bogu in pro-roku? Morda je on prav v tej-le peni... In te srebrne lise vodi, morda je to on... kdo ve?"
Temno, mogočno razmaknjeno morje se svetli. Mestoma se pojavljajo na njem malomarno vrženi bliski lune. ki je že priplula izza kosmatih vrhov gora in lije zdaj zamišljeno svoj svit na morje, tiho ječeče ji nasproti.
—	Rahum!... Povej mi zgodbo... — prosim starčka.
—	CVmn? — sprašuje Rabim, ne da bi se obrnil k meni.
—	Zato! Jaz ljubim tvoje zgodbe.
—	Povedal sem ti že vse... Več jih ne vem...
Vem. on Ifoče, da bi poprosil.
Prosim ga.
—	Hočeš, da ti povem pesem? — mi pokima Rahim.
Volja me je slišati staro pesem in on, trudeč se ohraniti značilno stepno melodijo pesmi, pripoveduje:
I.
"Visoko v gore se splazil Gad jc. V globel razvito tam v svitek zvil se in srl na morje.
"Visok., v nebu žarelo solnee. gore SO v znožju sople kvišku, in spodaj vali so drli v skalo.
"In po globeli, v temi in briz-srih, se zvijal potok je proti morju, drveč čez kamne.
"Ves v beli peni, ve« siv in svilen, je rezal skalo, je padal v morje. s sriditiim šumom.
"Ta hip na skalo, kjer Gad počival, pal z neba Sokol. Razbite prsi, krvavo perje...
Gad se je vstrašil, se brzo u-malcnil, pa kmalu videl, da ure ptici so že seštete...
"Priplezal bliže k razbiti ptici. in siknil srepo ji v oči bistre:
—	"Kaj tu umira?"
—	"Da, jaz umiram! — odvrne Sokol z globokim vzdihom. — Sem slavno živel!... Sem videl srečo!... Sem hrabro bil se!... Nebo sem videl... Ti itc ugledaš ga tak od blizu!... Eh, ti. sirota!
—	"Kaj bi nebo mi? — prazno mesto"... Kako bi plezal ? Tu je prekrasno... gorko in varno!
Tako odvrnil je Gad Sokolu, svobodni ptici in v duši rogal se njenim blodnjam.
Tako je mislil: "Pa letaj, plezaj, vsem isti konec: vse leže v zemljo, vse v prah .se zruši..."
"A Sokol smeli za hip vzravna se. se malce dvigne, ozre v globeli.
"Skoz sivi kamen cedi se voda. v globeli mračni pa je vse vlažno, trohnelo, gnilo.
"In kriknil Sokol z bolestjo v duši in zbral vse sile:
—	"O, samo enkrat bi še v višave!... Prižel sovraga bi., na prsne rane... zadušil bi se v moji krvi!... O, slast boren ja!...
-A Gad si misli: "Gotovo v nebu prijetno biti, če on tak sto-ka!...
"Tako svetuje svobodni ptici: "Pa se povleci na kraj globeli In vrzi doli."
"Mogoče krila se zdaj razpro ti in za par hipov še si v zraku.
' Vzdrhtel je Sokol in s slabim krikom na rob polezel, plezoč s kremplji po vlažnem kamnu.
Dospel na mesto, razmahnil krila z obupnim vzdihom in, blisk v očeh, nizdol se vrgel.
In kakor kamen, bijoč ob skale. je hitro padal, lomeč si krila, rujoc si perje...
"Voda potoka sra je zgrabila, izprala kri, odela v peno, gonila v morje.
"A vali morja z otožnim sumom ob skale bili... Nikdo več videl ni trupla ptice Vprostrarem morju...
I
n.
Ležeč v globeli, Gad dolgo misli o smrti ptice, o strasti k nebu.
"In glej, zazrl se je v to daljo, ki večno laska očem s prikazom
sreče.
Kaj neki videl je umrli Sokol v praznoti tej brez dna in kraja? Kaj neki taki, kot on, ob uri smr
"Kar rekel — storil. Se zvivei v svitek je šinil kvišku; kot ozek trak nameril v solnee.
"Za v prah ustvarjen — ne moreš k solncu! Na to pozabil. na skalo padel. Pa ni ubil se, a zasmejal se.
— "To torej slast poletov k nebu! Slast — v padcu!... Pač smešne ptice! Na zemlji tujci — se žalostijo. Streme visoko, k nebu, solncu, Love življenje v pustinji zhojno. Vse tam je prazno. Res, tam je svetlo, a ni za jesti, ni opore za živo telo. Kaj bom s ponosom? Čemu^čitki? Zato, da ž njimi brezumje" svojih želja bi skrili In ž njimi skrili svojo nerodnost za resno žit je? O. smešne ptice!... Besede njih — vse le prevara!... Jaz sam to to vam zdaj! Sem videl nebo... Poletel vanj sem in ga premeril. Poznam i padec, a ubil se nisem. Tem večja jim je vera v vase. Naj oni, ki se znajo ljubiti zemlje, žive v prevari—. Jaz vem resnico. A njtih pozivom več ne vrjamem. Sem stvor iz zemlje — na njej bom živel.
"Na kamnu Gad se zopet zvije, s ponosom- v duši.
"Bleščalo morje, vse v žarkem svitu, valovi grozno so v breg divjali.. .
"V njih levjem kriku grmela pesem o smelem ptiču. Drhtele skale od njih udarov, nebo drhtelo od grozne pesmi:
"Brezumje hrabrih pojemo slavo!
"Brezumju hrabrih pojemo, sla-življenja! — smeli Sokol! Boreč se z vragom izkrvaril tfi. Napočil čas bo — goreče kaplje krvi tvoje, kot iskre, vzplamte v življenja mraku, in mnogo smelih src se vname v brezumni žeji svobode, solnca!
"Čeprav si mrtev! A v pesmi smelih, silnih po duhu, boš večno živel: kot živ primer, poziv glasan k svobodi, sclncu!
"Brezumju hrabrih pojemo pesem !"...
■---Molči opalova dalj morja, melanholično pljuskajo vali na pesek, jaz pa zrern molče na Rab ima, konča všega pripovedovati pesem o Sokolu. Na vodi je že vse polno srebrnih lis od luninih luči... V našem kotliču tiho vzkipeva.
Eden iz valčkov-se je prikota-lil nagajivo na breg in, izzivajoče šumeč, leze k Rahimovi glavi.
— Kam greš?... Glej! — zamahne nanj Rahim z roko. in on se strklja pokorno nazaj v morje.
Prav nič me ne sili smeh, tudi strašna mi ni posebnost Rahima* M oživotvarja valove. Vse naokrog se zdi čudno-živo, mehko, prijetno. Morje je tako bajno-mirno, zdi se, da je skrito v njegovem svežem dihanju na gore, ki se še niso ohladile od dnevnega znoja, še mnogo krepke, tajne sile. Po temno-sinjem nebesu je napisano z zlatim migljanjem zvezd nekaj svečanega, ki očaru-je dušo in razburja um s sladkim pričakovanjem kakega odkritja.
Vse dremlje, a dremlje napeto-tenko, in zdi se, da vsak hip vse vztrepeče in za buči v zbrani harmoniji nepojmljivo sladkih zvokov Ti zvoki nam povedo o tajnosti sveta, razjasnijo jih umu, a potem ga pogase, kakor namišljen ogenjček, in povedejo dušo s seboj, visoko v temno-sinje brezdno, odkoder nasproti ji bodo zveneli tudi trepetni migljaji zvezd z divno glasbo razodetja.
NaSa je bodočnost!
je dolžnosti za bodočnost: zidati nove, neodvisne stavbe, kjer se rušijo v temeljih staroveški gradovi v razvaline.
Strašna sodirfca je — zgodovina! S krvjo in mečem črta v skalo kruto obsodbo k smrti vsega, ki se je preživelo... Kako strašno je kaznovala ohole Rimljane, krvoločne Turke, in vse narode, ki so se v svoji moči spozabili nad slabejšimi, zasužnjenimi narodi ! — Tudi Avstrije ni zgrešila.' Že jo tiplje ledena roka in v zadnjih vzdihih še trepetajoče, obupno bije krog sebe, da se tem gotoveje zgrudi v že skopan — grob___
Se mi zveni v ušesih "pesem", ki je izšla kratko po 20 IX. 1908. ?di se mi. v 'Meggendorfer Blaet-ter'. Celo besedilo tega izrodka oemške poezije mi je ušlo iz spomina, morda bom o priliki lahko priobčil celo pesem, ki je bila ena sama ostudna psovka na vse Slovane. Vsak slovanski narod je bil posebe opsovan. Teh-le končnih vrstic se še spominjam: '— Doch der frechste, nota bene. 1st der lausige Slovene! Weist du, Deutseher, was ich
meine:
Ha u dem Frechling tiichtig eine!' 'Se najbolj predrzen, pomni dobro,
le pa ušivi SJovanee! Veš-li. Nemec, kaj s tem mislim: Prisoli predrznežu pošteno zaušnico!)
Podobnji so in še pišejo vsi nemški humoristični listi "Fligende Blaette*-", "Kikeriki" (na Dunaju), "Muskette" (na Dunaju) in cela kopa drugih humorističnih listov v Nemčiji in Avstriji, ne da bi omenjal grdenje in psovanje dnevnikov "Reichspost". "Tag-blatt" in dr. Taki izrodki nemške hiper-kulture. (hvala zanjo!) ne potrebujejo še komentarja. V tem blatu bodo s svojo "kulturo" sani poginili. Zabeležim pa to v album vsem nemško-avstro-turškim. perzijskim, kdo vraga ve, še kakim patrijotom. Samo hlapčevska duša. v sužnosti za sužnoSt rojena še prežveči kaj takega...
Naša mera pa je polna!
Dolgo nabirane kapljice žolča m grenkosti že padajo čez rob. Tudi mi se probujamo v našem pokretu. Žeblji so pripravljeni, strašno ostri, da jih zarinemo v mrtvaško krsto avstrijskega ne-stvora-mastodonta. Jarna je skopana, da zalučimo vanjo od črvov snedeno telo. ki okuža cel svet in ogroža zdravo dihanje zdravih narodov.
Mi se oziramo v bodočnost! — Prhka Avstrija je v zadnjih smrtnih krčih. Pod njenimi razvalinami bo vzklilo novo kulturno življenje zdravih narodov.
Mi sami ne moremo dat£ smeri svetovnemu življenju. Tako maloštevilni in mladi ne moremo spremeniti in reformirati družbe; za vse to se pa lahko dobro pripravimo. Tu mora biti težišče našega delovanja; za bodočnost treba temel.iitVh priprav. In ako se danes našega dela ne more videti, videlo se ga bo kmalu. Kolikor bolj danes delamo, toliko več bomo vredni pozneje. Naše geslo je:
Mi, kar nas ie kovačev, mi bomo
vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj zna-čaj,
kako zvene nam duše bomo poslušali — zakaj:
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce. ki v njem bo prav*' bron, da pelo bo, vabilo kot zvon. da bomo krog njega se zbrali...
turi onega, kar Jbi lahko dal in kar bi tud! dsl, Če bi bil'ujedi-njen.
Danes se vrednost naroda meri po njegovi kulturi. Saj imamo slavne, zaslužne može, pijonfrje kulture! Vega je naš. naši so Re-selj. Šubic, Trubar, Miklošič, Stre-kelj in Rusjan... In naših umetnikov najdeš -po celem svetu raztresene, pognane kakor desete brate v tujino. Jugoslovanski narod, narod petnajstih milijonov, lahko ima svojo kulturo, veliko in moderno, ki bi se lahko merila z zapadno kulturo...
Nič več ne dvomim o bodočnosti našega naroda. Kruto izbičan. izkrvavljen, bo vstal in stresel spone teme raz sebe! Dokler še štejemo kaj Blatnikov, Va«lnalov in vseh drugih odločnih mož. zrem z zaupanjem v bodočnost. V strnjenih vrstah, ravno ob rami se bomo borili za svojo in svojih bratov svobodo. Nanjo bomo pri-
pravljeni in dokazali, bomo, da" smo je vredni.
Kdor pa je v Avstriji samo po-"* leti delal in po zimi 'štapal\ naj roma nazaj in še tako dela. Kar. se nas pa ne straši dela, neprestanega dela, za dosego prostosti in svobode, nas čaka plačalo: Naša je bodočnost!
P. R. D. ;
9**Mmmmmmmmmmmm\
Ko čitam dan za dnem dopise in mnenja rojakov v "Glas.Naroda", me gotovo prijetno preseneča, ko vidim, da se vendar tudi Slovenci zbujajo. Še pred kratkim ne bi mislil, da tiči v tem kri-žanem Slovencu-trpinu toliko sveže in. zdrave odporne sile zločinska Avstrija je ni še strla. Ne vojaške psovke, ne radikalno zatiranje narodne zavesti, ne vsiljevanje tujega imena, tujega jezika in tuje laži — kulture niso zatrle zdravega narodiča. Preslabe so trdnjavske ječe, da bi zaprle pot svobodnemu duhu! —
Dolgo smo trpeli. Skoz vse postaje križevega pota je romalo naše gorje. In mirno smo spušča-vali cule na rame in romali, kamor je kazala žareča plamecnca boginje Svobode... Pa nje nismo spoznali! Presvetel je bil blesk* njenih oči, da bi ga preneslo oko, temi privajeno.
A usoda sama nas je spomni' la, vzdramila iz težjih sanj, da sto-prav moremo pojmiti vso tragiko naše zgodovine in se aavedati svo-
Iršla j* druga izdaja Tetoantml-
ve k nji*?, pievol grafe* Lariick:
Življenje m avstrij. dvoru
all
Smrt eesarjevlča Rudolfa.
bjipj«tiilut aa aajfiaoina nm* ter asjltpia kar jih j*k«kj itib v Aaacriki j »tof-akea idika. OUeca 144 (*n» ter tri JSkm aa Rpackacai papirja, cesarica ELIZABETE, crmrjr-riČM 1UDOLFA a ur«, mu« VETSEKE. Ijikiakt dedqjaga.
Cena knjige s poštnino vred 75c.
Denar pošljite po poŠt. Money Order ali pa v poštnih znamkah na:
John Putrich, 520 E. 77th St. Box 21, New York MMMMMMMMMMMMMMM
Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladi-var silni is nas!
Če se ga bomo držali, nam tudi uspeh ne bo odšel. Oe bora o o pravem času, to je takoj, poveda-1H na pristojnem mestu svoje zahteve, jih bomo tudi dosegli. Če mala Č*rna gora ni poginila kot samostojna država na svojih skalah, in še celo vzdržala vso pezo turških navalov, tudi mi ne bomo v naši prelepi domovini, kot avtonomen narod, ali pa združeni v Jugoslavijo. Če sta bili mala Belgija in še manjša kneževina Luksenburg lahko uspešno samosvoji, bomo tudi mi. ki nam ni odrekla narava nobenih darov.
Mi smo tu! — in z nami se mora računati. Mi vemo, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi en narod, da so naši, interesi skupni, da nam je tudi bodočnost skupna. Vemo, da slovenski, hrvatski in srbski narod, razdeljen na toDko delov, ne more dati svetovni kul-
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIH:
Duina pafla	—.80
Dušna paia ▼ uanjc tmui	91.00
Ključ nebeških vrat	—.CO
Marija varhlnja elegantno Tesano	91-20
Otroška pobožnoat	—-25
Rajski Glasovi	—.40
Skrbi za Dušo elegantno vecano s
(apono	91.40
Skrbi sa Dušo v ilonovo koet vezano	91-20 Sv. Ure. elegantno veaano	11-20 Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	—.26
Abecednik slove neki	—.20
Ahnov nemdko-angleškl tolmafl	—.C0
Angl. slov. in alov. angL slovar	—.40
DomaČi zdravnik	—.60
DomaČi živinozdravnlk	—.50
Drugo berilo .	—.40
Hitri računar	—.40
Katekizem mali *	—15
Novi domovinski sakos	—.20
Pesmarica, nagrobni««	11.00
Poljedelstvo	—.5Q
Popolni nauk o Cebelarstvs	91.00
Prva nemška vadnica	—.35
Ročni slovensko-nemški slovar	—.50 Schimpffov nemško-slovenski slovar 91-20
Schimpffov sloven.-nemški slovar	91-20
Sadjereja v pogovorili	—25 Slovar nemfiko-slovenskl (JanetlČ-
Bartel) . nova Izdaja	92.50 Slovensko-angteška slovnica	91-00 Slovenska slovnica	91-25 Slovenska pesmarica, L In II. zvarek, vsaki po	—.60 Trtna uš in trt ore Ja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovale«	—.60 Veliki katekizem	—.40 Voščilnl listi	—.10 Zgodbe sv. pisma	—.60 Zirovnlk, narodne pesmi, vezano, 1. 2 in f. zvezek vsaki po	—.60
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Andrej Hofer	—.20
Avstrijska ekspedidja	—-20
Avstrijski junaki, broširano	—-70
Baron Laudoa	—-30
Baron Trenk	—.20
Bele noči....	—.20
Beneška vedetevalka	—20
Beračica	—20
Boj za pravic«	—40
Božični darovi	f —15
Burska vojska	—25
Car In tesar	—.20
Cerkvica na skali	—.15
CUranova osveta	—.20
Ciganska sirota, »S zvezkov.	96 00
Crnl bratje	— 20
Cvetna borograjska	—.40
Cvetke	—20
Cas Je zlato	—-25
Devica Orleanska	—.30
Don Klžot *	— 20
Doma in na tujem	—20
Dobrota in hvalelnost	—-60
Dve čudopolne povesti	—20
Erazem Pred Jamski	—.20
Evangeliji	" —.60
Evstahija, dobra M|	—.20
Fablola	—.«5
Fra Dlavolo	—.26
George Stephenson, oče	železnic —.96
_ Gorenjska knjllnlcat
Nedolžnost preganjana In poveliCans	• Nezgoda na Palavas*
O JeUkl Pasjeglavd Pavliha
Petrosinl, znani N. T. detektiv
Pod turškim jarmom Poroka po pomoti Pota ljubezni 110 zveskov Potovanje v IJII put Poslednji Uohikana« Pošlgalec Pred neviht« PrlhaJaC
Pregovori, prilike, reki Pri Vrtcevem Grogl Princ Kvgeo rtavojakl Prst božji Punčlka ftepožtev
Revolucija na Portugalskem
Ribičev sin Robinzon
Ruska Japonska vojna 4 sv. Sad greha Ban le v podobah Senila
slj tu, mala Hlndoetanks Skrivnosti srca S prestola na moiiMe Stanley v Afriki Strahovalci dveh kron, dva zvezka po Sv. Elizabeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notbnrga Srečolovec Stoletna pratlka
Strah na Sokolskem grsdu, 100 s
Strelec
Turki pred Dunajem Tisoč in Jed na no« Tiun Ling Timotej in Fllemoa Trije rodovi Uporniki
V	delu rešitev
V	gorskem zakotje Vrtomirov prstan Veliki trgovec
Vojna na Balkanu 13 zvezkov Žalost in veselje Zadnji grof celjski Za tuje grehe Zlate Jagode Zmaj iz Bosne
Življenjepis Simona Gregorčiča Zivjenje trnjeva pot
L sv. Britmanova povest		—.16
S. zv. Izpokorjena r omari ca		—.15
4. zv. Grajski lovec		—.15
5. zv. Kukelcev stan		—.16
0. zv. Šmartno pri Kranj«		—.15
Gozdovnlk. 2. rvezka		—.80
Greh In smeh		—.50
Hildegarda		—.20
Hlapec Jernej		—60
Hlrlanda		—.20
Hubad. pripovedke, I. In IL	zvezek	
PO		—.20
Ilustrirani vodnik po Gorenjskem		—.20
Izlet v Carigrad		—.20
Izdajalca domovin«		—.20
Ivan Resnicoljub		—.20
Izanami, mala Japonka		—.20
Izidor, pobožni kmet		—.20
Jama nad Dobruio		—.20
Ja.ro mil		—.20
Jetnikov! otroci		—.50
Kapitan MarlJaO		91-00
Krištof Kolumbo		—.20
Krvna osveta		—.15
Knez črni Juri)		—.20
Krvava noč v LJubUaaf		—.40
Laži ji vl KlJukec		—.20
Le ban, sto. beril		—.20
ljubezen n maščevanje, 102	zve«.	95.00
Makaimlljan		—.20
Marjetica		—.50
Marija h« polkov«		—.25
Materina žrtev -		—.50
Mati, sodjalea rvmaa		91-00
Masnlino Mir božji		—.80 —.70
Mirko Pofttecnjakovl«		—.20
Mlad samotar		—15
Miklova Zala		—.90
Na različnih potih		—.20
Na valovih julnega morja		—.16
Narodne prt povesti, I., IL,	m. in	
IV. zvezek, vsaki po		—20
Na bojižču		—.98
Na Indijskih otokih		—.90
Na Jutrovem		—.36
Na preriji		—.20
Naselje nld		—.20
»1.*
—.M
—	U
—
—W
96 6t
—.M
—vM
—.n'
—.M —.JM —M —1» —H -M
—	M —.11
-.11 —.90 —.M
-M
-M
—V
—M
—.ti
—	ft —.69 16.00 —.20 —-M 97.00
—U -M
—	M
rf
»X
—	II —.90
-M
=3 -li
8PILMAN0VE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovrstnike
2.	zv. Maron, krščanski deček
3.	zv. Marijina otroka
4.	zv. Praški judek
5.	zv. Ujetnik morskega roparja 0. zv. Arumugan sin Indijskega
kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanske povealf
9.	zv. Kraljičin nečak 10. zv. Zvesti sin
11 zv. Rdeča in bela
12.	zv. Korejska brata
13.	zv. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja
15.	zv. Angelj sužnjev
16.	zv. Ziatokopi
17.	zv. Prvič med Indijanci
18.	zv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev
19.	sv. Mlada mornarja
3
-20
i
s
■M
■-ti -.10 -SI
TALIJA;	
ZBIRKA GLEDALIŠKIH	IGER.
Brat sokol	
Cigani	
Dobro doSll	—It
Doktor Hribar	-M
Dve taSči	—J9
Idealna taSča	—.90
Ne kliči vraga	—*
Nemfikl ne snajo	—.18
Pot do srca	—.M
Pri puSčavnfltm	—.20
Prvi ples	—-90
Putlfarka	—.20
Raztresene«	—90
RokovnjaCl, narodna Igra	—.40
Stanarica	—it
V medenih dneh	—M
RAZGLEDNICE:
Newyorfike, • cvetlicami, bnmorl- v
stične, božične, novoletne In ve- -->'.
likonočnt po komad	—M
ducat po	_im
Narodna noinja In mesta LJoWJa- :
ne. ducat po
Z B3likaml mesta Now Torka po
Razne svete podobe, ducat po
Album mest New Torka a kraanf-
mi allkaml, maU veliki	—.71
Ave Marija	—.19
-Uo -.M

Opomba: Naročilom je prflo gotovini, poštni nakaznici, ali po U

ZEMLJEVIDI:
Avetro-Ogrske, malt Avstro-Ogreke. vessn
Združenih držav,--**
veliki
Evrope, vezan
Celega sveta Balkanskih držav
Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois, Kansas, Montana, OMo, Pennsylvania, Minnesota. Wla-cousin, Wyoming in W«a| Virginia ta vaeh drugih držav po	— .'Jg
žiti denarno vrednost, bodial >.f itnih znamkah. Poitnina jr pef.
• č -r ^r"
Deček pri božičnem !»* drevescu.
njega, t grata manjše. P0 taktu so pritrjevali z glavami, gledali drug na drugega in njihova usta so se gibala, govorili so, popolnoma gotovo so govorili, akoravno sq. ne sliSi skozi okno. Sprva je deček mislil, da so živi, a ko je uganil, da so ponarejeni, se je sam sebi nasmejal. Nikdar ae ni videl takih igrač in ni vedel, kaj naj bi
Hto pomenilo. Jok ga je hotel po-na zaboju, globoko dihal siiiti) a ti mo£i£ki so tako smp§ni.
se zabaval, ko je ^ Nenadoma je začutil, da ga je
He zelo majhen deček, šest let «tar ali eelo manj, se je zjutraj predramil v vlažni in mrzli kleti. Zavit je bil v nekak plašeek. ve:i se je tresel vsled mraza. Izdihava1, je belo soparo in je nalaič, sedeč v kotu
sapo iz ust in
gledal kako izginja. Zelo se mu nekdo zadaj potegnil za suknjič-jo zahotelo po jedi. Nekoliko časa veiik) hudoben deeek je stal poleg
njega in stresel za glavo, mu vzel čepico in ga sunil z nogo. Deček ti na pognnjalu, tankem kakor je padel na zemljo, t*krit pa so cvrtje, s snopom slame pod glavo . | judje zakričali, on pa je brez zamrlo blazine. Kako je neki pri- vesti poskočil in bežal, Wžal in ila semkaj? — Najbrže je prišla|naposled pribežal, sam ni vedel s svojim sinom iz tujega mesta in kako,- čez prag na tuje dvorišče, tu zbole'a. Najemniki kotov so — in se vsedel za vrata: "Tukaj razpršili, bil je -praznik, in edini,'me ne najdejo, ker je temno."
Sedel je in so skrčil, vendar se
je hodi vsako jutro k deski, na kateri je ležala njegova bolna ma-
je "prazni K, in ki je ie ostal, je ležal pokrit z dolgim plaščem že ves dan pijan kakor mrtev in ni pričakoval praznika. V drugem kotu je stokala na revmatizmu obolela
ni mogel oddahniti od strahu. Naenkrat — popolnoma nenadoma mu je -pa postalo tako zelo prijetno: nepričakovano ga je pre-a»'mtJesetletna starka, ki ie prejo I nehalo zebsti v roke in noge in služila kot pestunja. « sedaj je .postalo je tako toplo, tako zelo zapuščeno umirala, zdihovala, mr- toplo kakor na peči; in zahrepe-mrala in godrnjala nad dečkom nPi je: ah, da bi mogel zaspati!
Kako prijetno bi bilo tukaj sni-
tako ,da se j** že bal bližati se njenemu kotu. Vode se je napil v veži, a kruha ni mogel dobiti niti skorjice nikjer in sedaj je šel že desetič budit svojo mamico. Naposled se je začel dolgočasiti v temi: žf davno so je zvečerilo. toda luči niso imeli navado prižgati. PdboŽal je mamico po licu in se začudil, da re ni prav ni? zge-nila in jo postala mrzla kot stena. 4 4 Zel o hladno je že*', je pomislil, nevede položil svojo roko na ramo spavajoči. potem dihnil v svoje prste, da bi jih nekoliko o-grel, naenkrat pa poiskal na stolu svojo kapico in natihoina. tipajoč pred seboj, odšel iz kleti. Že preje bi rad ušel, da se ni bal zgoraj pri stopnjicah velikega psa, ki je ves dan čuval pre<] sosednimi vrati. No. psa ni hib več, in naenkrat jo prišel na ulico.
O moj Bog! kakšno mesto! Nikdar še ni videl kaj »ličnega. Tam, odkoder je prihajal on. je vladala po noči tako črna tema ono samo okno je bilo na ulico! Vrata majhnih lesenih hišio rt se zapirala, vsi se zapirajo v hiše in kmalu .ie zalajala cela jata ~sov, sto in tisoč jih jo tulilo in lajalo vso noč. Mislil si j'% da bo zunaj toplejše in da bo dobil kje brane — toda sedaj, kai naj bi neki jedel! Kakšno vrven ie in grmenje, — kolikšna množica ljudi, konj, voz, pa mraz, mraz! Urno tekoči konji so povzročali mrzel veter, iz gobcev so sopli ka-dečo se soparo; skozi rahV sneg so zvenele njihove podkve ob kamenju vse je tako bnčalo. O. ftotr. tako bi rad jedel, kakršenkoli košček na i bi bil. — Naenkrat je prišlo dečku slabo.
Poglej, že zopet ulico. — oh na kako široka ! Tu bi ga nn.ibr-žo takoj povozili; kako vsi kriče. begajo semtertia in jedo. kakšna gnječa. gnječa! A kaj .ie to! Oi kako veliko okno! Za oknom je soba, v kateri stoji drevesce polno svečie. zlatih ] anirčkov in jabolk ,-poleer so punčke in konjički. Po sobi tekajo otroci, snr.žni in lepo oblečeni, se smejajo, igrajo, jedo in pijejo, karkoli hoče. Cilj, tudi godba se sliši skozi okno; deček je gledal in se čudil, že se je skoro eelo nasmehnil, toda tako ga je zazeblo v prste na tio-gah, na rokah so mu že čisto io-rdečili, da jih ni mogel več premikati, komaj je še zgaivl. Tedaj se je deček hipoma spomnil, zakaj ga tako zebe v prste, zaplakal je in zbežal naprej. In tedaj je zopet videl skozi okno sobo. Tudi tam jo stalo drevesce, na mi7ab pa raznovrstno pecivo: mantlelje-ve torte, rdeče in rumene. Za mizo sode štirji bogati gospodi, ki podarijo vsakemu došlemu pecivo. Trenutno so se odprla vrata in prišlo je mnogo gospode. Deček se je splazil v hišo, odprl vrata in vstopil. Oh, kako so zakričali nad njim in ga začeli goniti ven! Neka gospa je naglo pristopila k njemu, mu stisnila v roko kopej-ko in mu sama odprla vrata na ulico. Kako se ie prestrašil! Ko-pejka se .ie stakljala in zazvenela po atopnjicah; ni mogel stisniti rdežih prstkov in jo obdržati. Deček je odhitel in prišel zeli, zelo hitro, sam ni vedel kam. Rad bi zaiokal. a se je bal in le bežal, bežal in si dihal v roke. Nato se ga je polastila žalost, hipoma se je začutil tako samega, zapuščenega. — Toda. kai je zopet to! Stala je množica liudi in se čudila: na ok-
vati! "Nekoliko posodim, potem pa pojdem zopet gledat možičke tako je rekel in se nasmehnil, ko se je spomnil nanje: "Popol-nimo kakor bi bili živi!"... Zazdelo se mu je, da sliši, kako je zapela mati nad njim pesmico. ''Mamica, jaz spavam, oh kako je prijetno tukaj spati!"
"Pojdi, greva k božičnemu drevescu sinko!" je zašepetal zopet tihi glas nad njim.
Premišljeval je ali bi bila to njegova mati, — toda no; kako bi ga pač kdo spoznal! Videl ni, a ("liti! je, da so jc nekdo sklonil nad njim in ga v temi objel, on pa mu jo podal roko in... kar nenadoma..-, oj, kakšna svetloba! Kako krasno drevesce! Ali ni to božično drevesce, takih še ni nikdar videl! Kje neki se nahaja sedaj? Vse se blišči in žari, okrog drevesca pa so fanti in punčke — a to niso ponarejeni dečki in deklice, ti so živi, oj pa kako lepi. Vsi so tekali k njemu, vsi so se zbirali okrog njega in vsi so ga poljubljali. Vzeli so ga s seboj in tudi 011 jo tekel z njimi. Tedaj pa je zapazil mamico, ki se mu je smehljala in radostno gledala nanj.
"Mama, mama! Oh kako prijetno je tukaj", ji je zaklical in zopet in zopet se je poljuboval z otroki. Hitro jim je začel pripo-edovati o možičkili, ki jih je videl v oknu. "A kdo ste vi dečki? Kdo sto vi deklice?" jih je izpra-ševal, se smejal in jih poljubljal.
"To j«* božično diovešen", so mu odgovarjali. "Na Rožič je tukaj vsako leto božično drevesce za one, ki nimajo svojega..."
In spoznal je, da so vsi dečki in deklice taki kakor on, otroci, izmed katerih so nekateri zmrznili že v korbicah. v katerih so jih izpostavili na stopnjice pred vrati peterburških uradnikov; nekateri so se zadušili na Finskem v hiši za najdenčke, ko so jih pitali, tretji (za ča3a samarske lakote) na izsušenih prsih svoj:h mater, četrti so se zadušili v vagonih tretjega razreda vsled smradu. In vsi ti so sedaj tukaj zbrani, lepi kakor angelčki na Božič, on sam je sredi njih in jim -podaja roke iu blagosljavljajo jih njihove matere. ---Tudi matere teh o-
trok stoje tukaj nekoliko vstran in jokajo. Katerakoli spozna svojega sinka ali hčerko, pribite vse k njim in jih poljubljajo, z lastnimi rokami jim otirajo solze in jih tolažijo, naj nikar ne.jokajo, ker jim je sedaj tako dobro...
Tu doli na zemlji so našli zjutraj za vrati malo trupelee dečkovo. ki je tja pribežal in zmrznil. ---
Božični otok.
Obdan od Indijskega oceana, ;je ležal južno ,od Jave do 1.1888. zapuščen od sveta, majhen otok, Božični otok. Redko ga je b.lo videti zaznamovanega v zemljepisnih učnih knjigah in kjer se je to zgodilo, je nosil angleško ime Christmas Island. Nikdar se ni izvedelo, kdo ga je razkril in kdo mu je dal ime. Prvič se je najbrž razkrilo otok leta 1666, ko se ga je našlo zaznamovane-
QLtAfl NABODA, 22. DECEMBRA, 1914.
tok, se je vprizorilo leta 1875. toda šele 30 let pozneje, leta 1887, se je izkrcal angleški kapi-' tan Maelear na otoku, ki je bil obdan povsod naokrog od navpičnih skal. Našlo se je le en zaliv, kjer se je lahko vrglo sidro in ta zaliv je bil mesto poznejše naselbine. Natančno pa je pre-iskal otok šele Andrews in sicer v letih 1897 1898. Andrews je korenito premotril geolog:čni sestav otoka ter s tem veliko pripomogel k raziskanju te koralne čeri. Otok meri v površini 110 kvadratnih kilometrov. V notranjosti otoka se razprostira ravnina, ki je obdana na severu in iztoku od ostrega roba in od teras, ki padajo v morje. Najvišji vrh Božičnega otoka tvori neki 336 metrov visoki grič. Kamenje otoka je deloma vulkanskega izvora, deloma ga tvori vapnenec. Razkrilo se je pa tudi razsežne sediroente vapneučevega fosfata. To kamenje je najti v skalah na površini in na nekaterih mestih do precejšne globine. Podnebje je na Božičnem otoku izvanrod-no milo. Najvišja ti mperatntri, katero je meril Andrews, je vnašala 32 stopinj Celzija^ najnižja pa 21. Deževja sicer ni dosti, v n-dar pa vzdržuje rastlinstvo močna rosa, ki pade vsaki dan.
Celi otok je pokrit z gozdom ter je prost le rob ter navpične stene, ki padajo v morje. Številne rasti in e-plczalke se ovijajo krog dreves ter spajajo flednja med seboj. Grmičevje je ponavadi tako gosto, da je :jkorar nemogoče priti skozi. Kot vse na tem otoku, je tudi živalstvo posebne vrste. Andrews je našel pri svojih raziskavanjih le pet vrst se-saveev, namreč dve vrsti podgan, eno rovko ter dve v -sti netopirjev. ki so zelo nadležni. To si pa lahko razlagamo s Jem, ker ne manjka tem živalim hrane in ker niso imele do časa razkritja nobenega sovražnika. »Števiio domačih ptic pomnože ptice-seliv ko ki prihajajo v gotovih časih na otok.
Do leta 1890 je bil Božični otok popolnc/na neobljuden. Od tedaj se je ustanovilo majhno naselbino, ki je štela leta 1898, ko je zapustil Andrews otok, 40 oseb. S pomočjo domačinov z Jave se jC-skušalo izrabiti skladišča vap-nenčevega fosfata. Leta 1903 je živelo na otoku 733 ljudi, ki so našli zaslužka v fosfatnih rovih. Iz dežele samote in tišine je postal Božični otok središče majhne industrije ter ee nahaja od leta 1888 naprej v angleških rokah.
Prekanjenost v vojni.
Češki vojak, ki se nahaja na južnem bojišču, piše svojemu prijatelju: Ponoči je precej deževalo. V savsko dolini se je vlači la že popoldan gosta megla. Zvečer ob kakih 8. uri so pričeli gro-raeti topovi, neprestano eelo noč so pokale puške, od časa do časa smo videli mogočne svetlobne pase električnih reflektorjev. Sil-: ao smo bili radovedni, kaj se je zgodilo, ker smo mi sami imeli prav mirno noč. Dopoldan je prihajal polkovni adjutant in nam povedal, da so utrpeli Srbi velik poraz. General Kraus se je poslu-žil dveh izbornih zvijač, na katere so Srbi nasedli. Že par dni poprej je dal napraviti celo vrsto fignrin, katere so postavili v temi pred naše strelne jarke — ko so stali papirnati vojaki v lepih vrstah, so naši vojaki pripravlja-
li .strojne puške In brzostrelne topove ter se skrili v rove. Na P°velje so dvignili velikanski vrišč, vpili hura kar se je dalo trobente in bobni pa so oglašali naskok. Srbi so se dali pemotiti. Opazili so z daljave goste vrste prodirajočih naših vojakov (iz papirja) in v silni naglici so razvrstili vse svoje rezerve v bojno fronto. V tem trenutku so vrgli naši reflektorji svojo bleščečo svetlobo na srbske pozicije in na naši strani je pričel grozni ogenj. Naša artilerija je sedaj seveda spoznala, kje se nahajajo skrivališča srbske rezerve ter jim je na-sipala tja cele grmade svojih šrapnelov. — Na drugi strani bojišča so morale nastopiti v fronto vse pol kovne godbe. General Kraus jih je lepo razvrstil ter jim zaukazal igrati same koračnice. Srbi so mislili, da prihajajo avstrijska ojačenja Še v nerazvitih marškolonah. Dali so- se zapeljati k neprevidnemu napada. Toda na naši strani oo jih sprejele dor
Prazgodovina avstrij-sko-srbske vojne.
I
ga na karti Holandca Goos pod,
imenom Moni. Slednje ime se je razvite in pripravljene bojne nu sn bili trije možički oblečeni J pozne je rabilo izmenoma z Christ- J vrste a strojnimi puškami in na-
v rdeče in zelene obleke in popol- }mas Island. Vsa poročila, "	—....... -
noma taki kakor živi. Starejši se je d<$g|)|y^»de otoka,
sedef na stolu igra na gosli, mlajša dva, stoječa i


_L.
lo dni v vojno, kot je od časa ta-[ospredje izmišljeno ruske straši-'
ravno to je bilo, kar je jezo črno- Le prekmalu se je izkazalo, da se strupljevanje, ki je prihajalo iz žoltežev od leta do leta bolj pod-1konzulu Prochaski ničesar ni zgo-| nemških in madžarskih casopwoT pihovalo. Kot že zgoraj rečeno, so.dilo in vsi potovalci, celo avstrij- .v avstrijsko neslovansko javnost vodili Srbi pri vsem tem razvoju (ski, posebno pa Carnegieva pre- ni moglo ostati brez zlih posledic izključno le srbako politiko. Tegal iskovalna komisija, so morali pri-'Ampak gorostasnost napovedi te Vsled habsburškega slavomama'seveda Avstrija ni mogla kar ta-j znati in potrditi, da so se ravno , vojne, ta najpredrznejša kršitev je bila vržena Evropa tekom ma-,ko napasti, potisnila je torej v, Srbi v vojni najmanj surovo ob -j vseh elementarnih pojmov ljnd
našali. Avstriji se je sieer posre- skega prava, ta strašen dogodek, čilo razb'ti balkansko zvezo, tu- ki spominja na čase najdivjej di njene jntrige in šeuvanje Bol jšega prava pe^ti. izhaja vendarle garske niso bile brez zaželjenega 'iz čisto malega krega. Neizmerno uspeha: vsled zahrbtn.-ga bolgar- j žalostno in nadvseprotivno je tfc, skega nočnega napada na Srbe je j da je Avstrija vrgla na milijone prišlo do bratomorne vojne —alijljudij proti njih volji v eno naj Srbija jo izš'a iz vojne kot zma- strašnejših vojn. Ali veter, ki ga ovalec in Avstrija ni mogla za-j je o. kr. avstrijska gospoda za-braniti njenemu povečanju, ka- j sejala .jo prešel v vihar in sedaj kor bi hotela. Avstrijska ščuva-(lahko gleda, kje bo ostala nja, ki so postajala vsled
kozvaniii osvobodilnih vojn proti Napoleonu I. ni več bilo.
Po izgubi pozicij v Nemčiji in
lo. 4 4 Srbija uganja rusko politiko, Srbija je ruska predstraža!" Ali je to kaj čudnega, če je Sr-
I talij i se je obračala užaljena av- j bi.Ja .v divjem avstrijskem kriča-strijska slavohlepnost še v večji jnju in erožnjah začela iskati o-ineri kot preje na jug in vzhod.na katerega l>i se v najhuj-čemur se niti Bismarck, niti poz-|*°.m s}u*ai» lahko oprla? To oza-nejši voditelji nemške politike bi imela biti v resnici Rusi-iz lahko umljivih razlogov nisoPa in to z*raditega: vsa notranja protivili. Cilj avstrijske politike isrbslia Politika je bila neodvisna je bil ie od nekdaj priklopiti zad- lin se J> ozirala edinole na srbske njo polovico Balkana direktno ali i!ntereE1P' Vsi Jugoslovani, v prvi indirektno monarhiji. Avstrijski vrstl Srbl' ,ma-io zHo ra7vit smi-imperialiti so ponovno izražali to Isr.' za samostojnost; ker se sred-namero v klieu: "Na Solun!" Go-jnjeveš.ki f,ivdalizem med njimi ni vorilo se je, da mora imeti monar- ohranil ne v oni drugi obliki hija na vsak način drug izhod klve,ja Pri nJih niož in ne "titel". odprtemu morju kot Trst in osta-1 Srb?ka llstava > povsem demo-la jadranska pristanišča, ker si-! krat^'na in to čmožoltemn klu-
eer bi se lahko lepega dno zgodilo, <ia bi bila Avstrija odvisna od milosti Italijanov.
Obstoj malih balkanskih državic, predvsem naravno Srbije, ki direktno zapira pot do Soluna, avstrijskemu imperaitlizmu seveda ni mogel biti všeč. Kar tako na lepem — meni nič tebi nič --Srbije ni bilo mogoče požreti; zadrževalo se ^e torej njen razvoj, kolikor le mogoče in ob vsaki priliki metalo polena pod noge. Naenkrat se ji je zaprlo mej •
» S tem tekom kratke dobe prisi--lo malo državico, da j,, dovolila. kajti dolgo dobo sta tvorili Avstrija in Ogrska zo Srbijo edin izvoz. Poleg tega so je dunajski hplomaciji posrečila dobiti na *vojo stran Milana in njegovega -ina Aleksandra — za h tuo avstrijsko apanažo seveda, in to bo-lo tisto dobrote, ki jih je bila de-'ežna Srbija s strani Avstrije in o katerih je govoril cesar Franc •Jožef. Tako dolgo, dokler je bila Srbija na ta način vazalna .državica Avstrije, jo je dunajska diplomacija protežovala. posebno v bolgarsko-srbski vojni leta 1885. Gospodarski razvoj državico in s tem tudi kulturen jo bil vsled odvzetja sredstev popolnoma preprečen, kralja Milan in Aleksander. ki sta se ravnala po dunajski, ne pa po volji svojega ljudstva, sta zapravljala* in zapravila fi-lančna sredstva državico, v o-stalem pa uvedla nasilno in korup-cijsko vlado. Srbija se je nahajala v tem žalostnem položaju do prvih let 20. stoletja. Šele v tem času so ji posrečilo najti druge izvorne poti in to proti Črnemu morju in se tako po težkih žrtvah in stroških vsaj do gotovo mere odtegniti avstrijski supremaciji. S tem Srbija ni uvedla nikake ruske politike, ampak hotela je varovati edinole svoje lastne interese. Avstrija je videla, kako se ji izmika njen plen in od tega časa so preplavljali dunajski časnikarski Židi in Jezuiti Evropo z laž-n ji vim krikom o srbski nehvalež-nosti. Torej davno pred sarajevskim atentatom 28. junija t. 1., tudi davno pred balkansko vojno in davno pred avstrijsko aneksijo Bosne in Hercegovine. Natančno pa ravno na dan, ko se je Srbija v prvič postavila na lastne noge. Od Avstrije plačani Obrenoviči so se tej osamosvojitvi zoperstavlja-li in po raznih dolgih, ali brezuspešnih poskusih srbskih državnikov, izpodbili pogubonosen vpliv dinastije in njenih komm-novanih privržencev, je prišlo končno k znani, tolikrat že proti Srbiji izrablieni. nasilni odstranitvi dinastije Obrenovičev. (T'-mor kralja in kraljico ni bil nameravan — to ie brez dvorna, zakrivili so ga kralj Aleksander, njegov pobočnik in Draga sami. ki so začeli streljati na vstopivše častnike zarote. Iz načrta je razvidno. da je imel Aleksander podpisati listino, s katero se odreka prestolu. Takoj, na to bi imel liiti odpeljan z vlakom, ki ,ie stal pripravljen na kolodvoru, čez srbsko me.io; za to določeni častniki so ga imeli spremljati in nadzirati).
Avstrija je sedaj imela pretvezo slikati Srbe kot lopove, saj so vendar umorili svojega kralja!
V naslednjih letih se je Srbija zelo hitro razvijala. Srbska zemlja pripada pridnim inalim kmetom, med katerimi še vedno živi staroslovansko zadrugastvo. Poljski pridelki so se vidoma povzdignili, ravno tako trgovina in obrt; stara orijetntalska umazanost (del turške kulture 1) je izginila iz mest, ustanovi j ale so se številne
bu. ki z ustavo in parlamentom počenjajo kot se mu ravno zlju-bi. naravno ne more biti po volji. Že iz srbskega in splošno jugoslovanskega značaja je razvidno." da je imela Srbija nrokloto mulo veselja in nagnenja. da bi postal; ruska (da se prav razume: odvisna od ruskega absolutizma). K temu .:ripomnom samo. da je bil i ravno srbska diplomacija, ki jo poskušala ohraniti neodvisnost o 1 Avstro-Ogrsko ne s tem, da bi se In podla zmerjanja. In vnajrej" j<
1 sedanjo I vinarje.
ceno od '2 vinariev na
uspehov čimbolj podobna tuljenju
lačnih volkov, niso imela konca.'	Pcdraženje vžigalic.
Ker so postajali avstrijski na- i Državna zveza deželnih dru rodi vedno bolj nesložni' (kar je štev trafikantov v Avstriji je pa v prvi vrsti zasluga Avstriie [sklenila, da zviša v podrobni raz same), so uiiah velikoavstrijci da | prodaji vsled podraženja vžigali z zmagoslavno vojno vzbude uspa-' van patriotizem. Zato je bilo za vsakega opazovalca čisto gotovo, da bodo. udarili ernožolteži },ri prvi priliki, ki se bo še nudila, po osovraženi sosedi, no da bi «e 1.. najmanj menili zn pravice ljudskega prava in začeli uničujočo ojno. Vsled tega tudi znana ultima ena nota kljub nočuveni brn-taliteti ni mogla presenetiti in ravno tako utemeljitev v memorandumu. ki ne vsebuje ničesar drugega kot nedokazane trditve
podvrgla Rusiji, ampak s tem, da je hotela udjestviti združenje vseh malih balkanskih državic,
ki se morajo braniti — ena kot druga — pred isto nevarnostjo, namreč, da bi postalo žogu velikih. Geslo srbske politike je bilo torej: razvoj države na znotraj, noodvisnort od zunaj! Ta politika se j<» vodila zelo razumno in energično in je dosegla velik uspeh. Lota 1908 190!). je prišla nneksija Bosne in Hercegovino. Jasno in naravno je. da Srbiia to priklo-pitve dveh i st orodni h dežel k ne-rpravljivi sovražnici, vso Srbe, Jugoslovane, da — razve n Poljakov vse Slovane šikannjoči dvo-monarhiji ni rada videla in gi-gibanje, ki jo vsler! aneksijo na stalo na jugu, ni bilo malenkostno. Že takrat je Avstrija grozili Srbiji in že takrat je hotela pograbiti priliko, da se masen ie nad Srbijo ter si odpre pot do Soluna in že takrat je bilo citati v av-strijsko-nemških brošurah in v 'Danzersebe Armeezeitung' (ofi^. organ avstr. militarizma) o vojnem načrtu v vseh podrobnostih in izraženo je bilo tudi načelo, da se iztrebi srbski narod in se ne Ttpfdorirp ne /en in ne otrok. '"Ljuba" in "-ooš+ena" Avstrija jo menda na to že pozabila!?)
Do zločinskega koraka Avstrije takrat še ni prišlo, ali Srbija je bila prisiljenj podpisati znano in zelo škodljivo deklaracijo iz leta 1909. ker jo je Rusija pustila na cedilu. Obnašanje Avstrije v balkanski vojni leta 1912—13. bo gotovo vsem še v spominu. (Avstrija je mobilizovala del svoje južne armade že meseca listo; a-da 1912 —seveda na tiho). Kakor hitro se je zganila Rusija, je začela pomnoževati i svojo severno armado in pomnoženi armadni zbori na ruski in avstrijski strani so si stali nasproti... Avstrija se flede tega lopovsko neumnega koraka niti do danes še ni opravičila, enostavno, ker se ne more. Kdo bi ji pa še vrjel razen norcev, da jo je Srbija leta 1912-13. ogrožala, saj je vendar stala cela v boju proti Turčiji! Ali vsa ta stvar je stala avstrijske prebivalce proti njih volji, kljub njihovim protestom priblimo 600 milijonov. Gospodarska škoda: izguba izvoza, ki ga je potem prevzela "dobra" prijateljica Nemčija, depresija na finančnem trgu. znižana in deloma popolnoma u-stavljena produkcija r.a polju industrije etc. je znašala najmanj ono miljardo.
In za vso to ogromnost je imela biti Avstrija deležna božanja divjega albanskega plemena! Odplačilo, ki ga je Avstrija pred meseci prejela z albanskega obrežja ni moglo biti baljše kot je bilo!) Avstrijska manija, uničiti srbsko državo, ali pa vsaj zadržati njen razvoj, je bila, ki je v drugič — sedaj že bližje — potisnila Evropo v nevarnost, kajti pri sistemu alianc bi bili v zadevo orientalsko lahko zavlečene skoro vse evropske države.
Skozi dobo let trajajoče obrekovanje Srbije je doseglo v pripovedovanju srbskih grozovitosti
različne šole in izobrazovališča, ta- j in o trpinčenem konzula Proha-ko da stoji dandanes ljudska iz-1ski nenadkrilen višek; vsaj tako ebrazba v Srbiji najmanj na ta- se je takrat zdelo. Pa niti ta naj-
najpredrznejša
bilo že jasno, da bo pri vsej popustljivosti Srbije 'spoznan' nj»-n odgovor kot nezadosten, kajti c. kr. gosooda ie hotela vo.ir»c za vsake ceno: radi h-vu so 1/li tudi vsi «: osn dujoei poskusi Rlisiio in Anglije zaman -.— Ne da se ?:-tajiti, da skozi leta trajajočo ■/.■'.-
Možje! 2ene!
A ko tte bolni in vam ni mi nihče pcnui-gmti, p< flužite k import. zdravil, k&lera vas bodo gotovo ozdravila. Joiportirana zdravila ao mn-^rirn p^rnapala. ki no ie dolpo boieholi. Kavno tako bomo vam prtr.3Kali, akoprav že duigo l-ole^nte; zato pišite *e Jarra na i avfetrii-Wi fil-j.-iiko importiranih zdraviP
Dom. Lekarna
535 Watluhgton St..
/ L. kV A L/K C C f S
BfaiSKHH^^
DOMAČA NARAVNA OHIO - VINA
kakor Delaware, Catawba, Iwes, in Ccnkord prodaja
JOSIP SVETE
1780-82 E. 28th St.,	Lorain, Ohio.
Concord ludeče vino:
Sod C gnl............... $ R 50
Sod 10 ^al............... 8.00
Sod 2T> jral.............. IC.F.O
Sod 5u ............. 3u.OO
Catawba bclo vino:
Sod r> gal..............5 7.00
Sod 10 gal............... 11.00
Sod 25 gal............... 24.00
Sod 50 gal.............. 42.50
Delaware belo vino, sod 10 galcn $13.00. Sod, 25 galon $26 00 Sod 50 galon $50.<»0.
Pri vseh teh cenah je vojni davek že nrafunan. Vina 'so popolnoma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pride jati denar ali
Money Order,

Velika zaloga vina in žganja.
/ MARIJA GRIJLL
Prodaja belo vino po........
črno vino po......
Drožnik 4 gallone za ...........
Brinjevec 12 steklenic za.......
„ 4 gallone (aodček) za.
?0c. gallon 60c. „ ... $11.00 ... $12.00 ... $16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
o3C8 St. Clair Ave., N. E., CleTeland, Ohio

kot ona v. več i- nenramnejaa
I m en i k
padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih jtročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sker: od kje je kdo Soma. leto rojstva, kateremu voj«e-mu oddelka pripada L t. d., tako da lahko tukaj najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Fri padlih navedeno je kje fo padli in kje' so pokopani, pri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete. Nikjer drugje ne.moiete dobiti tako toČLih po* "
Cena isti je 25 centov pii
Felix M.
45 Veaey St. Dept. G,
Pazite na Dept. "G".
. Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje.
podatkov, kakor v tej knjiži-
Dolinar,
New York, N. Y.
'KRACKERJEV' BRINJEVEGi

li mb dotakrataib laži ni držala.
- i.*"*""
je najstarejše it* od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" fbrinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in Be prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev'*, znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarna« a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROFINJEVEC in SLIYOYKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Pottn« naročila »e točno ixvrii^«^
Prva Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Sik
6102-04, ST. GLAS AVL,
■
-m
.• ■ -. ' .■■■-. N '
4i i
GLAS NABOPX, 22. DECEMBRA, 1914.
m * i

Jigislovanski
[št
a
Katol. Jtdniti
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTEUC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEG, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, III. JOHN Al SEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, 0. JOHN KRŽI&NIK, Bor 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva št v. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od druatva štv. 114., Ely, Minn.
Vai dopisi tikajoči ae uradnik zadev kakor tudi denarne poli jatva naj as pošiljajo na glavnega tajnika Je dno te, vse pritožb« m na predsednika porotnega odbora.
Na o«*t>na aH neuradna pisma od stran! Slanov os nebod
DrUtveno flscfloi "GLAS NA*OETA»«
IZ URADA gl. predsednika J. S. K. J.
Ce prejmejo zastopniki k raje v-h društev za kakega elana bol-U&ko po<lporo, mi tega ni potreba posebej naznanjati. S tem si delajo samo nepotrebne stroške in delo. Pobotnica je namreč denar-
na nakaznica, katera pride pozneje zopet v glavni ,urad.
Obenem voščim vsem uradnikom. »obratom in sosestram naše slavne Jcdnote vesele božične^ praznike in srečno novo leto!
T "dani
John Germ,
glavni predsednik.
[0VICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	' nik v Celju, je pisal svoji soprogi,
Umrl je 19. nov. ponoči Albin d* bil, v boJili v Galiciji ra-ISmola, nadsvetnik v Novem me-|?Jen 1,1 Sl ->e zlonnl	ter Pri-
■ita. Bolehal je že dalje časa na, ^ v rusko vjetmstvo. Nahaja se *aku v grlu.	v dezelni bolnišnici v Kijevu.
Umrla je v Ljubljani Marija! Novice iz Hoč. Dne 17. nov. je Libič, rojena Koprivec, vdova c.| u,nrl P° daljši bolezni vrli mož, ir. sodnega sluge v Žužemberku, 731etni posestnik in občinski od-staroati 78 let.	bornik Janez Jurič. — Dne 21.
Ce« »to ranjencev je došlo no- m,v- J*' v Bohovi umrl posestnik io v o 1!), nov. popoldne v Novo; Kar°l Flakus. Bilje v zadnjih ča-lfi«to.	j bud nasprotnik Slovencev. —
ila Kranjska podpisala tri! Xa Pivoli je izdahnil 201etni mla-fijene kron vojnega poaojila.| denic Fran Koren; uničila ga je eni zadnjih sej je sklenil dež. jetika. idbor na predlog deželnega gla-j Novice iz Maribora. Dr. Stajn-rarja dr. Susteršiča, da podpiše| ko še čil poveljuje svoji stotniji, ta račun od dežele oskrbovanih I kakor poroča z bojišča Ivan Žgur,
■TOT
i|bo c«| in liirblji
cakladov 3 milijone kron vojnega posojila.
Najvišje priznanje za hrabro jobnašanje se je izreklo novomeškemu rojaku, stotniku Antonu [Kosil iz 87. pešpolka. Omenjeni ■stotnik je si a pokojnega Antona [Ko-nh, ki je bil nadporočnik novo-teške uniformirane inešeanske farde in je še Novonješčanom v iotorem spominu vsled njegove |jube-y.njivo«ti.
Semenj v Kandiji je bil 19. 110-retnbra zelo dobro obiskan. Pri-)elj»lo se je veliko prešičev in irignalo odbilo goveje živine. Lupeija je bila zelo živahna. Vee-erat se le domače občane |>o-[greša.
Poravnal se je s cerkveno ob-župnik v pokoju Ant. Ber-preklical vse svoje proti [ljubljanskemu škofu naperjene
Itrditve.
Mnogo poljskih begnncev je do-
Iwpeto 19. nov. na postajo v Zati-Čino, odkoder so jih občina Žužemberk in soeedne občine odpeljale in porazdelile.
87 beguncev se je pripeljalo 19. nov, ob 11. uri dopoldne na novomeški kolodvor, in sicer iz Prze-mvsla v Galiciji. Nastavljeni bodo na gradu Graben pri Kandiji.
ftTAJKBSKO.
Padel na južnem bojišču. Sveti
Frančišek Ksaverij. Žalostno so zapeli zvonovi pri Sv. Frančišku.
novica z južnega bojišča, 1 mladenič Jakob Te-podomaee Trbovski. Raj-bil šele letos potrjen v vo-našel zgodnjo smrt.
Sv. Lov-polju. Topni-(FinŽgarjeva hiša poslala 5 na
bivši predsednik "Danice", ki je tudi še zdrav in neranjen, čeravno so ga granate že v bližini iskale. — Mariborski občinski svet je naročil magistratu, naj strogo zasleduje in kaznuje draženje živil na trgu in v trgovinah. — Na moriborskem moškem učiteljišču sta 3. in 4. letnik že en mesec otvorjena; otvoritev L in 2. letnika se pričakuje v decembru. Ako bo izpraznjeno poslopje ženskega deželnega učiteljišča, bo mogoče misliti tudi na otvoritev pripravnice in vadniee.
Novice iz Ormoža. Umrl je v Budimpešti vsled ran Ivan Zida-rie, vojak 87. pešpolka. Njegovi stariši imajo še dva sina v vojski. — Za božičuico vojakom rfa bojnem polju se pridno nabira tudi po naših kmečkih občinah. Na Humu je prevzel nabiranje župan Sterman. — Pri Sv. Tomažu je provizorično nameščena učiteljica Ivanka Jagodic, na Humu pri Ormožu učiteljica Franja Vav-potič. — V tukajšnjih vinogradih je dobiti še mnogo letošnjega vina. Cene so 40—60 vin. po kakovosti. Ceste so se vsled mraza izboljšale in je prevažanje mogoče. — V Ormožu se je ustanovila ženska podružnica "Sudmarke".
Izpred divizij skega sodišča. Iz Gradca se poroča, da je bil brez obravnave izpuščen kaplan Vinko Razboršek, katerega nedolž nost se je popolnoma izkazala. Iz preiskovalnega zapora v Gradcu je bil izpuščen tudi Janez Šne-dic^_župnik v Vetrinju.
Zgorela je v Vordernbergu na Zgornjem Štajerskem železniška kurilnica. Ogenj je razsajal celo noč in poškodoval težko osem (komotiv. ki so stale v kurilnici Škode je okoli milijona kron.
Plo**
Biku. Dne 17. nov. se je vršila v Konjicah jubilejna slavnost kneza in škofa dr. Mihaela Napotni-ka; ta dan je namreč preteklo 25 let, odkar je bil škof v Mariboru slovesno umeščen. Ob tej priložnosti so odkrili na rojstnem domu škofa, na Tepanjskem vrhu, spominsko ploščo.
Sneg. Iz Slov. goric se poroča: Dne 22. nov. zjutraj je začel nalahno padati prvi sneg, ki je v kratkem času izpremenil naše sicer zelene Slov. gorice v bele.
1
PRIMORSKO.
V ruskem vjetništvu. Notar iz Gorice Tomo Šorli se nahaja v ruskem vjetništvu v mestu Slobod-sko, gubemiji Vjatka, kjer se glasom zadnjega uradnega izkaza izgub nahaja tudi dr. Drago Ma-rušič.
Vojnega posojila so podpisali: Deželni odbor 250,000 K, Mont 250.000 K, Deželni hip o tečni zavod 50,000 K, občina Tržič 50.000 K. občina Gradež 40,000 K in ku-ratorij kopališča v Gradežu 50 tisoč kron.
Za vojno oskrbo. Uslužbenci in pomožni uslužbenci avstrijskih državnih železnic so naklonili v področju ravnateljstva državne železnice v Trstu za dobo vojne 1% in več od svoje plače za vojno oskrbo. V mesecih oktober in november v ta namen naklonjeni znesek znaša 6565 K in se je odposlal vojno oskrbovalnemu uradu na Dunaj.
Nabori Rezultat naborov za mesto Gorico je ta : 22. nov. je prišlo na nabor-240 mož, od katerih je bilo potrjenih 106; 23. nov. je bilo od 218 potrjenih 55; 24. nov. od 290 nabornikov 78; 25. nov. od 289 tudi 78; pri naboru 26. nov. je bilo od 234 nabornikov potrjenih 111.
Premeščen. Goriški e. kr. policijski nadkomisar dr. Casapiecola je bil premeščen k policiji v Rovki j.
Poštni avtemobil Gorica - Postojna vozi od 26. nov. zopet dvakrat na dan.
Avtomobilska nesreča. Takoj po izbruhu sedanje vojne se je javil baron Locatelli kot prostovoljec pri avtomobilnem koru. Kot tak je bil skoro štiri mesece ha južnem bojišču in se je te dni vrnil v Gorico. Nesreča pa je hotela, da mu je prišel pri Bajti nasproti voz, ki sta ga vozila dva vola in da sta trčila oba voza skupaj. Baron Locatelli je bil pri tem precej hudo poškodovan, poleg mnogih ran na glavi ima tudi zlomljeno levo roko.
Vlomilec. Iz Avberja poročajo: 22. nov. zvečer je poskušal neznani lopov z navadnimi kleščami vdreti vrata na župnišču. K sreči pa je prišla pravočasno kuharica, vsled česar jo je tat popihal, pu-stivši na tleh nabiralnik za pisma. Več sreče pa je imel zvečer, ko je vlomil v šolo. Z velikim kamnom je razbil 5 vrat. vdrl v učiteljevo spalnico in odnesel obleke v vrednosti 180 K. Vrata so bila od silnih udarcev čisto razdejana. Vlomilca še niso dobili.
KOROŠKO
Padel je na bojišču dr. Ferdinand Sehnabel, rojen Beljačan. nazadnje profesor na gimnaziji v' Klosterneuburgu.
Padel je na bojnem polju. Iz večstranskih osebnih poročil, kakor tudi iz dopisnic, vrnjenih s pripombo "nazaj — mrtev" se da sklepati, da je padel na severnem bojišču vrli narodni fant od 7. pp. 11. stot. Ferdinand Lužnik, po-domače Blatnikov v Zablatah pri Grabštanju. Njegov prijatelj Kul-terer je sedaj pisal, da je padel, zadet v grlo. — Iz Dvora poročajo : Na boljnem polju je obležal Franc Huter, dimnikar v Vrbi star 32 let. Padel je kot prva žrtev vojne iz dvorske župnije.
Pogreša se rezervist Ivan Fug-ger, c. kr. domobranski pešpolk št. 4, oddelek strojnih pušk 1/4, doma iz Št. Jakoba v Rožu. Dne 26. avg. je zadnjič pisal svojim.
Prevoz dveh padlih vojakov. Dne 3. nov., je umrl v rezervni bolnišnici v Celovcu vsled zadob-Ijenih ran rezervni infanterist št, 82. pp. in trgovec F. Bartipan ter je bil pokopan na mestnem pokopališču v Trnjivasi. Sedaj so ga izkopali in prepeljali v Rakovnik na Češkem. Dne 15. nov. je umrl v Celovcu na zadobljenih ranah rezervni infanterist pp. št. 92 in posestnik Štepanek; mrliča so prepeljali v Smklary na Češkem.
Prevoz ranjencev. Ponoči od 17. na 18. nov. je došlo v Celovec s posebnim vlakom preko Št. Vida ob Glini s severnega bojišča 260 ranjencev; dne 20. nov. je došlo s severnega bojišča 115 ranjencev.
Pismo iz Sibirije. Slovenski fant, doma iz Bilčovsa, piše iz ruskega vjetništva svojemu očetu: "Ker nam je bilo dovoljeno pisati pisma. Vam, ljubi oče, poročam, da sem sicer v ruskem vjetništvu, da sem Vam pa za moje zdravje ali celo za moje življenje ni treba prav nič bati. Dobivamo veliko hrane in se lepo ravna, z nami. Sploh je življenje v Sibiriji veliko boljše, kakor se pri nas misli. Upam, da ste zdravi in Vas bom mogel kmalu zopet pozdraviti. Ce mi boste pisali, tako prilepite priloženi listek na ovoj. To je namreč moj naslov. Rad bi dobil od Vas in od bratov par vrstic." — Pismo, datirano 12. okt., je napisano v nemškem jeziku in od druge roke, podpisal se je pa fant sam. naslov nanj pa je ruski, in sicer v Abinsk.
Vcjno pogojilo. Družba sv. Mohorja je podpisala 10.000 K vojnega posojila.
Transport ranjencev. Preko Št. Vida ob Glini je došel v Celovec 23. nov. ponoči poseben vlak z ranjenci s severnega bojišča. Sedečih ranjencev je došlo 327, ležečih 88. Nastanili so jih v raznih bolnišnicah.
Pri izbiranju črnevojnikov dne 17. nov. je bilo od 96 v Celovec pristojnih in tam bivajočih črao-vojnih obvezancev 60 spoznanih za sposobne.
Umrla je 12. nov. v Celovcu u-smiljena sestra sv. Križa Dora Kren, stara 31 let.
Utonil je 13. nov. v Vrbskem jezeru Šimen Buchsbaum iz Teš-linja, ki je vozil po jezeru drva.
Izgubil se je pred tremi meseci 50 let stari Jakob Seherling v Ho-dišali. Še do danes ne vedo, kje je.
Nasilen vojak. Rezervni infanterist pp. št. 7 Ilugon Janaeb je 23. nov. z bajonet o? i razbi' sipe na vratih kavarne Kollmann. Razgrajača je aretirala vojaška patrulja.
OGLAS.
KRASNI FOTOGRAFIČNI STENSKI KOLEDAR z vašo lastno fotografijo napravim IT ZASTONJ	vsakemu, kdor naroči ducat slik. Vsakemu jamčim, da bo s ceno, kakor tudi z mojim delom zadovoljen. V predelovanje vzamem tudi vse kakoršnekoli slike ter računam po delu, kakoršnega kdo zahteva. Cene zelo nizke. Rojakom v Milwaukee, West Allisu in okolici se nudi sedaj lepa prilika nabaviti si tak koledar, ki je kras za vsako hišo, ali lepo darilo za novo leto svojcem v staro domovino. Torej požurite se, ker oddajal jih bodem le do konca januarja 1915, oziroma dokler mi zaloga ne poide.
Za obilen poset in naročila se priporočam.
Frank Skok, slovenski fotograf, 438 — 52. Ave., West Allis, Wis.
(11—12 2x v t tor - pet)
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je a svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih, umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je se nebroj drugega zani mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 30c.
Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred sa sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred sa sledeče države:
Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin.
Za še bolj oddaljene drŽave stana Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah in Idaho.
V nail podružnici Frank Sa~ kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, pri L. Balantu v Barber-tonu, O, in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar. lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Yonngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zla. tarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St.,
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Pouk v angleščini.
Pra in edina Slovenska Korespon-denčna Šola.
Podučuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev, potom dopisovanja pišite za pojasnila
Slovenska Korespondencna Šola
6119 St. Clair kit.,	Cleveland, 0.
HARMONIC
bodisi UkorlneKott vnti isd«i«j*m la popravljam po nmjnlfjih ean&h, a Salo trpetno In aanealjlvo. V popravo sana-■ljlfo vsaJtdo pošlje, ker »em te nad it let tukaj v tem poslu In aed&J t »rojem laetnem domu. V popravek mm« kranjske kakor th druge harmonike ter računam po delu kakorfso kde aa-htava brea nadaljnlk rpraAanf.
JOHN WENZ£L
1017 E. 62, St., Cleveland, Ohio.
VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri «o na MT meravali potovati v stare 9HT domovino ta teCen ali na meravajo pot07» v prt« HT hodnje, naj ostanejo na sva W jih mestih, ker eo vse paro brodne družbe prekinile n nedoločen čas s prometom. Kadar se sopet razmere pra drugačijo, bodimo pravo časno poročali ma tem ms ■trn.
Tvrdka Frank
Koristna
1__V'v
božična 'darila
Department prodajalne in one za električne potrebščine razkazujejo na stotine trpežnih in delo zmanjšujočih predmetov kot električne oglenke-žrjavnice, perkolatorje, ketle za čaj, mreže, likalnike in drugo.
1
Obiščite te prodajalne ter si oglejte razstavljene predmete; ali se pa oglasite v naših 1 prostorih ter vprašajte za Edisonovo navodilo, — ki je zastonj.
The New York Edison Company
At Your Service
General Ofliccs: Irvms Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600 Branch Ol-ice Show Rooms for the Convenience of the Public
424 Broadway	Spring 9890 |	\V 4">nd ct
12b De!----:y St Orchard 1%0	*151 E 86th St
10 Irvinu PI Stuyvcsant 5600 I »27 E, 125th St •362 E mth St Melrose 34-'0 *Opcn Until Midnight Ni^ht snd Fmcr-jcncy Call Madison Square fcOCI
Bryant 5262 Lenox 77M Harlem 4U28
*—.	.	.t.
t^T	^^ yy
t slovensko-hrvašk! koloniji.
Ako želite kopiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne pr epričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmer je v v oni okolici. Zato je
dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to
z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
The Junes W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wis.
Naznanilo.
Rojiikom v Brooklvim in Xe\v York n nnznanjam, da pošiljam iiii doni vsakemu rojaku blago, ki ga pri meni naroT-i. Naročite lahko po telefonu: 2571 Stagg.
Cene so sledeče: BELO VINO: ena galona $1.50 in
pet ga Ion za $6.25. RDEČK VINO: ena galona $1.25
in pet galon za $5.00. PRAVA DOMAČA SLIVOVKA : st«'kleniea po $1.75.
PR AVI TROPIN J EVEC: steklenica po $1.25.
Zajedno pa naznanjam,-da vsak teden koljem zdrave prešice in izdelujem prav po starokrajskein načinu krvave, jetrne in mesene KLOBASE. Letos se bom tudi preskrbel s prekajenimi pleitti in. rebreami.
Za obilo naročil se priporočam s spoštovanjem
Leo Štrukelj,
193 Knickerbocker Ave.,
Brooklyn, N. Y.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej je"natančen popis koliko obsega kaka država, koliko^ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusije, Nemčije, Fra*clje, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in
vsak stane 50 centov, n	Naročila in'denar pošljite na:
[ j	Slovenic Publishing Company,
13 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NA*. ^TSČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Conemaugh, Pa., te prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, aa| m
orira s* te eene.
Naročite ga frii
OO.
II
Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošilj&«Tč ne pridejo v sedanjem času tako brze naslovniku ▼ roke; pač pa v teku 20 do 24 dni.
100 K je sedaj $20 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
■■ :......
—■ - ■•
m
GLAS NARODA, 22. DECEMBRA, 1914.


Doli z orožjem!
ZGODBA 2IVLJENJA.
Spisala Berta pl, Sottner. — Za "Glas Naroda" priredil J, T.
N
62	(Nadaljevanje).
Po preteku treh ali štirih minut je zopet za grom el o.
Takrat je planil Friderik pokoncu rekoč:
—	To je obstreljevanje!
Stopila ?em k oknu. Ljudje so se zbirali na cesti in mtliali z rokami. Na obrazih vseh se je za moglo brati strah.
Na pragu se je prikazal hišnik:
—	Gospod, gospa. Pariz obstreljujejo! Za njim so prišli še o-stali služabniki, hišnice, kuharica in hlapci. V takih katastrofah kot je vojna, ogenj, povodenj, izginejo vsi družabni predsodki, v takih trenutkih so vsi ljudje enaki. Nesreea jih zbliža in združi. Bolj kot pred postavo, bolj kot pred smrtjo s<* smatrajo vsi za enake.
—	Obstreljevanje, obstreljevanje.
Vsak, ki je prišel v sobo, je rekel samo to in ničesar drugega.
Strašno je bilo, strašno, in tudi dolgo je že tega. Vseeno se pa spominjam, kakšna čustva so ine navdajala takrat. V nekako za-došfVnje niš je bjlo, da bom doživela nekaj velikanskega, pretresljivega. Nisem se zavedala nevarnosti. Srce mi je močno utripalo. Občutila sem nekaj, kako naj že imenujem, zdi se mi. da sem občutil a ponos pogumnosti.
Ktrahole so bile pa manj strašne, kot smo si jih v zadetku pred-
fttfcvljali.
Nobeno poslopje ni gorelo, po ulieab se niso zbirali ljudje in v strahu kričali, toča bomb ni deževala na mesto...	*
Samo gromenje smo slišali, sedaj bližje, sedaj dalje. Včasih zaporedoma, včasih v kratkih presledkih. Nazadnje smo se že privadili vsega.
Pari/ani so še eel o hodili na izprehod v take kraje, odkoder se je rs. moglo gromenje boljše slišati.
Semtertja je padel izstrelek na mesto in se razletel, ponavadi pa ri bilo nikogar v bližini, da bi ga zadel. Gotovo je padlo v me-mo veliko bomb, toda v Parizu j«- stanovalo več milijonov ljudi in Pariz je tako razsežen. da se le redkedaj izve. kaj se dogaja v oddaljenih predmestjih.
Časopisje j«* donašalo samo vsakdanje novieo: — "Neki zidar ji' padel 7 lesenega ograd ja na cesto, ali: "Tainta ženska je skočila v vodo."
To so sicer noviee, strašne v svoji tragiki, ki pa ne zanimajo nikogar.
Obstreljevanje ni bilo največji strah, največja nesreča prebivalstva. Največja nesreča so bile tri stvari: lakota, mraz in pomanjkanje.
Samo ena novica me je pretresla:
Gospod in gospa N. naznanjata, da sta jima umrla osemletni sinček Franc in Štiriletna Amelija. Usmrtila ju je Itoinba. ki je priletela skozi okno. Prosi se tihega so-žnlja.
Tiho sožalje!
Ko sem prebrala novien. som bolestno vzkliknila. V glavi se mi je poro« lil a z bliskovito naglico misel: — Najina oba otroka sta mrtva. Ne, ne, kaj takega niti misliti no smem. Preveč hi bilo zame. £e dogodki zsdnjih dni so me tako razburili .da sem napol zmešana, smrti svojih dveh otrok hi pa ne inogla preživeti.
Poštna zveza je bila seveda prekinjena. Samo potom golobov-p.smonoš in halonov je bilo mogoče občevati z zunanjim svetom.
Poročila so si v splošnem zelo nasprotovala. Nekateri so rekli, da je priredila posadka par posrečenih izpadov, drugi so »opet pripovedovali, da bo sovražnik Pariz na vseh koncih zažgal. Nekateri no Celo trdili, da bodo poveljniki spustili cel Pariz v zrak, če se ho upal kak Nemec približati o zid ju.
Drugi so zopet pripovedovali, da bo prišlo vse južno prebivalstvo sovražniku za hrbet, vsled česar bo mogoče Francozom z obeh Ktrgui udariti nanj.
To bi bilo seveda le domnevanje brez vsake podlage, porojeno v ljudski domišljiji. Poleg lažniivih poročil je bilo tudi nekaj res ničnih. Že vsaj pozneje se je doznalo, da so bilo resnična.
Na cesti Grad Luce je nastala panika. Ljudje so uganjali vsakovrstne grozovitosti. Podivjani vojaki so metali ranjence iz vagonov, da so se mogli sami peljati. Vojaštvo je bilo brez vsake discipline. za poveljnike in častnike se ni nikdo brigal.
Vsak dan je bilo težje dobiti živila.
Zaloge mesa so bile izčrpane. Kar je bilo goveje živine v Parili u h6 ie vse poklali in pojedli. Takrat je nastopila doba, ko so ljudje jedli konje. pse. mačke, podgane, miši...
Ker je tudi teh začelo zmanjkovati, so šli v zverinjak in začeli jest! živali v e od kraja. Še celo tako priljubljeni slon je posU hrana sestradane množice. Kruha sploh ni bilo mogoče več dobiti. Pred pekarnami je bilo kar črno ljudi. Nekaj časa so kupovali za denar koš. ke kruha, ko ga pa ni bilo več. so se vrnili lačni domov ...
Rolezni so imele bogato smrtno žetev. V Parizu je ponavadi nuir o vaak t^len kikih 1100 ljudi, sedaj ih je p# umrlo v istem o«l 4000—5000. Vsak dan toraj 4000 nenaravnih smrti, vsak ♦lan štiristo umorov. Čeravno ni bil morilec samo en človek, ampak vojna, je umor vseeno le umor. — Kdo je odgovoren?
Mogoče diplomati, ki so ščuvali ljudi na vojno in jo tudi pov-zrrčili s svojimi lažnjivimi govori? Ali so rameua posameznika do-rolj močna, da bi prenašala to strašno breme zločina! Ne. nika kor ne.	* *
Nekega dne, zdi se mi, da je bilo 20. januarja. j«j stopil Fri-deif k ves razburjen v mojo sobo.
—	Vzemi zvezek v roko, ti moja vestna zgodovinarka! _ je
tak I kal. — Danes *boš nekaj zelo važnega zapisala.
Po teh bese«lah je sedel.
—	Kateri zvezek? Mirovni protokol?
Friderik jc odločno odkimal:
—	Ne, ne. z mirovnim protokolom ni ničesar. S«danja vojna je preotromna in prevelikanska, da bi se ji kdo postavil v bran. Na strani premagancev se je nabrala tako velika zaloga jeze in želje p« maAčevanju, človek niti pojmiti ne more.
—	Kaj se je toraj zgodilo posebnega?
—	Kralj Viljem je bil v Versailles proglašen za nemškega ce-sjrja. Sedaj obstoji ena Nemčija, eno cesarstvo — mogočno cesarstvo. S tem se začne nov del takozvane svetovne zgodovine. Lahko * misliš, kakšno stališče bo zastopalo to cesarstvo, porojeno iz pijcnosti zmag in uspehov oborožene sile. Sed&j si stojita, nasproti dva najbolj kulturna naroda v Evropi.
—	Nemški cesar! — sem vzkliknila, — to je pa res^aJtlttij po-stbnoga ? Prosila sem ga, da mi je povedal vse rtodrobnoeti, ki so tm\ bile znane o tej zadevi.	1
—	VTdiA, Friderik, pri vsem tem je imela vojna pa le dobre pOsVdicc. Ce l»i vojne ne bilo, bi tudi mogočnega cesarstva ne
s stališča Francozov. Res. nekaj lepega je. da so vsi nemški vladarji toliko zaupali staremu Viljemu. Skoda, da ni ta zveza nastala na mirovni podlagi, pač pa na podlagi vojne. Sedaj so pozabili, da so se še pred štirimi leti bojeVali. in da ni bilo za Hanoveranea. Bavarca in Saksa večje psovke kot beseda t4Prns*\ Vse sovraštvo, vsa mržnja je sedaj naperjena proti Francozom.
Stresla sem se.
Že samo beseda sovraštvo...
—	Že saino beseda t"' je toraj mrzka! To je prav. Dokler bo še ta beseda obstojala, ne bo na svetu nobenega človeškega človeštva. Versko sovraštvo je pojenjalo, sovraštvo do narodov pa tvori še velik del drža.vlja;isl-;e vzgoje. Na svetu je samo eno plemenito in osrečujoče čustvo, kaj ne, Marta — in to čustvo je ljubezen... Saj menda veš. zakaj >em Ti to rekel, »Marta?
Naslonila sem mu g'nvo na ramo ga pogledala, in mu začela gladiti lase.	*	v
—	Midva veva — je nadaljeval — kako sladko je, če je v sr-en toliko ljubezni, drug do drugepra. do najinih malih. In pole^ tega ljul>»va tudi vse svoje brate in vse ljudi sploh. Tako rada bo jih oprostila vseli nesreč, toda oni nočejo...
—	Ne. ne. Fridnik. moje srce ni tako veliko, da bi zamogla vse ljubiti. Onih, ki si> sovražijo, ne morem ljubiti.
—	Pomiljuješ jih pa vseeno lahko.
Tako sva se pogovarjala naprej. Še danes se natančno spominjam vsega, kaj sva govorila takrat. V daljno bodočnost «?o bile zašle najine misli.
Pariz bo kapituliral, vojna bo končana, zopet bova lahko srečna. Osem let sva bila že poročena, pa niti enkrat nisva med seboj izpregovorila nobene trde besede... Najina ljubezen je bila tako utrjena, da ni bilo mogoče začeti pojemati... Ravno nasprotno!... Vedno bolj sva se ljubila, vedno bolj sva spoznavala Vlrug drugega... Vsak nov doživljaj j-* bil nova vez najine zvestobe.
Ko se bova postarala ko se bodo nama polieleli lasje, bova z veseljem gledala na neskaljeno preteklost.
Kako lep življenski večer naju je še čakal.
Večkrat snu si predstavljala, kako bova srečna kot- stari zakonski parček, še sedaj se mi pojavljajo v sanjali slike, globoko v duši porojene v tistem srečnem Času.
Še sedaj večkrat vidim Friderika, >: žametasto kapico na glavi, stoječega ob vhodu v vrt. Sama ne vem zakaj... Nikdar ni imel posebnega veselja do vrtnarstva, nvkdar nisva govorila, da bo nosil na stara leta žametasto kapico.
Sebe vidim s črnočipkasto ruto na srebrn obelili laseh... solnee zahaja in obsvetljuje ; ark. S Friderikom s.- prijazno spogleda-va in pečeva skoraj oba obenem:
—	Ali še veš?... Ali se še spominjaš, kako je bilo takrat?...
Več naslednjih listov v svojem zapisniku sem napisala s treso-čo roko in z velikim zatajevanjem. Z grozo sem opisala prizore, katere sem videla na svoji poti na češko bojišče, tresla sem se, ko sem popisovala dogodke, ko je divjala kolera v Grumitz Storila sem pa vseeno, ker je bila to moja dolžnost.
Ljubljena usta so mi namreč dala nekdaj svečano povelje:
Ce j.iz prej umrem, prevzemi ti mojo nalogo in ti deluj za svetovni mir. ..
Ce bi ne bilo tega povelja, bi nikdar ničesar več ne zapisala v svoj zapisnik. Doživela -sem nekaj, kar boin mogla samo sporočiti, ne pa opisati.
Ne, ne. ne morem, ne morem.
Poskušala sem že. Deset napol popisanih, zmečkani h listov leži pred menoj... Srčni krč me je napadel — ---misli sedaj obstanejo. sedaj pa krožijo v možganih... Pero moram vreči v stran in jokati... jokati bridko, milo jokati... kakor otrok...
Sedaj, nekaj ur pozneje, se lotim zopet te naloge. Vseli podrobnosti ne morem popisati, ne morem povedati, kaj sem občutila pri tem, samo dejstvo naj zadostuje:
— Pri Frideriku... mojem edinem Frideriku... so našli neko berlinsko pismo... Obdolžili so ga veleizda je... Podivjana drit-
hal ga je obkol.la... in začela kričati: "Smrt----smrt Pru-
som !---vlekli so ga pred ljudsko sodišče
1. februarja leta 1871... ustreljen... __(Dalj« prihodnji* t
kjer je bil. . .
ijSfi!fi!fi!fi!JEfi!n!J^

IZ Missouri.
Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih.
CLARET rdeče. CONCORD rdeče po 55c. galon.
IVES črno. ELVIRA be!o po 65c. galon.
R1E3UNG belo po 7&c. galon.
Žganje kuhano po starokrajskem načinu.
Pravi TROPiNJEVEC po $3.25 galon.
JAB0LČNIK po $3.00 galon.
BRE5K0VEC po t3.50 galon.
V cenah pri vinu in žganju je vračunjen tudi davek.
Pri vinu so sodi od 50 galon prosti in manj&i sodi stanejo $1.00 komad, Žganje se pošilja direktno od kmeta in je posoda zastonj. Naročila sprejema iz prijaznosti
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Obeifem pa tudi naznanjam, da imam veliko množino najfine-jega drevja, rož in trtja, posebno priporočam kostanj (maroni), češnje in vse vrste češplje Europe po najnižjih cenah.
erararafgfaraiafarafaraara^^
f
f
I i
I
f
t
f
_ o znizani ceni!
Amerika in Amerikanci.
.'Hpl*al b««. ju M. Trunk
>» dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je te zana ▼ platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov In ae mu nikakor n Izplačala,'sato je cena r»»»«ni. da ae vsaj deloma do kri Jejo velikCstroiki. DobitCje pri)!
Slovenic Publishing Company,
82 Cortland t Stre*«,
New York, N. Y
I
I
I
i
a }
I
® <s> <s> e>
NAJBOLJŠA
«> <s> ® <s>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
• Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N Y.
Cen v ptata rexiaf#$LOO. Rojaki vCleftlaad, 0. M« i* t potožim flr. Sater, 1fi04 SL Qair Ave„ N. L
^ dfc ^


A šk
• *
— Za NVmee je dobro, ta
Jim
pa dvakrat

"GLAS NARODA" JR BDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I
Izšla je
lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkana" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajoeih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da-je
Mr. M. PAPIC,
138 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list 'Glas Naroda** in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
ROJAKI NAROČAJTE SE Ni GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V
Pcdglual
J« bn»jdlt»0 aajuspeftn«j • Sc tinkture m •Teta Aliten-tfoktnra ta Alpe n dobi - Zeaikam la
n-ifttn, km-tmri jo rmbtio
rastejo ▼ S*
■tih tsdofli luj# popolnoma. ar faods icpajsli idm bodo
_________R*VbO Uko
—T fcMttti tadalh brada In brk«. U na bado (spadala In n« bodo postale »We. O toka S dal »oaalnoiM eadravte revmatisem. koatftxri, tr-■aaio bo rakab. ugih in hrbtenici. Kane. apttH-om. bala, tara. krute in kurja cčoaa, bradavica, " bo«, aab tla« Itd. odstranim t treh da«t. rila ao nsfatriraaa v WawlnctaB<L da ao Cista in najbolj oapaina. Ftllto ~ J PoSUmb aa saatecj.
JAKOB WAHCIČ, 1092 E. 84«h St., Cleveland, O
klUnbO
i two.
■diavlla teas
Aaeriki ia Amerikanci
Spisal REV. J, Bl TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMERIK A NCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprasanje po knjigi primeroma majhno, menda radi tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božič ni dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v atari do-movinL
Puhtfsfcinf Oo,
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesiL
Obsega 1 1 rp/nih zemljevidov, napotili straneh in v ok:t strun je y H 13] palca velika.
Cena »»aitio 25 centov.
Manjši vojni atlas
"Obaesii^dovet raznih ieni!j«vidoT
na S atraneh, vsaka ftran h pri 14 palcev.
Cena samo IG centov^ VBi'MJnijeviui so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so V3a večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi'oznacen obseg,1površine, katero^zavzemajojposamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
M

(Francoskabparobrodna družba.))
Direktni črta do Mm, Pariza, Švice, ioomosta tn L|nb!|ii
Poštni pamiki so:
. »4it*IvU»ki
HtA 3AVOJC-« dr« r*liLi
riAiLOJuuns"
"1A
Sv^HW
Ekspresnl pamiki so: :tOucigow. "La Tduraine", 4<»ocSmmb«ia" b "ffii^jn" Glavna agrencija: IS STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah ts pristanišča številka
C7. N. R.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OliAS NARODA", Nj VBCJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
^ Denar meSete pro^!
ako ne podpirate svojega rojaka.
Pr: rasni debit«
iz^rstss domače m
galon po 7 s c, in voč.
Pri odjema kot 10 galoa dajem p«, putt, terse pcc«bno priporočam siaroiat cJoreu-eim dreštvarn ob priliki kake tnc-lite. tudi oalai v« srotbe.
Y E»logi imasa izvratn« domai« klobasa In vsakovrstno grocorijeko blago, katerega ljobi n."5 oarod. Pošiljam denar na vss strani sveta in parobrodne listke ca vac p rese. Zastopam "Glas Nai-oda", prodajam m kupujem avskiijski dwnar, B tvrdlco Fraak Bakser »etn v trgovski svesi. Upravljam vsa v notarski posel ipadajač« dela, ker mm jami notar. (Natarj Public.)
FRANK lMl W. Z2ad Strte«,
jurjovbc;
CUcase,
phone 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
waukqqan, lulr.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotk«, patentirana zdravila.
PRODAJA Toine listke Tseh prakomor-
ekih črt.
POŠILJA denar t stari kraj zanesljivo
in pošteno.
UPRAVLJA Tse ▼ notarski pose! spada* joča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLO? EN SKI DNEVNIK ZDE. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ1