POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI
—-------- . :-------
_
planinski vestnik
Glasilo Planinske zveze Slovenije letnik XIX Dec.
VSEBINA:
SPOMENICA PLANINSKE STAKETE TRI-
GLAV—J A.ICE.........393
UVODNA MISEL
Tine Orel ....	. . a9J
JAN KAREL STRAKATY
B. Borko............. jSj
IIUDA URA
Matej Bor...............naj
MACESNI POD OLŠEVO
stane '1'erčak............. . «m
MOJE POTI
Ciril Debeljak	...	. mra
PLANJAVA	...
Stane plavštajner........*"•'
K ZAČETKOM SLOVENSKE PLANINSKE PROZE
zmapo Bufon....... •
SE ENA VPISNA KNJIGA 17 SOLČAVE
Tine Orel...........611
ZAPISEK O GOROGRANSKEVT
Tine Orel......... .bil
pogled 7. raduhe
Anton Mlačni k.........»-«
OD ARHIVU SAVINJSKE PLANINSKE PODRUŽNICE
Tine Orel...... . . . . ezb
O TRENINGU ALPINISTOV
Vid Mesaric..........6Ji
DVE ROTANICNI BELEŽKI
Tor.e Vrabec..........J»
DRUŠTVENE NOVICE........... . 64D
OBČNI ZBORI..........J«
alptnisticne novice .....
NOVICE IZ MLADINSKIH ODSEKOV . . . 8jb IZ PLANINSKE LITERATURE .... RAZGLED PO SVETU........f>Bl
NASLOVNA STRAN:
NOVI FRISCHAUKOV dom na OKREŠLJU
»Planinski vestnik« Jc glusiio Planinske zveze Slovenije I Izdaja ga PZS - urejuje ea uredniški idoor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. ne vi" h Izhaja dvanajstkrat na leto. Članke puSiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije. LJubljana / Uprava; Planinska zveza Slovenije. Ljubljana, Dvoržakova !), p. p. 214, telefon 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva mesecu po izidu številke), naročnina, honorarji oglasi, razvid naslovov / Tiska in kllseje izdeluje Tiskarna »Jote Moškriče v Ljubljani I Letna naročnina je din 900 —. ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih po d;n 225.— (naročnina za inozemstvo din ItiOU.—) ! Tekoči račun revije pri Narodni banki 600 - 14 - 3 - 121 / Soremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite polcy prejšnjega vedno tudi novi r.aslov, po možnosti s tiskanimi črkami.
Odpovedi med letom nc sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroči- Upravi ilo 1. decembra za prihodnje leto.
MARIBORSKE LEKARNE
Lekarna »CENTER«, Gosposka ulica 12
Lekarna »PRI GRADU«, Partizanska cesta 1
Lekarna »GLAVNI TRG«, Glavni trg 20
Lekarna »MELJE«, Meljska cesta 2
Lekarna »TABOR«, Trg revolucije 3
Lekarna »STUDENCI«, Gorkega ulica 18
Lekarna »TEZNO«, Ptujska cesta 33
čestitajo ob 70-letnici slovenskega planinstva

SPOMENICA PLANINSKE ŠTAFETE TRIGLAV— JA JOE OB 20-LETNICI II. ZASEDANJA AVNO.I
Planinci Planinske /.vSlovenije, Plsminarsk ega sa»ve xa Hrvatski; in Pl&ninarskega savraa Rosne in Hercegovino s m« počastili 20. obletnico II. zasedanju AVNOJ s spominsko štafeto Triglav—Jajec. Z najvišjega vrha Jugoslavije, Triglava, ki je poslal simbol MOn kot mejnik na naši s ever o aap a dni meji, je štafeta, povezala najpomembnejše kraje, in dogodke narodnoosvobodilne borbe ter sledila po Sloveniji, Hrvatski in Bosni stopinjam odposlancev, ki so pred 3(1 leti v .Tajcu na U. zasedanju AVNOJ postavljali politične in družbene osnove nove Jugoslavije.
Naša štafeta je imela, namen, oživeli slavno zgodovino tistih dni. se pokloniti žrl vam, ki so padle za našo nacionalno in socialno svobodo, in poudarili pomen doprinosa naše Pa.rtije k svetovnemu socializmu.
Naj bo ta naša štafet» ort Triglav» do Jajca izraz naše predanosti ciljem naše socialisti rne dni7.be in naša obljuba, du bomo vse sile posvetili izgradnji socializmu.. Naj živi predsednik naše države maršal Tito, poosebljena, ideja nove Jugoslavije!
(O poteku štafete bomo poročali v naslednji številki.)
Uvodna misel
70-letnice planinstva, r, Savinjski dolini, v Gornji Savinjski clol im in v Cel ju še posebej, se spominjamo iz razlogov, ki so ob takih. priložnostih povsod običajni.. Ob pogledu na dosedanje uspehe in neuspehe si merimo obstoječe sile za duveganje prihodnjih cilje v in izpolnitev neposrednih nalog. Planinsko društvo Celit; je naslednik nekdanje savinjske podružnice SPD, ki je nastala v Mozirju, živela v Gornjem Gradu in ie pred dobrimi tridesetimi leti preselila v Celje Savinjska podružnica jc pred vojno skrbela 2 ti plani?»sfjjo vse Savinjske doline, po vojni pa j c na njenem teritoriju vznik l n IX planinskih društev, med njimi tudi PD Mozirje, Mozirje in Gornji Grad, delovni toriSči Frana Kocbeka, sta v tridesetih letih med obema vojnama [»-«pustila vodstro celjski planinski skupini. Ta je začela močneje delovati šale v letih pred prvo svetovno vojno. Med obema vojnama, posebno v zadnjem deselletjti pred drugo svetovno vojno, pa se je savinjska podružnica razvila med — gospodarsko vsa-j — ■najmočnejše podružnice SPD. Kakor 'ti Ljubljani in Kamni len jc tudi v Suvinjski dolini. plctuvi»sti>o vzntfclo iz na-roclna-bwütp.ljxkih in nuroano-obramhni.h rn.7l.ogov. Savinjska podružnica je s tem du J. 1918 doprinesla lep delež k našenia narodnemu gibanju., po l. 1'JltS pa s svojim, delom nadaljevala uu gospodarsko-turistien.em, pro-
pagan-lncm. in kulturnem torišču vse do aprila I. 1U41. Fašistični okupator pa. je razdejal skoraj do kraja use, kar je zgradila, med drugim, tudi Icjju premoženje v Logarski doli ni.
ro osvoboditvi so se celjski planinci z velikim navdušenjem vrgli na delo za obnovo in nadaljnjo izgradnjo. Obnovljen je bil iz-ropani Kor.hek.oty dom rta Korošici, obnovljen Frischaufov dom na Okrešlju, ko se je. leta l'J51 znebil obmejnih predpisov, na novo ja bilo na Goltali zgrajenih kar lru;e večjih planinskih domov, v Logarski dolini poleg Planinskega doma še troja drugih, večjih objektov, velika adaptacija Frischaujoi'ega doma, bii«!te pod Ojstrico, obnovljena je hila, koča na Loki, zasnovana jc bila današnja postojanka na Gori Oljki, to ln ono na Celjski koči in še kaj. Poleg tega ja celjsko planinstvo močno napredovalo tudi na drugih odsekih, posebno v alpinističnem. PD Celje ja po osvoboditvi zaradi polsluleine tradicije skrbelo fuoii za obuditev turizma v GSD in njegove naloge vključevalo d svoj program, na sicer kot svoj odsek, a vendar kot ad druživa v danih razmerah neločljivo nalogo tudi še po ustanovitvi turističnih društev v l. 79.72. Vse do l. i Ob 2 je vsako leto sklicevalo turistične konference, da bi .se lifl-CSD kol no turističen čini t al j ne. pozabilo, saj
? -; p lö ii i n s ki .Vest o r^
let slavonskega p I u n i n s I v a
59.-!
t
i, s- tem delalo tudi za razmah planinstva.
LLlZtlo. da je bilo , —* .J-
sikaj narejenega, kar obeta dol,m epš, uoj; Logarska dolina je, čeprav njene tur Sne kapacitete še nisopresegte predan, « dobita daljnovod, cesto do slapa Rinke, mo tirani Je cestne od St. Kuperta J Okoniue, zgrajenih je
stično pomembnih cest, obujajo se iz let« So bolj psihološki pogoji za	k jm
je pry a teta po vojni odrinila miselnost d« je v C.SD gozdno gospodarstvo začetek in konec vsega življenja. Vse to j« bilo doseženo s okraja Celje, občine Moztrje TD tl% PB ift odbora za turistično izgradnjo CSD ter «eda tudi s sredstvi republik«. Kljub stotinam milijonov dinarjev, ki so b* zadnja leta vloženi, P« GSD ne ^preduje L3 kakor bi zaradi svojih prirodnh pogoji- lahko. Ker so ti pogoji Z^eni pred-llern na začetku doline od Vrha Mrzlega dola do Ljubnem, je PD Celje dolino, da si Si v bodoče z vso silo prizadeva zoper njeno Imudništvo«, za njen	-
mflmuamsrtu«,	-j—	„.,„„„
/"0H/1 tip teče v iweaiop'-i. nio Meja vies ta Celja ne il.c 1/
ampak na Okrešlju, Celje je z «-J»^ umskim i silami odgovorno za ta del Slove niie ki je našim centralnim pokrajinam nekam odmaknjen in, priznajmo, skoraj neznan. Koliko je naših ljudi, ki jim je .nana panorama ».inj** planin z »balkona«, ki veže hribovske s amine pod Olševo od Covmka do Macesnika? Matkov kot s svojim f««™™ pogledom s Perkove glave je se danes kljub S cesti, k, te pripelje do pod o.nfa Vedno »bela lise - na zemljevidu domovinske
zavesti našega človeka.
poveduli je treba, da ima 8osedna nem ko govoreča zemlja tu svojo najjužnejšo točko takorekoč pred vrati Ljubljane - "a Mrzli gor - da pa so na obeh straneh teh obrobnih Epskih lepotcev, Grintovcev oz. Samnjcev, Z pobočja naseljena z	slovim
hribovskim človekom. Dolžni smo, da ta na Ito znani in slabo razviti obmejn, pred razvijemo, mu z izkoriščanjem vseh njegovih možnosti omogočimo naraščanje njegove življenjske site in pa čimbolj aktualiziramo. Nie bistveno novega se ne d« 1c temu se ran tem smo pisali in govorili vsa leta po vojni a še Posebej zadnja leta. življenjski pulz tega predela je gotovo odvisen od moderne cestne povezave z Ljubljano in Mariborom
preko Mežiške doline in Klobase in seveda s Celjem (kar je že nekaj let r. teku). To seveda že ni vse. Na izgradnjo moramo gledati kompleksno. Gre zato, kako bo dotma živela sama in kaj bo naši mali slovens* in vsej jugoslovanski skupnosti dajala Ali res ne zmore ničesar dragega kot I milijon dolarjev letno iz izvoza lesa? Plamustvo s turizmom - to res ni začetek in konec vsega, tu jc še druga gospodarka proizvodnja v procesu naše socialistične preobrazbe Upo tevau
pa je treba specifični značaj te dežri.ee in pogoje, v katerih se ta proces v njej vrh. Tu vsak kmečki dom pomeni mnogo vec ko njegovi h nekdanjih 100 ali več m d«nas,..j h 60 in manj hektarjev, ne samo bistven element Z>ZLke lepote in s tem neodprav^v »
Zp^miv pogoj za normalen planinsko-
JtaEčni razvoj. ampak tudi sociološki čini-teH našega narodnega ozemlja. Zato so za življenje takega predela skupno odgovorni *>«i ki oa kakorkoli obravnavajo in bi mu ZaU r soglasju kazati pot v prihodnost.
41i naj ponovimo bistvene naloge iz ie nedodelanega ureditvenega načrt«, ki more bitt te rezultat prizadevanj vseh generacij, a so danes seveda take. kakršne prinaša in terja tas? Poleg omenjenih modernih cestnih zvez bi cesta čez Pavličevo sedlo približala Celovec Logarski dolini na 30 km, ^dernizacm nove ceste v Logarski obvarovala dolmo pred prahom, ki P* dviga vedno ^ oilskih obiskov v dolini, okreseljski hft * pomenil novo atrakcijo v najlepši fem» Alp cesta od Pavličevega sed a do Robnika hi Osojnika z odcepom v Klotze in proti Mežiški dolini bi pomentla za Vršičem Mangrlom našo najlepšo alpsko reacjo _ te stvari so že zastavljene in ne smejo zastari za življenjsko aktualizacijo tega slovenskega področja je to potrebno. Ce tu ne utriplje življenjski pulz tako kot drugod j* Trda kriv pred davnimi desetletji avstrijski vojvoda, ki ni ustregel dr. Frischaufu, saj Avstrija ni imela interesa, da tesneje poveže Koroško s Štajersko. Mi pa smo dolžni, da gledamo na ta predel z drugimi očmi. s sla-La slovenske republike in i^jlovan* države. Zato smo kot planinci dolžni, da opozarjamo na to in za to delamo. Stvar seveda ni preprosta, naj jo ze načenjamo s katerekoli strani. Gotovo je na,man. opravičljivo - morda tudi gospodarsko neopravičljivo, pa to naj izračuna ekonom. _ če jo do kraja poenostavimo, češ, naj yn
.594
kmet v dolino, če ne more ali noče. živeli v hribih, kmetija pa naj se pogozdi, zaraste, opusti. Turistična izgradnja povsod, tudi v gorskih dolinah vpliva na splošen življenjski standard. Ce imamo tu nakopičene prirodne pogoje za turizem, pa se za njegovo izgradnjo ne zanimamo, smo pač slabi gospodarji. Lotevamo se seveda zelo težavne stvari. Turistično gospodarjenje je komplicirano, zato je potrebna kompleksna in harmonična izgradnja vseh potrebnih tehničnih pogojev, za to pa občina Mozirje skupno z okrajem nima dovolj sredstev, da bi se dosedanje zamude i> primernem času popravile. Prav zato je dolžnost vseh, ki so odgovorni za napredek Gornje Savinjske doline, da poskrbe za sredstva iz splošnih družbenih fondov. Pokrajina je taka, da ni samo lokalen problem. Planinsko društvo Celje bo to odgovornost obenem z drugimi rado nosilo še naprej, saj bo s tem samo nadaljevalo delo dolgih sedemdesetih let. V tem znamenju društvu k jubileju (udi čestitamo.
Tine Orel
Jan Karel Strakaty
Nemara se je zgodilo prvič, odkar deluje praski krematorij v Stražnicah, da je v njegovi obredni dvorani zazvenela slovenska pesem V petek, dno 27. septembra t. 1. jc neki basist zapel tisto staro pesem: »Bom šel na pfanincc, na strme vrhe, bom slišal zvonili zagorske zvone...« To je bilo na pogrebu dne 21. septembra umrlega novinarja in prevajalca Jana Karla Strakatega, ki ga je smrt. pobrala v starosti 85 let. Ta goreči prijatelj Slovencev je določil v oporoki, da se mora oglasiti kaka slovenska pesem, preden spuste niegovo truplo l.ia, kjer ostane za njim le nekaj pepela. Mož, ki je že v desetletju pred prvo svetovno vojno pisal v čeških listih o slovenskih pokrajinah in njihovih planinah in ki je tja do poznega večera svojega življenja prevajal iz naše literature, opozarjal na našs kulturne vrednosti in z vnemo, kakor smo jo opazili le pri redkih Cehih, zagovarjal kar najširše kulturno zbližanje med Cehi in Slovenci, je več kakor dvajsetkrat obiskal Ljubljano pa tudi druga slovenska mesta, zadnjikrat ob svoji osemdesetletnici. V nemali meri je bila njegova zasluga, da so se Cehi v prejšnjih desetletjih čedalje bolj zanimali za slovenske Alpe in da jim, postavimo. Bled in Bohinj nista bila le geografski imeni in nič več.
J. K. Strakatj,' se je rodil 2. maja 1878 v Pragi kot sin znanega praškega odvetnika in poslanca. Njegov ded je bil operni pevec in Jan Karel je rad s ponosom omenjal, da je bil ta ded prvi, ki je zapel v neki Tylovi igri pesem *Kdc domov müj«; znano jc, da je le-ta postala himna prve češkoslovaške republike. Kot študent Karlovske univerje je "bil eden izmeti ustanoviteljev Zveze češkoslovaških študentov; že tedaj (torej okrog leti 1908) je prihajal v stike s Slovenci, ki so študirali na praškem vseučilišču. Kot tajnik Kluba za staro Prago in pozneje kut urednik raznih praških listov je bil najboljši cicerone zlast! Slovencem, ki so obiskovali starodavno češko metropolo ob Vltavi. Dolga leta je bil praški dopisnik »Slov. Naroda« in nekaj ča--a tudi »Jutra«. Ta stalni slik s Slovenci je Strakatcmu omogočal široko dejavnost v prid resda romantično pojmovani, vendar v tedanjih razmerah tudi politično in gospodarsko pomembni češkoslovaško-juffoslovanski vzajemnosti. iz slovenske literature jc prevedel več knjig (Kersnik. Cankar i. dr.), prevajal pa je tudi iz srbohrvaščine. Bil je vnet b bho-ni; svojo obsežno knjižnico je testametarno volil ljubljanski Narodni in vseučiliški knjižnici.
Z J. K. Strakatym je umrl originalen in plemenit človek, pravo poosebljenje češkega io-doljuba in slovanskega entuziasla.
B. Borko
Huda ura
Matej Iior
Vihra po strminah gospoduje, žro in koljejo se temne sile, strele so v krni se zapodile, da po dnjačuh rjove, vre in h m je.
Jezi, ki jo potajeno snuje, ;e nebo odprlo vroče žile. in dokler ne bodo se izlile na zemljo, hudo bo in vse huje.
Človek sodil bi, da tam z ostenja vihra vse, kar živo je, poruje, toda glej, ko hrušč in. trušč pojenja,
spel metulj se rosnih rož ruduie, spet šumijo macesen vrh greben ja vrvoli izvir in mir kraljuje.
(Srinct o hual uri	v gorah je nastal v Bohin u XSSJ Blrova	PesniÄk'> zbirka »BrSIJa,, nid v!niTo ,Pes,n,k'	SVOJl mladosti povezan s sadovom) ""'trooo:o'	P™«tis uredništvu posebel
595
Macesni
pod
Olševo
(Očetu v spomin)
Stane Terčak
Macesni ko moji davni znanci iz prve mladosti. Komaj sem imel toliko muci, da sem prekobalil vežni prag domače hiše, mi je že pritegnil pogled vitki macesen, poln drobnih rdečih cvetov, ki so se iskrili na njegovih vejah kakor kaplje strjene krvi. Pravili smo mu farovški macesen. Hasel je sam samcat na faruvški gorici nasproti naše domačije, •še sedaj, žc več kot pol stoletja je minilo, mi jc še vedno pred očmi prav tak, kakršen ■je rasel takrat: vitek, košat, po deblu od belega mahu kosmat, poln drobnih rdečih cvetov, kipeč v nebo.
Izmed vseh umetnin našega velikega slikarja Ivana Groharja mi je najbližja — prav v srce mi je prirasla — njegova oljnata podoba, ki jo je mojster imenoval Macesen. Na podobi je v ospredju macesnovo deblo in nekaj spodnjih vej, na njih pa vise majhni okrogli storžki — bicke smo jim pravili mi otroci takrat, ko smo se igrali in platno prodajali. V ozadju je drobna lesena staja, za njo pa se vzpenja v nebo sončna planinska pokrajina z gorami. To je kraj, kjer macesni domu-jejo. Takih krajev je pri nas več: vse od Dobrovelj do Menine planine, Mrtvega menih» in Mozirskih planin, tja do Robanovega kota, Matkovih gozdov in Covnikovega vrha preko Sv. Duha in Pcdolšcve. Macesni so kakor ljudje, živeči visoko v gorah; samotni in uporni branijo po tisočletnem notranjem izročilu svojih davnih prednikov, nikdar izrečenem in vendar povsod pričujočem, zlato tišino temnih gozdov
in sivih mahovnih skal — vso prelest domače grude. So kakor ljudje po saminah, sami s seboj, redko posejani po vsem pogorju. Macesni so kakor stari, kuštravi strici z dolgimi bradami, ki žive na saminah in vss vedo in povsod pomagajo, so pa sami zase in vendar družno povezani z domačijami. Talci so macesni visoko v gozdovih, rastoči v majhnih skupinah s smrekami. Le macesni viharniki se vzpno visoko v gorski svet, kjer omahne okleščena smreka, bičana od viharjev in snežnih plazov. Macesen viharnik si poišče med krušečim se skalovjem na sirotni zemlji svoj življenjski prostor. Njegove korenine se razkrečijo okoli skal, drobirja in podrasti kakor prsti na rokah, zarijejo se v razpoke in čuvajo zemljo stoletja. V rasti zaostajajo, letnice v njihovih deblih so stisnjene druga k drugi. Nemo ti kažejo težko življenje v planinah.
Macesni so najlepši okras naših gozdov in planin, njihov les je najdragocenejši. Lesene uamine so zgrajene iz macesnuvih plohov, njihove strehe so iz macesnovih skodelj. Zibelke, v katerih so matere z>bale rodove sa-morastnikov od Grohata tja do Sv. Jakoba, Sv. Duha in Podolševe pa tja do Covniko-kovega vrha, Matkovih samin in Plestja v Logarski dolini so bile stesane iz macesnovih desak.
Macesni viharniki ob meji, na obronkih Olševe, so kakor naši ljudje tam gori, ki čuvajo naš rod, jezik in pokrajino ... Ko sva 7- Doretom grizla strmino za Hudo pečjo, je soteska ob Savinji s Solčavo še dremala v lahni meglici, ki se je trudno vlekla v koševje. V ozračju nad nama je pelo jutro. Nad Olševo, ki se je leskalala v soncu, se je smehljal poletni dan.
Po cikcakasti nadelani poti sva v dobri pol uri priromala na Celo. Na tej jasi pod Strel-čovo pečjo se ti odpre razgled, le Sv. Duha, kamor sva bila namenjena, nisva videla. Središče tega najvišjega planinskega naselja, ki je raztreseno po vsem pogorju pod Olševo, ne zagledaš, da nisi tik njega. Na Celu se vsak ustavi. Prvi, da si sapo umirijo, drugi, da se malo razgledajo, tretji, da si nahrbtnik olajšajo, četrti . peti, no pa kaj bi govoril. Od tukaj vidiš v soncu se smehljajočo Logarsko dolino, Matkuvo. in Perkovo domačijo, nekoč eno samo ogromno planinsko posestvo, ki mu ni bilo enakega v naših planinah, pa zakriva Strelčeva peč. Domačiji čepita kakor lastavičji gnezdi na
596
Sv. Duh ptul Ol Se c o. Pod cerkvico Strelfeva domačija
Folo S. TerSak
strmi košenici, ki sega proti Matkovi kopi. V Matkovem kotu je globača, ki jc bila pred davnimi Gasi jezero. Domačini ji še danes pravijo: Jezera. V njem je prebival strašen zmaj. Jezero jc bilo polno najžlahtnejših rib. ki so jih vsi, od kmetov do drvarjev strastno lovili. Ribiške mreže so sušili na veliki skali ob jezeru, ki jo še danes imenujejo Ribča peč. Zmaja je to početje kmetov in drvarjev jezilo in je Ribčo peč prekljuval. Ko se je jezero razlilo po Logarski dolini in proti Solčavi, je poplava odnesla tudi zmaja. Voda je izruvala na obrežju macesen s tremi vrhovi, ki je padel na plavajočega zmaja in ga ubil. Po ustnem izročilu lahKo zmaja ubije saino tak macesen. Njegove kosti in čeljusti so pozneje našli na Logarskih njivah. Na Celu, kjer so še vidni ostanki nekdanje hübe, rase po gozdu polno orehov, ki bodo dobro obrodili. Zasrbel me je jezik, pa sem pomodroval: »Ta kraj bi se lahko imenoval tudi Orehovec.«
Dore me je začudeno pogledal s svojimi sinje-modrimi očmi in resno dejal: »Ne, to je Celo:« Iz Logarske doline je potegnila preko Cela ostra sapa, kakor bi hotela potrditi Doretove besede. Kako bi nevednež zbiral imena tam gori, ko so že stoletja izbrana ... Na nasprotni strani soteske, kjer si je Savinja v tisočletjih izdolbla v skalovje svoje strugo, se dviguje Irmanikova peč, desno od nje se košati Rožni dol. Nad obema čisto na desni pa kraljuje koničasti Strclovcc. Na levi nad Solčavo razteza dolgi hrbet solčavska Vaška gmajna. Seveda niso solčavski gospodarji tukaj nikoli pasli svojih čred, pač pa je bila ta gmajna n.iihov skupni srenjski gozd, kjer se je vsekala marsikatera plata-niea in se potem spremenila v solčavskih oštarijah Šturmu, Tajčmanu, Vitezu, Kaut-manu in v ostalih v iskrečega se bizelanca ali pa v »kačjo slino«, ki te je tako spekla, da si imel ves ožgan jezik in goltanec. Takega sedaj v edini gostilni v Solčavi ne dobiš več,
597

pa tudi drugje ne. Le na saminah pod Olševo, kadar obrodi brinje ali pa obrode črešnje lesnače, ki so zrele šele konec avgusta, žgejo še takega.
Marsikateri drvar pa tudi kmet žaluje za tistimi časi, ko je bila v Solčavi skoraj vsaka hiša oštarija, ki mu je v nedeljah nndomc-stovala dom. Na podstrešjih gostiln so imeli ljudje daljnih samin skrinje. V njih so imeli shranjeno »ta ofertno obleko«. V zgodnjih nedeljskih jutrih so klopotale eoklje po skalovju in nadelanih poteh iz vseh samin in »holcarskih« bajt proti Solčavi. Za svita so bili že vsi »pobi« in »dečle« praznični V skrinjah pa se je valjala raševina in eoklje, da jih pod noč zopet nbuje lastnik. Po maši so se polnile oštarijc. To sc jc jedlo in pilo, da je včasih teklo od mize. Pa plesalo, tako da so od podnic letele treske, ko sn težko okovani k vedri sekali po njih. Proti večeru pa so »dile«. po oštarijah oživele. Coklje in raševina je zopet visela na pobih. Pred gostilnami so objeti in razgreti vriskali pivci, dečle pa sn pomagale »pobom« pri petju »na tretjo«. Ko sc je v mraku pesem izgubila med hišami, vrtovi in plotovi, je le še oddaljeno vriskanje hlapcev in drvarjev odmevalo iz globač in sotesk, je »Žopcah«, kakor so pravili domačini Solčavi, utrujen od nedeljskega trušča, zadremal do druge nedelje. Pogled na Sv. Duh ti zapre Strcleeva peč. Dore je ponovno pokazal na njo: »Poglej jo! Tukaj počivajo planinski orli. kadar priplavajo iz Karavank in Julijskih Alp pogledal k nam. Mogoče si bodo kdaj v tem divjem skalovju, ki navpično pada v Logarsko dolino in Matlcov kot, spletli svoje gnezdo.« Na levo od Čela je Huda peč, ki Solčavanom zastira pogled na zapadni del Olševe. Huda peč ima že tri leta svojo veliko lovsko skrivnost. Tu so doma mufloni. Nihče prav ne ve, odkod so se pripasli na solčavsko stran. Prvi jih je dobil iz daljnih dežel, kjer je njihova domovina, grof Thurn, ki ima v lasti dobršen del planin na oni slrani državne meje od Olševe preko Sv. Lenarta in dalje do Bele. Thurn je zagradil gozdove z visoko ograjo, da bodo mufloni ostali v njih. Ko so jih pripeljali in izpustili v njihovo domovje, je največji kozel pogledal zvedavo okoli sebe, jezno udaril z zadnjo nogo ob tla in igraje preskočil visoko ograjo. Živali, navajene polne prostosti, ne inoreš ukleniti v ograje. Še za državno mejo jim je malo mar. Muflonom so tudi naši gozdovi po volji. Le ob
^uslota nad Macesnik»m, kji'.r no jeseni (. 1944 spuščali Atigloamerlkanci koroSktm partim nun orotje it: obleko
Fold S. Terčak
Pot, ki drii od Pustote proll Sofeat'i. — kadar je šla xrv. ilii'hija na svojem pohodu — u ozadju del Solčave
598
Maresnlkova domačija; ena najlepših samin v naših planinah
Kuto S. Te i k
Rnnarieva domačija v Podoliaui (Maievt Sttflar). Partizani x„ ju imenovali -Prt oirokUi<■
prsku so sc menda pomešali naši in avstrijski mufloni. Pet let je že preteklo. Mufloni pod Hudo pečjo ne iščejo več ljubezni onstran meje. Družina ima krepkega kozla in zarod. Tja do Macesnikovih njiv v Citriji se razpotegnejo te sive, kocaste živali z zavitimi rogovi, ovcam podobni, in so veliko veselje solčavski lovski družini.
Dore, ki je tudi lovec, kakor so bili včasih vsi pravi Solčavani, je stegnil roko tja proli Matkovi kopi, kjer jc globcl pod ujo tcmnela od rastnega smrekovja: »Tam imamo še nekaj lepšega. Ze nekaj let se tam rukajo jeleni. Tudi telad že imajo. Jelen je že lak kakor največja telica. Pa tamle,« je pokazal proti zobati Kaduhi, kjer je nad Bukovnikovo samino, ki je najvišja v Sloveniji, nastavljala Grnhat planina svoj položni hrbet bo-žajočim sončnim žarkom. »Tudi tam jih imamo. So sc že udomačili.« Oči so se mu zaiskrile v lovski strasti. Pri srcu mi je postalo toplo ob pogledu na lepoto gozdov in bngato življenje v njih.
Zopet je nahrbtnik zlezel na ramena. Zavila sva po stezi, ki naju je vodila skozi dozoi-el koš. Obkrožila sva Strelčevo peč in se znašla
na kolovozu, ki je držal na čistino. Iz globeli jc zvenelo v ozračju redko brušenje kose. Na drugem koncu globeli sva videla dolge redi pokošene trave. Pod Olševo kosijo samo enkrat na leto. Tu ni otave, ne otaviča. Ob suši je še seno slabo.
Ob kolovozu je bila zbila klop, naslonjena na staro črešnjo, ki je komaj dobro odevela. Prvi drobni, komaj zaznavni črešnjevi plodovi so se šele pred nekaj dnevi zalegli. Da bi jih zobala, sva prišla dober mesec prezgodaj. Zore kasno, skoraj šele takrat, ko zmrzal v zgodnjih planinskih jutrih puškropi s slano leščevje, da listje kar čez. noč porumeni.
Pa je le prav, da so postavili tuka" klopco. Dobro so vedeli zakaj. Pred nama je rasel iz globeli ogromen travnik, prav tja gori do Rogarjeve domačije, ki je s svojimi številnimi lesenimi gospodarskimi poslopji bila podobna mali vasici. Kogar jc gospodar, ki zna pri hiši vse sam napraviti. Vsake obrti je vešč. Za hišo ima kovačijo, je sndar. krovec in Žagar. On in Macesnik, lastnik ene najlepših sami« na vsem pogorju, imata v teh hribih vsak svojo žago kar pri hiši.
Vhod r Potočka zfjalfco na OMeol	Foto S. Terčsk

600
»Ja, kam hi pa prišli, če hi morali voziti vsako platanico na žago v dolino. Potem bi mi tukaj gori pod Olševo hitro omlatili,« se Kogar mndro odreže. »Pri nas mora znati vsak vse, kar je treba urediti pri hiši, če hočemo, da rinemo naprej. Pa še nekaj je važno: ne samo delali, tudi komandirati je treba znati.« In Rogarjev oča znajo. O tem sva se z Doretom lahko prav nazorno poučila kar na travniku. l\ose so- v rosnem jutru zvenele, redi trave so se na travniku množile. Kosci so hili tri Rogarjeve hčerke, sin in bosopeti, še ne šoli odrasli vnuk. »Ali se dobro kosi?« je namesto jutranjega pozdrava zazvenel preko travnika Doretov glas. Glasen, gruleč smeh deklet nama je odgovoril: »Pridi pomagat! Eh, vsaj srnad bi lahko odgnal, ko imaš puško. Glej, ob robu gozda so nam vso travo povaljali, toliko je je.« Dekleta so prenehala s košnjo in se naslonila na kosišča. Njihove kodraste glave so se zvedavo ozrle na naju. Vsa tri dekleta so imela trajne. Oha, polepsanje sili tudi v Podolševo! Razlike med dolino in hribovjem zginjajo hitreje, kakor se zavedamo. Le delo tam gori še ostaja isto kakor pred stoletji. Težko delo in tesna povezanost z gozdovi, pasovniki in bornimi njivami krepi živce in telo. Kri se tod gori hitreje pretaka po žilah, bolj vroča je kakor pri dolincih. Zato je tudi tam gori ljubezen močnejša in naravnejša. Vse na svetu ima svoje težave pa prednosti. Ko si na Rogarjevcm travniku, si pravzaprav že pri Sv. Duhu, eni najlepših izletniških točk v naših planinah. Zaviješ po travniku navzgor in že se ti nasmeje skrit v zelenje tak kakor šopek planinskih rož. Tik pod vrhom je Strclčeva domačija, zraven na vzvišeni jasi pa Sv. Duh. Na najlepšem mestu na jasi poleg cerkve se košati stoletni macesen, košat, z mahom nhrastel. izredno dobel. Njegov v nebo kipeči vrh je osmojen od strele. Pomnik davnih dni, ki bi vedel povedati zgodovino pogorja za več stoletij. Na jasi pri macesnu lahko napaseš oči s pre-čiidnimi lepotami planinskega sveta. Od nikjer v planinah ni Logarska dolina tako lepa in deviška kakor od Sv. Duha Plestjc in Logarjeva domačija sta sredi trat in gozdov kakor oljnata podoha najimenitnejšega slikarja. Nad njima pa kraljujejo velikani: Mrzla gora s prečudniini, grozotnimi prepadi, ki strmo silijo v divji Matkov kot. V njenem ozadju štrli Grintovec, ki sc ga v dalji opri-jemljejo prosojne meglice in ga rahlo senčijo.
Zdi sc ti, da bi Rinke, Brano, Jermanova vrata, Planjavo in Ojstrico pa Krofičko zagrabil v jasnini neba kar z rokami. Čas in prostor se zdita tukaj daljna pojma, ki zgubita vsako vrednost.
Na nasprotni strani Sv. Duha pa naslanjajo široki, dolgi hrbet Olževe saminc, ki so stisnjene na njenem vznožju. Na Olševi, ki jc med skalovjem porasla 7. dehtečo planinsko travo, se rdeči natičje, ki ga hodijo skrivaj obirat tudi z avstrijske strani. Podolševski gospodarji naženo poleti ovce na Olševo. Trope ovac naženo na njeno vznožje, da si kar same poiščejo med skalovjem pot na vrh. Vse poletje jih puste kar same brez pastirja. Jeseni gredo ponje in jih naženo v staje. Rogarjev oča so v šali dejali: »Laže jc ugnati iz Olševe v stajo sto ovac kakor ugnati enega samega dekleta.«
Tod vrhom Olševe, prav ob državni meji, srepi v dolino Potočka zijalka z ogromno, temno odprtino. Tu je bilo bivališče pračlo-veka pred več desettisočletji. »Potočka zijalka je palcolitska postaja pod vrhom Olševe, ki spada v Vzhodne Karavanke. Zgodovina paleolitika ne pezna do sedaj nobenega primera, po katerem bi se moglo sklepati, da je prodrl mlajšepalcolitski človek globlje v alpsko gorovje ... Med redkimi visoko ležečimi in izključno alpskimi postajami stare kamene dohe zavzema Potočka zijalka glede na višino (1700 m) drugo mesto. Prekaša jo v zahodnih Alpah edino le švicarska postaja Drachenloch, ki je v višini 2445 m,« pravi akademik dr. Rrodar, ki je več let v zijalki kopal in znanstveno proučeval razmere in življenje takratnega pra-človeka. Izkopal jc poleg izredne množine kosti jamskega medveda in drugih takrat živečih živali tudi orodje pračloveka. Nekaj primerov okostja jamskega medveda in orodja takratnih ljudi se nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani in Mestnem muzeju v Celju. Nekaj orodja in okostja pa je bilo uničenega v Celju ob bombardiranju 1. 1944. Potočka zijalka je dolga 115 m, v s.edini 4nm široka in povprečno 0 m visoka. Vho:l v jamo je veličasten, širok okoli 20 m in visok 8 10 m. V sredini vhoda je ogromna kamnita klada. Tu, kjer je pračlovek lovil jamske medvede, sc sončil ob lepih poletnih dneh in sc grel v mrzlih nočeh ob svetlo plapolajočem ognju, se sedaj v ujmah in plazovih zatekajo gamsi. Vhod v zijavko jim je varno zaklonišče.
601
Potočka Tljalka
Fnt:i s. Tercak
Kdo ve, kaj vse še skriva praelovekov prvi kulturni dom, če ga lahko tako imenujemo. Kaj bi dali arheologi, če bi lahko odkrili zadnjo tenčico v temo zavite zgodovine človeka, ki se je tukaj boril z jamskim medvedom. Odšel je, zijalka s svojimi najdbami pa je ostala kot živa priča ugaslega življenja pred davnimi, davnimi časi. Pri Strelcu, kjer je planinska postojanka, je gostilna že nad sto let. Tu gospodarijo po osvoboditvi Strelčeva mama s hčerkama. Gospodar Jurij, ki je bil ves čas narodnoosvobodilne vojne povezan s koroškimi partizani, si je strašno mučen od gestapovskili krvnikov, v domači hiši prcrezal vrat, da bi ne izdal nikogar. To je bilo oktobru 1944. Takrat so vse samorastnike izpod Olševe odpeljali v taborišče, živino odgnali, domačije pa požgali. Kakor je bil rud pod OlSevo trden v najtežjih časih, tak je tudi danes. Hiše in gospodarska poslopja so že obnovljena. Prijazna Strelčeva mama obrišejo s predpasnikom stol, predrn ga ponudijo, da sedeš. Venec sivih las jim obroblja glavo. Sulie, rjave, zdelane roke ljubeznivo strežejo gostom. Njihove zvedave črne oči te živahno opazujejo. Trudne poteze na njihovem od
brazd razoranem obrazu zasijejo, kakor bi jih sonce obsijHlo, ko se začno pomenkovati. Mod pogovorom so prinesli na mizo za po-kušnjo, kakor so dejali, solčavskega sirjeka. To je skuta pomešana s smetano. Najbolje se prileze domač zmesni kruh, pečen v kmečki peči.
Mati so se usedli k peči, roke so sklenili pod predpasnikom, kakor je tamkajšnja navada, in jezik se jim je razvezal. »Veste, nam manjka ceste, ki bi nas povezala z dolino V prejšnjih časih, ko sem se primožila k Strelcu, je bilo drugače. Vsi kraji pod Olševo so bili navezani na Železno Kapljo in Belo. Ti kraji na oni strani so nam mnogo bolj pri roki kakor dolina s Solčavo. Družinske vezi imamo v Solčavi in Lučah, še več pa jih imamo na oni strani plola.s Ob vsej meji pri Sv. Duhu so napravili Ro-garjev oča plot, da živina ne uhaja na ono stran.
»Sv. Duh je bil takrat, ko sem bila mlada, mnogo živahnejši,« so se razživeli mama. «V nedeljah je bilo pri nas vse živo. Drvarji, tesarji pa kmetje in žlahta, vse se je zbiralo pri nas. Toda pri nas se ni slišala nemška beseda. V 2elezno Kaplo smo hodili po
602
sodčke piva kar s koši Vino pa smo kupovali v Sinči vesi. Povsod tam je bila takrat doma samo slovenska beseda Da bi le kmalu zgradili do nas cesto, ki bo peljala iz Logarske doline preko Matkovega kota. Takrat se bo zopet začelo življenje pri nas.« Materi so se v očeh začele poigravati iskrice, vsi mladostni so nadaljevali: »Veste, naši pobi so se tujim vojskam vedno odtegovali. Sedaj v naši vojski smo sc borili vsi: pobi in možje, žene in dcčlc, še domačije same.« »Poglejte!« s suho roko je pokazala po sa-minah, ki čepe po vsem vzožju Olševe. »Samo pri nas je Nemec požgal enajst domačij. »Veste, žp od časov Marije Terezije so bili po naših gorah pobi, ki jim ni bilo inar cesarske suknje. Takrat se je na Slrelčevi peči skrivalo trinajst pobov od Sv. Duha iu z one strani Koroške. Iblajtarji iz Železne Kaplje so jih obkolili. Ampak so se iim zmuznili. Podobno je bilo v letih pod Hitlerjem. Fantje so uhajali iz vojske in prihajali v goro. Od Tople do Matkovega kota, povsod je bila doma Koroška četa. Na Pustoti blizu Maces-nika pa so aeroplani spuščali orožje in obleko za koroške partizane.«
»Pri nas sc je zadrževala tudi XIV. divizija na svojem pohodu. Veliko hudega smo pretrpeli in veliko veselega doživeli. Zame je bil najveselejši dan, ko sem se vrnila iz taborišča domov pod Olšcvo. Človek, ki sc je tukaj rodil in tukaj živel, ne more teh krajev nikoli pozabiti,« so Strelčeva mati zaključili svoje pripovedovanje.
Pričelo se je večeriti, ko sva se z Doretom vračala nazaj v dolino. Gozdovi so temneli, vse pogorje so jc zavijalo v lahno meglico, le Mrzla gora in Grintovec sta žarela v zadnji krvavordeči večerni zarji. Veter je pričel zavijati svojo pesem. Macesni so ji prisluhnili in se trepetaj e majali. Ozračje je bilo polno čudnega zvoka, ki sc je širil proti Sv. Lenartu, Železni Kaplji, Reli m naprej v Rož Fesem. ki jo pujo tostran in onstran meje, £c tii izpeta .. .
Študentje,
POSKRDITF. za POŽIVITEV APU!
Slovensko planinstvo vas rabi za vzdrževanje dobrih izročil in za napredek planinstvu v socialistični družbi.
Moje poti
Ciril D e b c 1 j a k
Napiši retrospektivni pregled tvojih inozemskih vzponov, mi jc naložil urednik naše planinske pisarijo — Hm! Ponavadi to ljudje pišejo s penzionistovsko palico ob pisalni mizi ah pa drugi zanje, ko jih ni več. Prt sc zmenimo na polovico, da bo obema prav. Pišem, kar je bilo, kar še bo, pa kdaj drugič.
Vzponov ne bom opisoval po vrstnem redu, niti po težavah, temveč kakor nanese. Najlepše bo kar po gorstvih. Vsega sicer ni preveč in tudi pretežkih ni vmes. debelina Vestnika pa je kljub temu občutno presuha, da bi pisal obširneje. Nekako v telegralskem stilu bo ravno prav, da najdejo prostor še drugi.
Vsakdo od mladih danes misli, da mu dve petici in morda šc ena prvenstvena povrhu dajo garancijo in vizo za vse, kar nudi zamejski alpski svet, in so nestrpni. Afirmacija doma je polovična, samo ponavljanja, nihče več me ne vzame zares, če ponovim Copa ali -Peharja«, da ne govorimo o Ojstrici in drugih polekstremističnih plezarijah. Smo pač v dobi, ko večina ceni vrednost vzpona po zavrtanih klinih in preživetih bivakih, padcih in lazburljivih dogodivščinah. Cim več viharja in plazov, padajočega kamenja in »ah, oh.r pod steno med hvaležnimi gledalci. Tudi to ima svoj prav in mik. Skoraj sc čutim storoverski ob svojem začetku in prvem prestopu državne meje. Tak začetek in toliko potepanj doma ni več moderno. In zvrstilo se jih je dve sto pred mojim vizumom za Avstrijo, kjer sem prvič s spoštovanjem (me je žc sram) ogledoval skoraj preveč strmo postavljene zapadne stene Lascrce in severne Velikega Kick a. Alpinistične tehnike in plezalne šole so bile za nas španska vas, prav tako oprema, profilirana guma. nylon in bivak vreče, pa kuhalniki, razne slonove noge in kalorična hrana ... sto stvari, o katerih sem slišal pozneje — k sreči še ne prepozno. In prva tura? Sam čez slovensko v triglavski :iteni. Hotel sem takrat na Triglav, pa sem izstopil iz vlaka v Kranjski gori. Cez Kriško steno me je napotil pastir sredi Pišence, po-balina v kratkih hlačah in copatah za tenis.
60.1
Pa je šlo. Se isti dan do Aljaževega doma (mimogrede sem bil na Škrlatici) in od tarn brez nahrbtnika na ogled triglavske stene. Vodil me je spomin iz knjige »V Triglavu in njegovi soseščini«. Tu nekje vstopa slovenska smer. Sicer so pa kupi limonovih olupkov in škatel sijajen kažipot. Po nekaj prijemih sem pozabil, da sem sam, pozabil na nepoznanih tisoč metrov nad seboj, pozabil, da sem prvič v hribih. Teklo je po čelu in srajci, razburjenje nad neznanim je bilo močnejše od zavesti, da delam narobe, da tvegam, pozabil sem na odgovornost do samega sebe in ljudi, celo na lastno bit in občutke — nekaj močnejšega je križalo mojo pot. V viharju sem po dveh urah plezanja iskal Kredarico s kamnom v roki. Bilo je junija 1947. Teden za tem zopet v triglavski — tokrat v dvoje, pa zopet brez vrvi, klinov in vsega potrebnega, tega pač ni bilo. In še deset takih plezanj v tistem letu in dve prvenstveni pozimi v vzhodni steni Ojstrice — brez vrvi, s cepini v rokah in brez derez. Stena je daleč preko tisoč metrov in strma je, pa sem sekal do onemoglosti. Bilo jc februarja. Ob pol desetih zvečer smo videli Luče, ob treh zjutraj mokri in lačni sedli v avtobus za Celje, ob šestih zjutraj v ponedeljek je bil vsak na svojem mestu. In tako neštetokrat. Naslednje leto štirideset vzponov, med njimi Cop, Ojstrica in Dedec; celo zimo ni bilo miru pred menoj 21 prvenstvenih. Ne lahkih! Orali smo ledino v zimskem alpinizmu. Na vsak način brez bivaka. Opreme ni bilo. Ogrinova v pršiču meseca marca, raz . Ojstrice, leva in desna v Dedcu, skalaška v Triglavu, pa Brojanov raz Stenarja, Šila v največjem mrazu, pet smeri v Poljskih dc-vicah "in Veliki vrh, Škarje, Mala in Štajerska Rinka, sanic nove, druga za drugo. Nc v lepem vremenu. Ko je bil čas in prost dan. Od decembra do marca po deset na leto. Pozabili smo tista lc-ta, nora in nepremišljena, pa vendar najuspešnejša v našem zimskem alpinizmu, brez občutka za prestiž in prvo mesto, brez publicitcte in radijskih poročil. Bil sem jezen, če sem prišel v časopis. Ne rečem, da je bilo prav. Premalo se piše, še danes. Samo čas je bil drug. Bolj enostavno smo jemali gore in plezanje, bolj prirodno, in plezali na klic lastnega hotenja, brez suflerja in tretjega — dražljaja — konkurence. Se danes je ne poznam. Ko sva s Pcrkom stala prvič pod Travnikom in iskala »Peharja*, me ni bilo strah. Nisem ga še poznal. Bil sem le radoveden in vse prepočasen. Povsod se nam je mudilo. Kam? Ne za rekorden čas. V službo je bilo treba v ponedeljek in bivak je nerodna zadeva, če imaš jabolko v žepu in prazen nahrbtnik. Sila kola lomi! Pa sva zaplezala preveč na levo nad kaminom in nova smer je presekala Travnik. Varianta! Nehote sva lezla po novem, neobdelanem in iskala v opisu strehe, kline, možice. Nikjer ničesar, samo strmo, lepo in proti koncu predolgo visenje v počeh in trebuhih vse do bunkerja« pod izstopom.
Deset ur za prvenstven vzpon. Danes bi se je lotil drugače. Vsaj s spoštovanjem in vsem, kar je treba, pa čeprav bi ponavljal lastne stopinje. Takrat sem plezal v smučarskih čevljih, obitih s plaščem za kolesa. Zelja, da pogledamo zunaj našega, je bila daleč. Skoraj nedosegljiva in nismo je jemali resno. Na »sedmini« moje prostosti na Koro-šici še dve prvenstveni na en dan v ostenjih Vršičev in — slovo za leto in pol. Malo jc bilo storjenega vmes. Čakal sem poročil o vzponih, zima 1351-52 je bila idealna, pa nič! Mar spijo? Potolažil me je Rado z vsakotedensko pošto, da naj kar mirno ck-serciram«. Vse naju še čaka. Končno zopet doma. Seveda takoj na Koio-šico. Igral sem drvarja, nosača, vodnika, plezal, kar je naneslo, po tri na en dan s komerkoli. Rado je med tem časom zbiral v Ljubljani in Celju dokumente za najin prvi skupni odhod v avstrijske hribe, skupaj z Jeseničani. Verjel nisem dosti v ta podvig, pa je končno le prišlo tako daleč, da sem dobil na Korošico sporočilo: »Gremo jutri, pridi!« Torej jutri! Jaz pa v raztrganih hlačah na Korošici in brez najnujnejšega, pa šc doma ničesar ne vedo. Zdrvel sem domov — seveda peš do Luč, na avtostop do Celja, pobral, kar je bilo uporabnega, in naslednji dan sedel v moderni merccdcs jeseniške železarne. Torej gre zares.
Ob sijajni opremi jeseniških plezalccv sem se zazdel sam sebi reven in nebogljen, v starih capah in angleški bluzi, bolj podoben tihotapcu kot alpinistu za Lienške dolomite in Grossglockner. Rado me je založil s cepinom, derezami, imeli smo kuhalnik. Prvič sem videl, kakšen je, kako dela, samo od daleč. Krenili smo ponoči. Pisana druščina klobukov, alpske mode in različnih načrtov, polne torbe, postavljanja in jok ... prijelo se je še mene. Saino strah pred mejo, čeprav brez dinarja in tudi brez s paketa«, za hribe se ob odhodu nisem brigal. Bo, kakor kane. Drugi že vejo. kako jc treba. Občutil in prizna! sem v sebi začetnika, laika v ledu in tuji vertikali.
Navsezgodaj smo se razpršili ko trop prestrašenih ovc proti vsem grapam in vrhovom, znanim kaminom, in mi trije, naravnost pod zapadno steno Laserze. O vstopu smo vedeli malo, o smeri še manj. Imamo pa dober nos in ta nas je po nekaj ovinkih in vračanjih pripeljal pod dozdevni vstop. Sicer ni bil točno tam, po nekaj nerodnih prečkah smo pa le našli pravega. Junij se ne šali v teh višinah, to smo spoznali na lastni koži in drgetajoč kot nežni list v majskem jutru čakali do osmih na vsaj malo toplote in nekaj prijaznega z neba. Pa ni bilo ničesar. Pravi, pristni led je spremljal prve dolžine. Težko je šlo s premrlimi prsti — nekaj po svoje in nekaj v smeri. Po treh urah smo stali pod znano počjo v zahodni steni, ki tvori izstopni del stene. Prvič ta dan na soncu! Kako prijetno dene! Brez vprašanja smo podaljšali zamudo in se predali lenob;.
604
mežikali v svetlo sonce in ogledovali severno steno, ki jo Lienčani dajejo celo pred Comi-cijevo smer v Cinah.
Otrdelost so pregnali klici s poti, daleč pod nami. Drobne pike so hitele navzdol, klicanje je postalo mučne in preglasno — s strahom smo se zavedeli, da je namenjeno nam: »Gremo na avtobus! Takoj dol, siccr odpeljemo brez vas!...« No, lepa reč! Sredi stene nas naženejo ko kužke, pa še dol bo šlo komaj. Vzeli so stvar zares in bih so hitrih nog. Torej naravnost čez steno, pa za njimi. Za take telovadbe nisem bil nikdar navdušen. Se danes me z a skeli po tistem delu človeškega telesa, ki je določen za spuščanje ob vrvi. V Hoffmaushüte nad ledenikom so se razvezah jeziki in je minila ntrdelost. Neskončne ride glocknerske ceste so zlezle v kosti in čakanje na parkirnih prostorih. V trdi temi smo zasedli zgornjo fronto pogradov za 1 šiling.
Droben pramen eukca je risal gibke sence po ledeniku Pasterzi proti vstopu. Rila sva sama z. Radom, pred nama jeseniška naveza. Stanetu je čevelj napovedal gladovno stavko in spredaj zabijal na dobre tri ccntimetre. Ostal je v koči in s sočnimi izrazi blagroval svojo in svojih čevljev usodo.
Do gornje ledeniške krnice pod severno steno smo hodili skupaj, tam sva z Radom zavila na desno v Welzcnbachovo smer, Jeseničani pa naravnost v Palaviccinijev žleb »Na svidenje na vrhu!...« — »Pa še danes!« jc pribil Janez. In začela se je nehote divja gonja v strmino, ki so jo sprovocirali nemški plezalci v smeri levo od naju dveh. Včeraj so nam še dajali nasvete in s čudnim nasmehom ogledovali našo »sijajno« opremo, danes pa sekajo petdeset metrov mimo nas v peklenskem tempu naravnost na severozapadni greben. Pa dajmo! Z Radom sva skrajšala vrv na 10 metrov in sekala brez varovanja v mučni strmini brez konca in kraja proti zlatemu grebenu. Tam je sijalo sonce, tu pa je peklenski mraz. in veter. Včasih švigne mimo za glavo debela sveča ali črn granitni kos, pa se še ozreva ne za njim. Ni časa! V eni uri smo vštric, na koncu druge pa za dolžino nad Nemci že v izstopnem granitu na grebenu. Tam sva jo ubrala po svoje mimo stebrov na južno stran in po razbitem gre-benskem hrbtu do piramide in križa na vrhu. Zadnje metre sva hodila vštric, bilo je lahko, lepa in strmo na obe strani, brez sapice in prijetno toplo. Še dva metra, ko se pokažejo z druge strani kuštrave glave, nekam sumljivo po slovensko počesane in takoj nato Janezov rdeči obraz. Kakšno snidenje! Na minuto točni kot po voznem redu ž obeli smeri. Smeh in lep dan, razgled od Julijcev do Salz.hurga.
Gneča na vrhu je postajala nemogoča. Drug za drugim so prisopihali vodniki s svojim živim in tudi na pol živim priključkom do križa in končno še Nemci iz svoje smeri. »Verfluchte Läufer!« Lep pozdrav. Kar za pol glave sva zlezla kvišku. V grebenu smo
čakali paternošter in po nogah drugih in nekaj po skalah končno dosegli vzhodni vrh in strmo pobočje proti Adlersruhe. Tu so čepeli vodniki, zapičeni s cepini v sneg in varovali, varovali... Mi pa na zadnjice in s polno paro do kotlu. »Teufel« so leteli za nami in še kaj bolj nežnega — v desetih minutah smo viseli na ograji pred zasneženo bajto.
Moja prva ledna tura v tujini. Šlo je. Lepše in lažje, kot sem pričakoval. Zal se je končalo za tisto leto. Naslednji dan še skok na beli ■Johannesberg in po ridah glocknerske ceste proti domu. Štiri dni, pa toliko novega! Kako smo nehvaležni. Kar naenkrat bi pograbili, kar je narava klesala tisočletja. Počasi, po obrokih. Saj smo jih navajeni. Drugo leto pa kam drugam.
DOLOMITI
Brez dvoma je to gorstvo, ki sem ga od vseh Jugoslovanov obiskal največkrat. Nekajkrat s srečo, drugič premočen do kože in brez enega samega vzpona. Pa se jih je le nabralo dobra vrsta. Lepih in nekaj pretežkih vmes. Morda drugi sodijo drugače, toda meni včasih v najtežjem ni ravno tudi najlepše. Plezaš pa kljub temu. Z malo tesnobe in premagovanja. Na vrhu pa je tudi pn takem vzponu lepo, morda prav tam res najlepše. Prvič sva šla z Nadjo trkat na vrata. Da sva nekaj posebnega, so razodevale debele oči karabinerjev na obmejnem prehodu pri Si-lianu. Po ogledu kovčkov so si bili edini, da ima to hrano njihova postojanka za celo sezono. Pa cigarete in slivovka! Trikrat so klicali višje komisarje in kapote, pošiljali rdeče vizume od urada pa do naju, končno pa težkih src pustili kovčke pri miru. »Drugič greva čez Trst. Tu je prevroče!« je bil skupen komentar.
Se isti večer prva nevihta za železniško progo v Dobbiaccu. nato s bussonijem pod Cine. Videla sva jih šele naslednji dan, ker so bile takrat zavite v meglo in grozeče črne oblake. Da je prijetneje pod južno steno, takrat še nisva vedela. Obložena kot muli sva obšla Zapadno Cino in postavila šotor ob jezerih v prvih deževnih kapljah »Odprla se je zemlja,k bi lahko imenoval naslednjo uro. Vihar jc ruval najin mali šotor, držala sva ga vsak na svojem koncu, do kolen v vodi in med plavajočimi kovčki, nahrbtniki in kantami za b?ncin. S stene, nekje navpično nad nama, je otožno tulilo »na pomoč«.
V zadnjem zahajajočem soncu sva bila priča prvemu reševanju s Comicijeve smeri v Veliki Cini. Slab začetek . .. Nadja je čepela v dveh gubah, jaz v treh. Le pogleda nisva mogla odtrgati od te nesrečne strmine. Tu ne bo kruha za naju. Šele pastir je popravil
605
razpoloženje, ker sva za prilihotapljeni vžigalnik dobila mleka za vse din tabora pod Cinami.
Sedaj pa na vzpone. Dolomite poznam kot najhvaležnejšo gorsko skupino sploh. Opevana dolomitska trdota in plezal ska eleganca sicer nista pravilo, v glavnem pa drži, da je skala trdna in kar je najznačilnejše za dolomit: od tretje stopnje naprej redno zaide iz vertikale. Proti šesti postreže še s stre-hicami in če ne svedraš, z delikatnim prostim plezanjem na mejah tveganja in varnos'.i. Danes tega skoro več ne poznajo. Lahko rečem, da sem doživel tam dvoje generacij. Prvič mojstrstvo klasičnih plezalcev in soliste, lani, po desetih letih, cirkuško akrobacijo z ravnilom potegnjenih smeri, ob čemer je prosto plezanje in normalna klinska tehnika v »starih» smereh stvar preteklosti. Kam to drži, ne vem. Sedaj, ko jc narejena »superdirettissima«, potegnjena z ravno črto od vstopa do vrha in preplezana pri temperaturi minus 30 stopinj, ne poznam več napredka. Morda še z glavo nuzdol ali naveza vštric. Ne bom med njimi in mi ni žal za to. Doživetja po »normalah« ne bodo nikdar dosežena, pa čeprav bo plezalec visel v steni ves svoj dopust.
Prvo turo sva izbrala narobe. Plezalna tehnika v Dolomitih se cd naše razlikuje. Morda jc podobna oni v Ojstrici in Špiku zaradi trde skale, gostih a majhnih oprimkov in velike strmine. Takoj drugo jutro sva vstopila v Rumeni raz Male Cine (VI —). (Ocene dajem po plezalnih vodnikih, ki so bili tedaj v uporabi.) Značilno za Rumeni raz je takojšnja vertikala in varovanja na ravnih tleh, v srednjem delu raza pa je velika možnost, da se zaplezaš. Videl sem vsaj deset navez ob sestopu, ker niso našle police iz jugovzhodne stene nazaj na raz v drugi tretjini. Lani kar dve navezi druga za drugo. Midva sva našla pravo kar vprvo in brez ovinkov, samo da se mi je cela stvar zdela malce pretežka, predvsem glede na najboljši čas v tej steni — 1 uro! Rabila sva 6 ur in takrat sem si bil na jasnem, da dosti težjega ne zmorem. Pač rezultat prvih vtisov in prevelike strmine, pa nezaupanja v skalo. Lani sem smer zopet ponavljal v navezi z Vančem in Lilom. Primerjava obeh vzponov v razmaku desetih let je zame težka, ker sem plezal Rumeni raz drugič kot srednji plezalec. Cas štiri ure, pa nekaj več klinov kot ob prvem vzponu. Ocena v obeh vzponih: ena najlepših in najbolj zračnih plezarij v Dolomitih, ker je poleg vertikale v zgornjem delu speljana še točno po razu in tako odkrivaš svojo slabo stran kar na tri strani, če povrhu še ne gledaš navzgor.
Iz previdnosti sva zastavila naslednji dan petici in Prcussova poč jc kot nalašč za »rehabilitacijo* in dvig morale. No, tu se je pa vse skupaj zopet obrnilo v drugo smer. Zdela se nama je prelahka in sva se rokovala na vrhu po pičli uri plezanja. Nikjer problema in težav, šlo je ko namazano. Vrnila se
je samozavest in severna stena Velike Cine je stopila v ospredje. Grenka pilula je bil sestop s Piccolissime. Kje poteka, nisva vedela, pa je šlo vseeno.
Ob štirih smo stali pod steno v dveh navezah. K sreči so Švicarji nad nami v zgornjem bivaku pod zadnjo prečnim še spali, sicer bi bil pristop do stene tvegan Začela sva midva in prva dolžina mi ni šla od rok. Pač zopet nekaj novega. Nisem še bil ugret, smer pa zahteva žc v prvih metrih stremena in precejšnjo mero gibčnosti. »Tako ne pridemo danes iz stene!« jc padalo na najin račun od dveh Nemcev. Prestopala sta ob Nad ji in skrivala glavi ob vsakem žvižgu kamenja od zgoraj. Pa brez potrebe. Kamen leti precej daleč od stene in si žc v prvi dolžini popolnoma varen pred onimi v drugi polovici, ker se stena na dveh tretjinah prelomi iz navpičnice v položnejši oziroma lažji svet. Streme za stremenom, klin za klinom. Torej tipično tehnično plezanje s kratkimi prostimi odstavki v drugi, tretji in predzadnji težki dolž:ni. Po dveh urah sta Nemca začeia drugo dolžino, midva pa tretjo. Godrnjanje o počasnem plezanju je izginilo, namesto tega sva čula samo sopihanje, kletev in nemogoče debate o »nori strmini, o bedakih, ekstre-mistih itd.«
V	šesti, najtežji dolžini, je bilo z Nemcema koncc. Prosila sta za vrv. Rila sta dobro dolžino pod nama in nekaj metrov pod stojiščem brez vsake vponke. Zaklical sem prvemu, naj pobere zadnje vponke zopet ven, pa je bil preslab za lak manever. Morala sva pomagali v najbolj neugodnem položaju. Visel sem v zadnji strehi pod Comicijevim bivakom. Nadja je stala deset metrov pod menoj. Utrdil sem se v kline, sc usedel v zanke in spustil Nadji drugo vrv. Ta je segla točno do prvega Nemca. Z nezaupanjem je vpel najino v svojo vrv. pa na začudenje obeh skoraj po zraku pristal pri Nadji. Od tu do vrha nismo šli več narazen. Plezal sem in varoval vse tri. K sreči sem bil razpoložen in mi zgornji del ni delal nubcaih preglavic.
V	zadnjem soncu smo obstali na gruščnati terasi pod vrhnjo piramido. Do šotorov sta bila tiho in tudi naslednji dan ju ni bilo na spregled.
Smer lahko primerjamo z Aschenbrennerjevo v Travniku. Razlika je v lem, da jc bolj tehnična in pobere več moči. Je pa bolj varna in primernejša za umik, čc komu ne gre ali ga zaloti dolgotrajnejše slabo vreme, kajti zgornji del si v nevihti ali deževju ne morem prav predstavljati.
Najina soseda. Nemca, sta počivala še naslednji dan. Midva pa v raz Mazzorane, lepo in strmo šestico nad kočo Auronzo. Smer je kratka in kot nalašč za »počitek« po težkem.
V	uri in pol sva stala ta dan zopet na gredini ob začetku sestopa. — Ocena je sicer šest, vendar ji težava po Rumenem razu in Comi-ciju občutno pade, vsaj na 5 +. Skala je trdna in sc pleza večinoma prosto. Zanimiva jc izstopna dolžina in pristop iz raza v severo-
606
zahodno steno, ki je obenem najtežji detajl smeri. — Ocena za sladokusce dolomitske skale: uživanje!
Popoldne istega dne sva pobirala stezo po neskončni dolini proti Agordu in se poslovila od te skupine. V polni tenu sva iskala pot do koče Vazzolcr in jo končno sredi noči našla po neštetih ovinkih in zablodah. Prijazni oskrbnik, eden najboljših poznavalcev stene Civette, Torre Venezia in Trieste nama je odkazal skupno ležišče po lokalni alpinistični tarifi.
Dan počitka, nato Solleder-Lettenbauer v Civetti Vstopila sva šele ob osmih. Strah pred bivakom in slabim vremenom je ta dan narekoval svoj tempo. Preveč sva slišala o nesrečah in nevihtah v tej največji steni vseh sten v Dolomitih, ki pa ponosno brani naslov »Die Wunderwand des Zauberlandcs«! Mene je zaskrbelo že pri vstopu. V rumeno blato in zelene alge sva sekala stope in vsa umazana vpela prvi klin za strohnelo zagozdo po dvajsetih metrih. V tretji dolžini je opis smeri nekam čuden: »Kamin težko prehoden možen obhod na levo« - Hm! Možen sicer res, samo kje? Črni in umazani skladi zapirajo prehod, kamin jc bil poln snega Zavila sva vseeno na levo in obstala pod" previsno pocjo. Nikjer klina in sledov — povsod neprijazen svet mokre alge. Po nekaj poskusih mi je uspelo v poči in to je bil tudi najtežji detajl smeri, čeprav ga ni v opisu. Nad kaminom piva klinska lcslvica, druga itd Na ledeniku Cristalino v prvi tretjini sva zavila narobe in motovilila preveč desno no zavitih žlebovih, ki sekajo celotno steno vsakih nekaj deset metrov. V teh žlebovih je našel svoj konec eden največjih plezalcev pionirske dobe in planinski estet Leo Ma-dusehka Bolj ko sva se bližala vrhnjemu delu, večkrat sem mislil nanj. Začelo je namreč rositi, temperatura je padala in nekaj sto metrov pod vrhum je zaropotalo po skalah babje pšeno in kmalu nato moker in lepljiv sneg. Stene je 1200 metrov in v zgornjem delu je najbolj zamotana. Že dolgo mi opis ni služil več. Zgrešila sva in plezala pü svoje. Morava danes iz stene ali pa verjetno nikoli vec. Bila sva brez hrane, brez vreče za bivakiranje in brez kuhalnika. Na sleuu sva dreviia v vse večji temi in sneženju. Vse brez klinov. Tn šele takrat, ko sva ob'prvem mraku pogledala z roba nazaj v globino, me je postalo strah.
Bivak sva našla po sreči in v njcin vrsto navez m turistov. Dobre volje ni bilo konec Skeleh so me prsti od snega in hitrega plezanja in skoraj prevelikega napora zadnjih ur. — Naslednji dan jp bilo nebo umito brez oblaka, in pozabljen včerajšnji dan. Le težke noge so govorile nekaj daljnega. Bila sva vesela in razigrana kljub dolgemu sestopu in ovinkom pod Torre Trieste. »Bravo, signorina prvi ste bili v tej steni od nežnega spola!« naju je pozdravil Armando de Vai, zagoreli oskrbnik Vazzolerja in prvi ponavljalec Cas-sinovega stebra v Torre Trieste.
Pa ga poglejva še midva, ta Torre, če je že toliko napisanega o njem. Skupina Švicarjev je čakala na najin rezultat. Imeli so iste cilje, pa so raje počakali, kako opraviva. Slo je proti pričakovanju. I.e v drugi dolžini sva zavila po stari navadi na svojo stran in našla bližnjico, ki je podaljšala vzpon za dobri dve uri. Švicarji so sicer tulili od koče, pa mi je bilo že vseeno. Nazaj nisem mogel več, klin ni prijel nikamor. -Prokleti Dedec.« mi je ušlo. Prav laka skala brez razpok. Pa je bilo končno mimo, zgornji del jc trden in lep. kar prehitro ga je konec. — O sestopu se mi seveda šc sanjalo ni. Da je najtežji in najbolj zamotan v vseh Dolomitih, mi je postalo jasno, ko sva ga iskala Na jugozahod pada strma, ploščata stena in tam nekje so klini . . . Po dolgem iskanju sem našel pi"vega in od tam spustil Nadjo po zraku v mlečnobelo. gosto meglo kar preko ramen. Da le najde drugega in mi ne obvisi v zraku. Pa ga je! In tako je Slo ves čas naravnost navzdol po ploščah in kaminih do gruščriatega nastavka, ki ga končno plezaš prosto. Pet ur vzpona in pet ur sestopa. Pa bi jih raje imel deset navzgor kot tak sestop. K sreči je bila megla... Naslednje dni sva šarila pod Torre Venezin,
607
Pan di Zuchero, pod severno in južno steno, pa sva povsod prilezla nazaj mokra do kože. — Pa drugič!
Naslednje leto z Nadjo v skupini Pale di San del Velo (Raz tenčice), ki je ena redkih smeri v Dolomitih, kjer v krepki pcliei ne zabiješ klina. »Najlepša plezarija Dolomitov- je pisano v knjigi Dolomiti Orientali. Pa je res! Dva dni je deževalo, tretji se je pa le odkril opevani Spigolo in njegov strmi rob. Pristop je mučen in dolgotrajen, toda ko si pod steno, te utrujenost mine. Saj je nemogoče, da je to petica, pa še brez klina. Tisti z vrha bi mi lahko pljunil na glavo, tako navpik je postavljen ta vražji rob. Kar piše. je čisla resnica in tudi to, da ti ob zloglasnem prestopu postane malce nerodno. Najlepše so zadnje dolžine. V steni je sicer nekaj klinov, pa sem šel mimo. Je namreč vseeno, če plezaš nekaj me-
trov desno ali levo od njih. Povsod »oprimki za vole« (po Kočevarju). Zgrešiti je nemogoče. Plezaš samo naravnost in tam, kjer stene in strmine zmanjka, je pač vrh. Po treh urah najlepšega plezanja sva stala na vrhu in gledala v meglo. Do kolena snega je pokrivalo vrh Cima dela Madone. Kje je sestop, je bila zopet enkrat španska vas za oba. Našla sva ga. kot zmeraj. Poteka v strmi grapi med Cima Madono in Sass Maor. Problem je nastal samo, ker nisva videla, kje jc ta grapa, niti kje je Sass Maor. Spustila sva se na slepo in obtičala v grapi, pa še v pravi povrhu. Sca-lett je bil vesel najine lure, obenem je dal vedeti, da v tej skupini cenijo najbolj 1100 metrov visoko vzhodno steno Sass Maor. Gremo torej tja. Prej pa še v Marmolato. Zopet z avtobusom in polnimi nahrbtniki za nekaj dni pod južno steno Marmolate. Nisva imela vodnika za to skupino, pa sva šla na izpraševanje. Obstala sva s pogledi na zahodnem stebru Ombrette. Najbližji je koči, za prvo turo bo dober. Na najino začudenje sva izvedela, da še sploh ni preplezan. »Je krušljiv in zaprt pod vrhom s pasom laporja.« No, tu smo pa mi doma. Da pa je dolomitski lapor nekaj drugega kot naš, sva občutila prepozno. Nekaj solidnih dolžin v trdi skali, kočljiva prcčnica na rokah, nato pa lapor Tn to celo v kaminu. Seveda sva bila podobna kamnosekom in umazana do vrh glave. — Ocena 5 +. Samo ponovit je nc grem več! Ponoči naju je zbudil Nadjin stari znanec Jürgen Wellenkamp. Ze v dolini je zvedel o novem vzopnu mešane jugoslovanske naveze. Z njegovim soplezalcem smo takoj naslednji dan v dveh navezah vstopili v Marmolato. Pa ni šlo daleč. Njegov drugi je omagal že na začetku, sestopil nazaj, mi pa v troje na prei. Klasična smer v jugovzhodni steni je sicer lažja od znane Soldajeve ali Punta Rocce, pa je vseeno krepka in dolga zadeva, s padajočim kamenjem, ledom in snegom v izstopnih žlebovih.
Wellenkamp je imel precej povedati. Za njim je bil Eiger in lep kup drugega. Jürgen je hil namenjen v Civetto, pa sva ga z Nadjo le pregovorila za Sass Maor. Onadva ■L motorjem, midva z bussonijem — nazaj do San Martina. Isti dan preko P.isso di Bali pod zahodno steno Cimon della Pala do malega zavetišča pod Cima Canali, kjer poteka v zahodni steni prva Buhlova šestica. Že tja grede sva z Nadjo opazovala zahodno steno Cimon della Pala in ugotovila po vodniku in kasneje v koči. da stena v srednjem, delu, kjer poteka značilna rumena in poševna zajeda, še ni preplezana. Jürgen je plezal naslednji dan Oran Pilastro, midva pa seveda v Palo. Pa ni šlo tako gladko. Stena je krušljiva v .epodnem delu previsna in brez stojišč. Sedem ur težkega dela — ocena V z mestom VI Na vrhu sta čakala Nemca in kup drugih navez. Sestopali smo skupaj in občudovali strmo, belo steno Sass Maor nam nasproti. Do pod stene Sass Maor je treba v dolino. Dobrih tisoč metrov višinske razlike. Stena je visoka in ozka, podobni Spikovi, smer pa
Slika seveda ne pokate vseh težavnosti kraja tn trenutka	Folo C. Debeljak
1644
Eden od «;«>7nlnoi> na >m>ntblaniki /svet
F"to C. Debeljuk
ena prvih sestic v Dolomitih. Do polovice skoraj plezaš istočasno. Šele zadnjih šest sto se požene navpično do vrha. Jürgen je plezal
,TrtV'adja v s:cdi ^ na koncu. Prav užrtek T.soc metrov izginja v strmem in varnem plezanju. Kratke klinske lestvice in zasoljena poč pod izstopom dišijo sicer po še* drugače pa ocena ne drži več 2e takrat sva jo z JUrgnom postaja za stopnjo nižje Zdelo se nam je tako prav V šestih urah smo dosegli vrh, nato pa v najdaljšem .sestopu kar
Slomam M Seb°j' V P°lni lemi ko0°
Dovolj za tokrat. Stisnili smo si roke na poSa'' Mar,lnu »Na svidenje kierkoU samo tu nekje, nad dolino!«
Na žalost z njim nikdar več. Takoj po tem je bil v Himalaji, preplezal vse, kar je težkega v evropskih gorstvih in padel v Bcr-gcllu. Po nekaj sto turah samo trenutek nepazljivost., morda narobe korak — in ni L
mUh e"ega najb0ljži" in na^Jj P'eme-
V naslednjih letih sem prvič odpotoval v Fiancijo in Švico, vmes pa redno obiskoval Dolomite. Se štirikrat - je vreme žal nn kazalo hrbet. Leta 1950 z Jeseničani. V megli m dežju smo plezali v raznih lažjih sme-Piezta' sems jnflazaiiodno steno Tob-hngerknotten, zahodni steber Patemkofla vbodno steno Velike Cine, severno steno Male Cine in ponovno raz Mazzorana v Veliki
Sivini P^CiVetti ,n Pa,i ^ odplaknil naliv in prezgodnji sneg pred našim odhodom
V naslednjih letih pa z Gradišnikom in Ve-
sSrn«l !PT0 °in' Küs<^ten, skupino
Roccš Prenef V l'iZ m Tofano di »V i preceJ -men. vendar lažjih v Punta Madoni je ostalo za nami, pa še neprostovoljen umik z Gran Pilastra v Tofani Povsod nas je pregnal sneg ali pa dolgotrajno deževje, saj sva enkrat z Dušanom t pet h dneh komaj zmogla kamine Opel v Pate?nkoflu in krajše smeri v Rosengartnu
(Se'° lanl; ifUl 1962. se n'i je nasmehnila sreča .ft1^ <?»• Po desetih letih sem zopet nI i ^'Tnim I•a2üiT, Pognal sem ga že nov ^n t - dru*afen Ne on, meni se jezdel* nov in težji, predvsem na mestih ki sem iih "b.Prvem vzponu plezal z lahkoto. h 1. zopet lažji. Deset let pusti sledove hi tudi gledanje na alpinizem ubere drugo smer Enö je ostalo pri starem. Skupina Treh C^je büa
arenalft!"ki ^
aiena ah odskočna deska za najboljše pa tudi
skupina, kjer veliko plezalcev zastavi prvie -
m zadnj.c Vsak dan smo lahko občudovali
vtrluoznost mladih pa tudi slepo žagan S
b c.z uspeha. Skoraj ni več govora o klas S
plezanju in smereh, nekdaj slovite smeri Co-
micija in Cassina so le .še za nameček in ture
za počitek ah ogrevanje. In to v desetih letih
O diretissimah se jc izoblikovala nova teorija.'
v<* tehnično popolnega plezalca, nabitega z cnerguo in etičnimi vrlinami, moralno trdnega itd., temveč fizično pripravljenega garaca. ki vstopa brezkompromisno v vsakem vremenu _ zanašajoč se na sveder
609
najnovejši modni krik plezalcev na »dolge relacije« Teden dni stene je postal običajen pojem in nikogar ne skrbi, če je pod steno prazen šotor od nedelje do nedelje. Lastnik! nač »•delajo--. Visijo v stremenih in vrtajo po nekaj metrov na dan, pod steno je ekipa po-magačev z zabojem klinov in vsega potreb-
Ingkaj najdemo pri takih plezalcih negativnega? Naveza, ki je preplezala »dlretissimo-v naslednjih dneh z normalno opremo, ni našla dirette v Punta Pridi in po nekaj brezuspešnih poskusih sestopala po zraku nazaj. Nam ta diretta ni delala preglavic in tudi /grešili nismo ne tu in ne v Kumenem razu. V tretje sem plezal tokrat raz Mazorane, v drugo vzhodno steno Velike Tine in Dibonov raz pa še kamine Opel in steber Paternkofla. Prvič pa diretto Punta Fride, ki jo po pri-
povedovanju Mazzorane, oskrbnika koče Aii-ronzo, prepleza ozircma najde največ slaba polovica. Smer jc zračna in zanimiva. Plezal o je Comici z Mazzorano. Kočljiv je spodnji del ki zavede po značilnih gredmah marsikoga od prave smeri v nemogoč in zasigan svet Problematična je tretja dolžina, ki jo krasi izpostavljeno prosto plezanje in prečnica v levo demena mirnih in preudarnih s polno mero ravnotežja in dobrih živcev. Zgoraj m
več pi-oblcma.	.	____
Ze nekaj let me je mikala Cassmova smei pfccoHssime. Ob prvem obisku pred desetimi leti je štela za »veliko« turo in so o njej govorili v superlative danes jo oblegajo ob vsakem lepem vremenu, vendar m vedno tudi znlezana do vrha. Pod prečnico v zahodno steno je deset prostih metrov, ki zahtevajo celega moža. Ril sem v navezi z munehenskim
ln še eden 2 Mt. Bianca
Foto C. uebeljak Danes samo He :a nameček
Foto C. Debeliak

6/0
plezalcem Dieterjem v. Sod no m, ki je v tistih melrih visel dobri dve uri. Pri tem si izpo-slavljen prav od blizu radovedni publiki iz pred koče in je plezanje te smeri ob nedeljah prava mora. To se je zgodilo nam in smo za radi tega postali ob sestopu kader vnetih fotolilmarjev, ki so v naši družbi ob brnenju kainer sestopali do koče.
Smer nosi po zadnji knjigi Dolomiti Oriental! oceno VI +, čeprav verjamem, da si je ob dosežkih zadnjih let ne zasluži več, vsaj zaradi kratke stene. Je pa neprimerno težja od Rumenega raza in Comicija v Cini. — Vsa čast Cassinu, krepko so se lepile srajce na hrbtih, preden smo "dosegli skrinjo na vrhu. Pa še dež jc podžigal vnemo, ker je spust po mokri grapi z vrha neprijeten in celo tvegan. No. skupek vsega mojega potepanja po Dolo mitih kaže 37 smeri od 111. pa do VI. stopnje, vmes šc dve prvenstveni, da ne ho vse pod tujim imenom. Lepo. a premalo, da bi rekel mirne duše: "Poznam Dolomite!«
v montdi.anSkih
GREBENIH
Slabe volje sva z Dušanom sedela na zeleno prevlečenih klopcah v jedilnici hotela in gledala vsak s svojega konca skozi okenske šipe v greben Peuterey. V kratkih presledkih sva zahukala v steklo, ga obrisala z rokavom in tako napravila vsak zase razgledno odprtino v ledeni skorji.
V hotelu je šumelo kot v panju. Bil je nabit s turisti, plezalci, vodniki in v prvi vrsti s smučarji, največ z mladimi ljudmi obeh spolov, ki so preganjali dolgčas med snežnim viharjem po svoje. Za naju niso bili več zanimivi. Prve dni so naju holela ušesa od njihovih prepirov, otročarij — čisto italijanskih duškov, ki jih kljub Dušanovi polovični italijanščini nisva razumela. Najbolj glasni so bili seveda oni s prvim puhom pod nosom, našemljeni v vseh barvah. To je bil mavrični kupček razigranih, skoro otročjih smučarjev, ki pa so jemali ta šport kot razvedrilo po potrebi. Vsak dan v novih raztegljivih hlačah, kričečih puloverjih in čevljih do kolen, ves dan za točilno mizo in stokrat na obhodu po vseh hotelskih prostorih. Prišla sva do zaključka, vsaj po naročilih in flegmi, s katero so plačevali napitke v desettisočih, da jim edino denar ne dela no benih preglavic. V dolini nekje sedi njih dobri očka, ki bo odštel penzion za tri tedne morda s pol milijon ski m čekom ali še več, Za naju je bila v tem hotelu steklenica kisle vode razkošje.
Stresel me je mraz, ko sem se spomnil, kako zavija veter okrog naših šotorov, trga platna in količke in najde ponoči vsako špranjo, da nas obišče v spremstvu oblakov pršiča. Nič ne pomaga, vzdignila sva sc s toplega in po-
časnih korakov zapustila toploto in vrišč. Zunaj je udaril veter z vso silo, da sva se morala skloniti daleč proti njemu. Tesno sva zapela bundi m odtavala v temo in meglo na ledenik. Smer vetra je kazala pot. Na sredi sedla sva srečala v vetru zibajoče se postave Jeseničanov, ki so šli na toplo — gledat televizijsko oddajo. Brez večerje sva zlezla v šotor, odki-dala spalne vreče in zlezla vanje oblečena, kot sva prišla čez sedlo hotela. Štirinajst dni sinu že ravnali svoje kosti na trdem ledeniku Velikana (Col de Geant) v višini 337Ü m in včasih se mi je zjutraj zdelo, da bo ostala hrbtenica kriva kot turška sablja od mraza in mokrote, ki sta bila poleg naju stalna gosta šotora. Imel sem za nameček še to srečo, da mi je že p;-vi dan spustila blazina in sem ležal ves čas na ledu s tanko spalno vrečo pod seboj. Spanca ni hotelo biti. Dušan je že zdavnaj hrumel, pokrit čez glavo in bil bogvc kje. mene pa je trgalo po vseh sklepih, da sem jih tokrat brez večjih težav vse preštcl. Šele po tretji tableti me je zmanjkalo za nekaj ur. Zbudil mc ni vihar, niti hohnpnje šotorskega platna, ker sem ga bil vajen, temveč nekaj drugega, novega — popoln mir. Radovednost mi ni dala miru, kajti zgodilo se je lahko dvoje: lepo in mirno vreme, kar bi bil čudež, ali pa gost- in miren sneg, ki naletava brez vetra. Pol uro je trajalo, da sem razvozljal zadrge in porinil glavo iz šotora — v sneg. Zato torej tak mir Bili smo zakopani v novem •snegu, zunaj pa je bučal pravi montblanški vihar — pod jasnim nebom. Danes nas je sneg verjetno rešil brezplačne vožnje čez sedlo, ker bi sicer šotori v tem vetru ne zdržali na svojih mestih s svojo vsebino vred. Drug za drugim smo lezli iz šotorov oziroma belih kupčkov, zasidranih s cepini in vsak je spustil na svetlo krepko besedo jeze in razočaranja: zopet nič! Ze četrti dan se igramo voluharje v teh brlogih in ne moremo nikamor. Preti jutru je veter ponehal, umito nebo na vzhodu je dobilo prvi sij. Oklenilo je grebene Velikanovega zoba, zažarelo v Marbrcsu in Roche Fortu, v divjih iglah nad Chamo-nixom in sam očka Mont Blanc je dobil rdeč klobuk Z zarjo in dnem je rasla tudi naša dobra volja Valant je zarožljal s klini — znamenje, da sc nekaj pripravlja. Ob šestih se je odločilo: grebensko prečenje Dent du Gčant — Roche Fort, ledna tura, zračna in nevarna, kot nalašč za tropo spočitih in £ur-jnstih, saj bi šli to jutro kamor koli, samo ne več v naše ledenice in hotelski direndaj. Naš svet jc bil drugje, daleč nad nami. Igln je bil v polnem prometu. Štirje kuhalniki so brneli svoj blagodejni -dobro jutro,« iz odprtine ledene koče je prihajal prijeten vonj po kavi, čokoladi, bencinu in prismojenem, najbolj pogostnem rezultatu naše kuharije. Z Dušanom sva šla to jutro na »polno hrano«. Vsak svojo konservo nadevane paprike, srce v omaki in pol kilograma graha. Nekaj men-ov pod našim taboriščem je držala običajna pot proti Ceantu, ki je hila skoraj ves dan v prometu. Največ jih je sicer obtičalo
Čil
že pod nastavkom zoba, nekaj na zajtrkoval-nici ob prestopu s strmine zoba samega, morda deset jih je pa le prikolovratilo na vrh ob vsakem lepem dnevu. Tudi to jutro so hitele naveze druga za drugo, spredaj vodnik v rdečih pletenih nogavicah, pisani vetrovki in beli kapi, neobhodno potrebni kombinaciji barv. Imeli so svoje klicnte že tu na vrveh zaradi nekaj ozkih razpok nad sedlom, predvsem pa zaradi boljšega učinkovanja lastne osebnosti in nenbhodnosti njihovega poklica. Včasih so se mi zazdele te gorske »lokomotive« kot pajek pred svojo mrežo. Hodili so spredaj, samozavestno, s slovesno ločno odmerjenim korakom, zagoreli in z nasmehom na ustih, kot da je ta svet njim namenjen in z njim razpolagajo po svoji uvidevnosti. Na vrvi, kl so jo držali v eni roki, je stopicalo za njimi v nerodnem, nevajenem koraku in blsdih »pisarniških« obrazov nekaj postav, našemljenih po najnovejšem katalogu planinske opreme. Gledali so v tla in skušali ujeti korak z vodnikom, pa so se trudili zaman. Včasih je kdo pogledal navzgor — tisoč metrov više je stal Zob, strm, na pogled nedostopen in povesil oči k tlom ter poskakoval za vodnikom še bolj nerodno kot prej. Ubrali smo jo za njimi. Sneg je hil trdo zbit, ob vsakem koraku je zacvililo pod nogami. Vodniški tempo nam je bil tuj, zato sn kmalu ostali za nami s svojim živim tovorom. Izmenjali smo le mimogrede kratki »monsieur« in v dobri uri stali na zajtrkovalnici pod Zobom in obenem na začetku naše ture. Greben je bil zasnežen in oster, presekan z granitnimi stolpi in strehami, odprl na vsako stran s tisoč metri globine.
Navezali smo dereze in vrvi — prvi je zasekal stopinje v grebenu. Strma piramida Geanla je ostala za nami, lep spomin pred nekaj dnevi, ko smo viseli v njegovih ploščah južne stene in okušali na lastni koži in mišicah francosko težavnostno oceno »athlčtique« v silni vertikali.
Težko delo smo imeli pred seboj. Na sredi grebena, po treh urali sekanja, varovanja in neusmiljenih prečk je zašumelo z italijanske strani. Z jasnega so zaplesale megle, porinilo jih je v bek Roche For t a in odbilo po stebrih grebena. Z meglo vred je zalulil veter in ob sestopu z Grand Gendarma, stolpa uod vrhom, smo zlezli docela v hladno in mokro zaveso. Smer vzpona je bila sicer jasna pred nami. zgrešili ne bi, vendar nas je začel moriti občutek nevarnosti, pričakovanja nečesa hudega. Diez besed in dogovora smo pospešili korak in varovali samo še najtežje. Veter je počasi naraščal, zaplesale so prve snežinke Z vrha nas je obrnilo takoj v sestop, komaj smo še zdržali na izpostavljeni snežni rezi. Z Janezom sva plezala naprej, sedaj po lastnih stopinjah do Gendarma. Ce ga le dosežemo, preden udari z vso silo! Za seboj sva cula pretrgane klice navez, nisva jih razumela, veter je trgal besede in naju pritiskal ob vsakem koraku k tlom. Ostalo je še sto metrov do zajtrkovalnice, ko sva obstala kot vkopana.
V stremenih. D rez njih se skoraj ne piesa več
Folo C. Debel) Bk
Nastalo je popolno zatišje, še pred trenutkom peklensko tuljenje — saj smo nad štiri tisoč — naenkrat popoln mir, kot da se je ustavil čas. Čakala sva s strahom, vedela sva, kaj pride. Janez je dvignil cepin s konico naprej in začula sva smrtno pesem montblanškcga viharja; v konici je zaprasketalo, drobne iskre so pršele z nje. Takrat nisva več pazila na stopinje in globino, zagnala sva se z grebena, drug za drugim v prepadno strmino zahodne stene in sc zarila v sneg. Trenutek za tem je udarilo v slolp nad nama — kot bi prelomil kost, zasmrdelo je po žveplu, v obraz sva dobila puh snega in drobce granita. Sedaj sva imela minuto časa, morda niti ne, veter je udaril s podvojeno silo, za sabo sva začula glasove. Nisva čakala nikogar. Tu ni pomoči. Planila sva v greben in tekla po njem. Svet, kjer smo pred urami sekali led, se mi je zdel raven kot cesta. Zašumelo je. zopet z glavo v sneg. nato ogenj — zagrmelo je, lomilo med stolpi, kratko in odsekano, brez prestanka, strela za strelo je udarjala okrog naju. Cepin se mi je zdel vroč kot razbeljeno železo — bila sva sredi nevihte, tarča sva s svojim žs-lezjcm točno na grebenu. Sedaj nisva čakala več. Preskočila sva opast in predričala v steno pocl prvo snežno streho. Janez je pobral že-lczje in zdrvel z njim za dolžino vrvi vstran,
612
ga zagnal v sneg in podričal do mene Stisnjena drug k drugemu sva sc tresla v stoih udarcih groma, tisočerih odmevov in plaz0v
stenTr- ^/'	se trgali narna v
sten, Geanta. Kaj je s tovariši? Ce so sedaj na
grebenu, ne ostane od njih ničesar drugega
I*™? ^ Takü; zatfim prilomaslil iz megle Valant, aasopihan. črn v obraz in brez Mpe, takoj za njim drugi in tretji, vsi golih
vi®^ V teR1 ,edu" k*r bi sekal v (epem vsako stopinjo.
,'am.uro morda dve, nevihte ni bilo konec. Začel je naletavati sneg. gost in moke, — strele so sekale redkeje. Veter ie ro-nehaval le oddaljeno grmenje nad Daupht nejo je kazalo pot nevihte. Zasuti s snegom premočan, s nji v ubraz, pa vendar nas,nT-' jam, drug poleg drugega, in živi Zvečer smo sedeli na zeleno prevlečenih klopcah v hotelu, pred nami steklenica kTsle vode, na sten, televizor, ob nogah pa prijetno topi, radiatorji. Kaj Se več pričakuješ Od časa do časa se kdo nasmehne in poki,na dru gern,,. Mladina okrog nas pa divj^e™ c n-zano, chiantl in champagne, vriska in Vmeha
svoje*. .a SOba' V:,ak doživlJa	iTS
(NiidaUevanje v prihodnjem letniku)
Planjava
Stane Plavštajner
n. ?/o j Se-?Ska JutraRW zarja naju pozdravi na Kamniškem sedlu. Poleg železja in vrv sedeva v kotu še midva s Frančkom. Oh čaju gledava skoz, okno megle, ki leno priplavajo u Kamniške Bistrice. Skleneva počakat, do konca tega vlažnega in s-vega mimohoda
jo med kratkim prebliskom sonca ubereva pod Planjavo. Vreme „ama ne ubila vcs-lia
fbiaiUMir °PU v. J!,ßovo P« Tokrat ko se mi obljublja samostojno plezanje, se mi zdi na
pogled težja kot prvikrat. Razdeliva s Želczhf
razpieteva vrv in se naveževa. Kratek S
in vrv počasi steče preko Frančkovega ™
rino^V o pri m k: ,„ stopi. Vozel ob pasu P™?* «kalnega klina gre vse v edu. Svetla Gass,nova vponka je v zaria-velem ušesu, vpnem še popuščeno vrv n,™-Varova"je P'eko klina pri^i
o ot n.hna S?""1 SVüj koncei1 obrne oči proti nebu, kjer namesto angelcev vidi le
na jčast i ti j, vejši del mojega telesa. Počasi pre^
stopam ,n ko preizkušam trdnost kl ina mi
. Ä V ™k': .Okušam ga ponovno zabiti na vponkl za pasom. V do-
IkHi* n TOk,je nad mrn°J "^slednji klin. Skala ponuja In izlizane in navzdol vis-če oprimke. V širokem razkoraku se vzpnS
m^ifn ,VP^m VrV 1,1 nato s ''rančkovo p™ močjo napredujem za slab meter dokler ni vponka tik ob pasu
S prestopom proti icvi sem zopet v poči ki se v tem zadnjem delu močno ustrom^ Levo
zakonlcolT V raidCm skronino oporo čevlja- 2aSozdim v poč še ln S.kU5am 2 riesniw vpeti vrv v ftb oček klina, ki jc v dnu poči. Prvič ugotav
x predehe,° ob ni;
vrvi, s h,tro oporo in slabimi stopi se no egnem preko najtežjega mesta, le dva lahkä metra m prav udobno se počutim na stoiišču Pod izstopnim bolvanom. C slutim daTn konec težav, kajli skala ima lepe azčlembe
unre vi'v Sk™' Ko ^ *> "ačnem se m! ZlnZ'^T tCZk0 ustavlja cd karabincev.
^iS Ä na?:aj na bojišče moram in izpnem Poslednjo vponko. V redu gre in kmalu sem na varovališču. Pogasi se množijo zanke vrvi oh mojem ~se-
darUču^m T* ™ma * rahl°	ven-
M«, «h njenem drugem koncu prijatelja. Se bova skupaj na isti v,-vi
Izza roba se pokaže usnjena čelada ki varuie kamenje pred trdoto Frančkove glave St ,-neva s, roke in pogledujeva navzgor proti Bnnskovemu kaminu. Megla ustvarja nepr -jetno sivino, vendar sva si edina v želji po plezanju čim više ped sam vrh. Čeprav vevT da bova kljub vsemu napi-avila še iste raz in Potem do vrha, razka-Vrisk	P°Iici mpfiIi svoje ude.
skemu PIZ Z'dLetmf\ j« nie podoben tirolskemu vrta svojo luknjo v meglo. Ovce s Kamniškega sedla odzvanjajo Opustiva brezplodno čakanje na sonce in jo z nabrano vrvjo ubereva preko zaplate zapadnega kamenja in po krušljivem razu t^d Bnnskov kamin. V globoki poči za skalam blokom ki grozi, da se bo odlomil In JH revno Krpo zamazanega snega pod seb^j .
var^ščaedl reZidenCO' ki	vlogo
V začetku kamina na vso moč razteguiem
"Prfnad, C ^^ nanje ; P„fcu naravnaj s krmUom smer mimo
moje glave,« me v strahu za čelado opozarja Vpet v klin nekako izsilim več prostora sv<t ega rojstva hrbtna rebra prislonim ob ste^ m se z nogami uprem v algasto in mokro skalo nasproti. Kot živa zagozda rinem na^ zgor. Majava luska ostane trdno pZ nog)> «Oka na de oporni oprimek ob hnku ^Mn posl«lnj, klin je precej p,-,d se odpovedati padcu, ker bi kaj hitro mS zoga. s katero bi stene kamina igrale v^a
da?10n,nkfijet-Orib0Jko Ko bi obvisel ^ daj na klinu, z.vljenja najbi-ž ne bi imel več
j^jmrrsrrrK SSSStSSftT" "
613
ilüsäl
Ä do krušljive skale. Ustaviva se Lepa e f 17e „uživaš ob slapu Savinje, naj-e'S? pakasoCbi.i°,ame njeni rahlo rahloorume neli macesni ob pogledu z grebena Planjave.
S5Ä rÄüMfg
?vo o uot le malo pod nama. Za ./stop najdem lepo možnost, ki naju mimo starega tu* Sije na skromno obraščeno gred.no modtodP po grebenu do vrha Planjave.
K začetkom slovenske planinske proze
Zmago D u I o n
Prt „„».to»» »rodu S * Pl—J
ÄHBässä
Obstoia Vsekakor pomeni letošnja se-demdesctletnica naleg» -gamM^a-
rede üb tako važnem jubileju pa se moramo IZt toliko ozreti tudi nazaj, davimo, v
Säääs
in uradovanje in svojo univerzo v Ijubijam. Seveda ni bila niti ena teh zahtev uresničena^ sTovenija ležeča med Alpami in morjem, je bila na Dunaju določena za germanski most
SÄ
SrSeÄ KO ie Peter Ko^er
S-enijt Ä'Sff^S^?
Sr	slovenj
«SÄ-
'akrat ustanovil in izdajal na Dunaju prvo in nniholiše glasilo za to znanost v Avstriji (iziiaia že vedno) zemljevide našega Kocena
je uporabijaia vsa Avstrijr prav kakor ma
enatične učbenike našega Močnika. V istem Asu pa nam je Dunaj odrekal pravico do slo-^nskih srednjih šo. največ zanie še nimamo lastnih učbenikov! K jet Kon
se je v Avstriji kaj koristnega snovalo pov^d
sTvilki PV 1962!). Vendar pa naj bi ti možje
e bUi Slovenci, ampak f-"^^di n »Korošci- Kako so takrat nas naiou umi gospodarsko izkoriščali, kaže že ta pnmer Ko iota lH-n izdelali kataster za vso Avstrijo.
SgSÄSÄÄK
Avstrija!	.	. ,:rHi
S tem ki epu m v h	Emo si
SSSsfeSŽ
ninsko društvo.
Prvi zunanji izraz planinskega čustvovanje
K Ä« i. »—«' "r;
PO	jer'd
Ä-ÄÄWiU
614
2t maja 1062, torej niti 25 let star, v Laškem. Na gimnaziji, ki jo je obiskoval v Celju v letih 1051—57, se je izkazal kot odličen dijak. Vendar je začel že v šesti šoli bolehati za jetiko, zaradi Cesarje naslednjega leta izstopil iz gimnazije, ki jo je dokončal kot privatist. Nato je obiskoval dveletno gozdarsko šolo v Mariabrunnu na Nižjem Avstrijskem in se potem zaposlil na Vrhniki kot gozdarski adjunkt, zaradi bolezni pa je službo kmalu opustil. Ljubezni do lastnega naroda in domačega jezika se je navzcl na gimnaziji pod vplivom Slomškovega sodelavea opata Matije Vodu-ška V svojem kratkem življenju je objavil v »Novicah« in »Slovenskem glasniku« precej povesti, narodnega blaga in opisov domačih krajev. Nekaj gradiva je prispeval tudi za Vodnikov spominski zbornik, konec leta 1(161. torej tik pred smrtjo, pa je s sodelavci izdal almanah z naslovom »Nanos«, z zelo pisano vsebino. Tu in tam je nastopil kot diletant na slovenskem gledališkem odru.
Puk.meistro v potop is izpred WO let in več jc takle:
SOLČAVSKE PLANINE NA
Štajerskem
»Rad hodim na hribe, na strme gore; in više ko pridem, tem ljubše mi Je.«
J. Kiišnik
Bilo je v nedeljo 19. velikega srpana leta 1838, ko sem se podal z dvema tovarišema na pot v Solčavo, ali, kakor pravijo, v »Zoicboh« (Sulzbneli). Ni 5c pošiljala zarja svojih rudečerumenih žarkov v line mestnih poslopij, ko smo zapustili — Celje. Romali smo po veliki cesti veselega srca, in komaj smo dospeli blizu 7,nvea, jc žc pregnal beli dan črno noč in razsvetljevalo jc jutranje sonce livade in hribe. Moško stopamo naprej; opoldne jo prima-harr.o v Mozirje. Tam se okrepčamo za nadaljnji pot. — Videli smo lepi samostan »Nazaret» na prijaznem gričku, katerega obteka deroča Savinja, v sončni svetlobi se lesketati. Prišli smo potem mimo Kečice in sv. Frančiška na Stražah. Ker pa ni moj namen, popisovat: kraje gornje savinjske doline in vsega priobčiti, kar sc n;im jo nadalje pripetilo na potovanju do Solčave, samo povem, da nismo šli v Luče naravnost skozi Ljubno, ampak čez Gornji grad, kjer smo obiskali nekega prijatelja. Dan se je že nagnil in ostali smo v Gornjem gradu čez noč. Ker pn Jc Gornji grad precej znamenit, naj tudi nekoliko povem o nJem. Gornji grad je trg na potoku Dreta med visokimi gorami, u milj od Celja; ima c. k. okrajni urad in dekanijo, prostorno grajščino in okoli 660 prebivalcev. Tukajšnja cerkev je veličastna; sezidal Jo Je Andrej Attems, ljubljanski škof, med leti 1754 in 1761. Grajščina pa je bila nekdaj benediktinska opatija in potlej stol i ca ljubljanskih škofov. Ustanovila sta samostan oglejski patrijarh in blagi
Teobald Kager leta 1140, ko je zadnji daroval v ta namen celo svoje posestvo. Do leta 1450 jc imel samostan 20 opatov. V tem času pn je določil eesar Miroslav IV. gornjegrajski samostan za ustanovljeno ljubljansko škofijo, ki Je bila res utemeljena 11. oktobra 1463. leta. Odsihmal je ostal škofijski sedež tu do leta 17B3.
Razvaline starodavnega Gornjega gradu stoje na bližnjem strmem predhribju, imenovanem Menina, s katerega se odpira krasen razgled. Slovenski jezik jc tu kaj lep in še precej čist. Drugi lian smo se zgodaj podali čez planine v Luče. Luče so prijazno selo z lepo farno cerkvijo in eno podružnico ali »podlaro:. kakor pravijo, z imenom »Fodvnlekc. Tu sedaj nismo vedeli, na katero stran bi se podali: ali bi šli na »Planinäek«, ali pa skozi »Iglo«. Ker pa je bil tovariš R. slabih nog in si ni upal na planine, sva sc tudi midva z Jurijem podala z njim skozi Tglo, kajti »tres faelunt collegium . Tudi nam ni liilo znano, da sc lažje pride na Ojstrico čez gol i nesko in Korošico, kot pa od one, solčavske strani. Torej smo koračill proti Igli prek Savinje, ki nam je bistro šumljala naproti. Komaj smo hodili pol ure, sino žc zagledali Iglo pred seboj. Kmalu smo se -skobacali skozi. »Iglat se namreč imenujeta dve visoki in ostri pečini nad globokim iu kakor zid strmim brez-dnom, v katerem bobni bistra Savinja. Zgoraj sta ti dve pečini stisnjeni, pri tleli pa tvorita luknjo, skozi katero se lahko knr.iči. Vobčc ni pot več tako nevaren, kakor so ga popisali nekateri »tou-risti« in kakor je včasih res bil; zdnj jc namreč vsekan v pečevje. Vrtoglavim pa vendar ne bi bilo varno tu hoditi! Kakšni občutki so nas obhajali tu med golimi planinami, nad globokimi hrevsdiii, tega nI moč popisati! Nikdar nismo videli toliku sivega skalovja proti sinjemu nebu moleti, nikdar nismo tuli tako čudovitega šumljanja brzega jio-toka in tako živih milih glasov gorskih ptic, kakor tu, v sredi solčavskih planin. To je bilo zares rajsko občutje ln nam je dodelilo toliko moči, da smo nenadoma prišli, zamaknjeni v občudovanje krasne narave, na cilj in konec današnjega potovanja.
Bili srno v Solčavi.
Solčava! Kaj bi neki najprej povedal o tem kraju? Kam bi se obrnil? Na gore oil na selo? — Toliko sem že prej čul pripovedovali o tem štajersko-švicarskem kraju in sedaj sem bil liuli sam s svojimi prijatelji na tem mestu. Sonce je zahajalo /n gore, nastopila sta mrak in večerni hlad namesto vročine. Bili smo trudni potovanja in potrebni okrepčanja in počitka. Ker smo že prej slišali, da so gospod župnik v Solčavi gostoljuben slovenski rojak, smo se podali naravnost v župnišče, prosit prenočišča. Pa glej! Bilo je že vse polno gostov; Imeli so mnogo duhovnov in troje Angležev! Zal Jim Je bilo, da nam niso mogli dati prenočišča; svetovali so r.am, naj ostanemo kje v selu. Čeprav nas niso mogli obdržati čez noč, so nam vendar pokazali svojo dobrosrčnost; postregli so nam z vinom in kruhom, da je bilo kaj! Okrepčali smo se tako. da bi se bili lahko še tisti večer plazili Bog ve kod po planinah. Vendar ima noč svojo moč, zato se nismo nocoj nikamor več podali. Prenočili smo pri nekem vašeanu, ki se je veselil svojih gostov in nam postregel ■/, vsem, kar smo potrebovali.
615
Drugi dan. 21. avgusta, smo zarar.a vstali, pregledali selo in okolico. Solčava Je samotna vas sredi orjaškega skalovja ln divjega hostja, s čedno farno cerkvijo, ki ima eno podružnico. Farna cerkev je posvečena Uevici Mariji ln neki žc 300 let stara. Selo je sicer tudi majhno, ljudje pa gostoljubni, priljudni in krotki. Tujcu radi ustrež.ejo in mu prostovoljno povedo, kod naj hodi, da pride prav na svoj cilj. Rasti so lepe in večji del visoke, iz njihovega govorjenja pa veje prost duh. V prvi hip spoznaš njih blago dušo. Samo nekoliko melanholični se mi zdijo. Slovensko govore prav čedno in krepko. — ro povžitem zajtrku se podamo na ojstrlco, kamor priti so liile moje največje želje. Šli smo prek Savinje in prišli v kakih dveh urah v »Logarjevo dolino« Tu smo šele videli, na kakšne planine, na kakšne ostre pečine smo se namenili. Cbšcl me je skoraj obup, ko sem videl strmine ln zijoča bre/.dna, neznane ostrine, r.a katerih se Je bleščal večen sneg v zlati zori. Vendar naprej, korajža velja! Kdor hoče gledati z Ojstrice, mora na njo, sem si miElil, prav tako pa tudi moj tovariš Jurij. Samo K. si ni upal na gore: zapustil naju je in se vrnil v Solčavo. Jaz in Jurij stopava sedaj dalje po Logarjevem dolu, ki Je kako poldrugo uro dolg m četrtinko ure širok. V njem prebivata sumu dva večja kmeta; najpre-možnejšl je Logar, po katerem ima dolinica ime. Logar Ima dosti pepela na ognjišču, dosti volov in krav, lepo število ovac in koz itd. K njemu prihajajo celo štajerski Dolenjci kupovat ovac in koz. Logar tudi nnpravljn, kakor večji del Sol-čavccv, tako imenovani »solčavski str«, kateri je prav dober. Za pol lortina sva kupila kos takega sira. s katerim sva se hranila štiri dni, pa sva ga nekaj še domov prinesla. — iloj in Jurijev namen pa ni bil, da bi samo planine gledala, ampak .sva hotela pregledati tudi njihovo rastlinstvo. Vsaka tedaj še neznana rastlina nama Je bila draga, bila nama je zaklad v najini botanični torbici. Ko sva se pri Logarju nekoliko spočila in se nasitila s kruhom in mlekom, kar nama je podarila gostoljubna, prijazna Logarica, sva odkorakala na podnožje »Rinke«. Tu zagleda Savinja beli dan, tu se vije iz večne temine na svet, tu Je prvi Savinjin izvirek. Videla sva pa še kakih deset drugih izvirkov. Posebno eden med njimi jc krasen, kjer prši mrzla voda lz pečevja kakor oblak, brez vsega šuma in hrupa. Komaj sem se naglediil vseh teh slapov! Ko pa pridejo ti izvirki v dolino, izginejo pod zemljo in se tam zedinijo v bistro Savinjo, katera je v Logarjevem dolu Se majhen potok, ki mirno obrača mlinska kolesu. Kmalu sva začela plezali v božjem imenu po pečinah, kakor veverice po smrekah. Nisem vedel, v kakšno nevarnost sem se tu podal. Vodnika si nisva bil« vzela, ker sva se zanašala na najino predr/.nrist in si mislila, da bova na Ojstrico že kako prišla. Pa, oj pomote! Nisva namreč zadela pravega pota. P'ezula in plezala sva po skalovju, dokler nisva prišlo kakih sto sežnjev visoko. In sedaj, oj grozota! Nisva mogla ne naprej, ne nazaj! Vendar je liil .Turlj srečnejši od mene. Še v tej nevarnosti je plezal naprej in srečno prišel na varen kraj. Jaz pa sem visel med nebom in zemljo in nisem vedel, kaj bi počel. Z eno roko sem se držal /.n krhko kameno ploščo, z drugo pa za peščico rahle in tanke trave. Ko bi se mi odlomil
kamen ali odtrgala travica, bi bil zdrčal v ne skončno brezdno in se raztreščil na sto koncev1 V božjem imenu skočim predrzno do bližnjega grmovja in hvala Bogu. rešen sem bil velike ne varnosti. Nisem si mogel ničesar drugega mislili, kakor da me je angel nesel na svojih perutih tja. Poprijel sem se za drevesce ln gledal, kako b-: mogel priti do tovariša. Kmalu mi je liilo to mogoče in bila sva spet skupaj na varnem prostoru. Zdaj sva lezla po vseh štirih više in više in kmalu prišla na pravo stezo. Poprijclu se naju je žeja, pa ni bilo vode blizu, šla sva torej po skalah slu denca iskat in našla sva ga. Voda, mrzla kot led. nama je dala novo moč. kruh ln solčavski sir pa sta zraven prav dobro teknila. Medtem pa se je dan že nagnil in sonce se Jo vtrinjnlo po osteh, kipečih v nebo. Kje tedaj prenočiti? Noči so tu gori vendar hladne, čeprav jc razsajala v dolu podnevi huda vročina. Imela sva torej novo skrb. Pa kjer je stiska najhujša, je liož.ja pomoč najbližja! Kar zasllälva žvenkctatl /.vončke. Gledava m gledava ln zapaziva visoko na Brani koze in ovce in kmalu tudi pastirju. Sla sva tja. Bil je pastir starček, sivih las, vendar rdeč v lice in je še kaj krepko tekal v ookljah za kozami po pe-čevju. Obljubil niuna je, da naju bo vzel v svojo bajtico, nama postregel /. mlekom in kruhom. drugI dan pa pokazal ste/« na Ojstrico. Povedal nama je marsikateri slovenski izraz za cvetke, katerih sva Imela že polno tnrliien. 2ati Bože, da si nisem tedaj slovenskih izrazov zapisal in sem jih tako že skoraj vse pozabil. Razložil nama je tudi. kako sc imenujejo bližnje gore. Vobče je bil mož prav prijazen in se mi je kar dopadel. Prišedsi v njegovo bajto, ki je stala blizu podnožja, sva našla tu tudi pastlrico, ki tu pase krave, molze, spravlja mleko in dela sir. Bila je mlado dekle, okroglega in rdečega obličja. Veseli smo potem vsi večerjali mlečni sok. v katerega je bil nadrobljen kruh. Spala sva na svislih v senu, v katero sva se globoko zakopala. Gotovo sva to noč bolje počivala kakor marsikateri bogatlnec v lepi hiši, na mehkih blazinah. Zopet je napočil dan. Pastir je že na vsezgodaj podil živino iz tamaria na pašo in pastir i ca je že bila pomolzla krave, llukanje govedi, z.venk zvoncev in pesem vesele pastlriee. vse to naju je prebudilo iz sladkega spanja. Zlc-zeva iz sena in se spraviva na noge. rastiriea nama je že pripravila mlečen zajtrk. Pastir naju je vodil nekaj časa proti ostri Ojstrici. Kakšno veselje sva uživala danesl Šele danes sva videla prav rajskolepe cvetlice, ki so ravno odpirale nežne glavice in čedno pogledovale izpod d.'belega. zmrzlega snega.
Najine oči se niso mogle nagledati krasote »gorskih cvetk« (Rhododendron chamaecistus m intermedium). ki so rdeče cvetele v množini okoli snega, rastiriea jih je imenovala »ravš«. Kako je bilo to lepo: tu bela snežna odeja, ondi pa rdeC cvetlični travnik; tu se je šopiril rumeni planinski mak (Papaver alpinum), ondl zopet druge planinske cvetlice, med katerimi tudi Soidanclla minima, Linaria alpina in Statice alplna. Vendar pa ni mogoče priobčili vseh teh cvetlic v teh nekaj vrstah Naj lio zadosti, če povem, da sva tu našla več kot 40 različnih vrst cvetlic in mnogo raznih vrst mahov. Koliko cvetlic pa je že bilo odcvetelol Prav radostna sva bila, da se je najin trud poplačal
616
s tako obilnim uspehom. Solčavske planine so zgrajene večji del iz apnenega kamenja in peska. Drevesa so v višjih legah le redko, nizka in sključena, vrhovi pa so sploh bre/ njih. Blizu desete ure zjutraj sva prišla po ostrem kamenju in spolzkem ledu na zaželjeni vrh Ojstrice.
Tu sva uživala novo veselje; kar nisva vedela,	Šfi fina Wfimifl I II lina
kam naj bi se najprej ozrla. Zdelo se mi je, da	» |1 I ö II d Klljljjd
bom odtod pregledal celi svet; saj sem bil na 8000 čevljev visoki gori. ki pa ima na vrhu le pet sežnjev ravne povräine. Nehote so mi prišle na misel pesnikove besede:
Sklad na skladu se vzdiguje golih vrhov kamni zid;
večni mojster ukazuje;	line Orel
prid zidar se les učit!
iz Solčave
(Nadaljevanje iz PV 1963 7, 8)
Doline pod nama so bile v megli, zato sva tam razločila le malo krajev. Bela Ljubljana, Triglav, Veliki zvon, Koroške planine. Pohorske goščave in gornještajerske zelene gore, kakor tudi gornja in dolnja savinjska dolina, vse to pa je bilo jasno pred najinimi očmi.
Ko sva se odpočila in se spet s sirom in kruhom okrepila, sva se natančneje razgledala po bližnjih vrhovih; Gfintavec, noska, blizu katere je jasno Jezero, potem Korošiea, Škaf. Škarje, tirana, Ded, Daba, Devica, OvSeva, Hlipovec. naduha in Rlhka, na kateri se stekajo meje treh dežela: Štajerske, Koroške in Kranjske. Res jc prijetno biti visoko r.a snežnem vrhuncu in gledati planjave in loge, mesta in trge, sela in hiše pod seboj! Nobenega glasu ne slišiš od ropota in kiika sveta, nikdo ti tu nc dela nepokoja. Vse je mirno, vse je tiho, le tu ln tam se oglasi kaka gorska ptica, npr. sokol in belka, sem in tja zažvižga tudi pastir v prste, fla pokliče svojo čredo, ki ubrano pozvanja z zvonci. Sicer pa tu vlada tihntni božji mir. Kako divje romantično je pač vse lo: nad seboj modro nebo, pred seboj skale, sneg, evetličjc. pod seboj pa neskončne globoeine in tesni doli! Pa naj bo dovolj o tem. Saj mi ni dano najti pravih izrazov «i vse občutke, ki so mi tam pretresali srce! Nazadnje sva z Jurijem le zapustila vrh. Ob dveh popoldne sva se spet oglasila v bajti pri pastirici, ki nama je za slovo ponovno postregla z mlekom in kruhom. Za dobroto ji ponudiva nekaj drobiža, katerega pa je vzela šele na ponovno prigovarjanje in se zanj ni mogla dovolj zahvaliti. Ko nama je pokazala pot v Logarjev dol, smo se ločili. Na večer sva priSla utrujena v Solčavo, kjer sva spet našla najinega tovariša R. Povedala sva mu, kaj sva na poti doživela in videla. Za spomin na Obisk v teh krajih smo vrezali naša imena na kamen v neki solčavski špilji. Drugega dne smo vzeli si i ivo od našega krčmarja in oil Solčave ter se podali /a Savinjo skozi Iglo na I.uče in odtod skozi Ljubno domov.
Opombe: Jožef Ha.šnik, čigar verze .e objavil Vijanskl kot vodilno misel temu članku, "se je rodil 1. 1811 v Trbonjah blizu vuzenice, umrl pa 1. 1883 kot župnik v St. Jurju blizu Celja. Kot mlad duhovnik je pomagal Slomšku pri njegovem rodoljubnem delu. Pisal je pesmi v .Novice« in »Sio-venijo«, nekaterim je zložil tudi napeve. Njegove pesmi so se hitro širile meil štalerskimi Slovenci in so dosti pripomogle k vzbujanju njihove narodne zavesti. Podatki n avtorju: Slovenski biografski leksikon II, Pukmeister: tam so navedeni viri
Narodno budileljski in domoljubni vpisi
Patrioticnih pripisov je od 2. do 381. strani 62. Slovenskim in češkim izletnikom, navdušenim nad lepoto solčavskega kota, so privreli iz srca, češ naša ie ta zemlja, nc nemška, naša mora postati in ostati. Sicer pa je žc samo slovensko ime, ime slovenskega izobraženca, obrtnika, trgovca, zapisano v slovenski pisavi med imena nemških turistov, samo po sebi pričalo isto geslo, isto domoljubno misel.
Prvi patriotični panegirik je na 3. str. pripisal prof. Julius Giovacki, ravnatelj mariborske klasične gimnazije, fi 8. 1876. na pokrajino in ljudi: »Žolcpaška dolina jc žlahtni biser slovenskih dežel. Ohranivši si staro patriotično poštenost in nravno prostost, bez da bi jo oskrunile napačnosti in slabote našega stoletja, odprla se je občemu napredku naše pre-blage omike; ohranili so si njeni prebivalci poetično občutje za krasne svoje prirodne lepote, ktere nam tujcctn le malokedaj obču dovati priložnost je. 2olcpaško nebo, stremeče pečevje, visoke zelemcc, prijazni dolin travniki, bistri studenci, šumeči potoki in doneči slapovi pozdravljeni mi bodite in Vam vrlim Zolcpaherjem kličem glasni ,Živeli', ohranite si svoje stare prelepe navade in ne pozabite gojiti milo občutke za hhšo prekrasno slovensko domovino. Bog živi take narodnjake!« Avtor je, čeprav tujega rodu, tako kaže, dobro obvladal slovar staroslovenske romantike, ki je ta čas v slovenskem narodnem gibanju načelno že premagana, a je premagana vendarle še živela in še nekaj pomenila. Naslednje leto je prišel v Solčavo čez Kaplo dr. Janko Semec iz Maribora s svojimi otroki ter pripisal: »Načtidili smo sc naravne krasote, veselili se vrlega i lepega roda Slovencev, ki tukaj prebivajo, Bor jih živi!« 7. 8. 1879 jc šel dr. Josip Semec iz Bistrice na Skuto, kar je za tisti čas lep vzpon. Ur. Sernec ga odsvetuje vsem, ki niso dobrih nog. in priporoča »tim bolje- Uršiča iz Kamniške Bistrice kol vodnika. Vpis ni domoljubno pobarvan, lahko pa je razbrati, da jc bil dr. Sernec ponosen na to turo. Od 2. do 4. 8. 1881 so trije Sošlanjčani, uč. abiturient Miha Levstik, uč.
617
pripravnik Franc Skassa in Josip Wosclmagg iz Luč ■ prek Planice pristopili na Korošico, se povzpeli na Ojstrico in prek Skarij sestopili v Logarsko dolino. Levstik je popisal turo na treh straneh. Na vrhu Ojstrice so se »strašne višave« ustrašili, doživeli pa so še hujše stvari. 26. do 27. R. 1681 so čez Pavličevo sedlo prišli v Logarsko dolino in Solčavo koroški duhovni in vpisali: »Bog živi domovino, inilo nam slovensko i njej zveste ter njo ljubeče prebivalce.«
Poslovno gospodarski vpis sta skovala c. kr. šumski pristav in zapriseženi zcmljomerec Fr. Majer 28. in 24. 8. 1883, pa je posebno prvi še danes aktualen in veljaven, zalo naj ga navedeni:
Dne 23. 8. iz Celja »peš« prilomastil se strmih solčavskih hribov pooblastil, da se tamkaj ljudstvu prepove da go.izda sek na gladko, povsod po svoji glavi tam ne gre.
Na običajno domoljubno noto je takoj za temu udaril spet dijak Prostoslav Časi, kasnejši dekan v Laškem:
Lepa moja domovina, mili moj slovenski kraj. Bodi pozdravljena dolina Logarska na
vekomaj.
Isti se je oglasil tudi naslednje leto 1. 1884 z velikim napisom: Živijo Slovenci! To leto jp večina slovenskih vpisov in pripisov. Trije mariborski učitelji, med njimi Fr. Krajnc, po češko nazdravljajo Slovencem, slede trije Celjani, med njimi Lavoslav Ropaš, mozirski poštar Anton Goričar z otroki, celo iz Kopra je prišel Benedikt Poniž čez Trnovski gozd, Otlico, Idrijo, Cerkno, fikofjo Loko, čez Ljubljano in Gornji grad v Solčavo ter pripisal naslednji narodni, kljub »esom« neslani kvartet:
Sladak spomin! Slovanski sin ... Sveta Savi ne ... Slavne Slave slavno slavi!
Leto nato obišče Logarsko lavantinski škof z bogoslovei dijaki in krajevna veljaka iz Gornjega grada: dr. Frane Voušek in dr. Ivan Slander. Dijaki, med njimi Tone Perne, so k slovenskim vpisom vzkliknili še: 2ivela krasna naša domovina. 27 jul. 1886 je prvi češki vpis domoljubnega slovanskega značaja: Prckras-ny den v slovanskyeh alpach. Vpisal ga je F.do Pospichal.
L. 1889 sta maturirala na celjski gimnaziji Alojzij Soba in Franc (Prostoslav) Časi. Vpisala sta se v mariborsko bogoslovje, se pred jesenskim tečajem podala v Logarsko, na kar je C asi to pot po latinsko ponovil svoje prejšnje pripise: Amator patriae suae Sloveniae. Vivat, v i vat patria nostra pulcherrima, montana.
Strani 77, 78, 79 so temu izlivu podobne. Neki Milan je 3 8. 89 pripisal:
Oj Slovani, kje so vaše meje'.' Oj Slovani, čuvate li carstva? O j Slovani, kje so vaši vojaci? Oj Slovani, sluge narodov!
France Stele iz Kamnika je 3. 8. 1889 Solča-vanom zn klical: »Bodi pozdravljena, mila mi Solčava, biser Ti slovenskih gora. Srčen žšvio, slovenskim Črnogorcem.* Ali je Stcle cikal na solčavsko republiko iz 1. 1850/51? Osmo-šolcc Jakob Vrečko, celjski dijak, je tri dni nulo priznal: »Slovensko deželo v mislih imam, nikdar je visoko dost čislat ne znam« Z njim sta bila spdmošolec Josip Kolurie in pelošolcc Dragotin Verstovšek. Prvi jc vzkliknil:
Bodi zdrava domovina mili moj slovenski kraj!
drugi pa je adaptiral Prešerna: »Najlepši del sveta otrokom sliši slave!
To »slavo« mu je nekdo oponašal, češ, peto-šolec. pa še Prešerna ne zna citirati. Danes je pa deželni poslanec!«
V 1. 1893, letu ustanovitve SPD, je slovenskih vpisov več kot nemških. Naj naštejem nekatere: Fr. Praprotnik, učitelj iz Mozirja, Fr. Kocbek, »hudi magister« iz Gornjega grada, Franc Božič, četrtošolec iz. Celovca. Ivan Ko-lenc, Fišcrjeva družina iz Gornjega grada, nadučitelj Wudler, prof. dr. ing. Klenienčič, Korošca iz Ziljske doline, kaplan Varmul in dijak Blaž Lahovnik, dr. Josip Sernec s sinovoma Janezom in Gvidom, Fran.io Roblek iz 2alca, dr. Gvidon Srebre iz Brežic, Mihael in Bogomil Vošnjak, Franc in Rasto Puslo-slemšek. Lipoldi in Goričarji iz Mozirja, v septembru na zaključku sezone pa najdemo še pesnika Antona Aškerca in Fr. Kocbeka. Po 1. 1893 so nemški in slovenski vpisi vedno bolj v ravnovesju.
Sicer pa je domoljubnih vpisov poslej manj, kakor da bi jih ne bilo več treba. Množica slovenskih imen, iz vseh slovenskih dežel in iz ožje pokrajine pokriva stran za stranjo, večji "del imena, ni so se kasneje v slovenskem javnem življenju večkrat imenovala. Naj nekatere navedem: zdravnik dr .Tože Goričar, Rasto Pustoslemšek. Franc Kocbek, Miklavž Omersa (dr. Nikolaj Omersa), B. Ferjančič, prof. Fr. Jerovšek (s priimkom Zevs), Blaž Jurko, Matija Cesar, podobar iz Mozirja, prof. Fr. Stiftar, Juro Detiček, dr. Franc Cvetko, dr. Brenčič, dr. Praunseis, Josip Terčnk, Fran Žemljic, Milan in Maks Slander, dr. Davorin Šribar, Anton Zdolšek, dr. Jan Cervinka, dr. V. Korun, dr. Rosina, učitelj Ncrat, dr. Valentin Stempihar, prof. Ant. Jeršinovič, dr. Hcrle, prof. Ant. Peterlin. Ivan Atelšek, dr. Leopold Poljanec, Jože Smertnik, dr. Janko Serncc, dr. Fran Mohorič, dr. Schwab. Janko Lešničar.
618
I.. 190.1 so slovenski študentje v knjigo nalepili »narodni kolek« Ciril Metodove družbe in pripisali :
Biti slovenske krvi Bodi Slovenccm ponos!
Bili so Josip Požar, Sandor in Bogomil Hra-šovec, Franc Stiglic, Fedor Gradišnik in Remse. Med slovenskimi vpisi do 1. 1910 so med drugim še naslednji: Juro Adlešič, Alojzij VrlaOnik, Anton Lavrie, Ivan Karlin, Ante Bug, Ivan Marsel. Med temi je jurist France Mastnak z verzi propagiral »narodni kolek«:
Ce sc Slovencem ti prištevaš in bedo naroda umevaš, daruj, da sreča bo s Teboj, dva vinarja za narod svoj. Povsod, kjer se Ti knjiga nudi, pridjati kolka nc zamudi!
Pogost obiskovalec Logarske je bil celjski gle-dališčnik Rafko Salmič, 22. a. 1910 vpisan s prof. Jindrihom Součkom in njegovo družino. Večkrat je vpisan Franjo KraSovec, ekonomist, prav tako dr. Ernest Kalan in Prekoršek. T,. 1910 je obiskal Logarsko prof. dr. M. Murko iz Gradca, 17. okt. 1912 dr. Rado Kušej, takrat okrožni sodnik v Gradcu. Dr. Rado Kušej je pripisal naslednje verze:
V jesenskem lišpu je narava sadove zadnje spravlja kmet, precej zaspana je Solčava, lep je vendar bil izlet z Jezerskega na slavno Belo, od tam na Pavliča noge so nesle me v to lepo selo, kjer dobro odpočijem se. Tn kar je glavno, dobro vino slavi slovensko domovino.
20. 7. 1916 jc obiskal Logarsko dr. Ivan Pri iatclj, tedaj kustos dvorne knjižnico na Du naju. Kocbek nam jc ohranil Prijateljevo be sedo o Okrešlju kot najlepši krnici naših Alp.
Češke strani
Znani so ozki stiki med češkimi in slovenskimi planinci. O tem je v našem listu pisal dr. Murko*. V solčavski knjigi je vpisan kot prvi Ceh 30. 7. 1902 Josip Kukačka iz C. Bu-dejevic, župnijski upravitelj v Koprivni. Po več daljših vpisih kaže, da je češki duhoven rad prišel mimo Osojnika po Klobaši navzdol in stopil do Txigarske. Naslednji mesec se je v Solčavi zbrala večja češka družba, med dru gimi je Ant. Sladek iz Smichova vpisal: Slovan vsude bratry ma! Živili Slovenci! Družba je prišla iz Gornjega grada. 7. 8. 1903 sta bila tu dr. Červinka in Ružena Janekova. 15. 8. 1903 so bili poleg Kukačke, ki je to pot vpisal
* Dr. Vladimir Murko, Cehi ln naše planine, pv 1W3, Str. 501, 595, 852.
•■Živijo Slovenci in severni bratje junaški Cehi!« zaslužni češki planinci, povezani z našo Češko kočo: Dr. Stan Prachcnsky, prof. dr. K. Chodounsky, Maria Chodounska, Zd. Krej-čova, František Chodounsky in Peter Ružička, vsi iz Prage, vsi člani SPD. 5. 7. 1904 sta tu Mafenka Cervinkova in dr. Jan Červinka, 11. 7. 1901 pa Viktor Dvorsky in Jifi čermak. Dr. Chodounsky z ženo je pripeljal večjo družbo 13. 8. 1906. Z njim so bili to pot dr. Jaroslav Dlouhy, J. Winterova in I. Chwalova. 14. 8. 1909 so ga poleg zime spremljale še Milada Burešova, Ružena Nekutovä in Zd. Krejčeva. 26. 8. so bili tu Joset Rublič, Dalibor Kiuis, St. B. Jedlička in St. Prachensky iz Prage. 25. 7. 1912 sta dve Cehinji Maria Ge-baucrova, pisateljica, in Božena Samalova iz Prage z vodnikom Martinom Ošepom iz Solčave naredili turo od Češke koče na Okrešelj, na Planjavo, Ojstrico in Robanov kot. Iz Solčave sta odšli v Belo, odtod pa na Jezersko. Isto leto so se vpisali tudi dr. Frant. Vezensky, Josef Matej in dr. Kamil T.hotka iz Prage. Sredi avgusta istega leta je tu spet večja češka družba: dr. Jan Jakubec, profesor iz Prage, Jaroslav Miškovsky, Bohdan Bloudek z ženo, dr. Josef Mandak, Maria Rucchova, Maila Obešlova in Alois Jakubcc. Prišli so s Češke koče preko Okrešlja. Pražani so bili v Solčavi tudi naslednje leto pod vodstvom dr. Jožefa Stadnika. Bil je tu Karlinsky Kioužck »K. Č. Turistu« iz Prage. Vpisali so sc Jaroslav Ha-yranek, Alois Starka, dr. Jaroslav Pučalka. Češki vpisi se zaključujejo z 1. 1913 na str. 320—322. V Solčavi se jc mudila družina Josefa Rötha, arhitekt ing. Otto Vondraček, Dalibor Kruis in Jaromir Čclakovskv, vsi iz Prage, vsi člani SPD.
Češko delo za naše planinstvo je bilo že ovrednoteno. Njihovo članstvo v SPD, njihova podružnica, njihov bratski odnos do naših ljudi, njihova Ccška koča in vse, kar je z njo v zvezi, kaže, s kakšnim razumevanjem in s kakšnimi čustvi so podprli narodno-prebudne interese in ciljc SPD. Tudi savinjska podružnica SPD jc znala ccniti delovanje čeških planincev. S češko podružnico so vzdrževali stike, ji odstopili slike svojih koč, kupili zase sliko otvoritve Češke koče, na Gornjegrajski koči na Menim je 1. 1898 savinjska podružnica pogostila češke izletnike. Načelnik podružnice Kocbek jc istega leta na Jezerskem na poziv češke podružnice posredoval v zadevi Češke koče na Spodnjih Ravneh in izbral prostor za kočo*
Vpisi tujcev iz raznih dežel
Med prvimi vpisi iz bolj oddaljenih dežel je na str fi 21. avgusta 1876 vpis Angleža T. M. Traiithena, ki je prišel iz Črne čez Koprivno. Navedel je, koliko jc od Preval j do Črne in od Črne do Solčave.
17. jul. 1877 so bili v Logarski trije Ilolandci iz Haaga. V nemščini povedo, da so prišli iz
* Glej zapisnik seje sav. podr. SPD z dne 26. okt. 1898
619
Ljubnega, v holandščini pa, da so obiskali Logarsko, nato pa preko Št. T^narta odrinili v Železno Kaplo. 27. avg. 1880 sta bila tu francoska študenta J. Drionx, jurist, in A. Le Chore, montanist, oba člana CAF, sekcija Paris. Potovala sta iz Celja preko Solčave v Ljubljano. Pripisala sta, da so naši ljudje zelo prijazni. 20. avg. 1880 se je vpisal Peter To-lazzi, »capo muratore«, italijanski zidar, gotovo ne edini, ki je zidal v tej dolini. Večja zidarska in hudourniška dela od 1. 1905 do L 1956 so bila v rokah ljudi z naše zahodne meje. Na str. 111 je vpisana Adela Bridiga, žena Gina Bridiga, ladijskega mašinista. Gino pošilja iz »srca Alp« pozdrav »alla mia bella Istria-", njegova žena pa pravi, da ji je pot od Luč do Solčave nudila take lepote, kakršne si ni mogoče predstavljati.
Razno
Kdor lista po knjigi, bo zlahka našel dovolj potrdila za resnico, da je pot v hribe kazal meščan, tudi če si je za vodnika izbral domačina pastirja, drvarja, divjega lovca ali nabiralca rudnin. To velja tudi za tukajšnjo ožjo planinsko zgodovino. Slovenski meščani, izobraženci, trška gospoda in vaški veljaki, največ z ožjega savinjskega področja so bili prvi slovenski izletniki, prvi slovenski planinci na tem področju in so s svojimi slovenskimi vpisi izpričevali svojo narodno pripadnost in voljo, da našemu planinskemu svetu pribore narodni značaj, da ga osvoje zase in za svoj rod. Zato ni čudno, da najdemo v aktivnih planinskih vrstah najvidnejše naše meščansko politike in da jih najdemo tudi v tej knjigi vpisane po večkrat. Značilen za knjigo je tudi vpis slovenskega koroškega življa od Zilje do Pliberka, ne sarno zato. ker je Logarska z Okrešljem obdana od dveh koroških dolin, marveč zato, ker je bil tedaj dokaj močnejši in stik Solčave s Kaplo lažji kot kasneje čez državno mejo.
Na drugi strani najdemo skoraj ves vidnejši nemški in nemčurski element. Samo nekaj predvsem Celjanom znanih imen: Norbert Zanier iz Prebolda (vpisan z dvema Slovencema), Gustav Stiger Perissich, Julius Hakusch, Woschnagg, Walland, Fritz May, Negri, Tacchiatfo, Westen, dr. Sadniß. Zangger. Westen je vpisal »prvo Autofahrt« 1. 1912 »pri najslabših cestnih razmerah«, refren, ki ga ponavljajo vsi obiskovalci Logarske od srede 19. stol. do današnjih dni. Med vidnimi celjskimi Nemci naj posebej omenim družino Gubo (Gubo je bil profesor na celjski gimnaziji in nemški lokalni zgodovinar). Nekaj je v knjigi slovenskih vpisov, ki so verjetno bolj poslovnega značaja in po svo;e kažejo, kako je rastla moč domačega obrtnika, podjetnika. 4. 7. 1894 je lesni trgovec Tona Mlinar po kupčijskih poslih naredil kar lepo turo. Šel je verjetno iz Šoštanja čez Kramarico in to ponoči. »Bil sem v nevarnosti za življenje, ker je veliko deževje mostove in ceste pobralo, sem po vseh štirih lazil po Planini
do Črne, srečno dospel ob 11. uri v Cruo, zdaj ga pa pijem zdrav v Solčavi.« Hodil je dva dni. Na isti strani je vpisana Goričarjeva družina za medicincem Jožefom Goričurjem, nato mariborski gimnazijci šestošolca Vekoslav Kukovec in Ivan Spindler, za tema pa Jakob Fišer, ki je »peljal prvi po novi cesti pod Igloj, solčavsko pošto, zastopano po Alojziju Prušnik, gospodu Globočnik iz Ljubnega in Pšeničnik ..Podpisal se je Alojzij Prušnik, sam komaj pismen, da pa je cesto pisal z veliko začetnico, je menda kar prav. Prušnika sta spremljala Rudolf Goričar, »k. k. Postof-ficial« iz Judenhurga, in sin Josip Goričar 7. 8. 1891. Jakob Fišer se je nekaj tednov nato vpisal po nemško »ans T^utsch« (Luče). V zvezi s cesto se je vpisal isto leto Ilrast iz Tolmina — Küstenland — nadzornik pri lučki in solčavski cesti, ki jo je začel graditi pri Teverski brvi 22. -t. 1894.
Vinko Camemik, kamnoseški mojster iz Celja, je vpisal poslovno pot v kamnolom rdečega marmorja 30. 7. 1903. Ne samo kot turist, verjetno bolj kot veletrgovec z vinom je bil leta 1909 tu Mejač iz Komende z družino, vendar je opravil kar lepo turo i v. Bistrice čez Jer-manova vrata v Txigarsko, vrnil pa se je preko Luč in Podvolovleka. Nekajkrat je od 27. 7. 1910 dalje vpisan sodavirar Miklavc iz Mozirja. 22. 8. 1909 so se vpisali paški fantje in dekleta ter pripomnili, da je deževalo in — vse za vero, dom, cesarja! Da hi ta staroslovenska cvetka ne ostala osamljena, je v knjigi ohranjena tudi iver iz farške gonje: 30. 9. 1901 se je vpisal mozirski kaplan, k njegovemu imenu pa je nekdo pripisal Oberschwei n ker!. C. 8. 1916 je bil tu dr. Vinko Šarabon, 21. 7. 1917 pa dr. Kudolf Andrejka, ministcrialni pedtajnik na Dunaju. Ta se je podpisal pod verze:
»Svetemu Petru čast in slava« Radostno vzklika kmet ker Solčava v dežju plava. Splaval lepi je izlet. Moral tu sem danes vedriti. Nad S. Petrom se jeziti: Sveti Peter se smehlja, Vsem ustreči se ne da.
30. 7. 1915 so se vpisali dr. Ivan Grafenauer, dr. Lovro Pogačnik in prof. Ivan Mazovec spotoma na turi čez Kranjski Kali v Luče, Solčavo in Okrešelj. 24. 8. 1917 najdemo Jožefa Budihno, primorskega begunca iz Mirna pri G:,rici. Naslednji dan se je vpisala »Čevljarska zadruga« iz Mirna, ki je kot begunka živela v Vrhoven pri Mozirju.
»Od doma šli dolinoplazci, zdaj vračamo se — veleturisti, seveda ne vsi, temveč samo mi ki smo fantje prave krvi.
Tako pravi osem vpisanih beguncev, ki so tudi edina sled primorskih beguncev v tej knjigi:
620
NEKAJ OPOMR K \TISOM
Julij Olnvni ki, naravoslovec, roj. i846 v Idriji, umrl 1. 1915 v Gradcu. Služboval v Gorici, Gradcu, Ptuju Leobnu, 1. 1895 je postal vodja samostojnih slov' nem. oddelkov gimnazije v Celju, od I. 18S9 do 1. 1911 ravnatelj gimnazije v Mariboru. Bil predvsem botanik in kot tak prepotoval vse slovensko ozemlje, Dalmacijo. Bosno, firmi Koro Ugotovil je mnogo novih vrst gliv, liäajev in mahov. Iti so do njem dobili svoje ime.
Benedikt Poniž, šolnik, roj. 1. i851 v Aidovščini, umri 1. 1S34 v Ljubljani, učil na učiteljišču v Kopru, solski nadzornik Prepotoval je peš skoraj vso Evropo, bil v Palestini in v Egiptu. Frane Prnprotnik, šolnik in sadjar, roj. 1. 1848 v St. Andražu pod floro Oljko, umrl I. 1633 v Mozirju ud i. 1383 do 1. 1915 nadučitelj v Mozirju, Ima velike zasluge za savinjsko sadjarstvo.
Dr. Rudolf Andrejku, pravnik in pisatelj, roj. 1 1880 v LJubljani. Od 1. 1B03 je deloval pri SPD* bil tajnik selške podružnice In vodja gradnje Krekove koče na Ratitovcu. Opisal je Jezersko, Kropo Kamno gorico, preosnoval Zvezo za tujski promet ter sodeloval pri gradnji planinskega zavetišča v Planici.
Franjo Lipoid, roj. 1. 1005 v Celju, pravnik ln politik. 1. 1931 mestni načelnik mariborski. Ivan Lipoid, roj. 1. 1842 v Mozirju, prof. na mariborskem bogoslovju, deželni poslanec. Janez Lipoid, roj. 1. mil v Mozirju, 20 let župan V Mozirju, v vsej Savinjski dolini znan in vpliven narodnjak, poslanec v drž. zboru.
Jožef Lipoid, roj. 1. 17BB, ljudski pevec ln pesnik, župnik na Rečici. Učil ga je Goličnik, ki mu je bil stric, župnik v Grižah.
Marko Vincenc Lipoid, rudar geolog, roj. 1. 181U v Mozirju, sin uglednega kmeta in splavarja. Objavil je loo strokovnih del večji del o geološkem raziskovanju tal. L. 1867 je postal direkior Idrijskega rudnika.
Dr. Nikolaj Omerza, literarni zgodovinar, roj. leta 1878 v Kranju, umrl 1 1932, služboval v Coric! Idriji, Ljubljani, od 1920 1928 v Celju, nato v Ljubljani. I. 1925 je Izdal Stihoslovje. Fran Jerovšck, šolnik, roj. 1854 v Tepanjskem vrhu pri Konjicah, maturiral v Celju. prof. v Mariboru do 1. 1918. pisal učne knjige, prevajal v slovenščino filozofa Lockeja. Mnoyu jc potoval. Za PV je leta 1913 opisal življenje Janeza Koprtvnlka.
Dr. Leopold Poljanec, p i i rudopisec in šolnik, roj. 1872 v Brežicah, umrl I. 1941 v Mariboru, profesor v Kranju in Mariboru, dež. šol. nadzornik, pisec učnih knjig, honorar, predavatelj na ljubljanski Univerzi itd.
Janko Lešničar, žurnalist in zadrugar (1884 1931) i urednik celjske Domov ne, štajerski urednik Slovenskega naroda, ravnatelj oblastne zadruge v Cu-priji. Zelo se je zanimal tudi /n planinstvo. Dr. Valentin Korun, roj. i. 18S5 v Slivljah pri Bra-slovčah, slavist in klasični filolog. profesor v Kranju nato ravnatelj Tli. drž. gimnazije v Ljubljani Publiciral je pedagoške članke pa I udi leposlovje! Dr. Vekoslav Knkovcc, odvetnik in politik roj lR7h v Kovačičih pri Ormožu, v Celju je živel kot odvetniški kandidat in samosUijeii odvetnik, z V. Spindlerjcm je bil organizator narodne stranke za Štajersko, sodeloval pri ustanovitvi Nar sveta v Ljubljani 1. 1»18, 1. 1920-21 minister za soeialno politiko, oz. trgovino in industrijo.
Dr. liadoslav (Jakob) Kušej, pravnik, roj. 1875 v L bušah pri plitnnku. redni profesor na jurldlčni fakn'ii ti V LJubljani. L. 1906 jc bil v Celiu, nam sodnik v Gradcu, 1. 1918 in 1919 na Ko.-oškem, nato spel nekaj časa v Celju.
Ante Reg, roj. 1. 1870 v Si. Florljanu pri Kogaiki Slatini, učitelj, časnikar in publicist, /.nan posebno <1923) ~ p0l3udno zn;,nstvcnl knjigi sNašc «obe-
n^v^r^^	r°j- 1 l88' v Prekorjah
pn Vojnljtu, dolgoletni ipravnik celjsxe javne bolnice, predstavnik narodno-radlkalne generacije liin glavni urednik Celje »Naše dobe. 21 let predsednik delavnega Dramatičnega društva v Celju.
Zapisek
o Gorogranskem
Namen obeh zapiskov o vpisnih knjigah je predvsem ta. da opozorilno na razmeroma le]>o tradl-cijo, ki jo ima planinstvo obenem s turizmom v OSD in na Gorogranskem. Poleg tega pa se v obeh knjigah nnjde marsikaka značilna duhovna sesta vina našega planinstva ln njegova vloga pri delu za napredek te naše krajine.
Tine Orel
Gnrogranskemu se v knjigah pravi Gornje-grajsko. Knjiga, o kateri mislim govoriti, je goiogranska iz dveh razlogov. V njej jc vpisanih največ Gorograncev, Menina sama pa je bila in je .še danes predvsem gorogranska gora, čeprav je prav tako ali še lažje dostopna s kranjske, to je s tuhinjsko-kamniške strani Saj drži danes iz Tuhinjske doline na Bibo avtomobilska gozdna ccsta, od Bibe do osrednje Mcnine pa je slabo uro hoda. Pa tudi ec ceste ne bi bilo, je iz Spitaliča ali iz Tuhinja čez Osredek pohlevnejša pot kakor ona iz Gornjega grada ali s Crnelca. Kdor je tod hodil, bo rad pritrd 1, da je še navzdol težko, taka jc strmina skozi globoke smrekove hoste, ki se črne razprostirajo po severni strani Me-nine vse od Nove Štifte do Šmartnega ob Dreti in na obeh krajih še čez. Kljub temu se je Franc Kocbek, ustanovitelj savinjske podružnice, odločil, da tu postavi eno od prvih slovenskih planinskih koč, skromno zavetišče, ki bi poslovalo brez oskrbnika, račune pa bi obiskovalci Menine poravnavali na koči in sicer v puščico na poštenje ali pa pri predsedniku in blagajniku podružnice Kocbeka v Gornjem gradu. I.. 1898 je Gornjegrajska koča že obratovala. Do 20. junija samo tega leta je bil Kocbek šestkrat na Menim samo zaradi te postojanke.
Gornjegrajska koča ni bila nikoli popularna. Spominjam se, da smo med obema vojnama le redko zašli v prostrani meninski svet. Nedvomno je bil glavni vzrok v slabih prometnih zvezah Bistriški konec. Krvavec ali Velika planina so bile sleherniku bolj pri roki. Ko so se po drugi svetovni vojni Gorogranci s pred sednikom Tratnikom na čelu spet odločili, da postavijo svojo postojanko na Menini, se ji jc godilo enako kakor Kocbekovi Gomjegrajski koči. Kljub izredno mikavni legi, kljub razgledom m širnemu meninskemu svetu, kljub širnim smuškim terenom je ta veliki planinski dom v kratkem zašel v stisko in zašel v družbo
Trntnikova sfcic« knjigi	F"to J. Pelikan
še nekaterih drugih naših nerentabilnih koč. Ze res, oskrbniski problem! Ampak tudi vprašanje obiska. Ce ni obiska, tudi najboljši oskrbnik lahko omaga.
In prometne razmere v tem prelepem delu slovenske zemlje so bile sredi petdesetih lel tega stoletja enake onim izza fin de siecla in sledečim.
Toda naj govori knjiga sama. Vezana je v polplatno, ne ravno s posebnim okusom. Na zadnji platnici ima nalepko z velikim diagonalnim napisom: »Slovensko planinsko društvo v Ljubljani 1893«. Na nalepki je žig Gornjegrajske koče. Sledijo trije prazni listi, nalo pa skica dveh viharnikov s silhueto hoste v ozadju. Pod skico se je podpisal altad. slikar Kran Tratnik z datumom 5. 9. 1902. Tega dne se je domačin iz Potoka pri Kokrju* slikar Tratnik, na Menini vpisal na 93. strani kot 97. obiskovalec v 1. 1902 med 126 obiskovalci. Nato slede dvojezične strani te knjige z rubrikami, potrebnimi za tak tip koče, kot je
• Fr. RoS, Med dvema dolinama, PV 195B, str. 224.
bila Gornjegrajska. Tekoče številke ni. Prva rubrika je datum, druga terja »ime« in »sta-novišče« turistovo, v tretji je obiskovalec zapisal, ali je član kake planinske organizacije, četrta pa vsebuje, kaj je plačal in sicer: za porabo žimnatega ležišča ponoči ter porabo koče podnevi, za porabo prenočišča v podstrešju, za porabo koče podnevi brez prenočevanja, za kurjavo, za poškodovane ali ubite predmete. Peta rubrika vsebuje potrdilo prejemnikovo, slede še »opazke« na robu. Prvi vpis je 20. C. 189(1. zadnji 20. 6. 1909. Knjiga je torej priča obiska Gornjegrajske koče skozi 12 let.
Število obiskovalcev v posameznih letih je bilo takole:
I. 1098 — 208, 1. 1899 — 190, 1. 19J0 — 130, 1. 1901 — 188, 1. 1902 — 126, 1. 1903 — 152, 1 1904 _ 76, 1. 1905 128, 1. 1906 — 133. 1 1907
—	106. 1. 1908 — 170.
L. 1909 so se začeli vpisovati s 1. majem, 20. junija pa je vpis zaključen z 9 obiskovalci. Ne gre zdaj, da bi naštevali vse Gorogrance. ki so bili in niso bili v naštetih letih na svoji koči. Knjiga je v primeri /. ono iz Herletove gostilne pravo nasprotje. Velikanska večina vpisov je slovenskih in to večji del mladih in starih ljudi iz Gorniegrada in iz Zadrečke doline. Vpisov domačih ljudi iz Savinjske doline, Motnika, Špitaliča in Tuhinjske doline je v primeri z gorogranskimi komaj desetina. Največkrat je seveda vpisan Kocbek sam. če-stokrat s svojo družino in prav tolikokrat s tajnikom Sijancem, ki ju je vezala ista skrb za borno planinsko postojanko. Vsega skupaj se je v 12 letih vpisal Kocbek 64-krat, seveda največkrat med vsemi. Ce denemo k tem pohodom samo one, ki so vpisani v Herletovi knjigi v Solčavi, vidimo, koliko je moral biti ta mož na nogah. Pri prvem vpisu 20. 6. 1B98 je pripisal: Ob priliki ustanovitve markaeij-skega odseka Savinjske podružnice SPD. Zaznamoval se je pot: Gornji grad. Sv. Florjan
—	Prag Grajščinski stan — Gornjegrajska koča—Sčavnica. Kocbek je seveda sam markiral, delo pa je zaradi skromnosti izrazil me-dialno. V začetku sezone je bil prvi na koči. jo pregledal in pregled vpisal, na zaključku spel ugotovil stanje na koči, kasiral, kar je bilo v puščici in zabeležil prejem. G. jul. 1099 ga je obiskal Roblek iz Radovljice in mu v knjigo zapisal: Na mnoga leta! Iz obilice kresov je Roblek sklepal, da je gorogranska okolica zavedna, savinjsko podružnico pa imenuje vzorno. 5. jul. 1fl03 se je Kocbeku zdelo potrebno, da vpiše naslednjo opazko: Vsak, kdor v kočo vstopi, ima plačati 20 v vstopnine, vse drugo pa po pristojbinskem tarilu, izjemoma uradniki grajščine (tj. gozdnega gospodarstva ljubljanske škofije, op. pis). Otroci smejo v koči bivali samo v spremstvu odraslih Proti onim, ki se ne bodo ravnali po domačem redu, se bode sodnijskim potem postopalo... Pod »načelstvo savinjske podružnice SPD« se je poleg Kocbeka podpisal tudi Sijanec. Podobno sta predsednik in tajnik vpisala na str. 113 in posebej opozorila, naj turisti pomijejo in
622
obrišejo posodo ter skrbe r«ri
•osen xaSn?^, POgOSt-a pota	Mon.no po
v rJSjf grad v"""*'v » Mir,i „„!..,,„,„
raktPri Javek KÄS ^^ se
odgovoril s potrdilom tega ka rt 11 1° prejel. Dr. Pavel PestoUi k ~ ; ' ' ^ tudi žc kot .stud. p
1. 1900. Bil ie član .J;,' 11 k,ot abitunent
an pa se niso počutili tu i^f „i • , ,"ejsl štirivrstični duft ' 3P'Sal na 6tr" 8 naslednji
Sr,HUh, bo č'} in fecpka desna Zatrli bomo tujca v prah.
Tudi češkemu profesorin ,).• r v
ŽLSS
•Tanko Bad«yura vÄli ^	je bil tudi
lepotah planm in končali takole-31" ^ °
Pridi roj sinov slovenskih Resi spon verig sc zemskih rukaj v raju se ozdravi v škatlo vse nadloge spravi, Nemcem."per express« in Lahom Z gromkim pošlji jih Hahahonv Naj zvedo, da kranjski falot ne boji se nemških krot.
In zopet tukaj vrh planin narave divim se krasoti. O srečen si planinski sin, ki vedno bivaš v tej samoti.
Neznan ti ves je hrup sveta
se Wolf ti jc deveta briga '
ne veš kaj Schönerer čveka
kaj »Deutsche Wacht« tam 'v Celji riga*
irrr;Johan Krisrhc
fz
sicer napisal, da je šel na Men,n Tof k u k
ovaS?1 vet-Zdel'' T V Op0mbi »^nti siotanski svet. Zdravstvuj slovanski svet'
Abitur,ent Pavel Pestotnik je 1 1800 z^Disal-Danes prvič tukni ; ,	zap,sal:
sKSsSs&äc®tssJB«
Je posim urectalftvS popravek P°v	Kocbek
poslanico, v S i/T 5 v Süd,i- Post pa zavračal.	' -1e naPade dr. Frischauf a
Naj navedem nekatere vidnejše Slovence ki
na^-p'ÄfnTÄ M * 1"«
nik v družbi s nmf i aha c' k'" dvorni ^vet-
Emil WfTno?^' SSa , druzbt je bil prof. Ivan Mach^Knnm £
1. im vpisÄ'cSd^ux dr vrer Se t z družino vpisan dvakrat j' tSOö m TTJ/
raraSEÄs
J av,: Zagorje ISST^
- Mang^^Te^^^tr ~ Tlbiž
Vršič — Ljubljana (L 4 VIU) ir ^ ~
mmm
nad»"'"' Haupt™, iajnik sra! ££ S
«23
na takratni odbornik SPD dr. Fran Tominšek
»jäääH
if Bočne, malo zgrešilikon.nopa e^ašh
\l\JZ M^k-ai dni nato najdemo vpis di. nana
Sa Tn Snovno „adpiparja Hauptman^
TTvgusta1903 so kočo ob.skali trije p o-
sääSÄF
sili pri Kocbeku. Vsi so bili clam SPD.
(Vliski gledališčnik Rafko Salmič je obiskal
SS JulUa 1905 z Mirkom
™«il ie sentimentalno pesem m obračun za
Ditka Salmič je bil kasneje aktiven odbornik pilka ^anm«- j	najdemo na od-
Ä S« mat-
matika dr. Ivana Knifica, 1. 1907 pa prof. Ev-cena Jarca iz Kranja.
Knjiga ima res slovenski značaj. Od 175B vpi-«Vh iih ie komaj 80 takih, ki so z vpisom t Joticf hotel, Poudariti svoj nemški izvor. Med temi je nekaj domačinov, uradnih nosi-Sev ge-n.anizacije, pripadnikov žandarme-H Wh postaj in gozdarske službe Clanov D. OAVje vpisanih komaj 10. Značilno jc. da ?e Ve vpisalo precej otrok. Vzpon na Menmo S nevaren, z'ato so starši ^^^cg seboj. Med otroki najdemo tudi današnjega predsednika PD Gornji grad Tratnika. Da oa je knjiga zares gorogranska, naj nave-d^m še število vpisanih Gorograncev. Med
S vpiši te kar 143, planincev iz Gornje^ prada iz Zadrečke in Gornje Savinjske do-iRad^rje, ljubo* Luče, Mozirje) od tega 1279 samo iz Gornjega grada.
Foto J. lJellk;ni
List is menlnske krijiije
m«n

1660
Da bi sc komu preveč ne stožilo po dobrih starih časih, zapišimo še Kocbekovo opombo 1 1907 na str. 155: »O priliki prvega letošnjega nadzorovanja našel ključavnico pokvarjeno in puščico ukradeno. V puščici jc bilo po knjigi '8.— K. Sramota, da se niti planinske koče v miru ne puste. Pn. obiskovalci koče so pro-šeni, naj pošljejo pristojbino, dokler ni puščice v koči. naravnost Savinski podružnici SPD v Gornji grad,
Ta in druge opombe kažejo. da je imela podružnica s takim načinom oskrbovanja težave iudi zaradi nepoštenih posameznikov. Knjiga pa jc kljub izredno lokalnemu obeležju zanimiv dokument o začetkih slovenske planinske organizacije, posebej pa poučna za sedanje planinsko delovanje v tem delu Slovenije. Čeprav nam po eni strani kaže, da je težko s planinstvom oživeti goro, ki stoji stran od običajnih prometnih potov, nam po drugi strani dopoveduje, da je planinska postojanka v bližini večjega kraja, ki ima pogoje za razvoj turizma, vendarle pomembna za krajevni rekreacijski piogram in seveda za razvoj planinstva in turizma.
Skoda bi bilo, če bi planinstvo na Mcnini zamrlo. Zadnje čase kaže, da je planinski dom na Mcnini zašel v velike težave. Gorogranski planinci so že dvakrat predlagali, da se priključijo PD Celje, češ da sanu ne zmorejo bremen, ki jim jih nalaga oskrbovanje doma. Ta pot seveda ni najboljša. Prej si je treba prizadevati, da Gornji grad turistično oživi, da izrabi vse, kar mu narava v tako obilni meri nudi, s tem pa tudi oživi Menino. L. 1952 sem o gornjegrajskih pogojih za pre bujo in razvoj planinstva in turizma pisal v lokalnem tedniku. Naj nekatere stvari tu ponovim:
Gornjcgrajska pokrajina ima neko posebnost, ki jc do nedavna slonela na mogočnih zgodovinskih spomenikih, na veličastni stolnici, ki je največja cerkev nr. ozemlju lavantinske školije, s Schmidtovimi freskami, s starimi nagrobniki, z graščino, in s starodavnimi cerkvami pri Sv. I^nartu in Sv. Fiorjanu. Ta zgodovinski nadih se vtaplja v zelenem gozdnatem valovju Meninc. Kranjske rebri, Ornil-ca. Kasnega vrha, Lcpcnalke in Rogatca, v bogastvu, kakor ga /.lepa ni v taki množini drugod. Samo ljubljanski škofje so tod do ljudske revolucije cksploatirali gozdno posestvo. ki je merilo 6514 ha gozda. Pred vojno je bil Gornj; grad, ki mu je pomembna zgodovina s cerkvenimi fevdalci nemškega in italijanskega porekla dajala tudi v novejših časih precejšen pomen, živahno tujskopromet-no središče, sedež okrajnega glavarstvu, sodišča, dekani je in notariata. Po vojni je na političnem m gospodarskem pomenu precej izgubil, pri tem pa sc je odročnost Zadrečke doline v prometnem utripu Slovenije takoj pokazala. Do zadnjega časa se ni z delom uveljavilo niti planinsko društvo, čeprav je Gornji grad dolgoletno delovno torišče marljivega predsednika Savinjske podružnice SPD Fr. Koclieka.
Prirodnih pogojev za turizem ima Gornji grad na pretek. Samo izleti v območje Menine na kateri so šele 1 1952 začeli obnavljati nekdanjo planinsko kočo, predstavljajo za lelo-visčarja, turista in planinca mikavno in obširno področje s prelepimi razgledi na Savinjske Alpe. na Tuhinjsko, Savinjsko in Zadrečko dolino Markiranih poti sicer ni v izobilju, vendar držita samo iz Gornjega grada dve, ena mimo Stnnčnika, druga mimo Sv. Florjana prek Vetrnika na Vivodnik. Od tu drže lepa pota na Ščavnico in Javoršček sredogorsko hrbtišče, ki je do'go prek 20 km. pravi eldorado poleti in še posebej pozimi. Priznati je treba, du nobeno od planinskih društev, ki delajo na savinjskem področju, ni storilo po vojni doslej ničesar odločilnega za planinsko obnovo Menine, čeprav predstavlja zajeten kos nase dežele, ne dosti nižji od Golt in Vel. planine, pripraven za letno in zimsko sezono za Ljubljano, Domžale, Kamnik in Savinjsko dolino s Celjem. Nikomur se po vojni ni zdelo vredno, da o Menini kaj napiše. Par pa .ic druga stran gornjegrajskega kota od Cmilca do Krniškega m Arničevega vrha doživela po vojni samoten obisk ljubitelju prnude. komponista in klavirskega virtuoza prof. Marjana I.ipovška, ki se je čutil dolžan, da je na te »odročne« vrhove opomnil slovenskega planinca in smučarja, Markacije so tod večji del neobnovljone, posebno transvei-zalne. Markirana pol drži iz Gornjega grada prek Knebovška k Sv. Lenartu in obema Spe-homa, nato pa se pick Rogatca spusti v dolino Lučnice. Markirana pot drži iz Gornjega grada prek Arničevega vrha v I.uče, iz Crnilca mimo Štajerskega Raka v svet Maic in Velike planine.
Pred vojno so v Gcrnjrm gradu za popotnike skrbele gostilne Stara pošta, Trobej, Veršnik in Mikuž, po vojni pa je imel Gornji grad dve zakupni gostišči Trobej in Zmavc ter krajevno gostilno. Vsa tri gostišča razpolagajo s 24 posteljami, privatnih postelj je na razpolago približno prav toliko. To pomeni, da je zmogljivost v primeri s predvojnim stanjem padla na četrtino ali celo petino predvojne kapacitete. Gornji grad obenem z večjimi kraji Novo Štifto, Bočno, Šmartnim, pa tudi Kokrjem je praktično popolnoma opustil misel na turizem. Kadar koli me pol zanese tod, se spominjam tistih časov, ko sem kot petošulec prvič peš »prekoračili Crnilee, prenočil v Gornjem gradu in se naslednji dan spustil prek Slapi v Tuhinjsko dolino. Ostal mi je v spominu živahni utrip tujskoprometnega življenja v Gornjem gradu in vselej se vprašam, zakaj ga danes ni.«
Danes pa je že precej drugače. Cesta čez T.ipo žal ni stekla, pač pa stoji obnovljena mnogo večja Gornjegrajska koča na Menini, pa tudi turizem je v Gornjem gradu precej narasel, spremenile so se na boljše nastanitvene in gostinske razmere. Upajmo, da to že nekaj pomeni tudi za planinstvo in da bo še več pomenilo. In seveda obratno.
625
NEKAJ OPOMB K VPISOM
Dr. Matija Murko, slavist, primerjalni slovstveni zgodovinar in etnograf.
Dr. Pavel Pestotnik, organizator sokolstva in politik, roj. 1879 v Kostanju pri Smartnem v Tuhinjski dolini.
Srečko Magollč, roj. i. 1RB0 v Ljubljani, tehnični vodja v Narodni tiskarni v Ljubljani, 1. law upra-viteli tiskarne D. Hribarja v Celju. Urejeval ,ie humoristi ene liste Škrata. Rogača iti .Teža. Njegov; psevdonimi: Žane z Iblnne, Boltatu Pepe, Frtaucku Gustl, Km etičkova Neška. Je najploilovitejsi slovenski slikar samouk starejše dobe. Itadivoj Pelerlin-Petruška (Franc), pesnik ;n poto-pisec. roj. 1. 1079. člnn Kettejeve »Zadruge« v Nove m mestu. Zbežal je 1. 1S02 iz avstrijske vojske v Rusijo m tam ostal 14 let kot domači učitelj, 1. 1919 pa jc bil knjigovodja v Narodni banki v Caricmu (kasneje Stalingrad danes Volgograd). V PV Je objavil več svojih potopisov, med drugim: >V gorah Kavkaza« (1. 1D05)
nr. Fran Eller, pravnik, roj. 1 1873 v Dev. Marl» na Žili. redni profesor na ljubljanski univerzi. Kot študent 111. Dunaju se je udeleževal prizadevanja slovenske moderne kot pesnik in prozalst. Ivan Macher, prirodopisec, roj. 1. 187j V Skofji Loki. umrl 1. 1919 v LJubljani, pisatelj učnih knjig, navdušen planinec, od 1 i89fi nekaj let blagajnik SPD. nato ves čas njegov podpredsednik Hugo Roblek, roj 1871, lekarnar, narodni borce in planince, 1. 1919 je s slovenskimi borci branil Pod-rožco. Umrl Je 1. 1920 v Trstu, ko je skočil iz gorečega po fašistih zažganega Narodnega rloma. Z Aljažem ie polagal temelje slovenskemu planinstvu na Gorenjskem, ustanovitelj in predsednik radovljiške podružnice, markiral je ves Bohinjski kot, njegove zveze s Tolminom, okolico Bleda in Radovljice. Po njem se Imenuje Rolilekov dom na Begunjščici. zgrajen 1. 1932 s sredstvi Iz njegove zapuščine, ki jo Je volil radovljiški podružnici SPD.
ANTON M L A C N I K*
Pogled z Raduhe
Tam, kjer Haduha prekrasna, vsa ponosna veličastna pod oblake mi kipi, kjer se v soncu sneg blišči, Tam, kjer teče mi Savinja in me na mlade dni spominja, tam leži mi rojstna vas, mojih dni mladostnih kras.
Ruduha mi veličastna kako si ti planina krasna! Saj iz trojih, se pečin odpre pooled na slo planin. Sirom te slovenske zemlje in še daleč preko meje, kjer prebiva naša kri, kjer rod slovenski še živi.
Vesel oziram se v planjave, ki kipe mi yor v vtfave, kjer priča mi očak Triglav, da naš rod je čvrst In zdrav. Vsak se leya naj zaveda in. vedro naj v bodočnost yleda. Ponosno kol Triqlav stoji, slovenski narod naj iivi.
• Gl. beležbo PV str. 651.
Ob arhivu savinjske planinske podružnice
Zapiske ob ostankih arhiva savinjske podružnice sem zbral zalo, da bi ob izročilih prejšnjih let pregledal delo PD Celje v povojnih 1« letih. Stvari nisem mogel Izčrpati, kakor sem si zamislil, vsaj ne doslej.	... „
pri tem naj pripomnim, da je prof. Janko Orožen žc pred vojno napisal zgodovino savinjske podružnice SrD ' — ol) 40-letntCi. Rokopis je hrani, dr M lko Hrašovec, pred desetimi leti pa ga je izročil meni. Za 60 letnico je prof. Orožen obdelal obdobje 1933—1953, letos pa nadaljeval še delo za obdobje 1953—1963. Ker je zelo obširno, PV spisa ne more priobčiti.
Tine Orel
Prav je, da nekaj zapišemo ob razmeroma visokem jubileju savinjskega planinstva. Ne zaradi nečimrnosti ali zato, da bi se lajali od samozadovoljstva ali se grenili ob neuspe hih, niti ne v skromno opombo tistih, ki so našo planinsko organizacijo spravili na noge. Predvsem zaradi živih, njim v izpodbudo, saj naloge, ki jih je planinska organizacija na tem predelu slovenskega narodnega ozemlja prevzela oziroma morala prevzeti, še niso izpolnjene in nič ne kaže, da bodo v kratkem. Prav zato je treba pogledati nazaj: kljub vsem težavam se je vendarle nekaj storilo tudi za napredek celotne savinjske pokrajine. Ce bi ne bilo zavednih, trmasto prepričanih ljudi, da pokrajina to zasluži, bi bila zamuda pri napredku še večja, še bolj občutna. Le nekaj mesecev po ustanovitvi osrednjega SPD v Ljubljani, ki danes nosi ponosni naslov PD Ljubljana-matica, je bila ustanovljena »Savinjska podružnica SPD s sedežem v Mozirju«. 20. avgusta 1R93 je bilo »osnovno zborovanje«, zapisnik o njem nam jc šc ohranjen. Ustanovitelj je bil Franc Kocbek, fior-njegrajski učitelj. Delo se je pravzaprav moralo pričeti nekako istočasno kot v Ljubljana, saj je Kocbek na osnovnem zborovanju že lahko poročal o novi poti na Okrešclj, o spominskih knjigah in o novih potili, ki jih je zaznamoval. Komaj -10 udov je štela podružnica ob ustanovitvi, med njimi je bil tudi pesnik Anton Aškerc, ki se je zavzemal ob ustanovitvi zlasti za slovensko smer nove podružnice. Kocbeku je z nasveti pomagal tudi dr. Johannes Krischauf, sicer Nemec, a po svojih nazorih odkrito in pošteno naklonjen Slovencem. Podčrtajmo zlasti to, da je bil sedež podružnice v Mozirju, ne v Celju, ki je imelo tedaj močno nemški in nemčurski značaj in ga je utrjevalo med dragim s celj-
626
sko sekcijo D. u. O. A. V., o katere obstoju pričajo se danes sem in tja nekateri obledeli nap;si na kažipotnih skalah okoli Ojstrice in drugod. Celjski Nemci so bih prepričani, da bo planinski teren ostal njihov. »Cemu pa bi služili slovenski kažipoti, saj v gore hodi samo nemški meščan, nemška gospoda!«
Namen savinjske podružnice pa jc bil vzgojiti tudi v naših ljudeh smisel za gore. jih odpreti čim širšim množicam in jim s slovenskimi deli dati slovenski značaj.
Če je to hotela doseči, jc morala graditi nove koče m nova pota, z njimi prekosit; to, kar je naredila celjska sekcija D. u. O A V v 80 letih prejšnjega stoletja. Zato so že na ustanovnem zborovanju govorili o novih kočah na Korošjei in na Okreslju. Upoštevanja jc vredno dejstvo, da so znali ceniti literarno planinsko delo kot sestavni del planinstva in s tem vzdržali korak z nemškim in evropskim planinstvom, ki se jc organizirano pojavilo 30 do 40 let pred našim. Važno se jim jc zdelo da določijo svojemu področju ime. Odločili so se za Savinjske Alpe, malo po Frischaufovem nazivu -Die Sannthaler Alpen«, malo po geografsko hidrografskem kriteriju. Za ime Grin-tovci najbrž niso vedeli, tuje poimenovanje -Kamniške Alpe« pa jim iz lokalnih ozirov ni prijalo. Področje podružnice jc bilo izredno obširno.
Poudarimo zvestobo in požrtvovalnost Frana Kocbeka, ki je ostal predsednik in blagajnik polnih 31 let. Ni čudno, čc je bil sedež podružnice samo po imenu v Mozirju. Dejansko je imela podružnica svoj sedež v Gornjem gradu, ki je bilo včasih pomembnejše slovensko središče kot danes. V Gornjem gradu ni bil samo Kocbek kot predsednik, ampak tudi do 1. 1911 oba tajnika, notarski kandidat Tone Perne do 1. 109fi, nato učitelj Ignac Šija-nec do 1. 1011 ter načelnik markacijskega odseka Božič. Seie I. 190D se je prebudil »celjski odsek«. Dotlej so se vršili občni zbori podružnice v večjih krajih Savinjske doline po letu 1909 pa v Celju, čeprav je sedež šc vedno ostal v Gornjem gradu, podeželski udje podružnice pa so bili šc dolgo med najbolj delavnimi in vplivnimi.
L. 1898 je podružnica ustanovila markaoijski odsek. Ta je bil res zelo delaven, Kocbeku samemu je to delo močno prijalo. 2e v prvem letu društvenega obstoja je bilo markiranih 43 različnih polov. Podružnica je napravila pot cd slapa Rinke na Okrešelj, po kateri danes roma vsako poletje deset tisoč obiskovalcev Okrešlja, dalje pot na Jermanova vrata, s katero je predrla smer v Bistrico in s tem na široko odprla vrata v ta del slovenskih Alp predvsem I.jubljani. Omembe je vredna pot čez Turški žleb na Skuto golovo ena najmikavnejših poti v naših Alpah V kratkem času je podružnica razširila svoje -potne pravice« v boju z nemško celjsko sekcijo. Ta se je sicer upirala, ker pa ji je manjkalo požrtvovalnih delavcev, se je včasih sama umaknila. Njen zadnji prodor je bil 1. 1910 z otvoritvijo pati iz Robanovega kota na
Moličko peč. Iz otvoritve so celjski Nemci naredili manifestacijo nemšlva na našem ozemlju in so nanjo povabili vse sekcije iz Nemčije, Avstrije, češ dokazi te Nemci, da trdno stojite na okopih, ob k a lere buta »slovanska povoden j«.
Med obema vojnama je omembe vredna Kopi nš kova pot iz Skrbi nc na Ojstrico, lep zaključek tovrstnega delovanja podružnice pred arugo svetovno vojno.
Podružnica je takoj čutila odgovornost za napredek celotne doline in je zato nadalieva a delo dr. Frischaula za izgradnjo ceste v Solčavo in Logarsko dolino. T.. 1804 so začeli graditi cesto iz Luč v Solčavo in že to leto jc podružnica ustanovila poseben cestni odbor za cesto v logarsko dolino. Odboru je predsedoval solčavski župnik Miloš Šmid. V zapisnikih podružničnih sej se vidi, kakšne težave je odbor imel pri prepričevanju odgovornih oblasti, da je cesta za napredek doline potrebna. Prva seja odbora je bila 19 avg Poieg Smida so bili člani odbora solčavski župan Primož Podbrežnik, občinski svetnik Rok Klemenšek iz Sv. Duha, Anton Herlc posestnik in krčmar v Solčavi, ter Kocbek' sam. Posestniki ob dotedanji stari slabi cesti so sklenili svet za cesto darovati s pogojem da se material za cesto ne jemlje tik ob cesti Urban Klemenšek je obljubil ves svet od Prostovske do Krznarjcve brvi pod pogoiem. da bo šla cesta za vodo. Primož Podbrežnik je obljubil ves les za Podbreški most in most cez Gorico. Mostnice ;n denarne prispevke so obljubili še isti Podbrežnik. I»gar Plesnik Suhadolnik p. d. Covnik, Prodnik p. d. Matek Pohcmk p. d. Gradišnik. Knez p d Perko' manjše zneske so obljubili še Logar, Kaut-man. Osep, Jamnik. Kramar, Mlinar in Vider Vsi ti so se k zapisniku podkrižali, za pričo sta bila Kocbek in Klemenšek. Toda cestni odbor je ostal praznih rok. Cesta se v Avstriji ni zgradila, prehodov od severa na jug je hilo za dunajsko cesarstvo že dovolj: Pontabelj in Predil. Koren. Ljubelj Jezersko. Cesta je stekla le do Solčave, težko pa je bilo celo preskrbeti sredstva za vzdrževanje.
Cesta je bila na dnevnem redu skoraj vsake seje in vsakega občnega zbora. Vrstile so se vloge in prošnje, posredovanja in moledovanja. toda uspeha ni hilo. Na seii podružnice 16. oktobra je Kocbek poročal, da so prošnje poslali SPD. kamniška in savinjska podružnica na ministrstvo notranjih zadev. En prepis je dobil dr. Krischauf, drugega pa državni poslanec Berko za poslansko zbornico Občni zbor 16. avg. 1898 se jc obširno ukvarjal s cesto med Ljubnim in Lučami in pismeno opozoril gomjegrajski zaslop na pomen ceste za razvoj tujskega prometa. Tujski promet se je tedaj v Avstriji že uspešno razvijal, manj seveda v slovenskih deželah a najmanj v Savinjski dolini. Podružnica ji je hotela dati ta vir dohodkov. Zato ie sodelovala na »Fremden kongressu« v Gradcu 1. 1894 in tja na nasvet pesnika Aškerca poslala zbirko slik iz Savinjskih Alp s slovenskimi
627
napisi. L. 1806 je podružnica sklpnila, naj se postavi holet v logarski dolini. Stala je za ustanovitvijo zadruge »Kinka«, v kateri so ^meli svoje deleže takratni vodilni slovenski ljudje iz Celja in Savinjske doline. Vendar zadruga ni uspela s svojimi načrti. Večji hotel brez ceste bi najbrž ne zdržal gospodarskega računa. L. 1903 je podružnica na petrogra.isko turistično razstavo poslala zbirko slik, loto grafij, zemljevide s potmi in kočami, modele in table s posušenimi planinskimi cveticami. L 190.1 se je v podružnici zganila misel, da bi se ustanovilo »društvo za pospeševanje prometa tujcev«. Kocbek je bil pri svojem vodstvu podružnice res vsestranski Da bi turistično vrednost doline povečal, se je močno ukvarjal z odkrivanjem naravnih znamenitosti. Njegovi zapisniki govore o podzemskih jamah, ki so se mu zdele ogleda vredne. Štel jih je k planinskemu delovanju, zalo jih je odkrival, popisoval in do njih zaznamoval pota. L. 1891 je bila zaznamovana pol v Pekel pri Žalcu, 1. 1837 so postavili napisno tablo in klop pri Potočki zijalki. L. 1898 je podružnica kupila Trbiško zijalko, 1. 1902 io je preiskala, poleg te pa še Erjavčevo. Vo-tenco, 1": net ovo jamo pod Mostnim vrhom, fitebirnico in Radošnikovo jamo. Z nakupom in z raziskovanjem je Kocbek hotel te naravne znamenitosti rešili pred Nemci. Da jc bilo to potrebno, se vidi tudi iz zgodovine znamenite Potočke zijalke. Tudi na drugih področjih je podružnica zajela delo starejših tujih planinskih društev in tako na tem področju potrdila slovenski živelj. Zapisniki govore o raznih načinih propagande: o predavanjih, skupnih izletih, kresova-njih. veselicah, reševalni službi, zemljevidih, fotografijah, razglednicah in spominskih knjigah. Vse to so na videz drobne stvari, pomenijo pa delo, ki ga je po ogromni večini opravljal kar Kocbek sam. Omembe je vredno, da je podružnica že 2. febr. 1904 sklenila ustanoviti folkloristični muzej in se lotila zbiranja starin.
Delo podružnice je segalo ludi čez savinjski okvir. Kocbckovo ime, naslonjeno na Frischauf ovo avtoriteto in podprlo z neverjetno marljivostjo, je seglo na Jezersko, kjer je 1 1898 Cehom izbral prostor za Češko kočo na Spodnjih Ravnah. L. 1899 je podružnica spodbujala Kamničane, naj sc lotijo koče na Kamniškem sedlu in poslala Prelesnikovo pismo o tem osrednjemu odboru s loplim priporočilom. Isto leto pošljejo Kranjčanom načrt za kočo na Storžiču. L. 1904 je pomagala ustanovili šaleško podružnico. l otila se je tega. češ da je dolina preveč oddaljena, kar je za relacijo Gornji grad kolikor toliko držalo L. 1896 je podružnica sodelovala celo pri ustanovitvi bolgarskega planinskega društva. Univ prof. Fedorov je pistil podružnici za navodila, kako se tako društvo ustanovi. Kocbek mu je poslal, kakor pravi v zapisniku, naved za osnovanje in različna pravila. Za zgodovino naše GRS je zanimiv podatek, da ie Hugon Roblek, farmacevt iz Radovljice.
za Kocbekovo kočo 1 1896 podani »izborno sestavljeno lekarno«, obenem pa nasvetoval. naj si podružnica kupi Eismarckovo knjigo -Erste Hilfe bei Unglücksfällen«. Na seji 31. marca 189Ö so sklenili kupili 5 izvodov tega priročnika.
Od 1. 1897 do 1. 1907 teče delo za novo slovensko kočo na Okrešlju, v zapisnikih so sledovi dela za kočo na Boču, na Mrzlici, na Lisci, na CJolteh.
Podružnica je v prvi dobi svojega delovanja postavila planinske postojanke 1. 1896 na C.ol-tch. i. 1894 Kocbekovo kočo na Molički peči, Kočo na Doču. Hauscnbichlei-jevo na Mrzlici. 1 1898 Gornjegrajsko kočo na Menini, 1. 1908 pa Frischaufov dom na Okrešlju. Torej šest planinskih gradenj iz skromnih slovenskih sredstev zbranih iz skromnega slovenskega mesteca pod gorami Gornjega grada. Posto-anke so bile za tiste času dovolj velike in pomenijo začetno gospodarsko osnovo slovenskega planinstva. Največji dosežek je nedvomno Frischaufov dom na Okrešlju. L. 1907 je plaz podrl nemško kočo D u Ö. A. V. na Okrešlju in slovensko delavsko bajto. Na seji 2. junija so sklenili, da bo koča stala ca. 1200 K in da bo stala na tlorisu 7 X5m Trne je postojanki dal osrednji odbor SPD verjetno na pobudo podružnice. To je bilo tem važnejše, ker so Frischaufa prav v tem času najhuje napadali nemški šovinisti. Na občnem zboru 29. 1. 1908 je Kocbek poudarjal važnost Fri-.cV.ufove koče: »Okrcšelj je ključ Savinjskih planin in ta ključ se je posrečilo naši podružnici pridobiti, sedaj le glejmo, da ga pravilno rabimo.« Omembe je vredno, da je Janko Poklin iz Kamnika brezplačno napravil vodovod na Okrešlju. Podružnica jc zato njega in njegovo hčerko imenovala za častna člana, istočasno pa je bila podružnici odklonjena državna podpora, o čemer jo je obvestil dr. Janko Hra-šovec.
Celjski odsek
L,. 1938 se je začelo pisali in govoriti, r.aj bi se v Celju ustanovila nova podružnica SPD. To za obstoječo savinjsko podružnico ni bilo brez važnosti, saj je imela v svojih vrstah ugledne člane prav iz Celja, z ustanovitvijo nove podružnica pa bi jih utegnila izgubili. Zato so na seji 18. maja 1908 v Gornjem gradu sklenili, da predsednik Kocbek skliče v Celju sestanek ccljskih članov, jim poroča o delovanju podružnice, ki naj se centralizira v Savinjskih Alpah. V Celju pa naj se osnuje po seben odsek pod okriljem podružnice. V letu 19011 je Kocbek sklical samo dve seji. Na prvi seji 1 19f 9 to omenja in opravičuje s 1em, -ker smo se od slučaja do slučaja privatno pogovorili o tem in onem,- Tudi zapisnik te seje je Sijanec zapisal zelo nakratko in ga končal s sklepom seje, naj se za Celje osnuje pod okriljem podružnice poseben odsek. Kocbek tega zapisnika ni več podpisal.
628
Novi PrlschGUjou dum na OkreSlju obnovljen o letih l»jy—mei
Koto: Fr. Peri'
Štiri dni po lej seji 30. I. 1009 se je v Celju vršil občni zbor podružnice. Kocbek jc predlagal. naj se volijo odborniki iz vrst Celjanov. češ da se za celjsko okolico nič ne slori v prometnem oziru. Rafko Salmič je temu predlogu ugovarjal in poudarjal predvsem Kocbckovo delavnost. Ce bi odstavili Kocbeka, bi vzeli otroku mater. Naj sc ustanovi celjski odsek, ki pa ne bo imel dosti dela, saj so večinoma že vsa pota prevzeli Nemci in jih je markirala celjska sekcija D. u. Ö. A. V. Kocbek je nato pravilno ugotovil, da bo savinjska podružnica pokopana, če se ustanovi celjska. Res pa je, da savinjska v Celju in okolici ne more delovati, če je odbor skoraj ves v Gornjem gradu. Toliko je imel dopisnik celjske »-Domovine« prav. Z dnevnega reda je stvar odrinil notar dr. A. Božič s predlogom, naj se dosedanji odborniki z vzklikom znova volijo, o celjskem edseku pa naj se govori pri slučajnostih. Izvoljen je bil stari odbor: predsednik Kocbek, tajnik Sijanee, odbornika dr. A. Vrečko in Podbrež-
nik. Dr. Božič je nato utemeljil potrebo po celjskem odseku. Vodil naj bi ga celjski odbornik savinjske podružnice, okoli sebe pa naj bi zbral 4 ali 5 odbornikov. Ta predlog so podprli Sandor Hrašovec, prof. Jost, Armin Gradišnik in Preknršek.
Kocbek je nato puzval občni zbor, naj izvoli odbornike za celjski odsek. Predlagal jih je Smertnik, pogost obiskovalec I,og»rske doline, in predlogu dal ambiciozno intonacijo: »Vsak narodno čuteč Celjan mora biti vesel preobrata v celjskem planinstvu. Veselo je tudi znamenje, da sc v prvi vrsti naši akademiki brigajo za to delo.« Vendar na občnem zboru akademiki niso imeli moža, ki bi zastopal v celjskem odseku klub naprednih akademikov v Celju — imenovali so ga kasneje. Predsednik odseka je bil dr Josip Vrečko kot odbornik savinjske podružnice, člani urar Salmič, krojač J. Hočevar in učitelj Pr. Kranjc. Salmič je na občnem zboru predlagal v odbor še jurista Dragotina Vrečka in Prekorška, Smertnik dr. Gvida Serneca kot zastopnika Sokola. Vsi so hili soglasno izvoljeni, občni zbor se je razšel, potem ko jc Kocbek še en-kral pozdravil ustanovitev celjskega odseka. Na naslednjem občnem zboru 2fi dec. 1909 celjski odsek ni poročal o svojem delu. Notar dr. Božič iz Gornjega grada je želel zvedeti o delovanju odseka, toda zapisnik pravi na njegova vprašanja samo: »Se pojasni.« Nič pa, kaj se je pojasnilo.
Navzoč je bil tudi urednik »Domovine« Desničar. Vprašal je, kaj je s hotelom Rinka. Kocbek mu je odgovoril, da skrbi za to zadruga »Kinka« in da se priprave polagoma vrše, da pa postavitev hotela vežejo na cesto. Dokler te ni, se hotel ne bi mogel rentirati. Sodeč po tem se je delo za razvoj turizma v GSD ustavilo ali vsaj ustavljalo, tudi celjski odsek ni pomenil transfuzije za to. V tem času so odprli kočo na Raduhi (29. 6. 1910). toda to ni pomenilo nič bistvenega. Na občnem zboru je bilo veliko predlogov, vendar do sklepov ni prišlo. Dani so bili v premišljevanje odbora podružnice, celjskemu odseku in osrednjemu odboru. L. 1910 sta se vršili le dve seji zaradi izgradnje koče na Korošici po načrtih ing. Skabemeta in zaradi razglednic. Omembe vreden ie sklep, da podružnica odstopi »folkloristične stvari« mariborskemu muzeju, pridrži pa si lastninsko pravico. V 1. 1911 ni bilo nobenega zapisnika. Poročilo o občnem zboru 8. febr. 1911 je izšlo v PV 1911, str. 114—118. Kocbek je pomanjkanje zapisnikov opravičil s tem. da so se odborniki ••proti osebno dogovorili o planinskih in društvenih zadevah . 2fi. dec. 1911 je umrl tajnik Ignac Šijanec.
lf). ohčni zbor se jc vršil 21. aprila 1912 v posvetovalni dvorani celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju. .Navzočih je bilo komaj lfi članov, čeprav jc število članov sicer močno naraslo.
Na tem občnem zboru je poročal tudi celjski odsek Tinel je 8 sej. priredil je »planinski sejem«, ki je vrgel 539 kron, in 14 izlelov na
629
Tovst, Šmartno v Rožni dolini, Celjsko, Lisco, Kum, Golte in Okrešelj. Na predlog dr. Jura Ilrašovca je to poročilo občni zbor odobril. V novem odboru sta dva Celjana, poleg dr. Josipa Vrečka tudi dr. Milko Hrašovec. Fo 1. 1912 zapisniki niso ohranjeni.
C'e sklenemo s tem razdobje prvih 20 let, to jc do prve svetovne vojne, lahko ugotovimo, da jc bil Kocbekov program v mejah njegovih možnosti in njegovih idej izčrpan. Na Korošici, Raduhi. Menini, Golteh, Mrzlici, .Lisci in na Boču so stale skromne planinske postojanke, planinska podružnica, ki je cd 1. 1912 imela po pravilih svoj sedež v Gornjem gradu, je imela zanesljive člane v Celju, Žalcu. Preboldu, Šoštanju, Velenju, Mozirju, Nazarju, na Ljubnem in Solčavi in je v glavnem imela nepolitični značaj, združevala pa je narodno zavedne ljudi z načeli, zaradi katerih je bila poklicana v življenje.
S tem seveda ni rečeno, da Kocbek s svojimi odborniki ni imel širših in večjih načrtov. Z delom za planinstvo je skušal dolini dati osnovo za razmah tujskega prometa, toda v tem pogledu ni imel niti srečne roke niti uspehov. Vzrok seve ni bil v njegovi premajhni delavnosti ali nesposobnosti. Napredek jc šel mimo doline iz drugih razlogov. Simbolično je to, da je bila društvu 1. 1!X)8 odbita državna podpora, čeprav sta se zanjo trudila dr. Juro Hrašovcc in dr. Ploj.
Društveni arhiv iz časov prve svetovne vojne mi doslej ni prišel v roke. Pregledal ga je zgodovinar profesor Janko Orožen. Njegovi izpiski so vključeni v Zgodovino Savinjske podružnice SPD, ki v tisku še ni izšla. Nedvomno je vojna zavrla nadaljni razmah organizacije, bati se je bilo celo za življenje društva.
Po vojni jc moral D. u. Ü. A. V. prodati vse svoje postojanke, ki so stale na slovenskem ozemlju, vključenem v državo SHS, osrednjem odberu SPD. Nemško kočo na Korošici in Piskernikovo kočo v Logarski dolini je osrednji odbor odstopil savinjski podružnici. Vendar 1. 1918 ni pomenilo preroda planinstva. Nekaj let po vojni se delo ni premaknilo. Planinske koče so bile izropane, niso se v redu vzdrževale, koča na Menini je bila požgana. L. 1922 se je v podružnici osnoval odsek za gradnjo ceste iz Solčave v Logarsko dolino. Vodil ga je Roblek iz Žalca. V treh letih je Roblekav odsek dosegel svoj namen, Logarska dolina je bila dosegljiva z avtomobilom. Cesta je postavila podružnico v popolnoma nove okoliščine. Logarski ss je približalo Celje in veliki svet, in vse, kar je bilo dotlej v tem alpskem svetu zgrajenega za sprejem planincev in turistov, je postalo premajhno, podružnica v starem položaju ni mogla biti več kos, Kocbck pri Gornjem gradu pri vsej dobri volji ni mogel voditi vsega dela. Tedaj je 1. 1923 v Celju ustanovil sodni svetnik Tiller gospodarski odsek. Ta odsek je poživel delo podružnice na vseh področjih, predvsem pa zbral sredstva za novo postojanko v Logarski dolini, za Tillerjevo kočo.
L. 1926 je podružnica izdala Kocbekovo knjigo »Savinjske Alpe«. Kocbek si je z njo postavil spomenik svojemu delu, med vsemi predsedniki slovenskih planinskih društev naj trajnejši. Z njo pa se je tudi poslovil od podružnice.
L. 1927 sc je podružnica preselila v Celje, Kocbek je odstopil, izvolili so ga za častnega predsednika, predsednik pa je postal sodnik Tiller. V naslednjih letih je podružnica popravila Frischaufov dom, zgradila garažo in majhen bazen v Logarski dolini ter cd soseda Plesnika kupila nekaj zemljišča v Plestju pod slapom Palenkom. L. 1929 jc podružnica odprla r.ovo večjo kočo na Golteh, namenjeno predvsem smučarjem, povečala pa jc tudi nekdanjo nemško kočo na Korošici ter jo tudi obravnavala kot podlago za razvoj smučar-stva. Koča je dobila ime po zaslužnem Kocbeku. L. 1931 je podružnica kupila od ljubljanske škofije 428 ha narodnega planinskega sveta in s tem planinski posesti pridobila najlepšo krnico v naših Alpah — Okrešelj z namenom, da bi bil to narodni park. L. 1932 je nekako za 40-letnico podružnica odprla poleg Piskcmikove in Tillerjeve koče planinski dom z lastnim vodovodom. L 1333 je moral zaradi bolezni odstopili Tilidin v peto desetletje je podružnico povedcl dr. Milko Hrašovec. V treh letih pred vojno je podružnica razvila široko planinsko, turistično, smučarsko, propagandno in alpinistično dejavnost, imela pa je tudi velike gospodarske načrte na Golteh in na Tovstu s Celjsko kočo, priprave za njihovo izvršitev pa je zaradi vojne morala prekiniti. Vendar je obnovila Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom, zgradila elektrarno v Logarski in pripravila gradbeni les na Golteh. Važna je vsebinska obogatitev podružničnega dela s smučarstvom in alpinizmom. Posebno lepe uspehe je imel smučarski odsek, po organizaciji, po številu članov in športnem ugledu močnejši od nemškega in nemčurskega smučarskega kluba, ki so ga v tistih letih ustanovili celjski kulturbundovci. Na Okrešlju in v Robanovem kotu pa srečamo že tudi celjske plezalne naveze. Razen mladega Dušana Gradišnika, Franceta Herleta in Vršni ka sicer ne načenjajo zahtevnejših plezalskih problemov, vendar pa le tvorijo tenko osnovo celjskega alpinizma. Pomembna pridobitev je Kopinžkova pol preko Skrbinc na Ojstrica iz 1. 1939.
Savinjski/ planinstvo leta 1941
Naravnost ganljivo je vzeti v roke zapisnik 15. odborove seje savinjske podružnice SPD z dne 13. 3. 194L Mesec dni pred katastrofo, ki jo je pripravljal furor teutonicus vsem našim narodom in posebej slovenskemu, se je zbral maloštevilni odbor in sklepal o tekočih zadevah društva, značilnih za njegovo vsebino, naloge in značaj. Na seji so bili predsednik dr. Milko Hrašovec. tajnik Branko Zemljič,
630
Saksida, Kopinšek, Kovač, Mailelane, Vrto-vec, dr. Kalan. Sklenili so. da bo občni zbor v četrtek 3. aprila v mali dvorani Narodnega doma, sicer pa je tekel razgovor o 50-letnici dr. Janka Pretnarja, o treh predavanjih, o Celjski koči, o planinskem plesu, o smučarskem dnevu in o cenah. Delo v društvu jc bilo dobro vpeljano, postojanke v Logarski, Okre-šelj. Korošica, Mozirska in Celjska so spadale med naše najsolidnejše, odbor je bil na startu za večjo gradnjo na Golteh. Zapisnika o občnem zboru nisem našel. Nekaj dni po tistem datumu je bilo z dnevnega reda potisnjeno vse, kar beremo danes v zapisnikih zadnjih let pred vojno kot lakoničen, bled odsev takratnega življenja.
Okupator ni bil za to, da planinsko delovanje preneha. Ilotel mu je le dati nemški značaj, kakršnega je v letih celjske sekcije Ö. A. V. imelo. Res se je ta planinska £irma spet pojavila v naših gorah z namenom, da prevzame našo lastnino in izbriše sledove našega dela. V ostankih arhiva je nekaj nemške korespondence z oskrbniki Okrešlja, Korošice, potrdilo o podpori, vpisne knjige z Mrzle gore in še nekaj drugih, siccr pa nobenega akta, ki bi imel resnično dokuinentarično vrednost. Verjetno so se te stvari raznesle 1. 1945 na razne kraje, zelo verjetno pa medvojnega arhiva tudi ni bilo veliko, ker zanj ni bilo razlogov. Tako nekako se rili je o tem 1 1931 izrazil tudi Udy, nekak nemški komisar sav. podr. SPD in predsednik okupatorske celjske sekcije tedanjega DA V.
Savinjsko planinstvo po osvoboditvi
Razvoj planinske organizacije po osvoboditvi je bil za zgodovinarja že zabeležen. V Celju se je obudila misel nanj najprej v smučarskih vrstah. Celjski smučarji so hili v letih pred vojno dokaj agilni, imeli so nekaj dobrih tekmovalcev in organizatorjev, poleg tega pa ie z Mozirsko kočo pogorelo najbolj priljubljeno celjsko smučarsko torišče, prizorišče mnogih tekem in ena prvih skromnih smučarskih pist pri nas, znanega Meštrovega smuka v Zaloko. Za začetek so postavili barako nekaj korakov stran od prve Mozirske koče iz 1. 1836, ki je seveda tudi že davno ni bilo več. Barako so postavili za smučarsko sezono 1945/46. Imela ie dva pograda za kakih 20 ležišč. Rašpcrček. enokapno streho. Spričo tega, da je bilo tedaj s celjske strani težko priti na Korošico, Okre-šelj, Logarsko in Raduho zaradi obmejnih predpi sov, lahko štejemo tisto smučarsko le-■senjačo kot začetno materialno bazo povojnega savinjskega planinstva, kot prvo kal in pobudo. Smučarji so so zbrali, ne glede na rarne organizacijske nejasnosti in integracijo športov v tistem času iskanja novih organizacijskih oblik.
2e konec 1. 1945 in v začetku 1. 1946 se je pokazalo, da je organizacijska integracija bolj formalnega značaja, saj je delo odvisno od oseb in od narave športa, za katerega se te
osebe zanimajo. Spominjam se tistih prvih sej v okviru planinskega odseka in prvega občnega zbora, ki se je vršil nekako v znamenju predaje poslov. Sklicatelj in poročevalec je bil predvojni predsednik dr. M. Hra-šovec, novi predsednik pa Fedor Gradišnik mL, za njim Danilo Martelanc. Delovanje nove planinske organizacije je bilo znatno skrčeno in prvem letu tudi ne povsem jasno usmerjeno. Kaj kmalu se je pokazalo, da je treh a zbrati ljudi ob določenih nalogah in si postaviti jasen cilj. Prvi koraki v tem smislu so bili izvršeni v prvi polovici 1. 1946, ko se je sklenilo obnoviti Mozirsko kočo na Golteh. Geslo obnove je bilo tedaj prvo na vseh področjih in je tudi veljalo na planinskem. Posebej je to veljalo za savinjski svet. Savinjska podružnica je imela veliko postojank, zato jih je veliko izgubila in jih jc morala veliko obnoviti.
Obnova planinskih postojank
Spominjam se našega petletnega načrta iz 1. 1947. V tistem načrtu ni bilo sicer dovolj natančnega premisleka, a z njim smo zadeli vse tiste naloge, ki smo jih prevzeli od predvojnih prizadevanj in ki so jih narekovale povojne potrebe. Računali smo z veliko moderno postojanko na Okrešlju, s povečano Korošico, s turistično organizacijo Logarske, kjer naj hi planinska organizacija postavila vsaj dva hotela, z velikim planinskim hotelom na Golteh. z novo cesto v Logarsko in z vzpe-njačo na Korošico, Okrešelj in na Golte. Seveda je hilo v tem precej takrat običajnega zanosa, a vendarle se je gospodarsko delo PD Celje usmerjalo v glavnem po teh velikih zamislih, uresničevalo pa jih je seveda bolj pretehtano in v okviru možnosti. Mozirska koča, ki smo jo začeli graditi 20. avg. 1946, nam jc pomenila sicsr provizorij, a kakor se rado zgodi, je provizorij ostal do danes in do večjih gradenj tu ni prišlo. Ker niso bile potrebne, jc misel nanje zamrla, čeprav obstoji v društvenem arhivu lep načrt ing. Ko-renla za hotel na Illeviščih oz. na Muravi. Gradnja Mozirske koče je za društvo pomenila veliko delovno zmago in to v najskrom-nejših razmerah. S kreditom 250 000 din je v treh mesecih spravila kočo pod streho, tako da je pozimi 1946 47 koča smučarje že sprejemala In bila je huda tista zima. Težko je bilo držati tesarje in zidarju in še posebej kuharico v odprti kuhinji, ki je stala prav na mestu prve pestojanke iz 1. 1896. V obnovi in izgradnji koče je vzidanega precej prostovoljnega dela znanega celjskega športnega delavca in publicista prof. Karla Juga. celjskih gimnazijcev, v naslednjih letih pa odbornikov Jakliča, Kopitarja in Završana. Društvu so šli na roko posestniki v Šmihelu, Brezju in Mozirju: Verbuč, Troger, Goričar. Koča je bila prva po vojni obnovljena planinska koča na Slovenskem.
Z Mozirsko kočo pa jc društvo imelo nepretrgano delo vse do 1. 1953: V 1. 1948 je bilo treba
631
Pogled na Ojstrico . Okreiija mimo tovorne fični<<\ ki so jo zgradili l. 1959 zaradi gradnje nihalnega lifta Izpod Rinke na Okrešelj
Folo: Fr. Pere
urediti notranjščino, 1. 1949 in 1. 1950 smo ji prizidali verando in moderno gostinsko sobo, podaljšali teraso pred kočo, da bi ji dali dovolj ravnega terena, izboljšali dovozne poti in šc marsikaj. Junija 1951 je koča pogorela v gozdnem požaru, čigar sledovi so še danes vidni in bodo verjetno ostali značilni za sedanjo podobo Golt z južne strani še desetletja. V pol ure je bilo na tleh vse, kar se jc s tolikšnim navdušenjem in ljubeznijo gradilo skozi štiri leta.
Kako je društvo viselo na tej, v tem času pravzaprav edini postojanki, se vidi i/, tega, da je kljub prostranemu in pošastnemu po gorišču kočo dva dni nato že odprlo poti šo torom, mesec dni nato pa na mestu, kjer je stala stara postojanka iz 1. 1896, že postavilo lesenjačo s pogradi za 50 oseb, s kuhinjo in pritiklinami. Ni še preteklo leto, že je društvo na starem mestu odprlo novo lepšo postojanko
s petimi sobami, 30 posteljami in 100 skupnimi ležišči.
V tem času je društvo v skladu s predvojno tradicijo ustanovilo smučarski odsek kot nadomestilo za samostojno smučarsko društvo, ki ga v Celju po osvoboditvi nikdo ni ustanovil. Tudi la edsek je gojil graditeljske ambi-ciie in zgradil na mestu starih postojank iz 1. 1896 in pumožnih iz povojnih let smučarsko depadanso s pritiklinami in gospodarskim poslopjem. Nad Hlevišči pa je montiral prenosno smučarsko vlečnico, darilo šoštanjskega okraja.
Vsa dela na Mozirski koči so se od 1. 1947 gradila z mislijo na elektrifikacijo Pcdgolt in koče same. L. 1948 je društvo ustanovilo v Mozirju odbor za elektrifikacijo, v katerem so poleg društvenega predsednika in gospodarja koče delali največ šmihelski posestniki. Delo je počasi napredovalo, a ko.ično le bilo kronano z uspehom. V elektrifikacijo koče same je društvo investiralo milijonske vsote, vendar se tega ni ustrašilo, zavedajoč se. da je z elektrifikacijo povezano vprašanje tekočr-vode na Golteh. Te na Goltsh še zdaj ni. invest icija je prevelika, promet premajhen, da bi o n ej razmišljali. Najbližji studenec je od koče oddaljen četrt ure, pod Tlelo pečjo pol ure, na Ravnah pol ure. V poštev pa pride le zajetje v grapi med Kortnerjem in Kebrom v višini 870 m. 2e pred vojno je savinjska podružnica poklicala jamarje, med njimi Bara. da bi dobili vodo iz podzemskih kraških »kleti«. Tiste raziskave so, kakor govori za pisnik iz tistih let, ostale brezuspešne in vpra šanje vode na Mozirski rešuje še vedno kap niča. Kljub temu pa ima koča centralno kurjavo.
Mozirska koča, četrta slovenska koča v naših Alpah, je zanimivo planinsko torišče. Zgrajena 1. 1895 je bila 1. 1928 prenovljena, nato opuščena in 100 m stran zgrajena nova in večja lakoimenovana Lesjakova koča V NOB 1. 1911 je bila požgana v bojih XIV. divizije, nekaj tesanega lesa. pripravljenega za novo večjo poslojanko, pa je ostalo. Samo po vojni .ie PD Celje na tem torišču zgradilo 5 stavb, če računamo tudi ono prvo iz 1. 1945, skupaj je t tale tu od 1. 189fi f! planinskih objektov. Kljub temu danes ne moremo trditi, da spada koča v prvi plan. To sicer nikoli ni bilo, a vsaj zimska sezona je bila živa. Zdaj tudi te ni. Slabe zime in dovolj drugih boljš:h ali celo cenejših postojank, pa izgine smučarski živžav celo ob zimskih počitnicah, ko ga je vendarle po naših gorah šc toliko, da lahko govorimo o smučariji. Predvojni planinski gospodarji so rekli: »Mozirska je imela obisk, dokler se ni začela sezona v Logarski.«- Danes je to huje Na Mozirski pada obisk poleti in pozimi Gozdna cesta iz Mozirja do Smihela koče pln nincem ni približala. Avtomobilisti imajo dovolj holjših postojank in to dosegljivih brez hoje, s komfortoiu in z vsemi atributi hotela Mozirska tega nima. Grajena je bila kot pro-vizorij. C as jo je prerasel. Čeprav me vežejo nanjo nič koliko spominov, potov in seveda
632
tudi dein, danes nc vidim možnosti, kako na, doživi svoj prerod ali doživi vsa pribHžm tak pomen, kot ga jc imela. Seveda, "reme
k e'alla'TS'1 ^
drugod ^e tako	** 6am° pVi ,las' tl,di
Logarska dolina
poS?1	y,r-°Varski - Wie prav tako
SÄ
tTT tor,hctel L^kih
Kotu P-, 3 ■ 'p. Logarska »Kavarna« v do i"" Si	VSP Logarska je bila
Olje mislilo na svojo imovino v logarski 7 ,
m lftnm VC"dar,° ni ,me'°	vx' f re.o
At	je govorilo, da je treba z Ji ti,
Ä sä
ÄS SÄ K'B" s
<N»tin«tvo. rtolnftvopiS SloaS'T «am. lake postojanke, ki S «5,™' '
Zaradi takih nazorov se nam vrl^i a
gozdnem planu mprit»m	orjaškem
takrat še n misl £ pnVvh^ nat,u™
rižif.	''iznin Kiajin z namenom da
j	dejavnost. Delali smo to zarad i,.?
dicije in zaradi potrebe. L 194« „, { l,a'
- WS Äi"?
^»tTaaaasfi
Sporazumno s X'ZS sc ip pn rv.i j, ... erarini^ t . , * PIJ Celje odločilo za gradnjo v Logarski. PZS jc videla, «ja v
Plestju jemlje konec lep kos planinskega r>ro
rs: ää fr^'
-jem wografsken^ značaji kot fzhodiTte £
nö dobfif,0 P!'Warin"' «ačunali smo ta
toda Sv' m£aeri;" kot ^ Pog^ gradnje J rezerviran za individualne
niaPv,°^ .Ureditveci naCrt- «e danes uvaževa-ze 1	S' P™^» vsaj v naček,
To skl cefaio PD iCnih kcnf«encah. k, ,h
njetova, okraj Šoštanj Miloš Vovk CcLe si u
,GL0l0faiU'- B:1 jePust- dežeCen jfsln J
dan tako da za obhode ni bilo prave volie pa tudi potrebni niso bili. Sklenili*™ !
S« *»". poieg njega pa°^v se en hotel brez ozira na to. kdo bo investitor obnove naj se do kraja hoteli Plesnik, t o=ar
blmr ' P!'aV Uk° brc* ozir* »H »Tsto problemov, ki hi se ob tem utegnili odnre'i in so se tudi res cdprli.)	S «ipre.i. (in
Cel^ e 3| IT1952> 'e u rbani s t i č ne rešitve je šlo PD Tm khL' i SVOJe gI'arinjc v Piestju. Zamisel
da b zar2C0 W	a Wndar le 'aka
ob täkf r, , f 1'if k0S nr,valu tuJrFV- osebno ou taki cesti, kakršna je bila.
Bilo je težko zaradi sredstev. Takratni komit« dr zl^vS ~eTtiJ)*vo- k!- ™ -ie stal načelu prelS P7\	:e d0fCjil Prva dva mi,i.iona
fe io	en milijon jp	tam, ker
mis ?c P^ v«n.U fačcJ'Vku gospodarske ko-Mnol v^'T arl<t Zdcl° Preve* odriniti za
dina,i<t^t ^°farSk0 tak kred;<- milijon dinarjev je bilo komaj za op.-ko in za začetn-
dela, loda z delom smo jeseni 1 1952 W u
ZUkfana 1 in i :n£ja L 1953 > b» kljub dolgi zimsk. pavzi otvorjen Planinski dom v Logarski dolini z (i3 posteljami.
Se isto pomlad se je pokazalo, kako jc bil tak
A aval je bil tolikšen, da je odbor sklenil še ^	sezono obnoviti nekdanjo TiH^
jevo rfoco na isti lokaciji ob cesti tVprav ni
f^niht iT781" S0d0bnim POg-domPV re-ednih je bila zgrajena koča s točilnico za niv
ROSteb 7 ^šči za uslužbence v pPöd-" streSju in skupnimi ležišči za prehodne nh mnske goste. Se isto leto sIno ZLS / "
ovaÄ	Sm° « v --etku ime
n ovali kar po tlorisu »8 X Vsa zidarska
tesarska n mizarska deia so bila opravljena'
a p ,ka,alo je še isto jesen, da takih in™ .'
\	•m0gl°- in depandansu
i B- ,o hila takoj naprodaj. Investicije sicer niso bi e ravno velike! Knjižna vi ^nost
štvo jih° i^dobif nek3j 14 ™'1'Jonov D "u-sun ju, Je dobilo, ne vse pod ugodnimi nogji
S K"i^doeandansi «« zn a ša 1 i^ a. 2 i n ■ -
hir	711 Jih bi,° P« roki in tako smo
bih prisiljeni prodati -8 X 0« Cinkarn? T
633
varni emajlirane posode pa smo morah biti hvaležni za posteljno opremo v 1. nadstropja.
smo io kareje za 5UU C00 din odkupi , L 1956 je TiUerjeva koča pogorela To je bil, če štejemo zraven še skromno smučajo ba -uco izT 1945 na Golteh, tretji požar na društvenem premoženju, po v^ni. MUa - Povečanje sprejemnih kapae.tet v Logarskt j^ še bolj oživela. S pomočjo sredstev, ki so dotekala preko celjske turistične zveze, smo leta 1957 odprli novo veliko . depandanso ob, Pa-lenku z istim nepraktičnim znac^em.kotga ima Planinski dom: Razporeditev ^b je taka da računa z masovnim obiskom, pieinalo je prostora z eno ali dvema posteljama, depan-dansa pa ima še veliko skupnih leziše. A vendarle ima tudi to svojo dobro stran. PD Celje je s tem izpolnilo v Logarski to kar je bilo dolžno. Rečeno je bilo: dve veliki postojanki Vendar so se naloge grmadile n treba sc je bilo truditi da iih upo» ^ tudi brez upa zmage. Bile so bolj turističnega značaja, toda te in take so bile na društvenih ramah vseh 70 let.
Na društvenem posestvu v Plcstju je 1. 19.1b
okrajna zadružna .veza postavila ™»rU
s tendenco, da bi to nc bil, z 10 postelj a.m gostinsko vezan na Planinski domPDC^e ie 1 1957 postavilo za alpiniste Bivak poci Ojstrico drugi bivak v Savinjskih Alpah. Pokazalo pa se je, da so to nebistvene * vari g napredek turizma in planmrtva jc b.lo^eba misliti na cesto in elektrifikacijo»OSE» Na turistični konferenci v Logarski L 10" je bito ugotovljeno, da je GSD eno izmed redkih naroči ki so na karti elektrifikacije v Sloveniji še bela. Dobro leto na to je bi daljnovod v Logarsko potegnjen. Za ozko dolino sicer -avlostrada« pod elektrovodom ... bila ravno okrastoda turistični napredek brez elektrike ni mogoč. Lastna centrala, ki se je ohranila v Plestju iz 1. 1039 z zajetjem 187 m nad do. mom ni zmogla vsega, saj se je od 1J953 «0 1 1957 tu razvilo kar majhno turistično naselje Zdaj stoji vsa naprava brez haskaiM simbol časa, ki je za nami Se kot. danto jc neko planinsko društvo n. hotelo vzet., vei jetno, ker bi de.nontaža in prevoz stala sorazmerno preveč.
Četen i m censeo vsega planinskega m tunshC-„ega delovanja, cesta v GSD je nenadoma na vrsto in lo od Mozirja doblR očrta naslednje leto pa do Rccice. Od tu se de o v 1 1963 nadaljuje. Pri otvoritvi je prednik mozirske občine Cop P^~ pomen moderne ceste v GSD. »Kar JO za druge kraje dobroidoča tovarna, to je za dobra cesta«	(Odlomek)
Mladinci ne pozabite dopisovati v Planinski
literarne krožke, izdajajte glasilo vdadiuskeyo odseku tr. ga pošiljajte uredništvu PV na ogled!
0 treningu alpinistov
(Nadaljevanje in konec) Vid Mcsarič
Teorija brez prakse je mrtva, praksa brez teorije pa slepa. Ne bo nevarnosti, da bi naša teorija ostala mrtva niti ne bo nasa nraksa več slepa. Ne morem dovolj poudariti kako potrebno je, da so v alpinizmu v popolni harmoniji duševne in elesne^ah-tete in kako je pomembno, da. Jihtudi vzpo redno razvijamo. To pa nam bo uspelo le te d3 ee bomo čimbolje poznali nagone m -Uve, zmožnosti, notranja nasprotja > b ter zavestne, podzavestne, prikrite .n tud notisnjene želie vsakega posameznega ah pa
S večine alpinistov. Poznati mon.rno odnos alpinista do narave, gora stene, druStva, družbe, dela, religije m se kaj Z eno b^edo. vedeti moramo čim več o alpinistih Ali una vse našteto kakršnokoli zvezo z alpinizmom?
Vprašajmo se raje, kaj hočemo doseči s treningom S treningom sc pripravljamo na to, da bomo čim uspešneje rešili nalogo, pa naj bo ta kakršna koh.
Cinitelje, ki vplivajo na rešitev dolocc^ na loge, lahko delimo na notranje funanje"
Pod notranjimi razumemo dispozicijo, to je
zmožnost za izvršitev nečesa,	pa ni
"a se tudi izvrši. Nekaj časa so pojmovali da je komaj rojen človek piazna "bla na katero lahko napišemo, kar hočemo. Da ni teko, dobro vemo. Tudi drugo gledanje To je da smo kol negativ, na katerem je zc vse zapisano in lahko njegove dele samo osvetlimo ali pa ne, ničesar več pa ne moremo spremeniti, je napačno, celo škodljivo ker vede v fatalistično verovanje v u odo du teoriic o rojenih zločincih, do tega, da sploh zanikamo vsak uspeh pedagoškega de - Gotovo imamo rojene špiinterje, S tem mislim, da imajo maksimum od narave danü, možnosti, toda ravno tako ^goU>vo Ha i ill ie mnogo, ki niso nikoli postali nc šprinterji in ne alpinisti. Na drugi strani pa uo"namo svetovne rekorderje, ki jih jena-rava prilcrajšala za velik del nadarjenost, .n vendar so z vztrajnim delom poštah to, kar
Od zunanjih činiteljev. ki vplivajo na razvoj "portnika, naj poudarim njeg^ načn življenja, njegove navade in razvade, poklic,
634
okolje in socialni položaj. Po prepletanju vseh zunanjih in notranjih činiteljev, se končno zgradi vsak človek. Pri vsakem treningu se moramo ravnati po določenih principih. Te, ki izvirajo iz naše zmožnosti prilagajanja, hi lahko imenovali fiziološke principe, ker temeljijo na fiziološki osnovi. Tudi naša »duša« zahteva posebno ravnanje pri treningu. Te principe lahko imenujemo psihološke. Kcnčno imamo za učenje vsake stvari še posebna pravila, ki nam kažejo najlažjo pot. To pa so didaktični principi treninga.
Osnova vsega treninga jp znameniti Larnar-ckov zakon, da funkcija razvija organ. Katere organe moramo pri alpinizmu razvijati, smo že videli. Kako to dosežemo0 S sistematskim ponavljanjem določenih vaj, specifičnih za posamezne discipline. To je prvo fiziološko načelo. Drugo načelo, ki bazira na naši zgradbi, je načelo vsestranosti. Za vsako delovanje moramo biti vsestransko pripravljeni, ker bomo drugače popustili ravno na najšibkejšem mestu. Posebno pomembno je to pri alpinizmu. Tretje fiziološko načelo pa je, da moramo doseči čim večjo ekonomičnost. pri porabi energije. To pa bomo dosegli na ta način, da bomo čim več gibov avtomatizirali in iz delovanja izključili nepotrebne mišične mase.
Nujno je, da nas trening mika, da so ovire takšne, da nas celo vzpodbujajo, da smo dovolj vztrajni, in končno, da imamo neko psihofizično ravnotežje.
Didaktični principi pa terjajo, da moramo iti vedno od lažjega k težjemu. Posebno pomembno je to v alpinizmu; pomislimo, kakšen odnos bi dobil do plezanja tudi najbolj nadarjen in navdušen alpinist, če bi ga tako: vlekli v zgornjo mejo šestice. Gotovo bi ga odbili. Vedno gradimo na tistem, kar že znamo, torej gremo od znanega k neznanemu. Poudarjamo bistvene stvari, manj pomembne pa na začetku lahko spregledamo. Telesno kondicijo moramo razdeliti na splošno in specialno. Pod splošno kondicijo pojmujemo pripravljenost vseh organov za izpolnitev nalog in sposobnost njihove prilagoditve na spremenjene zahteve. Osnova tega je brezhibno funkcioniranje živčnega sistema. srca, krvotoka, pljuč, mišic in ostalih organov. Specialna kondicija se lahko razvije samo na široki bazi splošne telesne kondi-cijc. In zrušile se bodo ravno tedaj, ko bomo prisiljeni iz organizma izvleči vse, ko se bomo borili v steni za vse — za življenje. Tedaj bo prišlo zaradi varljive fatamorgane, ki jo jc povzročila specialna kondicija, pridobljena samo za plezanje, do katastrofe. Vsaka vrsta športa zahteva svojo specialno kondicijo. V alpinizmu imamo srečo, da se obenem s specialno kondicijo izgrajuje tudi splošna, ker je pač alpinizem vsestransko udejstvovanje. Napredek pa bo mnogo hitrejši in varnejši, če ga bomo gradili na solidni splošni osnovi.
Najpomembnejša elementa alpinistične kon-dicije (splošne in specialne) sta vztrajnost in
fizična moč. Vztrajnost je kvaliteta, ki se od vseh da najbolj razviti. Po nekaterih avtorjih lahko vztrajnost, to je vzdržljivost pri opravljanju nekega dela, povečamo s treningom tudi do 40 krat, medtem ko moč samo 2—3 krat, hitrost pa samo dvakrat. Pri vsakem delu pride prej ah slej do utrujenosti. Tudi zdržljiv športnik se končno utrudi, samo mnogo kasneje kot nezdržljiv. V organizmu, ki jc sposoben kljubovati dolgotrajnim naporom, se je mnogo spremenilo. Izboljšalo se je delovanje srca, pljuč in živčnega sistema, vse funkcije so postale bolj ekonomične, za opravljanje določenega dela se uporabljajo- samo nujno potrebne mišice, končno pa so se izpremenili tudi biokemični procesi izkoriščanja energije. Z eno besedo: dosežemo maksimalno ekonomizacijo pri delu. Pri tem pa ne smemo pozabili, da imajo pomembno vlogo tudi naše duševne kvalitete. Za razvijanje zdržljivosti imamo posebne metode. Največ sc uporablja naslednja: Ce hočemo postati vztrajni v hoji, bomo najprej začeli hoditi na kratke ture v počasnem tempu, kasneje pa bomo delali daljše, celo dolge ture, toda še vedno v počasnem tempu. Nato bomo zopet začeli hoditi na krajše ture, tempo hoje pa bomo med turo stalno menjavali. Sele nato lahko prehodimo vso pot v naglem tempu.
Moč je drugi element, pomemben za alpiniste, in to splošna telesna moč in še posebej moč posameznih mišic, ki jih največ uporabljamo pri plezanju. Moč zavisi od fiziološkega preseka mišic in njihove kvalitete. To pomeni od tega, kako se v njih vršijo biokemični proccsi izkoriščanja energije, od pre-krvljenosti m ne nazadnje od živčnega sistema, ki mora mobilizirati mišice za delo in obenem sproščali njihove antagoniste. Moramo razlikovati moč mišic za statično »delo . (mišica med delom miruje) in pa za pravo delo (premagovanje sile na določeni poti). Krčenje mišic je počasno in eksplozivno. Pri alpinistih morajo nekatere mišice delati bolj statično (prsti na rokah), druge morajo zopet enakomerno dinamično delovati (mišics upogibalke podlehti in pa mišice nog), redko pa pride do eksplozivnega krčenja mišic. To se dogodi največkrat pri padcih Iz tega sledi, da alpinizem nujno zahteva vsestransko in krepko razvito mišičje vsega telesa. Tudi za razvoj moči imamo posebno metodo. Napačno je misliti, da bomo postali močni, če dvigujemo maksimalno težke uteži. Moč se nam ne bo bistveno povečala, razen tega pa bodo naše mišice postale lene in počasne. Najboljše rezultate dosežemo, če ob treningu obremenjujemo mišice s trideset do petinštirideset odstotkov težkim bremenom. (100°'« težko breme je tisto, ki ga dvignemo z največjim naporom). Ce obremenitev povečamo nad 45 °/o, se efekt treninga ne poveča, ravno tako pa ne dosežemo uspeha, Oe je obremenitev manjša kot 20 %. Pomembno pa je tudi vprašanje, kako dolgo moramo delati pod to obremenitvijo. Ce vzamemo kot osnovo dela delo do popolne izčrpanosti mišic, vidimo, da
635
dosežemo najboljše rezultate, če delamo približno četrtino tega časa. Trening, ki traja samo nekaj dni, nam sicer moč mišic nekoliko poveča, toda ta moč tudi naglo izgine. Samo dalj časa trajajoče delo (vsaj mesec in pol) nam da trajnejše rezultate. Ce razumemo pod hitrostjo gibanje v časovno kratkem intervalu, kjer gibanje zavisi samo od mišic in sposobnosti živčnega sistema za njihovo mobilizacijo, ne pa od vztrajnosti, tedaj hitrost v tem pomenu v alpinizmu skoraj ne pride v poštev. Omenil bi samo, da zavisi precej od prirojenih lastnosti, nekaj pa je lahko tudi pridobimo. Seveda tudi alpinisti uporabljamo izraz hitrost, saj pravimo, da hitro plezamo, hitro hodimo, hitro vpe-njamo in izpenjamo, se menjavamo na stojišču itd. Toda tu imajo glavno vlogo popolnoma drugačni momenti kot pa sama hitrost v pomenu navedene definicije. Pomembno za alpiniste je, da so tudi gibljivi in okretni. Pod gibljivostjo razumem zmožnost za izvršitev nekega giba. Gibljiv postaneš s treningom, posebno v mladosti. Vsak sklep ima neko normalno gibljivost, razen tega' pa še tako imenovano rezervno, ki pa jo lahko izkoristimo samo v treniranem skle pu. Važno je, da imamo velik razkorak npr. za plezanje v kaminih in še marsikje je gibljivost sklepov pomembna. Cim bolj jc skl?n gibljiv, manj je trden in večja jc možnost izpahov in drugih poškodb. Zaradi tega moramo med gibljivostjo in trdnostjo najti neko pravilno razmerje. Tod okietnostjo razumem sposobnost naglega in pravilnega reagiranja na razne nenadne zunanje vplive (pademo na cesti in se spretno ulovimo, pademo v hribih in pravilno ravnamo, nekdo nam nekaj vrže in takoj ulovimo itd ) Ker je okretnost zmožnost reagiranja na dane različne situacije, seveda nimamo specialnih vaj samo za razvijanje okretnosti. Pridobimo si jo z razvijanjem hitrosti, moči, gibljivosti in če pridemo čim večkrat v nepričakovane situacije. Res pa je, da nekateri športi naj-uolj razvijajo okretnost.
Ce hočemo biti pravilno trenirani za neko disciplino, moramo obvladati še njeno tehniko. Tudi v alpinizmu govorimo o tehniki plezanja v kopni skali, granitu, apnencu, ledenih stenah, snežiščih, počeh, kaminih itd. Vse to je alpinistična tehnika. Gotovo je tehnika metanja krogle popolnoma drugačna od alpinistične, a vendar imajo vse tehnike neka splošna načela. Nekateri športi imajo do potankosti izdelano tehniko ali pa celo več tehnik (skok v višino), pri drugih pa pod tehniko razumemo samo splošen način, kako nekaj izvajamo (pravimo, da ima nogometaš dobro ali slabo tehniko). Za posamezne stvari imamo v alpinizmu dobro izdelano tehniko ;za vpenjanje vrvi itd.), drugod pa nam je tehnika le bolj okvir, v katerem potem svobodno ravnamo po svojih telesnih ir duševnih sposobnostih. Tehnika plezanja poči nam da sicer splošen napotek, toda v okviru tega vsak ravna po svojih zmožnostih. Sami vemo, da so nam nekaterim poči v užitek in skoraj
oddih, drugi pa se jih izogibajo. S previsi in vsemi ostalimi formacijami v steni je podobno. V to okvirno plezalno tehniko prispeva vsak nekaj individualnega, to pa jc že stil posameznega plezalca. Tudi v alpinizmu je pomembna taktika. Ce se pripravljamo za plezanje slovenske smeri, se navadno taktično ne pripravljamo, ker pač ni potrebno. Je vsakdanje plezalsko doživetje. Toda če plezamo nekaj težkega, se vsaj podzavestno taktičnu pripravljamo, kajti taktika ni nič drugega kot iskanje najlažje poti k cilju. K taktičnim pripravam spada že to, koliko in kakšne kline bomo vzeli, kakšno hrano, opremo, kje bomo po potrebi bivakirali. Z omembo slovenski smeri nisem hotel zmanjšati njene vrednosti. Sčasoma jo preraseš in se zanjo ni treba več pripravljati. Toda gotovo ti tudi sedaj mnogo pomeni. Pomenila pa ti je nekoč več. drugemu pomeni še zdaj nekaj, za kar se je treba pripravljati.
Za dosego cilja, posebno v alpinizmu, moramo imeti še borbeno moralo in voljo za zmago S pravilnim in vsestranskim treningom si tudi to pridobimo.
Ko si bomo izdelovali svoj sistem treninga, se ne bomo mogli mnogo opirati na to, kar delajo pri drugih disciplinah. Čeprav se bo naša razdelitev dela v enem letu precej razlikovala od dela ostalih športnikov, vendar bo tudi nekaj slienosti. Tudi mi imamo svojo sezono. Celo več. Imamo letno in zimsko plezalno sezono. Tu mi tekmujemo, ne toliko med seboj kot s seboj. Hočemo biti boljši, hitrejši in plezati vedno težje stvari — dokler ne dos'czcmo svojega vrha in se potem zadovoljimo s tem, da samo še plezamo. Delo na pridobivanju osnovnih lastnosti, potrebnih za plezanje, delimo na več obdobij Prvo je pripravljalno obdobje. V njem si pridobimo splošno kondicijo in si začnemo graditi specialno. Tako počasi in neopazno preidemo v drugo fazo, fazo našega osnovnega delovanja. Ko sc je to obdobje končalo, bi bilo napačno, če bi tedaj počivali na lovorikah in naenkrat prekinil z vso dejavnostjo. Organizem smo z velikim trudom prilagodili na maksimalne napore in če bi sedaj nenadoma prekinili, bi bilo škodljivo. Zaradi tega moramo počasi preiti v prehodno fazo, v kateri organizem zopet privajamo na manjše napore ter končno preidemo v aktivni počitek. Pri nas ni posebne nevarnosti naglih prehodov, ker nas pač vedno vleče v gore. toda dobro je, da vse to vemo. Posamezni športi imajo vsa ta obdobja treninga še posebej razdeljena in obdelana. Ravno tako si lahko pu približno istem sistemu sestavimo program treninga tudi za ciklusc, ki obsegajo večletne in v posameznih letih zaključene priprave, ki pa tvorijo samo stopnje pri napredovanju naših sposobnosti. Prvi problem, pred katerega smo postavljeni, ie ta, kdaj, kako pogosto in koliko moramo trenirati, da bomo s treningom dosegli najboljši uspeh. Za opravljanje dela rabimo energijo, to pa dobimo z izgorevanjem hrane. To izgo-
.636
revanje pušča pepel. Imamo naslednja obdobja: stanje pred treningom (1), trening (2), utrujenost in odstranjevanje produktov izgorevanja (3), stanje po treningu (ko je organizem bolj prilagojen naporom) (4) in zopet stanje kot pred treningom (5j. Popolnoma se razlikuje rezultat treninga, če začnemo ponovno trenirati v enem ali drugem obdobju po treningu. Omenim pa naj, da so spremembe organizma po treningu tem daljše, čim dalj časa je trajal in čim bolj naporen je bil trening. Največ pa nam bosta povedali naslednji skici:
Ali naj bo trening skupinski ali individualen? Trening posameznika res bolj upošteva njegove posebnosti, toda na drugi strani lahko s skupinskim treningom razvijamo še mnogo dodatnih lastnosti in ga zaradi tega ne smemo zanemarjati.
Metod v treniranju je več. 7,a pridobivanje specialne alpinistične kondicije jih bo Še treba izdelati, toda za splošno kondicijo lahko uporabimo nekatere že obstoječe. Kot prvo naj omenim metodo fartleka. Uvedli so
Sfcica i
nov frmint
I
Krivulja na prvi skici kaže spreminjanje organizma po treningu. Navpične puščice nam označuiejo začetek naslednjega treninga. Vidimo, d:i dosežemo uspeh, tudi če y.nenemo s treningom v fazi i (pu-Sčlca. ki označuje kondicijo. je usmerjena navzgor). Cr nrlpudc ponovni trening s fazo 3, se nam kondiclja celo manjša, v fazi 5 pa ne izpremeni.
L
J* j - ilain interve» wen ticfl'mp Ski ca 2
jo na severu, sestavljena pa je iz tekov v naravi in jim ni določena ne dolžina in ne hitrost. Služi predvsem za pridobivanje zdrž-ljivosti. V kombinaciji s t. i. krožno metodo, sestavljeno iz kompleksov različnih vaj, katere ponavljamo v določenem številu ni hitrosti ter jih lahko prilagodimo na razvijanje katerekoli lastnosti in tudi spreminjamo, bi bila skoraj idealna metoda za alpiniste. Tudi v alpinizmu se mnogokrat srečamo z utrujenostjo. Vemo, da lahko delo majhne intenzitete opravljamo skoro neskončno dolgo, to pa zaradi tega, ker naša potreba za kisikom nikdar ne prerase transportne zmožnosti krvi. Delo pa. ki ga lahko opravljamo samo kake pol ure, imenujemo delo velike intenzitete. Končno lahko neke stvari delamo samo nekaj minut ali celo sekund. Imenujemo jih delo submaksimalnc in maksimalne intenzitete. Pri vseh delovanjih razen pri prvem nastopi kisikov dolg, ki ga določa funkcionalni plafon porabe kisika in pa intenziteta dela. To nam ponazorijo diagrami:
V organizmu, ki dinamično dela, pride nc glede na intenziteto do različnih sprememb. Delovanje organov je bolje koordinirano, mišice so močneje prekrvljene in porabljajo več kisika in hrane, oddajajo pa večjo množino toplote in izločajo več odpadnih produktov. Tudi pri statičnih vežbah moči pride posebno v mišicah do raznih sprememb. Za nje je karakteristična velika poraba energije, toda skoraj vsa se tvori v tako imenovani anaerobni lazi (energija se sprošča brez porabe O in zaradi tega je izkoristek mnogo manjši) in šele po naporu ta preide v anaerobno fazo. (V tej se za biološke oksidacije porablja 0 in izkoristek je večji.) Ker je poraba 0 pri statičnem delu majhna, ne bi pričakovali prevelikih sprememb v dihanju in krvotoku, toda te nastopajo pred vsem zaradi mehaničnega oviranja in pretoka krvi. S tem v zvezi je v prvem delu omenjeni fenomen Valslava.
Vse le spremembe v organizmu pri treningu nam puščajo posledice, ki se najprej manifestirajo kot utrujenost, po počitku pa preidemo v novo stanje, ker je naša kondicija na višjem nivoju kot prej. Rezultat vseh teh sprememb je treniranost, lahko pa postanemo celo preutrujeni od treninga pretre-nirani.
Problem utrujenosti so mnogo preiskovali. Končnega vzroka utrujenosti še vedno ne poznamo, dobro pa so poznani njeni simptomi, najvažnejše pa je to, da utrujeni težje in slabše delamo. Vse teorije o utrujenosti (izraba energije v mišicah, slaba prekrvlje-nost, kopičenje razpadnih produklov in še marsikaj) imajo to slabo lastnosl, da so pač enostranske. Vse to, kar štejejo posamezne teorije za vzrok utrujenosti, ima določeno, lahko celo pomembno vlogo pri njenem razvoju. Toda šele vse skupaj in še marsikaj drugega, kjer ima gotovo pomembno vlogo tudi centralni in vegetativni živčni sistem, nosi pogoje, na katerih bazira utrujenost.
Retailor treniran . obdobju
637
Skim .1
SI
pohoto öl
to min
SI

3 min
Potegnjen» krivulja nam zopet označuje stanje organizma. Vidimo, da po več treningih kondicija stalno raste. Posebno zanimivo pa je, da tudi vedno počasneje pada — kar nam označuje črtkana črta.
Črtkana vodoravna črta označuje plalon porabe O. Kvadrati delo različne intenzitete, črtkane krivulje pa porabo kisika. Vidimo, da je dolg kisika tem večji, čim večje intenzitete je delo.
Si
		
		s \
	/ 1	v \
	1 1	\ t
	i • 1	\ \ \
	1	\
		\
		\
		
lomlr,
51
losak
Utrujenost je lahko lokalna, npr. utrujen je lahko samo en prst ali pa je utrujeno telo. Utrujenost lahko traja samo nekaj časa, ker je pač nujna posledica dela ali pa je lahko kronična. V tem primeru je posledica različnih in dalj časa trajajočih vzrokov in običajno ui posledica samo napornega dela. To vrsto preutrujenosti navadno imenujemo prelreniranost.
Utrujeni počivamo. Dolgo časa so mislili, da je najboljši način počivanja mirovanje. To je tako imenovani pasivni počitek. Kasneje pa so ugotovili, da se mnogo bolj spočijemo, če narahlo delamo z organi, ki niso utrujeni. (Ce imamo utrujene roke, hodimo. Utrujeni od študija delamo z roko.) Vedeti pa moramo, da aktivni počitek ni vedno uporaben. Ne moremo ga izkoriščati pri utrujenosti ali pa celo izčrpanosti vsega organizma, ravno tako pa moramo vedeti, da rabimo določeno količino pasivnega odmora — spanja. Rezultat treninga je prilagoditev organizma na večje zahteve. Med to prilagoditvijo se spremeni delovanje srca, pljuč, tvorijo se novi mehanizmi izkoriščanja energije in bolje se mobilizirajo obstoječe rezerve. Spremeni sc celo struktura kosti, pa tudi delovanje živčnega sistema. Hitrejše odplavljanje r pepela & ponazarja diagram:
Skicu .i
t I
/ - delo tteniranego orjonismo 2 - deb nejreniranego aslant i m, a
Skica i
Manjii kvadrat označuje delo netreniranega, večji pa treniranega organizma. Po črtkanih krivuljah vidimo, da je odplavljanje »pepela mnogo hitrejSe v treniranem kot v netreniranem organizmu.
Preutrujenost, pretreniranost je precej pogosta posledica intenzivnega treninga. Točiti jo moramo od utrujenosti, ki je normalna posledica napora, pa tudi od izčrpanosti, ki pač nastopi, ker organizem nima dovolj rezerv za določene napore. Klasičnp preutrujenosti v alpinizmu pri nas še ne poznamo, ker pač ne treniramo dovolj intenzivno, toda nekateri elementi so že precej pogosti. Po tednu ali dveh plezanja nam hribi ne diše več, ne ljubi se nam plezati, želimo si v mesto, če ravno smo pri telesni moči in imamo kondicijo. Definirati preutrujenost js težko, ker je kompleksen pojav. Pri njej pa pride do diskoordinacije skoraj vseh funkcij organizma, gotovo imajo tu neko vlogo mi-
638
šice, toda mnogo večjo živčni sistem, hormoni in vsi ostali regulatorji koordinacije. Pri pretreniranosti jc neuravnovešeno delovanje vseh organov. Znakov, ki nas bi točno opozorili na preutrujenost, zaenkrat še ne poznamo, najbolj zanesljiv je ta, da naenkrat hrez pravega vzroka izgubimo veselje do dela. Zdaj je na vrsti trening alpinistov, prilagojen našim razmeram in ciljem. Pri tem ne bomo srečali mnogo novega, vse pa bo prilagojeno našim pogojem in potrebam. Za to moramo delati vsi, če hočemo, da bomo uspeli. Vsak lahko sam sebe opazuje, opazuje soplezalcn in tečajnike v plezalni šoli. Za to opazovanje ni potrebno ne posebno medicinsko in ne psihološko znanje niti ne priprave. Samo pozorno moramo opazovati. To pa zna vsak ali pa se lahko vsaj priuči.
Idealno okolje za ta opazovanja so razni tečaji, odprave in tabori. Skoraj nujno je, da se o tem tudi kaj napiše. To bi bil bogat vir, iz katerega bi potem lahko črpali mnogo izkušenj. Skoda, da se ne more nihče odločiti, da bi uredil izčrpna opazovanja o naši odpravi na Trisul. Mnogo bi se lahko iz. njih naučili in dobili dosti opozoril in izkušenj za v bodoče. Ravno tako mi jc žal, da ni bilo sredstev za našo odpravo v Ande. Dobro jc bila sestavljena. Tudi če bi ne bila alpinistično posebno pomembna, bi vseeno ravno zaradi svoje sestave in programa koristila vsem našim bodočim odpravam.
Dve botanični beležki
Tone Vraber
1. Pritlikava breza (Betula nana L.) nekoč tudi v Julijskih Alpah. V letošnji 7. številki (1963: 34B) je urednik poročal o nahajališču pritlikave breze v Schladminških Turah, ki je v Alpah doslej najvzhodnejše. Skoraj neznano pa je, da je živela ta tipična breza polarnih pokrajin, ki je v Alpah precej redka tudi pri nas. Navaja jo Fleischniann v svoji' »Übersicht, der Flora K rain s« (1844: 1.16) za Velo polje (•►Belopolje in der Wohein«) Da jo ta navedba pravilna, nam potrjujejo tudi herbarijski primerki, ki jih je tam nabral Dolliner* (17U4—1072) in jih hrani ljubljanski
• UOUlnei sc je rodil v Radečah, služboval kot /dravnik do leta lfl« na Dunaju, potem v Postojni S°ri) f k" Prišel v Idrijo m tam tudi umrl. Pritlikava breza k, JO Je nabral na Velcm polju (po ekologiji Je to moglo bili le Malo polie), ima
ni-, -V",3 ra,,i' L Dellopolje in Wocheln. Dolliner.« Skoda Je, da manjka letnica.
prirodoslovni muzej. Zal pa te breze na Malem polju ni več. Njeno izginotje nam je razložil naš palinolog dr. Alojzij Sercelj, ki je palinološko preiskal močvirje na Malem polju Palmologija ali veda o cvetnem prahu preiskuje usedline, v katerih se je konservual cvetni prah. Gre torej za neke vrste botanično geologijo oz. paleobotaniko, ki s pomočjo fosi-liziranega peloda ugotavlja vegetacijske razmere, ki so nekoč vladale v okolici preiskane vrtine. Ugotovil je. da je nastalo kmalu po ledu ob koncu ledene dobe na Malem polju jezerce, v katerem sc je usedal cvetni prah ki omogoča oh preiskavi ok. 3.5 m debelih usedlin dober vpogled v razvoj vegetacije po ledeni dobi. Jezerce sc je polagoma zasipavalo postajalo vedno bolj organsko (evtrolizacija) in se končno čisto zaraslo. Ko .se je pred približno 2500. leti podnebje spet začelo ohlajati in so se padavine pomnožile, je začelo rast; šotno visoko barje, ki je revno s hranilnimi snovmi. Prav tako barje pa je primemo rastišče za pritlikavo brezo. Da je dandanes ni več. jc vzrok v tem, da tudi barja ni več Sercelj je namreč ugotovil, da jc bila vsa šota visokega barja porezana in z. njo uničena tudi vsa kronologija za zadnjih 25Ü0 let. Da ,ic bila šota odstranjena, dokazuje še ohranjen Šotni rob ob kraju Malega polja in nekaj preostalih kupov porezane šote. Scrcelj domneva da so bili pastirji tisti, ki so šoto porezali in jo verjetno porabili za nastilj ali za brtvenje rez v stenah stanov in staj. Ker je pritlikavo urezo videl šc Fleischmann in jo je Dolliner celo nabral, smemo sklepati, da vsaj zadnji ostanki barja niso izginili prej kot ok. 1. I860 2. Vpliv mikroklime na rastlinstvo. - v istem poročilu beremo, da pripisujejo botaniki pojavljanje pritlikave breze v Schladminških Turah vetru, ki s cirkulacijo ohlaja tla. O nazornem primeru takega, za ekologijo rastišča cdločilncga faktorja, lahko poročamo tudi iz doline Save Bohinjke. Pri Soteski najdemo tik nad dolinskim dnom sredi bukovega gozda večjo jaso, ki je porasla z združbo dlakavega sleca in slečnika (Khodothamneto-Rn oda den dre tum hirsuti), od drevesnih vrst pa se uspešno uveljavlja le macesen, vse drugo drevje (rdeči bor, smreka) uspeva mnogo slabše. Slečeva združba gradi normalno višinski pas med 1500 in 1800 m (sem štejemo tudi sestoje rušja), tukaj pa se niti v višini 520 m ne da pregnati od bukovega gozda Fkološki faktor, ki ustvarja prav posebno od normalne hladnejšo mikroklimo, je tukaj mrzel zrak, k: piha iz odprtin na površju. Zanimivo bi bilo primerjalno merjenje temperature na rastišču in v njegovi okolici, ki bi eksaktno potrdilo že s prostimi očmi ugotovljena dejstva. Posebno znamenito je to nahajališče zaradi linejevke (Linnaea horcalis L.), ki jc cirkumpnlaren element in je bila prvič tukaj najdena že IS07, nato pa pozabljena in ponovno odkrita šele letos. Ta primer je poučen, ker kaže, kako se mikroklima lahko menjava že v najmanjših razdaljah in kako odločilen je njen vpliv na živi svet.
639
društvene novice
UIAA 1963
Generalna skupščina Mednarodno alpinistične unije se je letos vršila v dneh 26. in 27. septembra 1963 v Interlaknu v Švici. Skupščina je imela slavnosten značaj, ker se je «šila v okviru proslav 100-letnice Švicarskega alpskega kluba. Za Jugoslavijo je imela skupščina prestižen pomen, ker je bilo treba rešiti vprašanje, če ostane še nadalje na dnevnem redu vprašanje izpremembe statuta unije. V oktobrski številki Planinskega Vestnika smo pisali o spletkah, ki jih je bil deležen predlog o izpremembi statuta in ki ga je Jugoslavija močno podpirala, toda na seji izvršnega komiteja unije, katere se naš predstavnik ni udeležil, je bil predlog za izpremembo statuta odrinjen z dnevnega reda. Na pismeno zahtevo Jugoslavije je bila vnesena kot posebna točka dnevnega reda generalne skupščine tudi izprememba statuta, toda vedelo se je, da izvršni komite unije in še nekatere države-članice tej izpremembi niso naklonjene iz razlogov. ki smo jih navedli že v zgoraj omenjenem članku v Planinskem Vestniku. Skupščine v Interlaknu se je udeležilo 25 delegacij iz Nemčije, Avstrije. Belgije, Bolgarije, Španije, Francije, Anglije. Grčije, Italijo, Lirhtensteina. Luxemburgs, Maroka, Holan-dije, Poljske. Švedske, Švice, Češkoslovaške, Peruja in Jugoslavije. Jugoslavijo sta zastopala predsednik Planinarskega saveza Jugoslavije tov. dr. Marijan Brecelj in predsednik Planinske zveze Slovenije tov. Fedor Košu-. Na dan 20 9. 1963 se ,ie sestal Izvršni komite in je obravnaval razne tekoče zadeve. Na tej seji sta jugoslovanska predstavnika ostro kritizirala postopek v zvezi z izpremembo statuta in ugotovila, da postopek s strani Izvršnega komiteja ni bil niti v skladu s sklepi generalne skupščine leta 1961 na Dunaju, niti s sklepi, sprejetimi na skupščini leta 1962 na Krfu. Razen tega je bilo poudarjeno, da izprp-membe ne zahteva samo Jugoslavija, temveč tudi več drugih držav-članie, ki predlagajo celo dalekosežnejše izpremembe kot Jugoslavija. V diskusiji, ki se je razvila, so naša stališča podprli predvsem zastopniki Francije, Poljske in Španije.
Člani izvršnega komiteja so pod vtisom dejstev, ki sta jih navedla jugoslovanska zastopniku, izpremenili svoje stališče, nakar .ie bilo soglasno sklenjeno, da se predlog izpremembe statutu ponovno postavi na dnevni red. da se imenuje ponovno komisija, ki bo izdelala osnutek novega statuta in da tej komisiji predseduje zastopnik Nemčije, ker se je Jugoslavija! katere predstavnik ie do sedaj predsedoval tej komisiji, iz taktičnih razlogov iej funkciji odpovedal. V komisiji zu sestavo osnutka so še predstavniki Nemčije. Poljske,
Švice in Avstrije. Tako formuliran predlog je izvršni komite predložil v razpravo tudi skupščini, ki gu je v celoti sprejela. To dejstvo pomeni popolno satisfakcijo Jugoslaviji, ki se že nekaj let bori za to, da bi novi statut omogočil večjo univerzalnost unije in njeno večjo ak tivnost, kar pa očividno ni bilo všeč nekate rim članicam unije, ki so pokazale v svojih težnjah precejšnjo konservativnost. Generalna skupščina je obravnavala razen običajnih zadev še aktivnost njenih komisij. V tej zvezi je bilo posebej pohvaljeno d jI o mladinske komisije, medtem ko je bilo ponovno ugotovljeno, da se Mednarodna komisija za gorsko reševalno službo (IKAR) vedno bolj oddaljuje od unije in se smatra za samostojno telo, popolnoma neodvisno od unije. Glavna tema diskusije pa je obravnavala kon-Irolo in uporabo materiala za varnost v gorah. Naslednja generalna skupščina se bo leta 1964 vršila v Münchiiu.
Dne 27. 9. 1963 so se delegacije udeležile skupnega izletu na Jungfraujoch. Izlet je potekel v prijateljskem vzdušju in ob tej priliki je bilo mnogo možnosti, da posamezne delegacije izmenjajo svoja mnenja o delu unije, pa tudi o delu planinskih organizacij v posameznih državah.
Zvečer istega dne sta mestni odbor Interlakna in planinska sekcija SAC udeležence skupščine UIAA in delegate SAC povabila na sprejem. Ob tej priliki so vse delegacije čestitale SAC ob 100-let nem jubileju in izročile primerna darila, predsednik UIAA Egmond d'Arcis pa je prejel zlat ključ mesta Interlaken v znak priznanja za dslo v planinski organizaciji.	p k.
SLAVNOSTNI KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE OB 70-LETNICI USTANOVITVE SPD
To. 10. 1063 je PZS povabila slovensko javnost na slavnostni koncert v proslavo 70-letnice ustanovitve Slovenskega planinskega društvu. Zakaj je to storila, naj pove uvodna beseda v koncertni progrum, ki ga je izdala Slov. Filharmonija in ki jo je pripravila propagandna komisija FZS. Glasi se takole: Sedemdesetletnici slovenskegu planinstva bi Planinska zveza Slovenije radu dala tudi kulturni poudarek, zavedajoč se dela, ki ga je slovensko planinstvo prispevalo v našem narodnem gibanju na narodno-obrambnem, gospodarskem in kulturnem torišču. Zato ob podpori Sveta za kulturo SRS in Slovenske filharmonije prireja ta koncert instrumentalno slovenske glasbe. Skladbe, ki so na programu tega koncerta, so po svoji snovi in ideji navdihnile gore. geografska, a v nekem smislu tudi duhovna hrbtenica naše mule gorate dežele, saj je bila v svoji zgodovini ogrožena prav na mejnikih, ki stoje sredi najlepšega slovenskega gorskega sveta.
640
Zveneča tišina gora, godba višin, okamenela melodija gorske arhitekture, to in podobno ll knr ustaljeni simboli v planinskem leposlovju, ki se začenja z renesanso, pravzaprav pa ze z Dantejevimi tercinami in dobi kasneje nove poglede z Rousseaujcvo Ilelo-izo. A gotovo ima prav Kugy, če zanika globlje vzajemno vplivanje med glasbo in gorami
Ef JS.*®^ le '?f,lj vnanie narave, da moči in vellcasti gorske narave ni mogoče muzi-kdlno vpodobiti. Tak poizkus bi rodil le vna-nje, iskane, morda presenetljive, a kljub temu banalne m teatralične učinke.
Vendar ga kljub temu mika priznati: Skoraj bi rekel, da sem Šele v gorah prišel do pravega razumevanja glasbe, da je na sestopu -Disgrazte iz vsega ozračja lita vame daljna t>ha. melodična gorska muzika, ki je bita en sam vrisk Paleslrininega Sanciusa. du me je v višavah neprenehoma spremljalo bleščeče trozvezdje Bach - Beethoven - Palesirina. Na Pršivcu, v Bohinju, Črni prsti in drugod — povsod sem nu tem vrhu doživljal to na drugem drugo melodijo.
Tako je slikar Charles Gos slišal v sebi zadnji stavek gorske simfonije Adagio doloroso na
ESS" ,Furggen' lak0 Leslie Stephen priznal da ga zvenenje gora zgrabi z večjo silo kot najslajši Miltonovi ali Wordsworthovl verz,. Franku S. Smytheu je hoja v gore iska-
iniubffiC' Ma',k-U TwainU S° Alpe harmonija ljubkosti in velicasti, ki nas osrečuje.
so f« sk°*> stoletja predmet umetnosti besedne, likovne in glasbene, duhovne osnove novejših časov pa so to toliko bolj potrdile Sreča zveneče tišine ho ostala, ker je sodobnemu človeku potrebna in mu ho vedno bolj Danes dajejo gore človeku priložnost, da najde samega sebe, da sc v doživetju gora prečisti in okrepi za delovni dan, srečen ob Ä«? ie nedaleč od bučnega in burnega * vlj^ja svet miru in soglasja, ki ga današnji človek potrebuje kot hrano in spanje
"Poved na temo gora danes prav ako pomembna kakor v prejšnjih letih
önu'sen,TT0' dy jp Slovenskl ^ctnS
opus na to temo sorazmerno velik in da v kultur,,, zakladnici našega naroda nekaj po-
Sloveniji odmaknjeni gorski svet, Čeprav se
lianT lU,SHerema "leja nnjbulj Pr,bliža Ljub-Li It Je eno samo vc!!k° presenečenje, ki človeka neprenehoma sili k vzliičeniu
Ža to hHh°ntalZ VST' linami pAsesan na to hribovsko zemljo, iz nje vro njegova
silna glasbena doživetja, s katerimi išče njenega duha, dušo gornjesavinjskega človeka
dSÄhraVC' da ,hi z Cementarno doživel sebe m svoj rod. (T. O.)
Pr0gramu 30 naši skladatelji ki so z gorami najožje povezani. MaS VPrSek- alpinist 1,1 Planiki pisatelj prav, v svuji knjj	skale in smučišča, da je doživljal najlepše m'e v gorah Pesem m življenje v gorah sta mu med seboj
kak^Ssbf v Cm;kH° mof',t! f" '""S Kakor glasba. Vzporedno je zajemal iz rnega
kiSbfX-Nl fudno' rJC V SVnji
v vseh	Z glas,b°' ki poic J" «ovori
Hir« -	111 v vseh	izrazil ve-
nad etj%f™- P°ln ustvarjalnega zanosa
njih o vihho^zonto vf°ra P™™
Blaž Arn i č, profesor glasbe, je dema v Zalesju pod Raduho. Kdor pozna ta cental nT
iKfm skladatelj na koncertu pa je Primož Ramovš, ki po lastnih besedah dobiva od gorskega sveta pobude za ustvarjale na tt® Področju. Tako je nastala njegova 'liTrta P0d vtisom ^kega doživetji
Ä tJ hPfaVV P°VOd sa nast^ek Sim o-
melte je bil izlet in vedro razpoložen j » Kamniških planinah, na kar spZinja {ud pastoralni značaj drugega stavku
Ramovš je eden tistih, ki sledi si.min^rr. obeh znanih glasbenikov, Janka in Sa Ravnika, profesorjev na Akademiji za glasbo ki stalno zahajata v gore.	S 0>
Tako že prej, kmalu po dobi narodnega preporoda sc je glasba tesno vezala z gorami
KrÄSVet°m Spomnimo ^ samo Aljaža V ,Znam Pesmarici Glasbene Ma-IV ,nekaj nepozabnih pesmi fOj Tri-Pa že	skladatelji köt
" PotoKčnjk;	Fo erster, P. H. Saliner,
Fran Cerbic. Miroslav Vilhar. Anton Ned ved
deli nUHgnf? f °,dzlvaIi s svü-1imi glasbenimi deli na naš gorski svet. Med mlajšimi pa je
posebno pomemben Dane Škerl, ki jc velik
qk -f^hf ^ -dKOSU porMil plezan^> P° gorah.
k* J,h, Poslušamo nocoj, so le nada-
Q c ♦8R' k-ai; 50 slovenski glasbeniki v 19 stoIetju začeli, toda nadaljevanje kot
mH,™f"OJa',ki^a je doživeIa slovenska umetnost v zadnjih petdesetih letih. (M L)
Koncert je uvedel predsednik PZS lov Fedor Košir, javni pravobranilec SRS.
Dvorana je bila polno zasedena, med drugim se je koncerta udeležilo 100 zastopnikov planinskih društev izven Ljubljane. Med častnimi «osti so bili podpredsednik Skupščine tov dr. Marijan Brecelj, univ. p,-of. Boris ZihcrL predsednik Sveta za šolstvo SRS prof. Ludvik Gabrovsek, lov. Janko Rudolf, dr. Miha Potočnik i. dr.
SPOMIN NA ADOLFA HUDNIKA
Našega dragega planinskega tovariša in prijatelja ADOLFA HUDNIKA. smo izgubili prav ob sedemdesetletnici naše planinske organizacije in hkrati - ob njegovi sedemdesetletnici. Spadal je v vrsto tistih pravih skromnih planincev, ki mu je že od mladosti pomenila hoja po planinah in gorah višek sreče in užitka. 7. vsem srcem in vnemo seje po prvi svetovni vojni vključil v krog onih
641
Dulgo vrsto let pied in pa po drugi svetovni vojni se je »gojzarska« družba redno shajala ob petkih na tovariSki in pri jate jski razgovoi. ki se je sukal seveda največ okrog vprašanj in dogodkov iz domačega in inozemskega planinstva Tovariš Rolfe je bil tej družbi vseskozi zvest, njegova beseda je bila vean tehtna in prijateljska. Bridko nas je ^dela pred leti naiprej izguba dr. Arnosta Bnlejd, prav tako kasneje dr. Staneta Tominska m nazadnje še našega planinskega tovariša in prijatelja — Dolfa lludnika.
Za »Gojzavico« — dr. J. Pretnar
OB DNEVU MRTVIH — ZASLUŽNIM BOHINJSKIM PLANINCEM
Adolf Hitflniic
tovarišev, ki so spoznali potrebo, da n asa planinska organizacija krene v napredne tokove alpinistične dejavnosti.
Tako pojmovanje planinstva in alpinizma m na osebno tovarištvo in prijateljstvo je pripeljalo tovariša Dolfa Hudnika tudi v krog male družbe planincev, ki je skozi dolgo vrsto let skoro vsako nedeljo ali praznik včasih že prejšnje popoldne, cdhajala od pomladi do jeseni, s smučkami ali derezami v hribe m »ore Ta družba, ki ji je hudomušni Osip Sest posvetil v Slov. Narodu poseben podlislek ter jo krstil za »Gojzarlco«, je v predvojnih časih hude opozicijske borbe proti ljubljanskemu osrednjemu odboru SPD. ki jo je vodi TK Skala, igrala precejšnjo vlogo. Saj je bil iz njene srede izvoljen za dr. Tominškom novi predsednik SPD. nadalje za tajnika dr. Arnost Brilcj, za gospodarjevega namestnika Polde Dolinšek, za odbornike pa Junez Rizjak, Jože Sodnik ter Adolf Hudnik.
Tov Dolfe je za časa svoje funkcije kot odbornik OO SPD in odličen pravnik prevzel in temeljito opravil zlasti nalogo, da se razčisti in spravi v red dokaj zamotano in nepregledno zemljeknjižno stanje številnih nepremičnin, zlasti okrog 2fi postojank in zemljišč osrednjega društva SPD.
Moramo popraviti zamujeno in na tem mestu počastiti spomin treh zaslužnih bohinjskih planincev, katerih se ob njihovi smrti ni spomnil nihče.
Dne 21 0. 1959 je umrl JANKO HODNIK bivši Gostilničar iz Boh. Srednje vasi. Rojen ie bil dne 18. XI. 1893. Kot mladenič je slutil, da bo planinstvo v Bohinju Šele vzplamteln in je opravil izpit za gorske vodnike. Po raz-sulu avstreogrske monarhije je postal gerent v občini. V letu 1023 je bila na njegovo pobudo ustanovljena podružnica SPD - Bohinj, katere predsednik je bil skoraj do smrti. Kot župan je znal pridobiti sredstva, da si je podružnica takoj postavila kočo pod Bogatinom. Vrsto let je bil tudi odhornik osrednjega odbora SPD ter kot njegov delegat zastopal na občnih zborih sosednjih podružnic na Goren:-skem in bil za zasluge planistva tudi odlikovan s srebrnim častnim znakom. V letu 19C1 dne 22. V. je umrl ANTON ZU-PANC, krojač iz Roh. Srednje vasi. Bil je velik ljubitelj domačih planin, — z.a čim večji razmah planinstva je na planini Uskov-niei postavil lasten planinski dom, ki so ga Nemci med okupacijo požgali. Pr: podružnic: je bil ustanovitelj, dolgoletni blagajnik, poleg tega pa več let marljiv markacist. Iz vrste dolgoletnih odbornikov in ustanoviteljev je smrt dne 30. I. I960 iztrgala tud. J^NKA DOBRAVCA iz Savice, znanega večletnega upravnika hotela Zlatorog in pozneje lastnika restavracije pod slapom Savice. Nikoli mu ni bilo težko in predaleč, da se ne bi udeležil odborove seje podružnice, ki so se vršile na sedežu v Boh. Srednji vasi. Vsi trije imaio trajne zasluge, da se je iz takratne podružnice razvilo današnje močno društvo s tremi kočami. Kočo pod Bogatinom. Kočo na Uskovnicl in Vodnikovim domom na Velem polju.
Naj jim bo lahko domača gruda pod vznoz-jem Triglava.
Janez Hodnik
642
PLANINSKA SKUPINA »EMAJIy» CELJE
Že v predvojni Jugoslaviji je bilo v naši tovarni dosti planincev, čeprav ni bito organizirane skupine. Udejstvovanje v gorah je bilo individualno. Izjema je bila le prva nedelja Iyj 1. maju, ko so bili organizirani planinski izleti na bližnje vrhove.
Na lastno iniciativo je tov. Arzenšek iz C.a-berja organiziral skupinske izlete za delavce :z našega podjetja v bolj oddaljene Kamniške Alpe in to s tovornjakom privatnika-sodavi čarja Baldasina. Poleg tega so posamezni planinci kolesarili v daljno Logarsko dolino, nekateri pa celo pešačili od zadnje železniške postaje v Smart nem ob Paki do cilja. Za časa okupacije je planinska dejavnost počivala. ker so bili mnogi planinci aktivni člani NOV. Mnogi so tudi padli. Po osvoboditvi je bilo edino športno društvo v Gaherju društvo »Olimp- s planinsko sekcijo, v kateri so bili vključeni tudi sedanji člani PS »Emajl«. Ustanovni ohčni zbor planincev terena Gaberje je bil pri Svctelu in ga je vodil tedanji predsednik Olimpa tov. Andrej Svelek. Za planinsko sekcijo pa je bil odgovoren lov. Kodre. Kasneje sc je športno društvo »Olimp« preimenovalo v »Kladi var-> in planinska sekcija, v kateri so bili vključeni tudi naši člani, se je imenovala »Kladi var«.
Prva postojanka, ki se je v tem času obnavljala, je bila koča na Oolteh, ki je bila med okupacijo požgana. Naša skupina je uredila zasilni bivak, ki je služil smučarjem že v prvi zimi po vojni t. j. leta 1915/1946. 2e v letu 1915 so se vršili prvi večji izleti na Celjsko kočo, nato pa na Šmohor, Mozirsko planino, v Logarsko dolino, na Raduho. Izleti so nudili razvedrilo, udeleženci pa so na izletu pomagali pri obnavljanju Solčave, kasneje Doma v Logarski dolini in Okrešlja. V takem sestavu je skupina delovala vse do oživitve planinske dejavnosti v Celju, ko je bil prvi povojni občni zbor PD Celja. V odbor so bili izvoljeni najaktivnejši člani naše skupine.
Zanimanje za planinstvo je bilo v podjetju s časom vedno večje in želja, da bi bila skupina bolje organizirana, čedalje močnejša. Sskcija se je pomladila z novimi, mlajšimi člani Leta 195Ö je bila ponovno ustanovljena planinska skupina v našem kolektivu. Od tedaj so se člani skupino, katerih število presega danes SOU članov, zoper aktivno udejstvo-vali pri raznih skupinskih izletih in pohodih. Vsa ta zadnja leta vodi skupino tov. Vili Svet. Člani skupine so prirejali izlete s tovarniškim avtobusom v Savinjske in Julijske Alpe, Karavanke, po Primorski in Pohorju. Organizirani so bili sistematični skupinski izleti po slovenski planinski transverzali in zasavski planinski poti Kumrovec—Kum. Vmes pa je bilo organiziranih več krajših izletov na bližnje izletniške točke. V letu 1961 se je od-
pravilo 5 članov naše skupine v Makedonijo z namenom, da prehodi Sar planino. Po po dalkih iz »Vodiča po planinama Jugoslavije-« so pripravili načrt poti, katerega pa niso mogli izpolniti, ker koče niso uporabne, sku pina pa za prenočevanje na prostem ni bila pripravljena. Zaradi tega je skupina lahko prirejala izlete, na katerih so planinci ob iskali vrhove, oddaljene en dan hoda. Med drugim se je seveda povzpela na najvišjo točko Sar planine, t. j. Titov vrh. Na tem izletu je skupina obiskala tudi Cmo goro in se povzpela na Lovčen.
Med prvimi, ki so si pridobili značko slovenske planinske transverzale, je bil član naše skupine tov. Stanko Cocej (št. 10), pozneje pa se je število transverzalcev, t. j. planincev z že opravljeno transverzalno potjo, povečalo na 9 članov.
Značko za opravljeno zasavsko planinsko pot Kumrovec—Kum ima sedaj že 13 naših planincev.
5 mladincev-planincev je opravilo izpite za gorske stražarje. V sestavu postaje GRS Celje je kar f. reševalcev, članov PS »Emajl«. PS »Emajl« ima tudi mladinski odsek, ki se udeležuje vseh pohodov ;n izletov. Za propagando imamo v podjetju oglasno omarico, v tovarniškem glasilu ^Emajlirec-pa tudi svojo stalno rubriko. Vrše se razna predavanja z diapozitivi. V zadnjih letih smo priredili dve planinski razstavi. Finančno pomoč nam daje Tovarna emajlira-ne posode z vsakoletno dotacijo. T mamo svoje prostore na Mariborski cesti blizu tovarne. Ti nam služijo za redne sestanke odbora ter za razne tečaje mladinskega odseka.
CELJSKA PLANINSKA FOTOGRAFIJA
Vzporedno s planinstvom se je pričela uveljavljati pri posameznikih še fotografija, posebej še planinska fotografija. Zelo redki pa so bili med planinci fotoamaterji, ki so za stvar resno delali. Mednje bi lahko prišteli pokojna T<ečnika in Žemljica, nadalje Pelikana. Ilojnika, Smigovca, Šimenca, Novaka, Tkalčiča. Kopinška, Domanjka, ing. Lavren-čiča in Dobrotinška. Nekaterih se ne spominjam več. Manjkala nam je gotovo organizacija. ki bi nas tesneje povezala in popeljala do hitrejšega vzpona. Mnogo je pripisati »sramežljivosti« posameznikov oh neuspehih, ki so jih doživeli kot začetniki. Cas in tehnika sta hiteli naprej in prav malo je ostalo »trmasto vztrajnih«, ki niso klonili pred ciljem, kljub temu, da so nam poklicni fotografi trdovratno prikrivali vsako novo pridobitev. Vsi »trmasti« so kljubovali dalje in si beležili dragocene pridobitve za kasnejše delo. Planinsko tovarištvo nas jc po eni strani čvrsto povezalo kot »brodolomce v fotografiji«. Neuklonljivi smo se združevali v skupinice in si zaupali skrivnosti lastnih dosež-
643
kov ter tako utrdili vez trdnega prijateljstva. Dolga leta smo nosili s seboj v planine težke in velike fotoaparate. Okoli leta 1935 je tehnika toliko napredovala, da smo jih zamenjali za manjše in lažje fotoaparate, priklad-nejše za prenos. Kljub vsemu je ostalo prav malo zvestih pripadnikov črno-bele fotografije, ki so svoja dela pričeli razstavljati na mednarodnih razstavah po Evropi. Mnogo planincev je klonilo zaradi neuspehov in visokih cen fotografskega materiala in izdelkov. Nekaj let pred drugo svetovno vihro je tehnika napredovala do barvne fotografije in še danes se vodi mrzlična borba proti črnobeli fotografiji. Po osvoboditvi se je uresničila dolgoletna želja fotoamaterjev, da so se združili v okrilje T.jisdske tehnike. Se skromnejša je beležka o kinofotografij; v celjskem območju. Le skromno naj se spomnim filma, ki je bil posnet v letih 1932 do 1934 v Savinjskih Alpah. Posneli smo prvi film, ki je takrat predstavljal izredno tehniko in spretnost pri izdelavi. Pri filmu je sodelovalo le šest oseb: Stabej, Panto, Hilinger, Regner, Zadravec in jaz. Pripravili smo scenarij in v lastni režiji Istočasno nastopali kot igralci. Na koncu pa še kot laboranti pri razvijanju filmov. Vreme nam je hilo dokaj naklonjeno. Film je uspel, čeravno v zelo težkih okoliščinah. Mimogrede hi omenil, da so takratni skalaši v T.juhljani snemali film »V kraljestvu Zlatoroga«, ki je stekel leta 1931.
Franc Peršak
OPOMBA K POGACNIKOVI POTI NA ŠMARNO GORO
Dr. Josip Pogačnik je PZS 13, 6. 1963 poslal pismo, v katerem popravlja članek v Ljubljanskem dnevniku z dne 24. maja 1963 o šmarnogorskih poteh. V tem pismu pravi: Pobudo za napravo tc plezalne poti, kot tudi možnost za njeno napravo, pa tudi njeno smer sem dal podpisani. Prof. Wester je pač markiral po robu Grmade po njem imeno vano pot, čeprav je bila ta pot že tudi prej znana in obiskovana; njegova oseba pa nima z napravo plezalne poti prav nobene zveze in tudi pobudo zanjo ni dal on. Plezalna pot je stvar zase, moja zamisel, pri kateri pa mi ni šlo samo za turistično, temveč tudi za zdravstveno udejstvovanje. Ce hodimo po hribih, čeprav zelo strmih, se pri tem ne vzpenjamo tudi z rokami in se krepijo samo nekateri deli našega telesa. Ko pa se lotimo višin, kjer so potrebni tudi klini, žice, skobe, vrvi etc., tedaj se urijo in krepijo tudi druge mišice in zgornji lelesni deli. Z intenzivnim dviganjem in vzpenjanjem z rokami se utrjujejo roke, rame, prsni koš, pljuča, srce itd., pa tudi noge vse drugače kot pri navadni gorski hoji. Seveda imamo dosti takih žičnih polov v naših visokih gorah, pa te so daleč in
dostopne le nekaj mesecev v letu. Šmarna gora pa, ua kalen bi se dalo napraviti še več takih potov (morda tudi kje v Zasavju etc.), je pa vse leto dostopna ob manjših stroških. Vsekakor pa pri napravi te plezalne poti ne smem prezreti pokojnega gorskega tovariša, ki se je pri tej napravi udejstvoval, Knafelca. ki je bil pred zadnjo vojno v planinskem društvu silno delaven in požrtvovalen član.
PSJ NA 100-LETN1CI CAI
Club alpino Italiano je povabil Planinski sa-vez Jugoslavije na svoj 75. kongres oh ljO letnici njihove organizacije. PSJ je delegiral na to manifestacijo lov. Petra Lučiča-Rokija in tov. Mirka Fetiha. Osnovna manifestacija 100 letnice italijanskega alpinizma je bila v nedeljo 7. 9 1963 v dverani novega gledališča. Prvi del kongresa se je tikal samo italijanskih delegatov, medtem ko so na drugem delu sodelovali tudi zastopniki iz drugih držav. Vsi tuji zastopniki z najvidnejšimi predstavniki italijanskega alpinizma so sedeli na častnem mestu na odru. Dvorana je bila okrašena z vsemi zastavami udeleženk, naša zastava je bila na vidnem mostu prva.
Proslava je imela izrazilo manifestativen značaj. Po uvodnem govoru predsednika CAI je pozdravil skupščino župan mesta Torino, nato pa tuji zastopniki. Vsi tuji zastopniki, razen g. D'Arcisa. so govorili v svojem jeziku in je g. Vallepiano prevajal. Naš zastopnik tov. Lučič je brez prevajanja pričel svoj pozdravni govor v srbohrvaščini, nato pa je ob burnem aplavzu nadaljeval v italijanščini. Bil je to edini govor, ki je poudaril mednarodno planinsko sodelovanje. Zato je radi v kasnejših komentarjih naš govor odjeknil zelo ugodno.
Po pozdravnih govorih je prof. dr. I.uciano Jona v več kot enournem govern govoril o razvoju italijanskega alpinizma, nek drug re-prezentant CAI pa o pomenu alpinizma
Mirko Fetih
PD LITOSTROJ
(Ob petnajstletnici obstoja)
Planinsko društvo Litostroj je za našo planinsko srenjo zelo pomembno društvo. Jc prvo društvo, ki jc nastalo iz delovnega kolektiva. Ustanovljeno kmalu po ustanovitvi tega veh kega podjetja, enega izmed nosilcev preobrazbe naše domovino, je raslo z njim in je danes med najštevilnejšimi našimi društvi. Dobro desetletje je delovalo brez svojega planinske ga doma, prirejalo izlete poleti in pozimi, osnovalo svoj AO in se s svojim vplivom ved no bolj širilo med kolektivom Prav te dni poteka šest let, kar so na Soriški planini po
644
stavili skromno kočo ki uH i» r,,-o„ letirasla, solidno ka£r d4
Sč^ 1CP°^rrdt>n^ ki nudi 54
sobo 1	^PJ'f!l.B,i koCi pri-iazn« dnevno
wvečaii l il ,dubllL nn	daljnovod,
poveča 1 klet, shrambo za smuči in nov,
V vztrajni rasti tiči prava ®
SrJ' "t ni P,eve,ik^ apetita po investicijah dom je rasel tako. kakor sc je s svo-
Cest«llkrIeViVU "vcljavljalo dru.4vo. Danes picdstavlja koča vrednost 20 milijonov dinarjev, njen obisk raste, promet se več n«,
ramerno z vloženim denarjem čeprav je tudi
trnov™ \PZih ietih obsl"ja mora^ priž leti M hr ii pasivnega salda navzgor. Med bližnjimi nalogami litostrojskih planin cev pa so; smučarska vlečnica m "dohra n
deSndanso8 ' ^ ^ b' 'Udi ^^mili Gospodarske skrbi niso prerasle odbora n» sprotno, društvo ,ma iznajdljiv prcpa^to odsek pod vodstvom delavnega J t
To Je rta kratko povzelo bogato nontfil,, .. stavili svoje moraine in fizične s le Z t Je bilo prostovoljcev pri gradÄma Jf mu
SÄtlÄlJ^in
.člane. Rili so Tone La/evec Ve lepcc, Cedilnik in Slupca, že naslednje
m «ooeta. Iz teh skromnih začetkov se no
L SÄlt alpinistična skupina, k!
ere i V fn V ^nov>. njimi neka iZr r ,	L 1950 najdemo na delu že
tov. Janka Ogriča in Lojzeta Stehl-ii« iL
S? Ko/' \Ujf A,pc wKÄ P4Ve°
(StcblaHet l/' 1900 S,Iedi °dpi"va v Dolom to v VeMi' C ml'l P,,^ eZa' ®mCr ^-om'L'i-Dinai
c^XÄ
veda, kaj pomeni športna mp^S.fJ ' mnstva, ki jo , svojuni nav^'p^sf^
V soboto 19. okt. ti i. pn 1	•
Milan Vidmar, navzoči so bili inc Tone K» vič, .sekretar tovarniškega komiteia 7K ^ mereialni direktor ing Zvon^Srsa ln' *
ss	-sa* rs
'"°rb""	P'opaganda.
Maglita, „aTp, g'.SW-ÄK
umv. prof. £veen LovSin H	: nai m
rÄr^««*
je tovarištvo in prizadevanje za lenše r,,-: jetnejSe živlienie k-i c/„ f «-Pse, pi 1-društvo z vsern svoiim h»i	tovarni«ko
D« hii t V syojlrn delovanjem izkazuie
Mreču je ki gnV vzame? ^ ^ ^ " *
-»s ÄÄtr1 k?«
"ffessHš rSKair«
s^pssst
resnici pomembno dnižUio trnkefj^av
25ÄÄS SS?
T. O.
<545
OB 60-LETNICT PLANINSKEGA DKUSTVA AJDOVŠČINA
Zaradi posebnih socialnih, narodnostnih in gospodarskih pogojev je organizirana planinska dejavnost prodrla na Primorsko sele
v 20. stoletju.	. .„
Tako ie bilo 12. septembra 1903 na pobudo iJm.sta Schlegla in nadueitelja Edmund* Čibei aus tan o vlj eno tudi v Ajdovščini plamn-ä S-o pod imenom »Ajdo^ko-vipavska
« planinstva v Aidovs6m, ,»
osvoboditvi.
Delovanja društva v J. obdobju
v orvem letu ustanovitve se je ajdovsko planinsko društvo pod vodstvom predsednika Schlega predvsem utrjevalo in nabiralo člane. Razvilo je živahno propagandno aktivnost na aidovsko-vipavskem področju, že v letu 1904 pa se je lotilo orgainz.ramh akcii ter pričelo z markiranjem poti na Kovk in Javornfk odpirati gorski svet Trnovske planote	krogu obiskovalcev zgornje in sDodnje vipavske doline. Trsta m Gorice.
že namestilo orientacijske_tabte v Ajdovščini. Vipavi, Trstu in Goric. S tem c že razširilo propagandno dejavnost izven področ a^vojega ožjega delovanja. Povilo sciez idrijskim in cerkljanskim planinskim društvom ter skupno z obema priredilo organiziran masovni izlet na Golake.
V	naslednjih dveh letih, t. J. v letu 1906 m 1907 se ic ajdovsko planinsko društvo tudi materialno krepilo. S tako zbranimi rmanem-mi sredstvi je poleti 1907 organizira o p.^ skupinski društveni izlet v Julijce. Obiskali so Krn in Bohinjski kot.
V	Vtu 1938 se v upravnem odboru ajdovskega planinskega društva prvič pojavi kot blagajnik
sedaj že pokojni tov. Rudol Brajmk V tem in naslednjem letu se je porod la ze vzpostavitvi planinskih postojank v Mfap
okolici Ajdovščine, predvsem Pa n^ Cavnu in na Prcdmeji. Upravni odDor društva je zc teriaf spoznal izreden pomen Cavna za nase S Zato je stopil v slik s takratno gozdarsko hišo na Cavnu ter sc pogod 1 ;za nakup ali pa najem ene sobe v teh prostorih. Diustvo je So sobo v najem m uporabo s tem. da jo opremi in je to tudi storilo. Organiziralo e ce o toplo hrano, seveda s sodelovanjem takratnega logarja na Cavnu V letu l909 je društvo po svojih odbornikih, bila sta tov Bralnik in Malik, prvič markiralo lud, pot od Lokavca na Caven. Poleg tega pa .so postav.h tudi posebno razgledišče na Zelenem Robu Pričeli so nadalje prvič razmišljat, o gradnji manjšega hotela oziroma »hospica« na Piefl-
meji. Vidimo torej, da so pričeli kar ^repko rdpirali trnovsko planoto širšemu krogu obiskovalcev.
V letu 1913 se je ustanovila posebna podruz-nica SPD v Vipavi. Ajdovsko planinsko duštvopa je v tem času postavilo poseono S gledišče oziroma zabavišče in takoimeno-vane -gozdne veselice« pn izviru "ubija. V začetku leta 1914 je tik pred abr« še ohnovilo markacije na Caven tei ka/.n»^ na področju Trnovske planote in popravilo razna planinska pota in steze.
II. obdobje
Z izbruhom I. svetovne vojne je zrazkropit-vijo funkcionarjev in članov društva -.z razumljivih razlogov društvena aktivnost popolnoma zamrla.
Sele po normalizaciji političnih razmer v svetu jc tov. Brajnik v letu '920 poskusi izposlovati pri takratnih italijanskih oblasteh v Golici dovoljenje za ponovno ustanovitev ajdovske podružnice SPD v Ajdovščini. Italians ke oblasti pa ponovni oživitvi društva seveda niso bile naklonjene. Zato so /z vsemi mogočimi šikanami zavlačevale izdajo dovo-enSTa ustanovitev društva. Iz društvenih zapisnikov izhaja, da je ta duhomorna pro cedura trajala kakšni dve teti. N.so zalegle ne številne osebne intervencije ne dopisi. Končno so Italijani odgovorili, da društva ne dovolijo.
Od tedaj pa vse do osvoboditve v letu 194o društvo formalno ni obstajalo in tudi ne legalno delovalo. Vendar pa požrtvovalni stan in tedaj dorasli mladi planinci, vzgajan, vseskozi v klenem slovenskem duhu, niso mirovali.
Združevali so se potihoma in na skrivaj v razne družbe ter v tej obliki prirejali izlete v manjših skupinah v planine tako trnovskega gričevja kot tudi v Dolomite, Julijce in drugam Kes ie, da društvo zaradi znane narodnostne nestrpnosti Italijanov pravno m formalno ni obstajalo, vendar je pa planinska miselnost, ljubezen do gora m smisel za organizacijo m žrtve neugasljivo gorela v S fitnih planincev Njihova zvestoba planinski ideji v najtežjih časih Jc b.la tud. odločilna za kasnejši ponoven razmah Pru skega društva po osvoboditvi nase domovine in priključitvi Primorske k tokrat zares svobodni Jugoslaviji.
IU obdobje; Ponovna vzpostavitev Planinskega društva Ajdovščina
Z zmago POJ in NOV Jugoslavije najprej nad fafSm jarmom, nato pa še nad nemškim rkuoatoriem se je tako kot vse slovensko Uudstvo skupno z vsemi bratskimi narod. Ju-Svije tudi primorsko ljudstvo vključilo v TzSdnjo porušene domovine. Naglo sc je ob-nS?o društveno življenje in za planinstvo so nastopili novi časi.
646
Tako so že 5. avgusta 1945 tovariši Rudolf Drajnik, Jože N.ussdorfer in Zdravko Repič organizirali pripravljalni sestanek, na katerem so izvolili pripravljalni odbor z nalogo, da pripravi vse potrebno za vzpostavitev društva Ajdovščina in povezavo s SPD v Ljubljani. Kot prvi predsednik obnovljenega PD Ajdovščina je bil izvoljen tov. Rudolf Brajnik.
Takoj po ustanovitvi so organizirali skupni izlet na Sinji vrh, nato pa obnovili markacije in poti po vsem področju ajdovskega planinskega društva.
Prerojeno in pomlajeno društvo je seveda čutilo dolžnost, da sc oddolži spominu padlih planincev med NOV in spominu gornikov, po-morjenih po fašističnih in nacističnih uničevalnih taboriščih. Med drugim je tako v letu 1940 odkrilo spominsko ploščo v Trstu ustreljenemu ajdovskemu zaslužnemu planincu Antonu Bavčerju.
Kaj kmalu, namreč že leta 1917, jc tudi novi odbor Ajdovščina spoznal potrebo po zave-iišču na Cavnu. Zato so takoj stopili v stik z Gozdno upravo ter izposlovali najem ene sobe v tedanji logarnici na Cavnu. To sobo, zasilno opremljeno in usposobljeno za prenočevanje, je naše društvo obdržalo do leta 1956. 7. izmenjavo logarjev v tem letu se je ukinila tudi preskrba s toplo hrano in je tako zavetišče propadalo, prehajalo pretežno v uporabo gozdnim delavcem in se za planince izgubilo. To je bil za društvo velik udarec. Marsikateri grenak očitek smo morali požreti kasneje od obiskovalcev na la račun. Navdušenje planincev je po letu 1916 iz leta v leto naraščalo. Zato so v letu 1919 zgradili lično Iztokovo kočo pod Golaki. Žal ta koča ni bila in tudi danes ni dostopna širšemu krogu planincev, ker je to koča zaprtega lipa. Uporabljajo jo samo člani ajdovskega planinskega društva. Vendar je pa izgradnja le koče vsekakor velik uspeli našega društva, saj je društvo s tem pridobilo prvi lastni objekt, zgrajen izključno s prostovoljnim delom samih planincev.
V poznejših letih, nekako leta 1953, je društvo postavilo nov, sicer skromen objekt pri izviru Hublja. Ta takrat majhna lesena zgradba se je čez dve leti nadomestila z veliko leseno slavbo in še kasneje z zidano zgradbo, kot je še danes. Tako je priljubljena izletna točka Ajdovščine sedaj že od leta 1955 stalno oskrbovana ter je tam vsako nedeljo velik obisk. Gospodarska aktivnost društva pa se je na nadaljevala in rasla ter je društvo v letu 1958 prevzelo v svojo lasi in oskrbo bivši hotel na 1'redmeji. Z neprestanim vlaganjem neštetih milijonov ob vsestranskem sodelovanju m pomoči ObLO Ajdovščina ta dom na Pred-meji šele letos dobiva kolikor toliko prijazen videz in notranjo ureditev. Iz Ich podatkov vidimo, da je gospodarski delovanje društva v povojnih, zlasti pa zadnjih nekaj let izredno naraslo. Iz teh posto-ank je društvo dobivalo tudi potrebna sredstva za linansiranje in prirejanje skupinskih
izletov v vsa slovenska gorska področja Ves doseženi dohodek dveh postojank smo vračali nazaj v le postojanke v obliki izboljšav, investicij in nabave opreme ter gradbenih adaptacij. Marljivi društveni odborniki so praktično žrtvovali ves svoj prosti čas za nadaljnji napredek društva.
V letošnjem letu pa se jc ajdovskim planincem uresničil davni sen s tem, da jim je uspelo odkupiti logarnico na Cavnu.
Srečko Kočar
PLANINSKI DNEVI V ZACOKJU
Od 21. do 25. septembra so v Zagorju priredili »-Planinske dni«, ki so zrcalo planinske aktivnosti tudi v dolini. Planinskemu društvu v Zagorju je uspelo zbrati na prireditvah nad 1200 ljudi, ki so z zanimanjem sledili pestremu programu.
Planinske dni je PD Zagorje pričelo z otvoritvijo razstave slikarskih del Mirka Weinherger ja, ki je ob 50-lelnici udejstvovanja v pla nistvu prvič pokazal javnosti nad 50 svojih del v olju in akvarelni tehniki Dela zajemajo pokrajinske motive iz Zasavja in Dolenjske, posebno dobro pa je v njih prikazana podoba starega Zagorja in hiša, v kateri je Ivan Can kar dobil motiv za Hlapca Jerneja. Tudi spo minska značka zasavske planinske poti je Weinbcrgerjevo delo. Razstava je bila odprta pot dni in si jo ie ogledalo več sto obisko valccv. Ob otvoritvi so bili navzoči zastopniki zasavskih planinskih društev, PZS pa sta zastopala tov. Stanko Hribar in tajnik Rado Lavrič. Za dolgoletno delo v planinstvu so bile Mirku Weinbergerju izrečene številne čestitke.
V nadaljevanju programa je domačin, znani operni pevec Ladko Korošec zavrtel lastni barvni film, ki ga je posnel na planinskem raboi-u na Zasavski gori. Tov. Korošec je nato pokazal še svoje s filmom dokumentirane vtise iz uspelih gostovanj po Evropi in Afriki, ki so prispevala k afirmaciji jugoslovanske npere v tujini.
Na seji koordinacijskega odbora zasavskih planinskih društev so zastopniki društev pregledali bilanco zasavske planinske poti. Doslej je bilo izdanih 1600 kontrolnih knjižic, 380 planincev pa je že sprejelo spominsko značko za prehojeno pot. Podatek dokazuje, da je trasa posrečeno izbrana ni opravičuje svoj obstoj. Na seji so sklenili, da se v seznam kontrolnih postojank vključi Se Koča Zveze lxircev na Vrhe h med Partizanskim vrhom in Ccmšenišku planino. Vskladili so cene uslug v postojankah na zasavski poti in kategorizirali ležišča v njih. Večjo pozornost so posvetili mladinskim odsekom, ki naj se v bodoče pod enotnim vodstvom utrdijo in v smislu navcdil mladinske komisije PZS sestavijo program dela, predvsem pa poskrbijo za številnejši vodniški kader, kar je šibka
647
točka vseh društev in ovira širjenje mladinske aktivnosti. Tudi mladina se bo povezala v zasavski koordinacijski odbor, ki bo določil okvir dela in pomagal, da bodo mladinski odseki našli pravo mesto v društvenem življenju.
Pripravljeno gradivo za vodnika po zasavski poti so sklenili dopolniti in ga pripraviti za tisk.
Mnogo zanimanja in hvale v planinskih dneh je doživel film »-Zvezde opoldne«, ki so ga predvajali posebej za mladino in odrasle v kinodvorani v Kisovcu. Film je bil deležen najboljše ocene drugod, zato so ga tudi zagorski planinci sprejeli in ocenili kot najboljšega v vrsti planinskih in alpinističnih filmov. Za zaključek planinskih dni so zagorski planinci 20. septembra 1963 izročili svojemu namenu vodni rezervoar pri bivaku na Cemše-niški planini za 12 0001 vode, ki ho za daljšo dobo kril potrebe bivaka po pitni vodi. Planinski dnevi so dosegli svoj namen. Razgibali so planinsko javnost Zagorja in deloma Zasavja, prispevali k medsebojnemu stiku članstva zasavskih društev in nakazali smer za propagandno in organizacijsko delo v društvih.
F. Golob
PLANINSKA PROPAGANDA
Komisija za propagando pri PZS je G. oktohra t. 1. sklicala vse društvene propagandists na posvetovanje. Vršilo se je v Ljubljani v kmečki sobi restavracije »Slavija-. Na zbor je prišlo 31 zastopnikov društev, nič ver, kakor smo pričakovali, čeprav bi se bili radi ušteli: Posvetovanje je pokazalo, da nekatera naša planinska društva propagandnega dela ne zanemarjajo, medtem ko se večina zanaša, da je dobro delovanje društva v vseh odsekih društvenega dela že dovolj za propagando, češ dobro blago se samo hvali. V tem smislu je izzvenela prva diskusija, češ kaj pomaga govoriti o propagandi, dajte nam sredstva za boljše rjuhe, pa bo dovolj propagande. S tem seveda ni tako. Propaganda za tako društveno dejavnost, kot je planinstvo, je potrebna, če tudi je vse v najlepšem redu. Gre za vplivanje na človeško zavesi, za družbeno funkcijo planinstva, ki bo samo v tem pri meru rasla, če bo planinska ideja osvajala množice, če jo bodo sprejeli delovni kolektivi s tem, da bodo prirejali čimveč izletov v hrihe, če bodo tu ustanavljali svoje rekrea cijske centre, dalje s tem, če bo nadaljevala in množila planinsko literaturo, svoje organizacijsko glasilo Planinski Vestnik, najpotrebnejše vodnike in prospekte, če bo omogočala v naši deželi dvojno sezono in se s tem uveljavila v turističnem gospodarstvu, skratka, če bo planinska organizacija nastopila kot družbena sila, ki priteguje in oblikuje našega človeka z duhovnimi, vzgojnimi in športnimi sestavinami.
Na posvetovanju jo hilo na dnevnem redu poročilo načelnika propagandne komisije,
sledila so poročila navzočih zastopnikov društev in razgovorov, nalo pa zaključki, nekateri v tem trenutku predinamični spričo sredstev, ki so na razpolago, vendar utemeljeni in neodložljivi. Tako se je zbor izrekel za intenzivnejše delo za planinske vodnike, saj nam manjka danes najpotrebnejša literatura, ki jo rabi planinee-turist, manjka nam smučarski vodnik, razni prospekti in zemljevidi. Tudi nadaljevanje »Našega alpinizma« spada med kulturne naloge planinske organizacije. A bolje, da ne naštevamo sklepov in zaključkov, saj ideje so poceni. Za njih uresničenje pa je treba ne samo materialnih sredstev, treba je najti tudi primerne ljudi, ki so delu kos in imajo zanj veselje. Zato je bil eden od zaključkov posvetovanja propagandistov tudi ta. naj se planinska organizacija čimbolj nasloni na »proizvodni« princip, na ustanavljanje društev po večjih delovnih kolektivih, kjer je tudi propagandnemu delu omogočen lepši razcvet in uspeh.
T. O.
DR. STANKO KMET — 70 LET
Zdaj pa je stopil tudi v visoko družbo naših planincev, visoko tudi po letih — dr. Stanko Kmet, ki je letošnjega 10. novembra slavil sedemdeseto obletnico svojega rojstva. Kdo od Ljubljančanov ga ne pozna, lahkonogega in krepkoplečega, večnega popotnika, neutrudnega in kakor noben drug vztrajnega, čez vse ročnega hodca po hribih in dolinah!
0,	ne poznajo ga samo v Ljubljani, znan je naš jubilant daleč po svetu, posebno po tistem, ki je ves njegov, odkar je shodil, po goratem in hribätem svetu. Kaj ni ta človek vsega prehodil in presmučal! Kakor doma je v gorah. v njih se v vsakem letnem času najbolje počuti. Pa je bil dr. Kmet marljiv delavec, izvrsten v svoji stroki, ugleden ljubljanski lekarnar, h kateremu so se ljudje zaupljivo zatekali po zdravila ali po dober nasvet. Današnji slavljenec je pristen Ljubljančan. V Ljubljani je hodil v šolo, tu je dovršil gimnazijo, po maturi 1. 1912 študiral na farmacevtskih fakultetah v Innsbrucku in v Zagrebu, kjer je 1. 1919 diplomiral za magistra farmacije. Nadaljeval je študije na dunajski univerzi, lam je na filozofski fakulteti študiral kemijo, po tistem še v Ljubljani, kjer je bil
1.	1925 promoviran za doktorja kemije,.
Po vseh gorah je dr. Kmeta videli. Na samem Triglavu je bil kmalu petdesetkrat, po večkrat na njegovih imenitnih sosedih. Do mače so mu Julijske Alpe, vzhodne vse od Mangrta in Kope pa sem do Ratitovca in Črne prsti. Rad je imel zapadne Julijske, vse po vrsli od Lipnika in Poldnašnje Spice pa de Kanina, Poliškcga Špika in Viša. Iz Rezije se je vzpenjal na zelene in skalnate vrhunce in dobro so mu znane Kamniško od Storžiča in Zaplate vse tja do Raduhe in Menine. Veliko je prehodil in presmučal r>o Karavankah, od Peči in Petclinjka do Obirja, Olševe in Pece.
648
fkem p Pn!n° PU Skofjci^kem, Ccrkljan-Posavskfm hribovju, še ondan je še! pogledat na Boč. - Neverjetno je utrjen t: vsemi svojimi leti zmore še zme,4n. kadar e v planinah treba, vsako trdo ležišče. Kako •
rah m^n 10 rcPla"Uli Caida v belunskih go-^ . Un0i' Po listi turi mu Je dobro delo spočit, se v Longaronu, prelepem mesecu ob
^.,dn;8iral Je dr. Kmet opravil klasične
čTS^T r,V1S°ki d°Hn- A0Sta- P'esmn-
innci	P™'"™ Theodnle na itali
jansko--svicarski meji in se tam povzpel po
iX ku'hif 'lfC,,iŽkI Rre,Uhwr"
eoen Ku, bila je erna megla in strupen mraz « P«»' vedel ne kod ne kam. Položa j rešil dr. Kmet. ki je pokazal pravo smer in
^ohtUri± in Vudn:ka hude zadrege! Ima sploh uredno razvit čut za orientacijo Ko likokral Je spravil iz težav družbo »a Hriba ncah m drugod, pozimi, ko je bilo v^e zavito v gosto meglo in si niso vedeli smučarji kako CeS,° jC bil naključju pomagač ^/J fanJU v gorah> "eštetokrat je s svojo očno lekarno stopil v akcijo po kočah, v ska lah ter na snežiščih in ledenikih Na svojih poteh m izpustil ne Mont Bianca '" francoskih Alp okoli Chamonixa nf C mne m s smučmi je čvrsto pridrsal na Etno vehk! siclski ognjenik. Tudi dorna > presmučal vse steze, po vrhniških in loških hri bih po Dolomitih Polhograjskih. Pa tud . * na daljnem zapadu je obiskoval kjer ie na pravd zlasti dolgo turo od Cortine do IMzanä m ono drugo famozno, »1* grande del CaU-naccio«, »-die grosse Roseugartenpartie- Vcč-
S-avifrtm^aJ ?ijajni ledenik Marmolade. in a p. a vil je številne visokogorske večidel
zimske ture po ötztalskih in ZdertaTskih
Alpah v Fervallu, Silvretti, jo mu
tiSlih -okih
n'Ii', " Jih,	pod imenom Nockberge
Wof mnl SChJe Z V,h Ve,ikeea Kleka. lezel mnogo vrhuncev v Karnijskih Alpah in
So Ba kt b0,6arSkC gWe' si-no MÜ-
saio, Balkana najvišji vrh Naš slavljenec je resnično velik planinec Realen ljubitelj narave. Ob času oprta S m se veselo priključi svoji lovski družim Vendar v vsem je bilo in je še le smučarstvo njegova značilna poteza. Jo smuč™ „ren
toah DanÄt" M visok««ih zTmskth tuicJi. Danes lahko govorimo o davnih letih
a ni pozabit, Kmetovega plodnega delovanja
na področju smučarstva" sploh zimskega
športa, v letih m,d obema vo/nama S
drugmr je vodil številne smuške t™aje ™
Stamcevi koči, pri Mariborski koči turne
tečaje čez Pohorje, v letih 1fi2a-l9^ še sku
pnj z drugimi tovariši s posebnim prizadevanjem smuške tečaje v jugoslovanski vo'sk
fial T^ke ncpres!?"° spopolnjeval in poprih kELc ™ je udeleževal trenerskih lXev koder so se urili za tekme, zlasti treninenv pod vodstvom tiste čase pr nas dobr" zfa nega Norvežana ing. Hansena V ^cdnjcni razvoju zimskih športov pri nas Je dr. Kmet tekmoval v Rohinju na 5-kiIo
"eh'prnvTf' k,° je.bil ko,nt,j drugič na smučeh. Piav takrat se je v Bohinju poskusi1 tudi
v sankanju. Sankaške tekme so bi^na takraf
nem sankališču -.Belvedere«, in tam je h i
Kmet od vseh prvi. V letih 1922 te ic
ha m se je tudi tam zmerom odlično odreznl
sSTiila^pT^1 v ***** <» vdS-
PTOnštVo Juenrf • na 50 kn1 smučarsko piven.vtvo Jugoslavije in tam prišel tretii n»
van'<£ kar f Pr0jel	P lake to Ju£s£
\ anske zimsko športne zveze. L 19*6 ie™
S f„aSUJ tek" •».'50«S drugo S 1 t Priznanje krasen kipec smu-
zveze L ,oV^Vanfe *™k<> športne •	.ie lekmovai v StrbsWm pw„
™ rinaJ,impijSklh Ä oiymp 2
W s n io Mr,tZU, 1 192ft< i" krasno äzo edu starejših od 30 IcK Na vaziTv&^vi
ssssl
Sgi SSS
SSW bü ?„ Tšcjen rdrU80d
Ijenie Ort J« -J L njegovo pravo živ
aT« i»2£.POVT>d lma Pr'je,nljive spomine Zilati easmi znak mu ie daii
Razložil je predme svoje trofeje. Počasi iih je odbiral drugo za di-ugo. Tiho sva wfa ob-,
lephm^srečmh'n0 SVet,°b° in
■epm in srečnih dni je oživelo v soomim,'
Kako si bogat, ti sedemdesetletmk^Drän
Stanko, ti Imjš še naprej živel z niravo hS
Äff S&zSF'Z
Viktor Vovk
nL^^^O USTANOVITVE SPD so nekatera društva priredila prisrčne leno uspele kulturno prosvetne prireditve O taki prireditvi v I.učah smo poročali v PV 1963.9 Danes prinašamo skladbo, ki jo ic za to nri
turistični in planinski aktivist in kulturno
649
PLANINSKO GESLO OB 70-LETN1CI PZS
Tekst in kompoicicij« nr. Fr. Kapotcr
rro-Sa
nam
slo nam
A		-		-----
-rah pro-	-stoat ae rsu u— -H-H-	■SI.........	L P J -▼a.	r= >
1m^E:	[-1—» ' 1 "			
650
prosvetni delavec. Tov. Tevž je na lučki proslavi nastopil s svojim zborom kot dirigent in z njun odpel dve svoji skladbi. Eno od teb na besedilo pesnika Pagliaruzzija bomo prinesli v eni od prihodnjih številk. Danes objavljamo skladbo dr. Frana Ra-potca iz Zagreba na njegov lastni tekst z na-
ro°«v0XV lllninSk0 gesl° ob 70-letniei PZS 19ÖJ«. Dr. Fran Rapotec je primorski Slovenec, eden od znanih primorskih planincev lU m,u gore večkrat služile kot navdih za umetniško glasbeno izpoved. Tudi v našem glasilu ga ne objavljamo prvič.
LJUDSKO PLANINSKO POPEVKO bi lahko mciiovah verzifikacije, ki nastajajo razmeroma daleč od kulturnih žarišč v samotnih hribovskih domovih, kakor jih je toliko, na P«hko, v Gornji Savinjski dolini. Na proslavi iO-lctnice ustanovitve SPD v Lučah je s svo-S, 'f'nimi ..Popevkami nastopil Anton
^h l /'1 ie napisal- siim glasbil in Jih ob basu, kitari in harmoniki s svojima bratoma izvajal, zapela pa jih je njegova sestra. Anton Mlačnik se je rodil 1.193-1 22-ieien se je pri gozdnem delu težko ponesrečil živ-: pa v Krnici, to je visoko hribovsko' za-seije v jugovzhodnem boku Rogatca, le malemu številu znan hribovski kot. Le kdor se je kdaj namenil iz Strug pred Lučami proti Zg. Spenu na Rogatec in odtod na gorogran-sko stran, ima predstavo o tem kraju kier samuje nekaj lepo posajenih hribovskih domov V enem od teh si z glasbo bogati in drugim z njo lajša in slajša življenje gozdni delavec Anton Mlačnik. Eno od popevčic Pr -'.'S0 na slr- 626 tlačijo nc moremo po-
/-veza Slovenije je spomladi 1903 prejela mnogo pisem iz Anglije, Francije. Nemčije Avstrije in Italije in iz skandinavskih delct n Snh so interesenti tr-rjali informacije o naših gorah, zemljevide, vodniško literaturo m prospekte Korespondentom žal nismo mogli ustreči z zemljevidi in vodniki, pač pa -!,m	informacije o potih! kočah
zvezah, priložili nekatere turistične prospekte' glede literature in zemljevidov pa smo jim priporočili Kugyjeve knjige in Schoncrjev vodnik Die Julisehen Alpen«. Poročila o tei sezoni kažejo, da je interes tulcev za naše
JU	<* .-u-^Mz*,^
^ ^^
&<	a/ay- Smr+ug
MU
M/	rVV. .
-tsve/'
gore precejšen, da moramo z njim računati m ga s primerno propagando pospeševati — Fo sezoni je propagandna komisija prejela nekaj zahvalnih pisem. Ker je v njih nekai tega, kar ho všeč ljubiteljem naših gora prinašamo odstavke iz pisma G. T. Jcriksa iz Anglije, ki je s svojo ženo prehodil del Julijcev, in dr. R. Höscha, tajnika VAVO vrhovne avstrijske planinske organizacije, ki' je bil v triglavski soseščini z večjo skuoino en teden.
T. O.
Sehn ib T!	air' daß ich Ihnen fUr Ihr obengenanntes
Schreiben und die Mühe, die Sie sich im Zusammenhang damit
gemacht haben, meinen aufrichtigsten Bank sage. loh war nit
mein« Begleitern in der Wo ehe vom 4. bis 10. August 1965 in den
Julischen Alpen und konnte teilweise wegen Ungunst der
Witterung - nur folgende drei Schutzhütten Ihres Vereine besuchen:
Aljažev dom, Triglavski dm, Srjavcveva kocTn.
651

illliÄlIIliilll

mMmŠm , c vi
«e®»
občni xfcorl
PD KOČEVJE. Društvo je polagalo obračun svojega dela dne 19. 8. 1963. Od skupnega števila 114 članov se je občnega zbora udeležilo le 36 članov.	. Iz poročil razberemo, da se je društveni ortbor redno sestajal in sproti obravnaval vse pereče probleme. Delo je bilo na vzdrzevanju in oskrbovanju zavetišča pri Jelenovem studencu nad Kočevjem, priljubljene izletniške točke kočevskih planincev. Koča je bila oskrbovana v preteklem letu le 3 mesecev m to ob sobotah in nedeljah ter državnih prazm-kih Ker društvu ni uspelo dohiti oskrbnika, je kočo oskrboval društveni gospodar. Društvo z veseljem opaža, da zanimanje za planinstvo na njihovem področju stalno narašča. Prijavljajo se novi člrnn, vse bolj pa obiskujejo oziroma organizirajo enodnevne izlete na Mestni vrh, Stojno, Livoldski vrh, Ledeno jamo, Jamo treh bratov itd. tamkajšnje sindikalne podružnice podjetij in ustanov. 2al se še vedno najdejo ljudje, ki ne znajo ceniti planinskega dela in lahkomiselno uničujejo s težkimi žrtvami in trudom pnborje-no društveno imetje. V minulem letu je društvo tudi obnovilo vse markacije na svojem področju, ki so bile pokončane na ta ah om način. Kamestiii so tudi kažipote m smerne puščico Dalje je društvo obnovilo tudi oglasno desko v mestu. Skupinskih izletov društvo ni prirejalo, ker so se vse njihove skroi sukale bolj okrog koče. Društvo se pridno udejstvuje v koordinacijskem odboru PD, kjer razpravljajo o vseh zadevali in rešujejo skupne probleme. Od tega si društvo obeta veliko pomoč, saj bodo marsikatera izkustva koristno služila tudi temu društvu.
Občni zbor je končal s predavanjem tov. prof. Humeka ki je s kvalitetnimi barvnimi diapozitivi seznanil vse navzoče s prelepimi francoskimi in švicarskimi Alpami. Funkcija društvenega predsednika je bila tudi za prihodnjo mandatno dobo zaupana tov. Jožetu Kalanu.
PD LISCA Videm-Krško. Društvo vključuje v celoti 677 članov, od teh 459 starejših članov 132 mladincev in 86 pionirjev. Občnega zbora, ki se je vršil v Sevnici, se je udeležilo 14fl članov. Slaba udeležba je bila predvsem s strani članov iz Videm-Kräkega. Mladinska skupina PD Lisca Videm-Krško na osnovni šoli Videm-Krško Šteje trenutno 78 mladinccv in pionirjev in je v preteklem letu izvedla štiri skupinske izlete, in sicer dva na Lisco, na Kal, Vel. Planino in Mrzlico. Na sestankih in seminarjih razpravljajo o flori ir. favni ter o transverzalnih poteh, kar mladinci z velikim zanimanjem poslušajo Precej mladih planincev je vključenih tudi v Tehnični srednji šoli. ki obiskujejo tudi višje
vrhove. V zvezi s temi skupinami pa se pojavlja problem vodstvenega kadra. Društvo upravlja Tončkov dom na Lisci, za katerega zelo vestno skrbita oskrbnika Pavle in Marjanka Stergar. Imenovana sta tudi prva člana tega društva, ki sta prehodila slovensko planinsko pot in zato prejela častni transverzalni znak PZS. Tov. Marjanka Stergar je poleg tega prejela tudi srebrni častni znak PSJ Za izredne zasluge na polju planinstva ie bil odlikovan z zlatim častnim znakom PSJ društveni predsednik tov. Tonček Cebular. Končno se bo treba enkrat tudi dokončno odločiti o bodočem sedežu društva, ki naj so vnaprej ostane v Videm-Krškem ali pa naj se prenese v Sevnico. Četudi se vrše društvene seje izmenično v obeh krajih, sodimo, da ni pravega sodelovanja med sevniškimi .n krškimi planinci, kar je v veliko škodo samemu društvu. Občni zbor je odločil, da ostane sedež društva še v Krškem. Promet koče je dosegel le 3 683 000 din kar je za 1 037 837 din manj kot. v preteklem letu. Koča je poslovala rentahilno in ustvarila kljub slabim vremenskim razmeram m nižjemu prometu 43 503 din čistega dobička. Za društvenega predsednika je občni zbor iz volil dosedanjega podpredsednika lov. Alojza Anzelca, za njegovega namestnika pa tov. Dušana Stuparja.
PD VUZENICA-MUTA. Društvo je imelo od ieta 1957 do danes komaj tri občne zbore. Kaže da se je društvo že kar navadilo na dvoletno mandatno dobo, ki jo je vsakokrat samovoljno podaljšalo. O kaki posebni društveni dejavnosti je težko govoriti, -dejstvo pa je da je bil upravni odbor močno okrnjen. Manjkal jc predsednik, en član markacijske skupine načelnik mladinskega odseka, in mladinski referent za Muto in Vuzenico torej pet. od trinajst izvoljenih članov odbora. UO novih članov na njihova mesta ni koop-tiral Tudi udeležba sej je bila komaj zadovoljiva Vse to se jo kajpada zelo negativno odražalo tudi na ostalih vejah društvene dejavnosti.	_ Društvo upravlja dve postojanki, kočo Planinec in zavetišče v Podlipju. Prva je ze od 1 1961 zaprta, ker se je dotedanji oskrbnik izselil Konec letošnjega junija je društvo izročilo to postojanko v dvomesečno uporabo Kmetijskemu gozdnemu gospodarstvu v Slovenjem Gradcu za namestitev njegove 15-član-sko delovne ekipo, ki bo V tem predelu vršila taksacijo gozdov, za tem pa bo skušala ugoditi zahtevam sanitarne in tržno inšpekcije in postojanko zopet izročiti svojemu namenu. Koča Planinec je sicer last SLP. vendar jo je občinska skupščina Radlje dodelila društvu v upravljanje. Hkrati jo bila društvu dodeljena tudi stavbna parcela, dvorišče in travnik Planinsko zavetišče Podlipje se nahaja v poslopju privatnika Ivana Onuka. Tudi v tej postojanki je sanitarna in tržna inšpekcija ugotovila kar 21 pomanjkljivosti, vendar pa društvo nima potrebnih finančnih sredstev.
652
da bi jih odpravilo. Promet na tej postojunki iz leta v leto pada.
Mladinski odsek po odhodu k vojakom najprej načelnika odseka in za tem še dveh referentov ni več deloval. Zmanjšalo se je tudi število mladincev, občutno pa je podla tudi njihova aktivnost. Vsekakor jc /-a to odgovoren UO, ki za ta vprašanja ni imel pravega posluha oziroma ni ubral prave poti. Ničesar ni bilo narejenega tudi na področju markacij-skega odseka. Po sedanjih izgledih sc bo občutno zmanjšalo tudi število starejših članov. Nekaj jih je odstopilo, številni, zaposleni pri podjetju Tehnogradnja pa so se izselili. V celoti torej skoraj samo negativne ugotovitve, ki od društva terjajo, da zopet krepko poprime za delo.
PD ROVEC. Društvo jp hkrati z občnim zho-mor proslavilo tudi ln-letni jubilej svojega obstoja. Iz poročila društvenega predsednika je razvidno, da je imelo društvo leta 1948, ko je izvedlo svoj prvi občni zbor, komaj 50 članov, danes pa 224 članov. Leta 1949 so prevzeli v svojo upravo kočo Zlatorog v Trenti, ki je bila njihov prvi otrok in velik izpit v delu in organizaciji. Nato so postavili skromno lesenjačo na Mangrtu, ki so jo vsako leto izboljševali tako, da danes po delni restavraciji jedilnice in spalnic z novim pohištvom lahko sprejme vsakenga domačega in tujega gosta. Z dograditvijo drugega prizidka in združitvijo obeli prizidkov s sredino pa bo videz te postojanke še prijetnejši. Za mangrt-sko cesto in za njen obstoj se je moralo dru štvo boriti prav po mangrtsko. Čeprav sicer lepa cesta, je bila za planince navadno mačehovska, saj so morali po njej velikokrat pešačiti, otovorjeni s težkimi bremeni za kočo. Danes je to utrjena, varna alpska cesta, ki je naši državi lahko samo v ponos. Popolnoma so obnovili Dom Petra Skalarja na Kaninu, ki šc vedno samuje v obmejnem področju. Vendar pa tudi to kočo čakajo še lepi dnevi, saj društvo pripravlja velike načrte za Kanin in njegova smučišča, ki so ena najlepših v Jugoslaviji. Končno so leta 195(5 prevzeli v upravljanje novo zgrajeni planinski dom na Predelu, ki stoji ob jugoslovansko-italijanski meji.
Zelo aktivna je bovška mladina, ki zelo rada pohiti v planine. Oh vsakem izletu oziroma tudi v poletnih dneh se odzove tako veliko število mladine, da so skupine že kar prevelike. V zimskem času .so dosegli v smučanju že kar lepe uspehe. Za začetnike so napravili manjšo skakalnico v Dovču, za bolj vešče in starejše mladince je pripravljena smučarska skakalnica v Logu pod Mangrtom. tretja skupina pa so izživlja na Kaninskem pogorju. V zimskih počitnicah jc Kanin poln mladine in odraslih smučarjev, ki vsako leto štcvilncje obiskujejo Kanin in njegovo okolico. Veliko skrb je društvo posvečalo oskrbi svojih štirih postojank, ki slove daleč naokrog kot zelo dobro upravljane planinske postojanke. Vse te postojanke je obiskalo v preteklem
letu 212 inozemcev z 212 nočitvami in 2130 domačih obiskovalcev z 2344 nočitvami. Prehodnih obiskovalcev je bilo okrog 25 000. Cisti dobiček koče Zlatorog je znašal 260 «57 din. koče na Mangrtu 306 767 din. Doma na Predelu 75 410 din, medtem ko je koča Petra Skalarja na Kaninu izkazala 23 536 din izgube. Ta izguba se pokaže vsako leto, saj se nahaja postojanka v strogem obmejnem pasu, zaradi česar je tudi obisk le postojanke minimalen.
Svoje delo jc dobro opravil tudi markacijski dosek, ki jc obnovil markacije, kjerkoli se je pokazala potreba ter postavil tudi nekaj kažipotov in smernih tablic.
PD fcSOHOR-SENOVO. Občutno se je izboljšalo sodelovanje s koordinacijskim odborom zasavskih PD, čim se je sedež lega preselil v Zagorje. Društvo se je udeležilo vseh zasedanj tega odhora v Trbovljah, v Zidanem mostu, na Zasavski gori in na Bohorju. Društvo je mnenja, da so ta posvetovanja zelo pozitivna. Uspešno je društvo s svojimi predstavniki sodelovalo tudi v občinski zvezi za telesno kulturo občine Vidcm-Krško. Tesne stike je imelo društvo tudi z ZB, s sosednjimi društvi, zlasti pa s PD Zagorje, Mežica in zagrebškimi planinskimi društvi. Pri članstvu so zabeležili manjši padec na račun mladine. Mladinski odsek je bil formiran žc leta 19R0, vendar pa še ni popolnoma zaživel. Vzrok je predvsem v pomanjkanju vodniškega kadra. Društvo jc prepričano, da bo delo z mladino poslalo živahnejše zlasti, ker jc bil decembra 1962 ustanovljen mladinski odbor tudi pri koordinacijskem odboru zasavskih PD, ki bo mladini nudil vso pomoč. Mladinci so obiskovali Bohor v zimskem in letnem času, številno pa so bili zastopani na smučarskem tečaju skupno s pionirji iz Novega mesta in mladinci iz občine Videm-Krško od 21. 1. do 27. 1. in od 28. 1. do 3. 2. 1962 na Bohorju. Na obeh tečajih je bilo skupno 80 tečajnikov. Markacisti so delno obnovili in na novo markirali del zasavske poti na svojem področju in siccr od podsredškega gradu preko Železnega, Gorjan. Vetemika in Pokojnika vsa do Oslice. Sodelovalo je tudi pri razgovorih za gradnjo ccste na južnem delu Bohorja. Ta cesta naj bi se odcepila v Srebotnem ter bi tekla preko Jablance—Dobrave Traven Laza. nad Ložeami pa bi se spojila s cesto, ki pelje iz Netopirja v Repno dolino. V teku ježe gradnja ceste Srebotno—Oslica na odseku Globoko (bivša lovska koča). Po dograditvi te ceste bo s senovške strani možen dostop z vsemi motornimi vozili v neposredno bližino koče. Propagandni odsek ni bil preveč uspešen še tisto, kar mu je uspelo zbrati za objavo. ni bilo dosti objavljenega. Tudi za Planinski Veslnik se propagandi ni posrečilo zbrati kaj več naročnikov. Ideja žepnega prospekta Bohorja" se jim je posrečila le toliko. da c bila slika njihove postojanke z najvažnejšimi podatki objavljena v ilustriranem informativno-propagandncm vodniku »Po Jugoslaviji«. Predavanja z barvnimi
653
diapozitivi so bila bolj redka. Vedno so imeli težave s predavatelji in dobivajo vtis. da so za predavatelje preveč na deželi — odmaknjeni od sveta. Za 1. maj so organizirali množični izlet na Bohor, dne 18. in 19. maja pa so organizirali prijateljsko srečanje s planinci PD Runolist iz Zagreba na Slemenu. Dobro so znali organizirati obisk Bohorja po večji skupini Srhov in Hrvatov iz vlaka Bratstva in enotnosti ter gasilcev iz občin Brežice, Videm-Krško in Sevnice. Tedaj se je zbralo na Bohorju preko 300 ljudi. Postojanko je obiskalo 4047 planincev, leta 1961 le 3219. Gospodarski odsek je z zelo malimi izdatki uredil sobo za gospodinjsko pomočnico, popravil in uredil vodovodne" instalacije ter gostinsko pohištvo, prepleskal je zunanje kladne stene in balkonske ograde s firnežem. Vsa ta dela so v glavnem brez plačila izvršili društveni člani. Nabavili so tudi gramofon s številnimi ploščami, 40 novih gostinskih stolov in več drugega drobnega inventarja.
PD SLOV BISTRICA. Kot ostala leta je društvo tudi lansko leto posvečalo največ pozornosti planinskemu domu na Pohorju, ki obratuje žc od leta 1960, čeravno gradbeno še ni dovršen. V letu 1962 društvo ni prejelo nikakih dotacij in je bilo navezano ie na lastna denarna sredstva, ki pa so komaj zadoščala z.a najnujnejše vzdrževanje te postojanke. Namestili so le strelovod in preple-skali vse gostinske prostore. Nujno bi bilo potrebno ugoditi še strogim sanitarnim predpisom, ki zahtevajo obnovitev sanitarij in zajetje vodovoda, česar pa društvo zaenkrat ne zmore. Letošnja zima je domu prizadejala veliko škodo, poleg tega pa je ostal dom skoraj fi mesecev nedostopen oziroma brez gostov, tako da društvo ni imelo niti toliko sredstev, da bi lahko redno plačevalo oskrbnika. Zelja društva je, da hi se čimprej dogradila cesta, saj je ravno ta dom edini pla-ninsko-turistični objekt na centralnem delu Pohorja. Sicer pa ta dom tudi ne služi več samo planinccm, ampak v vse večji meri turistom. Po vpisni knjigi je dom obiskalo 1516 planincev. Pretežni del obiskovalcev jc iz Slovenije (1398), iz ostalih republik 112 m 5 ino-zemcev. Nadalje je dom obiskalo 12 šolskih skupin z 282 mladinci oz. pionirji. Nočnin je bilo 1367. Svoj redni letni dopust je preživelo na postojanki 45 družin s 632 člani kolektiva tovarne Iinpol. Na prenočninah je društvo kasirnlo 198 700 din. Dom je sodobno urejen in nudi obiskovalcem vso udobnost V domu je na razpolago tudi UKV aparat z gramofonom, televizor in manjša knjižnica. Poslovanje doma je bilo zaključeno z izgubo 148 043 din, ki jo društvo opravičuje z izredno dolgo in ostro ziino.
Društvo je organiziralo svoj tradicionalni planinski ples, ki je sicer zelo dobro uspel, žal pa so morali ves dobiček 40 000 din — odvesti Kulturno-prosvetnemu društvu Svoboda za najemnino dvorane. Ponovno so razpravljali o nadaljnem obstoju alpinističnega od-
alpinistlčne novica
I
POLJAKI V JULIJCIH
Na povabilo komisije za GRS pri PZS je prišla dne 22. 7. 1963 z jutranjim brzovlakom preko Avstrije na Jesenice skupina poljskih alpinistov. Udeleženci odprave, 8 članov in t članice, so imeli namen prebiti deset dni v Julijcih, štiri dni v Kamniških Alpah in teden dni na morju.
Komisija GRS je dala odpravi na razpolago tri vodnike. Petra Sretinina, Vida Mesarica in Cirila Pračka. Slednji je bil obenem tudi vodja odprave v naših gorah. Od Poljakov se je mudil pri nas že prej edino tov. Zbiegnv iz Zakopan, vsi ostali so bili pri nas prvič. Od prava je imela srečo z vremenom, saj je po steno deževalo le eno noč. Poljaki so se zelo navduševali nad našimi gorami. Ce začnemo od kraja, so si z Jesenic zaželeli najprej na Vršič. Dva jcepa sta jih potegnila do Erjavčeve koče, kjer so si postavili šotore m uredili camping. To je bilo v ponedeljek na državni praznik 22. 7. 1983. Tisti dan smo Sli edino do Poštarskc koče, želeli so si odpočili od dolge vožnje po železnici. V torek 23. 7. naj bi šla ena skupina na Pii-sojnik po jeseniški poti, druga pa na Jalovec čez Spičko. Zmenili smo se, da krenemo ob peli uri na pot Tu so nastopile majhne težave Vodniki smo bili ob petih pred šotori pripravljeni na odhod, goste smo pa šele zbudili. Ob sedmih je šele povodci Vid svojo skupino proti Prisojniku. ob osmih je šel za njim Sče-tinin in ob pol devetih Praček proti Jalovcu. Jalovca niso dosegli, ker je bil štart le prepozen, zato je Praček povedel svojo skupino na Mali Kor, od koder se lepo vidi stena Jalovca Mangrt in greben Rateških Ponc. Do večera so bile vse tri skupine v taborišču. Poljaki so bili navdušeni nad izletom, povedali so tudi. da v Tatrah ne vstajajo tako rano. ker so stene blizu in zvečine kratke, tako da opravijo vse
seka, ki v preteklem letu ni pokazal nika-kega napredka in so zato sklenili, da bodo odsek razformirali. Mladinski odsek je organiziral dvoje skupinskih izletov in taborjenje pri Treh kraljih. Taborjenja se je udeležilo 65^ pionirjev in mladincev. Zaradi finančnih težav so poslali na Milovanovieev pokal le eno pionirsko ekipn, ki je zasedla prvo mesto Mladinci so tudi pomagali pri markiranju poti Slov. Bistrica—Tin.je-Trije kralji, dalje Močnik—Trije kralji, Smolarjeva žaga— Trije kralji in Trije kralji—Orno jezero— Osankarica. Organizirali so tudi prostovoljno delo pri popravljanju poU Trije kralji—Crnn jezero. Preko močvirnatega predela so polagali sušice. 15 mladincev in mladink jc pri tem opravilo 135 prostovoljnih delovnih ur.
654
v nekaj urah. Z vstajanjem so bile vsak dan težave, šele v Vratih so se navadili rano ure.
V	sredo 24. 7. 19(53 smo se odpravili v severno steno Mojstrovke, in sicer kar štiri naveze. Ščetinin je vodil svojo in še eno navezo po severozapadnem razu. Mesarič je imel v navez; dva plezalca in Praček enega. Skupno a plezalcev v kaminih in v razu. Zaradi številnosti je šlo bolj počasi, toda v redu in brez težav.
V	četrtek 25. 7. 1963 se je odločil Ščetinin s tremi Poljaki za Hudičev steber. Mesarič in Praček pa za smer Debeljakove v Veliki Mojstrovki. Glede na pozno uro (ob polenajstih bi šele lahko vstopili v steno) sta se Mesarič in Praček odločila za zahodni raz Male Mojstrovke, ki je zelo lep in zanimiv za plezalca. Mladi dr. Coiser. ki jo plezal z Mesarieem, je imel nekoliko težav v dolgi prečnici, ki drži takoj nad vstopom v desno, toda končno je le šlo. Nad vrhovi so so zbirali temni oblaki, grozila je nevihta, tudi to je odvrnilo oba vodnika, da nista šla v Veliko Mojstrovko. Izstopili so okrog treh popoldne, kratko smer so plezali razmeroma počasi, kar pa itak nikoli ne škoduje. V daljavi je grmelo, zato so se spustili takoj v taborišče.
Tudi Ščetinin je imel težave v Hudičevem stebru v Prisojniku. Ne s svojo navezo, Ščetinin je mojster in mu steber ni delal težav, toda druga naveza, čeprav d\a dobra plezalca, se ni počutila dobro in jima je moral pokazati polico v zadnji tretjini stene, kjer sta se lahko umaknila iz stene. S svojim tovarišem je smer nadaljeval in hitro izplezal.
V	petek 20. 7. 1963 se je odpravil ves tabor s kombijem GRS Kranj na Bled in naprej k Boh. jezeru. Ta dan jc- bil namenjen počitku, povezan obenem z ogledom naših lepih počitniških središč.
V	soboto 27. 7. 1963 jc krepko deževalo. Še v dežju smo se odpeljali v Tamar, vedrili dolgo v koči in ko se je pričelo svetliti, odšli proti Kotovemu sedlu. Nekateri so se odločili, da gredo raje čez Sleme na Vršič, večina je šla v gosti megl; na Kotovo sedlo. Tega zaradi meglo sploh nismo videli, bili smo nekje v bližini sedla, morda prav na njem. Nazaj grede smo šli čez drn in strn proti kuloarju, cla bi sestopili po običajni stezi čez prodišča in snežmšča pod Jalovcem. V megli ni bilo lahko zadeti prave smeri, prepustil sem se kar instinktu in zgrešil za približno dve sto metrov.
Jalovcc je v meglicah morda še lepši kakor v čisti jasuini, zato ni čudno, če s je mladi poljski zdravnik dr. Coiser zaželel plezati Hornovo smer v Jalovcu. Zmenil se je z Me-saričem za v ponedeljek.
V	nedeljo 20. 7. 1963 se je taborišče selilo v Vrata.
V	ponedeljek 29. 7. 1963 so šli Praček in Stavek Obrochta v bavarsko smer, Drago Zagorc in še trije ? njim v nemško smer in Triglavsko okno. Plezanje je poteklo v redu. Takoj iznad stene so se vrnili v taborišče.
V	torek 30. 7 1963 je šel Praček s svojim tovarišem v nemško smer, Zagorc pa v bavarsko
in naprej po dolgi nemški smeri prav na vrh Triglava. Poljak, so bili navdušeni nad to maratonsko plcv.urijo. Na nemškem stebru sta se srečali obe grupi. Zagorc je nadaljeval po nemški smeri, ostala dva sta šla preko Zlato-rogovih polic v slovensko smer, skozi Prevčev izstop in proti Kredarici. Obrochta je nadaljeval pot na vrh, sklenil sem, da ga počakam v domu na Kredarici.
Tu se bom dotaknil stvari, ki ne spada v članek. ker se mi je pa primerila ravno v družbi s Poljakom, jo boni opisal kar takoj: Vstopil sem v kočo, raztrgan, umazan, kot navadno alpinisti, ko pridemo iz stene. ■'Lepo prosim en čaj in tjale mi ga prinesite'« sem pokazal v sosedno sobo, ker je bilo v prvi prevroče.
Temnolasi čudež (opiostite, če posnemam Re-marciuea) me jc pogledal, na mah precenil po ropotajočem železju in osomo dejal: »Kar tjale se usedite, saj je tu prostora dovolj in zakurjeno je.«
Prokleto ste prijazni, sem zabrundal sam sebi, naglas pa sem rekel: »Ravno zato bi šel rad tja, ker mi je tu prevroče.« »Kar ostanite, se boste že ohladili,« mi je odvrnilo brhko Slovenija-truplo (oprostile, tudi to ni izvirno). Po tej brezdušni izjavi mi je bilo dovolj. Pograbil sem težki oprtnik, od-krevsal iz gostilne in mimogrede še zabrusil točajki v obraz: »Hudičevo ste prijazni pr: lej hiši! Brez vas bom že shajal.« Za gostilno sem se usedel na kamenje in pomalical kot že stokrat v steni.
Da se je to pripetilo meni in še mnogim alpi nistom v naših planinskih domovih, ki so postali navadne gostline. kjer toliko veljaš, kar zapiješ, to ni važno. Bolj važno je dejstvo, da bomo alpinisti prisiljeni postaviti povsod bivake, ka jti opisani gostilniški odnos je zelo pogost pojav v naših planinskih gostilnah, ki jih nočem imenovati več planinski domovi. Alp -nist bo prisiljen, da nosi poleg vse običajne ropotije s seboj v steno še kravato, zlikano belo srajco in čiste hlače, da se bo skrivoma pred kočo preoblekel, pustil cape in oprtnik skrile za skalo in prišel v kočo v kakršnikoli najbolj planinsko neprimerni obutvi, ves zlikan, preko ramen pa samu fotoaparat. Tako bo točajka v gostilni takoj videla, da je ovca primerna za striženje in bo pritekla na vrat in na nos takoj k njemu, še posebno, če bo v nahrbtniku pod skrivališčem pustil tudi rodni slovenski jezik in se bo pačil vsaj po angleško ali francosko, kajti nemško »zna« že vsakdo.
Takšen je položaj v mnogih (ne še vseh) naših planinskih gostilnah v letu 1963 in tega tudi to moje pisanje ne bo spremenilo. Radoveden som samo, kako se bodo počutili alpinisti v Aljaževem domu, ko tam ne bo več prijazne Tince, ko bo tam katerokoli brezdušno Slove nija-truplo? Ugotavljam samo. da je bil alpinist nekoč zaželen v vseh planinskih domovih, čeprav je popil samo en čaj, danes pa se npr. v gostilni na Kredarici počutijo alpinisti skrajno neugodno.
655
r	-. ... -i: ? . - jqgf
novice
iz mladinskih odsekov
TEKMOVANJE »GORE IN MLADINA« — TOKRAT DRUGAČE
Dne 11. 9. 63. se je prvič, odkar traja med mladinskimi odseki bolj ali manj priljubljeno tekmovanje »Gore in Mladina«, izvedlo ocenjevanje uspehov posameznih mladinskih odsekov v okviru koordinacijskega odseka. Doslej je bilo to tekmovanje centralizirano, odseki so namreč pošiljali poročila v Ljubljano, kjer jih je posebna tekmovalna komisija pri M K PZS pregledala in določila odsekom glede na uspehe vrstni red. Pravilnik o ocenjevanju uspehov odsekov, sprejet 1. 1B58, se je iz leta v leto spreminjal in dopolnjeval. Sodelovanje koordinacijskega odbora MO Koroške, Celja in Maribora je nov sistem ocenjevanja našel. Z majhnimi spremembami ga je KO MO Maribor sprejel in po njem izvedel že omenjeno tekmovanje. Zavedamo se, da sprejeti sistem ni nekaj dokončnega, praksa bo pokazala, v čem ga bo treba še dopolniti, je pa boljši od starega. V navzočnosti vseh načelnikov, katerih MO so tekmovali, so bila pregledana poročila, KO je bil iz prejšnjih kontaktov z MO seznanjen z vsemi težavami in možnostmi po cdsekih, načelniki so sam
Stotine tistih z zlikanimi hlačami so šli mimo turista na ledeniku in so ga v glavnem le z žganjem »krepčali«. Kaj je naredil moj znanec, ko se mu je ponesrečil tovariš v steni'.' Do srajce je slekel vse s sebe (ne bom ga imenoval. ker bi bil užaljen) in ko je tovariša še zeblo, ga je grel s svojim telesom. Student, plezalec. Vedno brez denarja. »Fantje, boste jedli,« je dejal in postavil konservo pred skupino. Natanko sem vedel, da je to vse, kar ima, in da ie sam lačen kot volk. Vem, da je vse to zastonj, kar sem napisal, za vsako nepravilnost se najde tisoč izgovorov, prezaposlenost, nervoznost, dogodki se lahko tudi obrnejo, taje itd. Toda nekaj drži: Problem je pred nam'. Slašek Obrochta se je vrnil z vrh Triglava in nisem ga upal peljali v gostilno, no tudi povedal mu nisem zakaj, šla sva brez besede v tabor. V sredo 31. 7. 1BG3 so šli Poljaki v Kamniške Alpe. tu jih je vodil Vid Mesaric, ker je meni potekel dopust. Iz. opisa se razvidi, da so Poljaki pridno plezali, čeprav to še zdaleč ni bilo najboljše poljsko moštvo. Njihovi najboljši so bili v istem času -na Kavkazu in nekateri v Dolomitih. Glavno je: Vzljubili so naše lepe Julijce in še si žele k nam.
Ciril Praček
sodelovali v razpravi o delu svojega odseka. Se ena dobra stran je pri izvedbi tega tekmovanja po odsekih, da so v KO združeni odseki. ki imajo v glavnem enake pogoje za delo z. mladino in so enako oddaljeni od gora. Glede na vse navedeno in z novim pravilnikom so se dali doseči realni rezultati in pravilno oceniti delo odsekov. Pri poročilih so lahko načelniki sami presodili, katero dejavnost so v svojem odseku razvili bolje od sosednjega, katero slabše, pa jo morajo drugo leto izboljšati itd.
Uspeh tekmovanja »Gore in Mladina« v KO MO Maribor sicer ni bil tolikšen, kot se je pričakovalo, saj se ga je udeležilo le majhno število odsekov, razveseljivo pa je, da so poslali poročila odseki, ki doslej še niso tekmovali ali po so šele komaj pred letom ustanovili odsek in kljub začetnim težavam mnogo storili. Za oboje jim gre veliko priznanje. Razvrstitev odsekov v tekmovanju: MO Koz-jak-Marihor, MO Matira-Marihor, MO Oplot-nira, MO Zelezničar-Maribor, MO Pošta-Ma-rihor.
D. Skebinek
ORIENTACIJSKI POHOD ZA POKAL -■JELOVICE*
Koordinacijski odbor mladinskih odsekov za Gorenjsko je organiziral 13. 10. 1963 v okolici Ribna pri Bledu planinski orientacijski pohod za pokal ^Jelovice«, ločeno za mladinske in pionirske ekipe.
V	lepi sončni nedelji se je zbralo okrog doma v Ribnem do 9.30 ure skupaj 20 ekip, po trije člani iz mladinskih odsekov Bohinjske Bistrice, Bleda, Jesenic, Radovljice, Kranja in PTT Ljubljane.
Vsi tekmovalci so bili že v vabilu obveščeni o pogojih pohoda, saj je bilo treba pokazati poleg hoje s specialko in kompasom v roki nekaj znanja tudi iz zaščite gorske flore, prve pomoči, orografije in zgodovine planinstva. No, celotno tekmovanje ni sicer pokazalo najboljšega znanja, bodisi v hoji sami, saj je več ekip zgrešilo posamezne kontrolne postaje, pa tudi pozneje pri teoriji so bili nekateri precej šibki, vsekakor pa je bila ocena udeležbe dobra, kar pa je bilo za prvo tekmovanje tudi namen.
Prehodni pokal »Jelovice« za mladince in pionirje sta osvojili ekipi Radovljice. V trajno last mladinskega odseka preide pa pokal po treh zaporednih ali petih ločenih zmagah.
V	zimskem času naj bi se mladi planinci poglobili v hojo s specialko, kompasom ter osnovnimi vedami planinstva. Spomladi prihodnjega leta se bodo mladi tekmovalci zopet srečali na drugi preizkušnji za osvojitev pokala, verjetno nekje v Bohinjskem kotu.
Lojze Horvat
656
iz planinske literature
SREČANJE S TKENTOM
V	začetku oktobra 1903 se je v Trenlu vršil XII. mednarodni festival planinskega in raziskovalnega filma, o katerem smo v našem glasilu vsako leto na kratko poročali. Letos mi je bila dana priložnost, da sem se prireditve, ki sem jo doslej zasledoval po raznih revijah, udeležil kot eden izmed številnih gostov iz vseh koncev sveta, predvsem seveda Evrope.
V	Trentu je pulz modernega življenja v času festivala še bolj živo utripal, čeprav ima staro mestno jedro tako strogo obličje, da se zdi, kot da se je tu čas ustavil. Organizacijski komite je delal brezhibno kot dober režiser, pravzaprav ga ni bilo nikjer čutiti, vse je potekalo brez težav, kakor samoposebi umevno, kar pomeni, da je obširne naloge imenitno opravil. Dr. Silvio Belli, rovi predsednik festivala, je našel polno razumevanje in podporo trentinske občine in pokrajine, kar seje pokazalo pri vseh oficialnih dogodkih festivala: Pri otvoritvi razstave planinske karikature v gospodarski zbornici, pri uvodnem slavnostnem sprejemu v starem občinskem poslopju, pri otvoritvi festivala v »Teatro sociale«, pri srečanju gorskih vodnikov in pri
Solčavn - Raduho
! družabnih častnih sprejemih. Povsod so bili navzoči civilni in vojaški predstavniki, mesto I rento m njegova pokrajina pa je bila vsa v znamenju festivala, ki mu je bila dana velika publiciteta v lokalnem in sosednjem tisku radiu televiziji :n z vsemi običajnimi tradicionalnimi propagandnimi sredstvi. Mesto v katerem »kamni govorec o mogočnem triden-tinskem koncilu natanko pred 400 leti jc v vzdušju sedanjega vatikanskega koncila, ki ga jo vsa Italija polna, s ponosom ob mednarodnem festivalu oživljalo kurtoazno besedo papeža Pavla III., da mesto Trento, »leži ugodno, dostopno in pripravno za vse narede« Italijani, k. so letos kar najslovesneje praznovali i 00 letnico CAI, gledajo v delu za planinski film dokument vitalnosti planinstva in moderno propagandno sredstvo za turizem od katerega m,a Italija vedno večji dobiček Nisem pričakoval, da bom priča naše aktivne udeležbe na tem festivalu. Sicer se je propagandna komisija PZS obrnila na slovenski tllm.sk! podjetji, naj bi se festivala udeležili s kakimi raziskovalnimi filmi, ki obstoje ali pa se .otih v kratkem planinske snovi, vendar je bil odgovor lakoničen. za nas že stereotipen: Sredstva, sredstva, sredstva. A vendarle se je nekje dvignila jugoslovanska zastava, tam, kjer bi najmanj oričakovali-Na razstavi planinske karikature (umorismo lii montagna, sporazumno z razstavnim salonom v Bnrdighcri), ki jo je žc v soboto 29. septembra odprl dr. Belli Verjeli ali ne, največ planinskih karikaturistov ic dala Jugoslavija m sicer so bili naslednji: Milanovič, Glišič! lodorovic, Vojinovič, Onicin. Jovanovič, Klas
Koto J. Dnlničar	naSe ^publike tudi tu nisem na-
šel. Udeležilo se je razstave 12 držav med drugimi ZDA in Japonska. Morda naši karikaturisti za to priložnost niso vedeli'' Sicer pa razstava ni dala kaj posebnega, večji del se karikatura giblje okoli znanih tem: pretirana tehnika v gorah, seksus, pretirana ambicioznost, superekstremizem. oblikovno pa nič posebno novega, presenetljivega. (Slovenska karikatura te vrste ima sijajne zglede v Smrekarju in Pirnatu.)
Letos je bilo v ožji zbor sprejetih 27 filmov kriterij je bil strožji kot sicer, letina pa ne preveč razkošna. Tako vsaj je bilo mnenje vsakoletnih obiskovalcev in nekaterih članov zinje, ki delajo v njej že vrsto let. Videl sem 21 filmov, žal mi je ušel japonski film o Alpa-mayu in italijanski »Šesta stopnja v Patagoniji^. Festival je potrdil francosko kvaliteto in izredno prizadevnost Poljakov, ki jim je festival izkazal posebno čast z retrospektivno razstavo planinskega in raziskovalnega filma posvečeno Poljski. Na letošnjem festivalu so Poljaki nastopili s pravim filmskim dumpin-eom, saj je šest njihovih filmov prišlo v ožji izbor, največ med vsemi narodi - udeleženci, ki jih je bilo 13. Poljaki imajo dobre gorniške snemalce in spretne, domiselne režiserje. Ti se v glavnem uspešno ogibajo šablone in enoličnosti filmske kronike, ki pomeni za pozornost gledalca pravo naglo plesen. Eden od
657
filmov -»Hudičev žleb« (Czarczi szieb) je trajal celo uro, kar je za takle festival lahko pravi šok. Ker pa je film imel trdne dramaturške elemente, je bil s simpatijami sprejet, čeprav je mestoma obremenil gledalca z apoteozo vojaščine in nekaterimi odrazi ždanovsko-stalinistične umetniške inženerije. Sicer pa je bilo v vseh poljskih filmih dovolj Taler, folklore, alpinistične in smuške tehnike in vseh modernih tehničnih elementov, ki naj bi gledalca nagnili k obisku gorate Poljske. Najbolj radovedni smo bili na francoske prispevke, saj smo se zadnja leta že navadili na to, da Francozi odnašajo najlepša priznanja in nagrade. Medtem ko prvi njihov film »Lov na Finskem- ni pomenil kakega odkritja, so J. J. I_anguepina »Les autogrimpeurs« (avto-plczalci) občinstvo osvojili s svojimi satiričnimi domislicami in filmskimi izvedbami. Languepin si je privoščil »sedeči alpinizem: in njegov neugnani razvoj, planinske grabeže, ki niulijo planinsko cvetjc kot govedo travo, žičnice in hotelska razgledišča s snobistično gnečo okoli njih, ledeniške ture v solnih, požrešno naglico današnjih dni, s katero bi ljudje radi spoznali čimveč sveta, v resnici pa ga vedno manj poznajo, čim več ga ob-letajo. Dober film! že sama konica je pokazala skrb za umetnost in za pozornost gledalca. Lanski Chnmonix in Živali v Dahomeyu nista bila nad povprečjem, pač pa so bili fantastični posnetki v filmu »Siphon 1122«, v breznu Borger, kjer so francoski jamarji dosegli največjo globino onstran podzemeljske vertikale. Tehnično dovršen je bil tudi ribiški film o lovu na postrvi. Narava jc tu oživela v fascinantnih barvah, medtem ko se z vsebinsko stranjo Armand Chartier ni trudil. S stališča himalajske tehnike in snemanja kronike nekega himalajskega vzpona je bil Vernadettov »Jannu« doživetje, posubno v primerjavi s Herrligkofferjevim »Diamirjcm«, filmom o zadnjem vzponu na Nanga Parbat. Nekateri kadri so naravnost šolsko ponazorilo premagovanja težkih mest v velikih višinah, pa tudi zgled požrtvovalnega avtentičnega snemanja v najtežjih situacijah. N. p. Sreča-vanje na vi-šnem grebenu, ki so ga vsi člani ekspedicije morali prej ah at i »okobal«, ker se grezi na obe strani v tisoč metrov globok prepad, ali vzpon po snežnih vesinah na »Čipkah« (les Dentelles). Francozi so se tudi izognili šablonskemu nizanju pristopnih težav in celo sem in tja ušli enolično sintetičnemu slikanju vzpona.
Mojstri so se Francozi i/.kazal i tudi v potapljaškem filmu »Les ocčanautes« predvsem v snemanju pod vodo.
Domačini so pridobili publiko z risanko »Gospod Kossi gre smučat«. Prikupni dedec na smučeh, ki se i z maže iz vseh situacij, čeprav so inu podaljšana stopala samo v napoto, je pomenil pravo poživilo za sicer večji del seriozni program. Res, nepogrešljiv je smeh v življenju, prav tako posmeh. Manj sroče je imel Taffarcl s filmom »Krpe zemlje« (Fazzo-letti di terra), s katerim je pokazal, kako so nastajale davne »paštne« in kako še danes
nastajajo, če je komu na kraškem svetu zemlje premalo. Nečloveški napor obeh starcev je uspel, trta je na novi krpi zemlje zrasla, sina pa so jima Nemci obesili kot talca. Misel je sicer močna, vendar scenarij dramaturško ni bil enotno zgrajen in zato učinek ni bil tak, kakor bi ga spričo antifaSistične ideje pričakovali.
Večer za večerom so gledalci napolnili prostorni »Teatru sociale«, gledališki foyer pa je bil rendezvous mnogih znanih planincev in alpinistov. V častnem komiteju festivala so bili Folchi. minister za turizem, njegov podsekretar, predsednik CAT Rertinelli, ki je bil osebno navzoč, lokalni politični predstavniki, trije senatorji, razni turistični veljaki, od tujih planinskih predstavnikov pa predsedniki VAVO, ÖAV, DAV in CAS. Festival so linan-sirale turistične organizacije, CAI in razne gospodarske zbornice. Predsedniku organiza cijskega komiteja dr. Bellijn so pomagali vsi prejšnji predsedniki Costa, Riondi in Franceschini. .Sodeloval jc tudi beneški Bienale. V okviru festivala se je v ponedeljek 30. sept. vršila skupščina vodnikov in nosačev CAI, zelo razburljiva posebno v tistem delu, kjer so govorili o zavarovanju, pokojnini, reševanju in nasploh o socialnem stanju vodnikov in nosačev. Problem, ki ga pri nas ni: Ce gre vodnik na reševanje, izgubi zaslužek pri svojih klientih. nobeden mu ga ne povrne. Zato je vodniškega in reševalnega naraščaja vedno manj. Za incident so šteli, ko je nek vodnik napadel vojsko, češ da vojaki šušmarijo z vodniškim poslom. Tudi na vodniški skupščini so bili navzoči lokalni politični predstavniki in so poudarili pomen vodnikov in nosačev za dolomitski turizem. Od 3. do 5. okt. je bilo na sporedu prijateljsko srečanje najuspešnejših alpinistov v 1 1963 in v prejšnjih letih, vsekakor zelo posrečena oblika povezovanja družabnosti in alpinizma.
O nagrajencih in o delu žirije bomo poročali drugič. Naj omenim, da sta Unifrance film in FFM (Federation Fran<;aise de la Mon-tagne) priredila za vse povabljence poseben sprejem v Grand Hotelu Trento, kar naj bi poudarilo izjemno kvaliteto in nivo Francozov. Organizacijski komite je poskrbel tudi za več izletov, ki so gostom približale najbližje skupine dolomitskih gora. Kot najbližji tehnični objekt izrednih dimenzij so si gostje lahko posamič ali v skupinah ogledali Diret-tissimo della Faganellau, 3387 m dolgo vzpe-njačo, ki te v 10 minutah postavi 2000 m visie na plato, s katerega se v prednjem planu zvrsti pogled na Brcnto, v drugem pa na Ada-niello, Presanello, Ortler, Cevedale, Rosengarten. Pale d i San Martino, skratka na bajni dolomitski svet od izvira Adige do jezera Garda. In če si imel lepo vreme, te tisti dan ni več videl ne festival ne Trento.
MOUNTAINEERING (sept. 1962), glasilo britanskega planinskega sveta, prinaša poleg poročil o ekspedicijah (med njimi o botanični ekspediciji v Nepal) tudi članek z naslovom
658
® Cam ping and the T.itter Problem« v katerem Showell Styles ostro graja grdo razvado, da planinci m izletniki, ki tabore npr. po gorah Walesa, puščajo vse odpadke kar na mestu kjer so taborili. Članku slede poročila o raznih britanskih klubih, o kočah (tu navaja pisec, da sc kljub številnim tabornikom želje po kočah neprestano ponavljajo) itd Sledi najvažnejši članek zvezka »What's new Hopes?« s katerim F. Solari dokončuje svoia izvajanja o vrveh. V članku razpravlja predvsem o preizkuševalnih metodah vrvi, in sicer o Doderovi metodi. Poleg manj pomembnega šaljivega članka »Vzpon na Spiked Guns vsebuje zvezek še pomemben prispevek z naslovom »Mountain Rescuc: Stretehcr Lowering. (Reševanje v gorah: spuščanje nosil) v katerem pisec (članek ni podpisan) pravzaprav svoja izvajanja žc zaključuje — daje splošna navodila za spuščanie nosil, svetuje kako je treba ravnati z reševalci, na koncu pa se daje nasvete za zimske razmere Marčeva št. 1903 istega letnika prinaša v uvodnem članku nekaj ostrih besed na račun casopismn poročil o nesrečah v gorah ki jih posebno manjši časopisi (na zapadu seveda) poskušajo vedno prikazati v kaki senzacionalni obliki. Med poročili o ekspedicijah opravljenih in bodočih) je posebno zanimivo listo, ki opisuje vzpone angleške eksoedicije v gorovju Elbrus v severnem Iranu na Tuchal Kuh -—I Demavend (o. 6000 m) ter Alam Ku, drugi najvišji vrh v Iranu. Plezali so brez vsake aklimatizacijc in zelo hitro očitno zaradi omejenega časa, Icr zato imeli več iieprilik pri vzponih. Poročilom o delovanju planinskih klubov, o gradnji novih koč ne-
0 -a!pinist:™lh	(poročilo o
L'liswaterski šok v Penrilhu. ki ima v telo-
IfitZ	..»rock-climbing corner« - -
Plezalni kotiček, je prav zanimivo). Sledi z?lo
»S™ T,k G- T- W- Westa 2 naslovom »Making and Lsmg Your Own Pitons«, v katerem pisce podaja svoje stališče in izkušnje v izdelovanju lastnih plezalnih klinov. Glede na to, da se klini ne dobe vselej po treo-Vln ' Je Prišel na idejo, da bi jih izdeloval sam doma. 1'uko v članku nasvetuje, katere vrste klinov bi si planinec lahko doma sam izdeloval govori o materialu, o delih klina ,kl,inP izdelovati, o nekaterih najboljših vrstah klinov (npr. »channel piton« — klin, ki ima obliko kanala) itd. Med osta-11 v®st,mi poročili je omembe vreden samo še kratek članek o vponki. _ Ko sem prebral obe številki revije ■■Mountaineering' sem si moral priznati, da je naš Pl vestmk na precej dostojni višini, saj lepega planinskega opisa ni zaslediti v angleški reviji
S ŽlL'Vi,ka 19(0 63 revije »MOUNTAIN z v.if?'' Pr'nasa, nekaj zanimivih člankov z vahzanskih m škotskih gora ter iz Kvrop?
r l,v C OV popisuje v članku »The
v dvlh mSi T? f'3 V7pona na ^oclmagar v dveh zaporednih dneh in to v zelo različnih
vremenskih okoliščinah, drugi dan npr v toči
in dežju, lan Clough opisuje v članku »Sca-
Iell« (gora v Walcsu) svoja plezalna vzpona
v vzhodnem in centralnem stebru Scafella Plasti zanimivo opisuje težave, ki so jih plezale, imeli pri vzponu v centralnem stebru preko previsne poči (The Flake Crack) Zelo zanimiv je članek »Snowdonia Walk-, v ka-erem Roger A. Redfern podaja poročilo (in to z občutkom za naravo, prav leno pisano
WvHrff SVOij 17 in po1 urni turi čez Y Wyddfa (Snowdon) in druge najvišje vali-
fnnr,C g0le y Ddis*l. Carnedd Dafydd n Carnedd Llewelyn) do Taby - Braicha Pii čemer se je v enem dnevu povzpel na 19 vrhov) »A Woman's Observations on Modem climbing« so misli Rosemary Collierove
^n^"V wm0-dernega pIeza"j", kar ilustrirajo, kakor tudi sicer vse članke v tej reviji lene fotografije. John Radford nadaljuje s študijo o načrtih za stalno trening-šolo britansk h
»A TvnoVh°^alPinJSt0/ (ČIanek ima -"lov;	StucJy«)- üon Whillans poskusa britanskim alpinistom v članku »Eiger-nordwand« približati to razvpito steno ter pri tem razpreda svoje lastno mišljenje o plezanju v tej steni, ki je v marsičem nega-bvno m to najbrž kar upravičeno Skoda se mu namreč zd, »srečnih tovariških fantov, ki hJ^a neumnosti in brez potrebe« nepo-ti pezljivost mladosti
Pomladanska številka 1963 iste revije ie soet prav pestra H. J. Turnbull prispeva z!,dn?i
SWn Li nCk-° g0rSki *kupilli Cairngorms v Škotskem višavju. Robert Langford pripoveduje v članku -Arctic- Canada« o de h, m E, £ta»£ke ^spcdicije v Arktiki (Baf-finov otok). Ekspedicija je v 1. 1961 geološko raziskala Pangnirtung Pass na Bafffoovem
00 mili veVClneSLd0 -1UŽneg3 fJ°rd«. 00 milj v ravni črti, pri čemer so se člani
povzpeli na več vrhov, in sicer na poti od
Broughtonovcga otoka na poti proti jugu
Mt. ileming, M t. Midgard, Mt. Rattle itd pri
čemer so sodelovali tudi Eskimi iz najbližfe
naselbine Vzpon na Mt. Asgard se " im e
den.Tfn h kCT J" bU Vrh POPolnoma zale! denei m do sedla pod vrhom so prišli šele pozno popoldne. Zato so se povzpeli na Mt Anawakaluk (eskimska beseda, ki pomeni-' velik veter), preden so se poslovili od S-' nove zemlje Avtor primerja plezalne raz-
RnrrrZ g0rah Cumberlandskega polotoka na Baffinovem otoku onim v Alpam, le da so Alpe seveda še enkrat višje. - lan Clougt v drugem članku, posvečenem Severni sten Eigcrja (naslov: Eigernordwand), pripoveduj o srccnem vzponu, ki sla ga preko te stene napravila s Christom Boningto^om kot prva
o ™ a)nnaVCZtt'^ ji je t0 "SP<*>- Seveda SO Jima to omogočile izredno vreme in raz-
üiTdu ftdnc,POlr £ bUe skoraj «nega
m ledu itd. Članek .The Dream., pravzaprav
in Lh TCk iZ Pr6VOda	»O snegu
in skali«, ki jo je napisal Gaston Rebuffat
e ne samo lepo preveden, ampak tudi prav'
P 1Jn° nasPlotje prispevkom Angležev. J
čl.^u 1^t.PriSpCVa xTyves of Buildings«; članek, v katerem govori o različnih grad-
SgSih 23 b0dUiü Stata° alpinistično
659
Oktobrska številka 1962 »SIERRA CLUB BULLETINA* je pravzaprav v celoti posvečena zaščiti narave. Ze uvodni članekz naslovom »Blackberries, Nettles and Wüdei-nevs precej ostro kritizira govor W. N. Aspi-nella v Kongresu, s katerim je ta dosegel da v Kongresu ni bil izglasovan zakon o zaščiti prvobitne narave. Naslednji članek je posvečen spominu Clema Millerja, velikega kalifornijskega pristaša zaščite narave, ki je s svojim vplivom mnogo pripomogel k sprejetju posebnega zakona o Point Reyesu. Tri kratke zgodbe pod naslovom Ke Kua amu of Hawaii er izpod peresa V. R. Johnstnna opisujejo stanje redke flore in favne na Havajskih otokih. Posebno zanimivo je brati o 95-letnem Georgeu Munrou, ki je, da bi zaščitil vsaj nekatere redke rastlinske vrste otokov, zgradil v narodnem parku na Diamond Headu poseben arboretum, kamor šc vedno hudi dan za dnem. Članek »The most beautiful book of its kind ever produced; opisuje nastanek znamenite knjige »In Wildness Ts the Preservation of the World« »Looking for a Dragon-ie protest proti vse številnejšim, na pogled prav prozaičnim hitrim cestam v ZDA m obenem zahteva, naj se ustanovi (s Kalifornijo) poseben odbor, ki naj bi nadzoroval vse predloge za nove velike ceste. Toda nit. guverner Brown, niti republikanski kandidat za guvernerja Nixon, se nista postavila za to. Podobna bitka za ohranitev naravne posebnosti, v tem primeru gre za dune v državi Indiana, je razvidna iz članka »The Battle for Indiana Dunes Goes On«. Kajti prav tam naj bi gradili novo pristanišče ob Michigan-«kern iezeru — Burns Ditsli Harbour. Članek poskuša dokazati, da je dovolj četvero pristanišč, dune pa naj bi ostale naravni spomenik, kakršen so že zdaj.
Tudi novembrska številka 1962 zasleduje cilje, ki si jih ie žc ob ustanovitvi zadal Sierra Club Tako že prvi članek (Outdoor Recreation and Its New Bureau) predstavlja novi biro za rekreacijo na prostem, ki ga je ustanovil predsednik Kennedy. Naslednji članek Is Hunting in the National Parks the Answer for Too Many Elk?« obravnava vprašanje losov v Yellows tonskem narodnem parku. Ti so se zelo razmnožili ter sedaj izpodrivajo druge živali. Hal Roth predstavlja v članku Squirrel of the High Conntry« gorsko veverico Na drugem mestu Sierra Club protestira proti graditvi nove velike ceste skozi najlepše predele kalifornijske obale, saj bi s tem pokvarilo lepoto Marinske pokrajine. Isto je z jezerom Tahoe na meji med Kalifornijo in" Nevado, katerega pokrajinski lepoti grozi uničenje, zato Sierra Club predlaga ustanovitev precej velikega parka na ozemlju obeh držav, obenem pa naj bi zaščitili vode jezera pred kanalizacijo.
Dušan Cop
DIE ALPEN — LE ALPT — LAS AT .PS — LES ALPES, 29. letnik zv. 1, 2, bilten januar-iunii 1963. Oba četrtletna zvezka švicarske revije, glasila CAS, sta posvečena 100 letnici
švicarske planinske organizacije, slovesno praznovane v tekočem letu. Prvi zvezek prinaša članke o zgodovini SAC (dr. M. Oech-slin), o raziskovalnem delu SAC. o Alpah (dr. F.. Wyss — Dunant), o planinskih kočah SAC, o vodnikih, reševalni službi, zavarovalni službi, ekspediciji v Ande 1959, mladinski organizaciji v SÄC. o publikaciji SAC, planinskem muzeju SAC v Bernu in centralni planinski biblioteki. Drugi zvezek je posvečen vsem zaslužnim možem, ki so kakorkoli s svojim poklicnim delom služili popularizaciji planinstva in gora. Napisali so ga znani avtorji švicarske revije dr. M. Oechshn, dr. Seylsz, Pierre Vaney. Ritter, dr. Sieber, dr. Grosjean, Jenni, dr. Imhof in drugi. Obravnavajo 63 osebnosti iz 19. in 20. stoletja. Bilten, ki izhaja mesečno, obravnava tekccc dogodke in pospremlja organizacijsko delo.
T. O.
TURISTA 1963, 1—6, KRASY SLOVENSKA 1963, 1 6, KRASY DOMOVA 19Ö3, 1- 7, so nam postali že kar ljubi znanci, ki se redno vsak mesec oglase s svojo svežo prisrčno ljubeznijo do narave in s sodobnimi propagandnimi prijemi za vzgojo mladine. Oprema prve ni kaj posebnega, je pa pisano in informativno organizacijsko glasilo, ki ga izdaja telesnovzgojna organizacija za planince, turiste in alpiniste pod uredništvom Jin Dvo-raka V št. G je ing. Josef T.orenc. nam znan tudi po prispevku za Planinski Vestnik 1962, naoisal informativen članek o našem planinstvu in alpinizmu ler ga opremil s tremi lepimi posnetki. Kräsy Slovenska ima bolj turistični značaj, vendar je planinske tematike vedno največ in je dobro izbrana, lepo ilustrirana. Močan poudarek je na etnografiji in kulturni zgodovini, oprema pa močno prekaša naše planinsko glasilo, ima barvni ovitek, moderno metiranje in je vsa tiskana na umetniškem papirju. Manj razkošna, a še bolj pestra je magazinsko usmerjena revija Kräsy domova, turistični pele — mele, v katerem je ludi mnogo zanimivega planinskega branja. Revija ima slab papir, ponaša pa se z barvnim ovitkom, na katerem se največkrat najde dobro izbran mikaven motiv.^
TO VUNO 1963. 1—2. glasilo C AH v letošnjem letniku bistveno ni napredoval, vendar se opaža, da grška planinska organizacija ne pogreša dinamičnih impulzov in se vse bolj povezuje s tujimi alpinisti in vključuje v mednarodno planinsko organizacijo. Pričujoči zvezek vsebuje najprej načelni organizacijski članek o grški favni, upodobljeni na starin novcih, posebno izčrpno poročilo o lanskem festivalu v Trentu. v katerem je našel svoje mesto tudi kader iz filma »Trisul:-. (M. Klop-fiC _ A Kun aver), članek o drevesih v grških gorah nove vzpone in običajne rubrike. Med vzponi so za nas zanimivi podatki o Conu-ciju in A. Escherjevi v Olimpu.
660
razgled po svetu
-.Jill BBfI
DR. RUDOLF CAMPELL je aprila ]. 1963 praznoval svojo 70-letnico. Dr Cam peli je naš dobri znanec, lansko jesen jc- bil kot strokovnjak GRS lud; pri nas. Od 1. 1955 je predsednik IKAR (Internacionalna komisija za GRS), ki jo sestavljajo Nemčija, Francija Italija, Jugoslavija, Avstrija in Švica.
CESTNI PREDOR pod Velikim SI, Bernardom dopolnjuje turistične naprave v Evropi. Cesta preko V. Sv. Bernarda je ozka, ima mnoge os ho ovinke, cesta v predoru pa je udoona in ima moderne normative. Veže severno Evropo 7. Italijo. Je kombinati ia~ pokrite ceste in predora in poteka 21 km med Bourg — Saint Pierre v Švici in Saint Oven v Italiji. Pri vozni cesti s severa in juga sta 11 km pokriti, tečeta pod galerijami, ki" omogočajo privoz v predor skozi vse leto. Zaradi njih je predor komaj 5.8 km dolg, lahko gu je razsvetljevati, zračili in vzdrževati.
DR. H. C. MAX OECHSLIN je maja 1963 praznoval svojo 70-letnico. Daleč preko švicarskih meja znani urednik »Les Alpes. je častni čian SAC zaradi svojega literarnega delovanja. Po poklicu je gozdarski inženir. Kot tak je znan po svojih melioracijskih načrtih, posebno po preventivnih objektih zoper plazove. Spada tudi med ustanovitelje instituta na Weissfluhjochu. L. 1935 je dobil na univerzi v Baslu naslov častnega doktorja za delo o gozdnih razmerah v kantonu Uri.
OKOLI TRIGLAVA je naslov članku Du-najčana S. Walcherja v Bergsteigerju 1963 10 s podnaslovom »Spomini in snidenje« Wal-rher, urednik OAZ, znan avtor, je zadnja leta reden gost naših gora, Karavank Pohorja, Grintovcev in Julijcev. Na Triglav je šel preko Košutnika, Visokega Obirja čez Jezerski vrh v Kranj. Od tu je šel v Kamniško Bistrico in na Grintovec, da si je Triglav ogledal od daleč. Pred 30 lcli je bil nazadnje na njem. julija 1932. Takrat je mislil stopiti na Pnsojnik, zaradi slabega vremena pa sta z Mihom Fišerjem iz. Kraniske gore preko Kriške stene zavila v Vrata. Kanila sta iti v nemško smer, ker pa je vreme slabo kazalo sta preko Praga prišla na Kredarico. V dežju sta nato stopila na »sveto goro Triglav lepega vremena pa nista pričakala. Mimogrede sta obiskala še Rpfiunjski vrh in Rja vino naslednji dan pa sestopila čez Jezera v Bohinj.
To pot, poleti 1962. je Walcher s svojo spremljevalko ze v Mojstrani naletel na prijetno presenečenje. Do Vrat jih je potegnil avtobus. V Aljaževem domu sta bila prijazno sprejeta, dobro sta jedla in spala. Stenn ga m več tako vroče vabila, čeprav je bila rav-
no tako veličastna, mogočna in mikavna. Pogrešal je vodo pod Begunjskim vrhom in brez pripombe opazil, da je betonsko korito poškodovano in onesnaženo. Pohvalno omenja Kredarico, ki se ni samo postarala ampak tudi povečala. Še isti dan sta šla na vrh, naslednji dan pa na Dolič, da obideta Triglav, kar 1. 1932 zaradi italijanske meje ni bilo mogoče. Walcher je uporabil italijansko mulatiero, ki ga jc pripeljala na Luknjo, odkoder ga je pritegnil mogočni pogled na Steno in druščino Škrlatice. Spis je opremljen s tremi fotografijami, od katerih je ena celostranska, pogled na Kredarico s poli, ki jo veže s Planiko, foto G. Koch, vsekakor lep, markanten posnetek.
KOČE J UB1LANTKF 1963 so bile manj slavljene kol eastiljive obletnice organizacij Tako so v Avstriji ob 100-letnici ÖAV ugotovili. da je tretjina koč — jubilantk, ki jih je postavil O A V, zunaj avstrijskih meja. Med drugimi so omenili 60-letnico Planike (Maria-Theresienhütle — 2408 m), Kočo pri Jezerih (Triglavseenhutle — 1683 m) in Valvazorjevo kočo pod Stolom (1180 m). ÖAV je 1. 1903 dobil te koče od OTK in jih dal v oskrbo kranjski sekciji DÖAV
AVSTRALIJA je geološko najstarejši del zemlje, ima pa zelo malo vzpetin. Ob vzhodni obali so Snowy Mountains, na katerih se sneg zadržuje vsaj šest mesecev. Najvišji vrh je Mt. Kosciuszko (ca. 2300 m), obenem najvišji vrh Avstralije. Ime mu je dal poljski raziskovalec grof P. E. Strzclccki. Gorovje ima alpski značaj, kamenina jc granit, gnajs in bazalt. Alpinistično ni pomembno. Drugače je v viktorijanskem delu, kjer stoji osamljen Mt Buffalo Plateau. Granitni monoliti so tu visoki 70 do 80 m.
V	avstralskih gorah skoro ni živali. Nekaj časa so tu živeli divji konji, importirani iz Evrope. Huda nadloga so bili divji zajci. Lisice, kenguruji, vombati (neke vrste j:azbee), podgane in miši, to je vsa favna. Bogatejši je ptičji svet, predvsem papige in smeioči se ptiči kookaburra. Drevesna meja je tu pri 1000 m. Največ je evkaliptov, več sto vrst Bogata je flora, edinstvena.
V	zadnjih 20 letih se je v avstralskih gorah marsikaj spremenilo. Edina prometna žila je bila nekoč cesta, ki drži prav na vrh Mt. Kosziuszko. Planšarije so večji del opuščene, ker država ni obnovila najemnih pogodb, ves svet pa je tu državna last. V višini 1400 in 1900 in so že pred vojno zgradili tri hotelo eden je pred leti pogorel, v zadnjem času pa rastejo vedno nova smučarska in turistična oporišča. Razvoj je tako nagel da so morali del gorovja proglasili za narodni park, da bi mu obdržali prvobitni videz. Mnogo je že žičnic. Smučarske šole vodijo večji del Avstrijci. Glavna sezona je julija in avgusta, sneg je slab, proge kratke, za naše pojme zanič, a smučarija se kljub temu razvija. Izhodišče za Snowv Mountains je Cooi na 450 km od Sydneya. Ima letališče, iz Sydneya
661
je dosegljiva v slabi letalski uri, za petifnike torej weekend. Od Cuorne drže nove reste Se 3fi km dalje v notranjost gorovja do .Turda-byne. Niso pa modernizirali ceste na Mt. Kosziuszko bodisi zaradi birokracije bodisi zaradi konservativnega Kosciuzko State Trust. V Avstraliji ima vsak tretji človek avto in zato v zimski sezoni parkira na tisoče avtomobilov pod snežno mejo. Vse postelje v smučarskih hotelih so oddane za dve leti naprej. Avtomobilski promet je eden največjih problemov.
Poleg turizma spreminja avstralske gore še Snowy Mountains Hydroelectric Scheme. Začeli so graditi pred 15 leti, končali ga bodo čez 10 let. Stroški so preračunani na 400 milijonov avstralskih funtov. Coorna jc iz vasice postala velemesto, po svojem značaju mednarodno. Projekt računa z 8 velikimi jezovi, 10 elektrarnami, ki bodo imele kapaciteto 3 milijonov kilovatov. 180 km predorov, 120 km akveduktov in na stotine km gorskih cest bo zgrajenih. Elektrarne bodo oskrbovale s tokom New South Wales in Victorio predvsem ob »špicah«, predvsem, pa bodo vse to zgradili zaradi namakanja, kajti voda je problem št. 1 v Avstraliji. 1000 kvadratnih milj obdelovalne zemlje bodo s tem pridobili, vrednost agrarne produkcije nn leto znaša 30 milijonov funtov. Zajezene količine vode bodo večje, kot jih ima ves Sydneyski zaliv, ki je eden največjih na svetu.
ANTONIO SEGNI, predsednik italijanske republike, jc postal častni predsednik CAI. Listino o imenovanju je podpisal generalni predsednik CAI Virginio Bertinelli, minister za delo in socialno zavarovanje. Skupščina CAI je s to listino odprla slavnosti, ki so se vršile za 100-letnico CAI. Besedilo omenja, da je bil 1. 1876 imenovan za častnega predsednika CAI tudi kralj Viktor Emanuel II., dalje knez Umberto, vpisan v sekciji Torino, Umberto 1. in Viktor Emanuel III. ki so se osebno zanimali za delo in za cilje CAI. Skupščina je podelila predsedniku republike častno predsedstvo v globokem prepričanju, da je vsa dejavnost CAI koristna za državo: planinski objekti, znanstvena dela, ki jih morejo opraviti samo aktivni alpinisti, vodniška služba, reševalna služba, ekspedicije, ki popularizirajo italijansko ime po vseh kontinentih, in delež krvi in izkušenj, ki so ga prispevali planinci, uper la difese del nostro Pacsc — za obrambo države.«
ALPSKA AVIACIJA je tudi našla mesto na planinski razstavi 19G3 v Torinu, gotovo doslej po tematiki najbolj kompleksni planinski razstavi, po ureditvi pa najimpozantnejši. Ministrstvo za aviacijo je prikazalo svojo dokumentacijo o meteoroloških observatorijih na strateških točkah in moderne instrumente za sestavljanje meteoroloških kart. Razstavljeni so bili tudi specialni helikopterji za polete nad Alpami. Vojska pa se jc udeležila'razstave tudi na umetni pisti, dolgi preko 100 m. Na njej so prikazovali smučanje
alpini iz vojaške smučarske šole. Dalje s svojim geografskim institutom z dokumenti za geografske in topografske karte in za reliefe. Poleg vsega tega je italijanska vojska prispevala še zaključno razstavo o italijanski alpinski vojski, s katero je prispevala «dokumente o zgodovinskem razvoju alpinov skozi 9J let, uniforme, opremo, orožje, s katerim so se italijanski alpini borili na treh kontinentih od Adue do Dona«. In seveda tudi sedanje orožje »združeno z vedno ne-ukročenim duhom!« Brez tega pa menda res ne gre!
KUKAVERJEVO REŠEVALNO PRIPRAVO je v sliki prinesla letna publikacija bavarske reševalne službe (Die Bcrgwacht des Bayerischen Roten Kreuzes 1962) in to tako, da jo bralec lahko primerja z avstrijsko. Slika je posneta na skupščini IKAR 1962 na Vršiču, pri pripravah sta Aleš Kunaver in \V. Mariner. V isti publikaciji jc izšel tudi opis Diamira na Nanga Parbetu, ki je 1. 1962 terjal svojo 32. žrtev, znanega ekstremista Siegfrieda Löwa. Sestavek je napisal očividec Löwove nesreče Anderl Mannhardt.
100 LET DOLOMITSKEGA ALPINIZMA je naslov članka Piera Rossija, ki zuvzeina ves 3—4 zvezek Riviste Mensile 1963. V uvodu na kratko očrta politično zgodovino italijanskih Dolomitov do 1. lfilß in zavrača nekatere »očitke« na rovaš Dolomitov ter pri tem zaide v pravi panegirik tega alpskega področja. ^Dolomitski ambient je ustvarila narava. kakor bi sc igrala z arhitekturo, prizorišči in barvami, ter se je harmonija združila s fantazijo.« Nato opiše dobo pionirjev Angleža Balla in Avstrijca Paula Grohmanna, vendar poudari pionirski delež, ki so ga dali italijanski domačini, lovci, pastirji, drvarji, med katerimi so prvi obiskovalci dobili svoje vodnike. Prvi raziskovalci so bili večinoma duhovniki, doli Giuseppe Terza je še 1. 1802 skušal priti na Marmolado. Prvi znan vodnik za Dolomite jc bil Francesco Lacedelli (1796—1886). Njega je najemal Paul Groh-mann še v visoki starosti. Na Tofnno di Mezzo in di Roces je prišel s 67 leti. Bil je znan kot najboljši plezalec v dolini. Planinski turizem jc dolomitskim vasem kmalu prinesel blagostanje, bil je nekak »boom za Dolomite. CAI je na Dolomite zunaj meje države vedno gledal z iredentističnimi očmi in zato Rossi posebej omenja vse, kar so Italijani dosegli v tej dobi in takorekoč trgali iz rok tujcev, posebno na kulturnem in literarnem področju. Posebno velik pomen pri-soia predsedniku CAI sekcije Agordo, Cesare Tome (1344—1922), ki se je še 72-letcn loteval težjih vzponov.
KLASIČNO DOBO DOLOMITSKEGA ALPINIZMA veže Rossi na ime Dimai, Santo Siorpaes, Zagonel, Dibona in druge. Tudi v tej dobi so Italijani imeli ostro konkurenco, saj je to doba Schmittov, Zsigmondyjey, Purt.schellerja, Winklerja. Posebej omenja
662
delež Trsta pri odkrivanju Dolomitov v toj dobi in omenja Kugyjev obisk v Dolomitih 1. 18R4 ter njegov vzpon na Cima del Cridola. Moderna doba je po Rossiju odprla Dolomite Italijanom proti koncu 19. stoletja. V tej dobi imenuje Angela Dibona (1879- 1956) največjega vodnika v Alpah. Edini tekmec mu je bil Piaz (1879—1948.1 vsaj v tehničnem plezanju, presegal pa je Dibono po svojih konceptih, izobrazbi in patriotizmu. Mnogo je plezal s pisateljem Ugom de Amicis, pesnikom Dolomitov. Piaza so imenovali sdolo-mitski hudič« (diavolo della Dolomiti). Poleg Dibone in Piaza je seveda cela vrsta imen. Naslednjo dobo — po prvi svetovni vojni — označuje Rossi kot prehodno. Med vojno so mnogi italijanski plezalci zaprti, mnogi v avstrijski vojski Po vojni nastopijo V. E. Fabbro, Terschak. Pino Prati, slednji z izredno duhovno in kulturno močjo kot organizator italijanskega alpinizma, kot pisec vodnika »Dolomiti di Brenta« (1926), med Tržačani Piero Slokovich, dalje Emil Solleder in drugi. Vendar italijanski alpinizem ta čas ni dosegal avstrijskega in nemškega. V Civelti je v Sollederjevi smeri nekdo napisal: »Tu ni kruha za Italijane«. Moral je nastopiti nov duh, da so se pojavili alpinisti drugačnih dimenzij. Tissi, Andrich, Gilbcrti, Comici in drugi. Ta vrh je v svojih opisih razširjal Rudatis (1910—1933), nekak italijanski E. G. Lämmer. Občudoval je miinehensko plezalno šolo in skušal vse njene dobre strani uvesti v italijanski alpinizem. Njegovi soplezalci so bili Fabjan, Comici, Mieheluzzi, Videsott (danes direktor narodnega parka). Najmočnejša plezalska
osebnost je bil nedvomno Comici (1901_
1940), najboljši od tržaških plezalcev, ki so se učili plezati v Glinščici pod Socerbom: Fabjan, Benedetti, Zanutti, Slocovich, Brunner, Cesar idr. Tržaška šola je od Kugyja do danes obdržala nekaj aristokratskega, pravi Rossi.
Naslednjo dobo imenuje avtor dobo okstrem-nih vzponov, to je čas pred drugo svetovno vojno. Kot najvidnejšo osebnost te dobe spet eksponira Emilia Comieija, za njim pa Ric-carda Cassina, ki ga imenuje športni fenomen stoletja. Vstop v kraljestvo šeste stopnje je bil tu, dolomitski alpinizem jc dosegel svojo zrelost. Ostala imena tega kraljestva: Castiglioni, Ratti, Gcrvasutti, Vitali idr. Dobo po drugi svetovni vojni imenuje Rossi, današnjo«. Dolomiti ne predstavljajo v njej tistega, kar so bili od 1. 1930—1940, vendar ima dolomitska tehnika še vedno svojo upravičenost. Italijanska dolomitska šola se je obnesla tudi na ekspedicijah, imena italijanskih plezalcev uživajo enako reputacijo kol najboljši plezalci drugih alpskih narodov. Rossi j ev pregled italijanskega dolomitskega alpinizma je vsekakor vreden branja zaradi njegove metode pa tudi zaradi prizadevanja, da bi bil objektiven kljub vročemu patriotizmu, ki žari v vsaki vrstici. Spis je opremljen z risbami najslavnejših sten in plezalskih portretov.
SVICARSKA HIMALAJSKA DRU7.RA je bila ustanovljena šele aprila 1963. Predsednik je advokat Peter Ackermann, podpredsednik Conrad Alter, ta čas predsednik sekcije Pilatus SAC. Ostali člani odbora so vsi v Luzernu, tajnik Bachmann, trgovca Bachmann in Max Fiselin. Namen ustanove je običajen: podpora velikim ckspedicijam v Himalajo in druga velegorstva in sicer predvsem ekspedicijam alpinističnega značaja. Švicarska ustanova za raziskovanje gora, ustanovljena 10. febr. 1940, podpira namreč predvsem ekspedicije z znanstvenim namenom. Cstanoui jr> pridržana pravica, da imenuje vodjo, vodja pa izbere moštvo, toda sporazumno z ustanovo. Švicarska himalajska družba ima že v načrtu ekspedicijo v Ilindukuš, Afganistan je nanjo že pristal. V Eiselinovem stilu, ki ga poznamo z Dhaulagirija, je velika razgled-niška akcija s posebno znamko. Delala bo v vzhodnem in centralnem Afganistanu. Iz Luzerna je tudi Sigi Augerer, ki je junija 1963 na GrSnlandijo povedel pet Švicarjev v »Suess—land», kjer so že 1. 1912 raziskovali Alfred de Guervain in prof. Mercanton meteorologijo in glaciologijo. Guervain jc dal temu predelu ime »Schweizerland«, Danci pa »Suessland«. Švicarji so bili tu tudi 1. 1938. med njimi dr. E. Wyss—Dunant, 1. 1957 pa Avstrijec Hans Gscllmann. L. 1934, 1936 in 1937 pa sn se v Sucsslandu mudile francoskc ekspedicije. Francozi so skušali priti na Mt. Forel (3360 m), pa se jim ni posrečilo.
S HELIKOPTERJI na Mt. Blanc bo možno priti tudi manj izurjenim, plašnim ali nerodnim ljudem. Iz Torina javljajo, da bodo pod vrhom Mt. Bianca uredili pristajališče za helikopterje. Tu sc bodo vkrcali vodniki in njihovi klienti, če se bodo ustrašili vršnega vzpona na streho Evrope. Javljajo, nobeden ne preklicuje. Utegne biti res.
AMERIŠKA EKSPEDICI.TA NA EVEREST 1963 ima poleg tega. da je dosegla najvišji vrh našega planeta v treh navezah in to deloma po »novem« svetu zapadnega grebena, še eno rekordno novost. Ko so se štir je sreč-niki. ki so 22. maja prišli na Everest po za-padnem grebenu. 23. maja vračali po bivaku brez šotorov in spalnih vreč v tabor VI, jih je tu čakal dr. David L. Dingman, eden od zdravnikov, ki jih je imela ekspediciju s seboj. Tako »visoke« ordinacije doslej Se ni bilo.
Pripomniti pa je treba, da sta imela Unsoeld m Bishop srečo, njune ozebline niso bile prehude, a tudi mraz v noči od 22. na 23. maj ni bil prehud. »Mati bogov«, Comolung-ma, je Amerikanccm šla na roko, proti večeru je potihnil veter, s tem pa je poslala noč znosnejša. Hornbein in Jerstad sta jo prenesla brez poškodb. Lepo vreme je trajalo tudi 23 maja. Gora je hotela ... 9. junija jc bila ekspedieija že vsa v Kathmanduju, ozebla Unsoeld in Bishop na je že prej prenesel helikopter.
663
Prva naveza (Whittaker in Navang Gombu) pa se jc morala spoprijeti tudi s strupenim mrazom —34,5° C. Vlekel je tudi oster veter in odnesel več šotorov, celo dva zasedena, obljudena šotora je premaknil za 30 m nizdol, a k sreči brez hujših posledic.
KARL MARX je gora v Pamlrju, eden od sedemtisočakov, na katerega je v zadnjih treh letih prvič stopila človeška noga. Spada med tisto sedemtisočake, ki jim višina nad 7000 po vzponu ni bila priznana. Takih je kar 15, med njimi Acorangua. Pri Sili v Kašmirju so se 1. 1361 zmotili kar za 600 m.
GHM (Groupe de Ilaute Montagne) je na skupščini 1962 imenovala za svojega častnega člana R. Cassina, poleg njega še Mme Micheline Morinovo in Pierra Allaina. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Guido Mag-none. V članstvo je bil sprejet še en Poljak Jan Dlugosz iz Krakowa, o čigar plezalskili uspehih smo že poročali. Tako so zdaj v GHM poleg Rusa Garfa trije Poljaki, Biel, Ulracki in Dlugosz. Sprejeta sta bila tudi Angleža Bonington in John Mac Naught Davies, oba iz Londona. Zadnji je bil 1. 1062 na Pik Komunizma (ex-Stalin). Za informacijo: Častnih članov je samo 15, a eden od teh je med meceni kluba. Alpinistični klubi po svetu so zelo ekskluzivni, priznanja dele zelo skopo in redko, a še ta ne samo zaradi uspehov v stenah, marveč prelresejo celotnu alpini-stovo osebnost in njeno učinkovitost, telesno in duševno. Članstvo v takem klubu je potem res priznanje mednarodne vrednosti. GHM deli svoje člane na tri kategorije: Membres d'honneur — častne člane (15), aktivne člane in membre honoraires.
SPODNJA ENGADINSKA ŽELEZNICA ie v 1. 1963 praznovala 50-letnico. Povezala je 1. 1913 Seoul v Sp. Engedinu z Reverjem v Oberengadinu. Istočasno jc bila elektrifici-rana železniška zveza v St. Moritz in Pontre-sino. Zclcznica povezuje znana alpska letovišča Seoul, Tarasp, Vulpera (12S0 nad morjem), ima 17 predorov v skupni dolžini 8009 m, 72 mostov in viaduktov v skupni dolžini 2616 m in 1834 m zaščitnih zidov. Glavna atrakcija v bližini železnice je švicarski nacionalni park.
AVSTRIJSKI GORSKI VODNIKI so letos praznovali 100-lctnico svoje organizacijo v Heiligenblutu. Prva pravila za vodniško službo so nastala v Salzburgu. Ze 1. 1869 je bilo 236 priznanih vodnikov, od 1. 1880 do 1. 1913 pa jc Avstrija vodila evidenco nad 2000 gorskimi vodniki.
ZAŠČITA PRIRODE pridobiva vedno več pristašev in nor. v Švici tudi sredstev. Kanton Bern je za 1. 1963 dal 100 000 šv. fr., kanton Appenzell je ustanovil poseben zavod in ga podprl z ustanovo 500 000 šv. Ir., kanton Schaffhausen daje za te namene letno 300 000 šv. fr., vlada pa letno po 8 milijonov šv. fr.
SEVERNO STENO ORTLERJA so 3. marca 1963 prvič preplezali alpinisti iz Linza Gütz, Ilofpointner in Werner. Steno sta prva preplezala 1. 1931 Hans Erth in Toni Sclimid. Po 31 letih je zabeležila komaj 10 letnih ponovitev. Visoka je 1400 m. Plezalci so imeli srečo, plazovi so pred njimi očistili steno objektivnih nevarnosti, le led jc bil izredno trd. tako da dereze večkrat niso prijemale in so morali sekati stopinje na več težkih mestih. Tudi mraz jc bil hud, pihal je oster vzhodnik.
AVSTRIJSKA GRS ima 20 postaj in 400 reševalcev. L. 1962 so intervenirali 690 krat. Z gora so prinesli 9 mrtvih, 213 težko ponesrečenih in 145 lažje poškodovanih planincev.
V	181 primerih so transport v bolnico opravili z letalom.
AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA NA DHAUT.A-GIRI 1. 1963 ni bila uspešna. Hoteli so doseči Dhaulagiri II in III v zapadnem Nepalu. Vodja Egbert Eidher je sporočil, da je tabor
V	postavil v višini 7000 m, toda 7600 m visoki vrh je bil za Avstrijce to pot nedosegljiv.
HTNDUKUŠ postaja modni cilj velikih ekspe-dicij. Tu so bih doslej Norvežani, Angleži, Poljaki, Japonci, Nemci in Avstrijci. V 1 1963 so prišli Švicarji z manjšo izvidnico, ki jo je organizirala novoustanovljena himalajska družba, za 1. 1964 pa Švicarji obetajo kar več elcspedicij v Hindukuš. Eno ho vodil Max Eiselin, 31 let star. ki jo 1. I960 pristopil na teme Dhaulagirija («222 m). Eden od članov ekspedicije bo 23-let.ni Ryf, elektromehanik iz Ženeve, ki je bil lani na Spitzbergih. Senior ekspedicije je filmski producent 46-letni Wyss. Eiselin ima rad posebnosti. Njegova ekspedicija v Hindukuš ne bo najemala šerp. do baze si bo pomagala s kuliji, od baze naprej pa bo imela značaj lahke ekspedicije.
INDIJSKE ŽENE se uveljavljajo tudi v hi-malaizmu. 25. junija 1963 so tri indijska dekleta stopila na 6720 m visoki Matri v Gar-hvalu. Bile so članice 12-članske ekspedicije. ki jo jc organiziral planinski inštitut države Gujarat.
NUMBUR (6949 m) je vrh v vzhodnem Nepalu. L. 1983 je bil zabeležen v himalajsko kroniko, ko so nanj stopili Japonci. Novico je v svet ponesla ameriška ekspedicija Everest 1963. Japonci so leto za letom na himalajskem terenu.
KANGTEG (7447 m) je vrh, ki jc pripadel dvema Novozelandcema in dvema Amerikan-cema. članom himalajske ekspedicije, ki jo vodi Sir Edmund Hillary. Ta ekspedicija jc po trajanju gotovo doslej največja. 42-lctm Peter Taylor pa je z dvema šerpama prišel na 6500 m visoki Langtang Li.
DESETI,ETNICO EVERESTA, to se pravi desetletnico vzponov na Everest, ki jih je zabeležila himalajska kronika od 1. 1953. so proslavili himalajci junija 1963 v Meiringenu
664
(Berner Oberland). Prišli so Amerikanci z Normanom Dyhrenturthom naravnost iz Kathmanduja s šestimi člani ekspedicijo in šestimi šerpami, poleg njih pa so bili nn proslavi še Albert Eggler, dr. Jürg Marmet Einest Scmied, Adolf Reist in dr. v Gunten (Everest in f.hotsc 1956). Fritz Luchsinger in Ernst Relss, dalje Flory, Hofstetten Spoehel m Jeanjacques Aspcr (poskus iz I. 1952) Navzoč je bil tudi Tenzing, sedaj 48 let star dalje Sir John Hunt in Sir Odeli, ki je vodil ekspedieiji na Everest 1. 1924 in 1038. ter Švicarji Hans Grimm. Wolfgang Diehi Fritz Müller in dr. Edl Leuthold, možje iz 1 1956 Sestanek mož iz Everesta v »zibelki alpinizma v Meiringenu je organizirala švicarska ustanova za raziskovanje gora gotovo ne nazadnje z namenom, da se ponovno poudari pomen švicarskih ekspedieij za odkrivanje Everesta.
ZA ICO LETNICO SAC je švicarska pošla izdala posebne znamke z letnicama 1863—1903 in z znakom SAC-CAS. V Švici in zunaj Švice je za to priložnost izšlo nekaj tehtnih razprav o zgodovini SAC. Avtorji poudarjajo, da je 1. 1803 samo letnica formalne ustanovitve medtem ko je fond vzrokov za ustanovitev' 11)0 let starejši. Predhodniki planinske organizacije so vsi tisti, ki so opravili pionirsko flelo v 18. in 19. stoletju. Okoli 1800 je bila stvar alpinizma že tako močna, da ie ni bilo nožno več izkoreniniti. Niti invazija Francozov 1. 179(1, Francozov. Avstrijcev in Rusov 1. 1799 ni pretrgala prizadevanj za odkrivanje švicarskih Alp, nasprotno celo podprla jih je saj so cele vojske prekoračile prelaze, pred katerimi so razni potopisci pred nekaj leti svarili, češ da so nevarni in težko pristopni. Sicer pa se je tudi vzpon na Grossglockner izvršil v Napoleonovih vojnah, to pa je bila za Vzhodne Alpe isto kot vzpon na Mt. Blanr. V 19. stol. so Švicarji sprva svoje gore odkrivali iz prirodoslovnih razlogov, a to le posamezniki, v drugi polovici pa se je odkrivanje posplošilo, odkriti so bili vsi vrhovi in vse doline, delo pa so vodile znanstvene in turistične organizacije z namenom, da popoinoma zavladajo nad pnrodo. S tem so se vključili v prizadevanje moderne tehnike, v promet in turistično industrijo in k njenemu razvoju tudi mnogo doprinesli.
Pri tem je prav, če se omeni, da so bili v tej dobi ledeniki večji, daljši, da ni bilo koč in da — razen prnodoslovcev in topografov — niso imeli javnih sredstev.
PKVI ŠVICARSKI VODNIK z naslovom -Priročnik za popotnike v Švici« je 1. 1791 izdal Heidegger, drugi je hil Heinzmannov -Obvestila za popotnike v Švici«. Oba sta popotnike svarila pred težavami, ki jih predstavljajo lurka. Gemini. Grinse!. Die kleine Scheidcg in Ranisseg. Wyssov priročnik -Poti v Berner Oberlandu" iz 1. 1816 17 pa te točke priporoča n opisuje izlete na višje vrhove, prelaze in leneniKe. Po Wyssu pa se potopisi in priročniki vedno bolj množe: Npr. 1 1825 ie izdal
svoje potopise Hegetschweiler, kinaiu nato je izšel Desorjev opis vzpona na Jungfrau, 1. 1844 in 1845 je isti Dusor izdal svoje »Izlete v visokih Alpah z g. Agassizom in drugimi sopotniki«, 1. 1R65 pa je izšel prvič J. v. Tschudijev »Vodnik po Švici«.
USTANOVITELJ SAC je dr. R Tli. Simler, privatni docent kemije in geologije, roj leta 1833 v Bermi. umrl teta 1873 Znanim »planincem in prijateljem Alp- je razposlal v začetku i. 1803 okrožnico, iz katere ie razvidno da je bila ena od pobud tudi angleški AC. češ," ce bo Slo tako naprej, se bo morala celo svi carska publika zatekati k angleškim informa eijam o švicarskem alpskem svetu. -Tako stanje nam je nadležno, da celo sram nas je posebno spričo lega, ker imamo doma dovolj' odličnih moči, ki bi našim Alpam mogle več koristiti kot tuje.« Nato ugotavlja švicarske zasluge za odkrivanje Alp in našteva glavne pionirje, vendar se mu zdi. da je prišel čas ko se morajo vse švicarske planinske sile ze diniti v organizacijo, preko katere bodo široki publiki svoje izkušnje in dosežke lahko posredovale. Ta združitev bo koristila tudi znanstvenemu raziskovanju Alp. Planinske koče bodo omogočile, da se bodo znanstveniki slikarji. fotografi brez skrbi zadrževali blizu svojih študij.
Za mesto uslanovnega občnega zbora je bilo določeno niesto Alten m sicer na železniški postaji, to pa zaradi lahke dostopnosti iz vseh strani Švice. 19. aprila 1863 se je zbralo 35 planincev, za vodstvo seje so izbrali dr. Siin-ierja. Sklenili so, da bodo v SAC sprejemali člane sirokogrudneje kot Angleži v svoj AC da bo skupščina vsako leto v drugem kraiu da bo tudi sedež organizacije vsake tri leta menjal kraj. Kot prvi sedež je bil določen Clarus. Sklenili .so tudi, da bodo postavili zavetišče za pristop na skupino Tod i in .da bodo najeli kredit za tisk zemljevida in za nabavo 50 termometrov, ki bi jih razprodali članom Kmalu nato je SAC sklenil izdajati periodične publikacije. L. 1907 je skupščina SAC sklenila. da se ženske nc smejo več vpisati v klub Zato so Svicarke 1. 1910 ustanovile svoj klub! ki ima danes 56 sckcij in 6500 članic. Sicer pa se je dejavnost SAC razvijala tako kot povsod-zidava in oskrba koč, vod niš t vo, mladina reševalna služba, program letnih in zimskih tur, ekspedicije in publiciranje, to so bila delovna področja
CLASILO SAC -Les Alpes- je spet zašlo v linancne težave. Svita je podražila tisk pogodbeni partner Orell-Füssli je sporazumno z SAC dvignil cene inseratom v planinski re viji, vendar ne pričakujejo efekta. Da bi bilanco uravnovesili, bodo zmanjšali število prilog in opustili barvno prilogo, vse za to, da bi ne bilo treba povišati naročnino. Naklada revije ni ravno visoka v primeru s številom članstva, ki znaša 44 649. Najštevilnejša sekcija SAC je Uto (2951), preko 200f) članov imata še sekciji Bern in Diablcrels, blizu 2000 Ženeva, Montreux in Pilatus.
665
STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE
VRSTA ČLANSTVA
PLANINSKO DRUŠTVO
Skupaj
odrasli f-liini
mladinci
pionirji
1.	Ajdovščina .........
2.	Akademsko planinsko društvo Ljubljana ..........
3.	Avtomontaža Ljubljana . . •
4.	Bled ............
5.	Bohinjska Bistrica......
6.	Bohinj - Srednja vas.....
7.	»Bohor« Senovo.......
0. Bovec............
9. Brežice ...........
10.	Celje ............
11.	Cerknica ..........
12.	Cerkno ...........
13.	Črnomelj ..........
14.	Črnuče ...........
15.	Dol pri Hrastniku......
16.	Domžale ..........
17.	Dovje - Mojstrana ......
18.	Gorje pri Bledu.......
19.	Gornji grad........ •
20.	Gornja Hadgona ......
21.	Gozd Martuljek.......
■22. Hrastnik...........
23.	Idrija ............
24.	Ilirska Bistrica.......
25.	Javornik Koroška Bela . . £6. Jesenice na Gorenjskem . .
27.	Jezersko ..........
28.	Kamnik...........
29.	Kobarid...........
30.	Ko Se v je...........
31.	Koper............
32.	Kostanjevica na Krki . . • •
33.	Kranj............
34.	Kranjska gora .......
35.	Križe pri Tržiču.......
30. »Kum« Trbovlje.......
37.	l aško............
38.	»Lisca« Videm-Krško . . . .
39.	T.itija - Šmartno .......
40.	Litostroj Ljubljana .....
-11 Ljubljana - matica......
42.	Ljubno ob Savinji......
43.	Ljutomer ..........
44.	I.uče ob Savinji......
45.	MajSperk .........
43. Maribor - -matica .....
■17. Medvode .........
18 Janeza Trdine Menffeš . . •19 Mežica ..........
50.	Mozirje..........
51.	MTT Maribor.......
52.	Murska Sobota ......
53.	Nova Gorica........
54.	Novo mesto........
55.	»Obrtnik« Maribor ....
56.	»Oljka« Polzela......
57.	Oplotnica .........
58.	Ormož ..........
59.	Podhrdo..........
144	34	48
01	526	46
78	1	2
381	110	350
196	104	72
180	138	120
192	49	126
100	48	76
128	58	182
1127	748	322
22	24	80
125	29	70
64	29	19
181	45	123
309	93	31
272	128	250
247	58	69
372	102	213
100	65	55
65	20	10
81	27	44
550	108	183
450	169	223
60	30	50
618	139	59
742	173	121
100	50	50
900	361	318
88	19	13
50	?0	10
251	107	29
50	—	54
974	445	329
tin	50	23
126	100	100
344	41	50
480	eo	20'J
459	132	86
250	150	20
410	55	34
5460	2818	813
44	34	14
83	37	116
69	12	88
94	43	40
1316	773	254
347	226	15
281	216	150
762	Ifil	156
70	42	25
389	27	44
57	208	6
233	63	82
418	135	18
250	180	80
124	46	19
100	30	60
173	105	81
120	29	64
226
633 81 841 372 438 367 224 366 2197 126 224 112 349 433 65 U 374 717 220 95 152
841
842 140 816
1036 200 1579 120 80 387 104 1748 191 326 435 749 677 420 499 90'J1 9 2 236 167 177 2343 588 647 1079 137 460 271 373 571 510
189
190 359 213
ZVEZE SLOVENIJE 7.A LETO 1962
PLANINSKO DRUŠTVO
VRSTA CLANS IVA
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66. 67. 60.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81. 82.
83.
84.
85.
86.
87.
88. 89. SO. 91. 'J2.
93.
94.
95.
96. 57.
Poljčane ...........
Postojna ...........
Prevalje.........
PTT Ljubljana .....
PTT Maribor.....
Ptuj .............
Radeče pri Zidanem mostu . .
Radlje ob Dravi........
Radovljica ..........
»Rašica- Šentvid .......
Ravne na Koroškem......
Rimske Toplice........
Ruše pri Mariboru ......
Sežana ............
Slovenska Bistrica.......
Slovenj Gradec ........
Slovenske Konjice.......
Solčava ............
Šentjur pri Celju.......
Skolja Loka .........
Šoštanj ............
»TAM« Maribor........
Tolmin ............
Trbovlje .....
Tržič ...........| j
Velenje ............
Vipava ............
Vrhnika ...........
Vuzenica ...........
Zabukovra ...........
Zagorje oh Savi........
Zreče .............
»Železničar« Ljubljana.....
■•Železničar« Maribor......
za Selško dolino v Železnikih . .
Žerjav ............
»Žičnica« Ljubljana......
Ziri..............
Skupaj v letu 1931: v letu 1132: Raziikn:
tu] nisi i		— —:—	— Skupaj
	mladimi		
člani		pionirji	
126	60	42	228
173	160	185	518
463	150	195	808
997	167	145	1309
350	10	30	390
120	164	10	294
160	54	27	241
54	46	14	114
758	306	246	1310
265	88	57	410
432	89	67	588
111	42	66	219
555	246	326	1127
62	19	30	111
400	80	96	576
258	71	143	472
205	50	163	118
05	20	10	95
80	50	70	200
715	150	66	931
413	139	198	750
622	97	197	916
204	133	84	481
597	65	314	976
500	140	300	940
330	155	165	650
20	39	150	209
170	123	24	317
90	23	9	122
191	31	25	247
506	293	184	983
100	14	43	157
438	199	84	721
171	29	20	220
167	56	130	353
202	75	112	479
81	14	4	99
118	62	138	318
S3 202	13 533	10 591	57 412
32 311	12 672	10 907	55 920
33 202	13 539	10 591	57 412
041	+ 867 —	316	+ 1 492
PRF.GI.m INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO
T N V F. S T T R A N O	Skupi»'
						inve-
Š. PLANINSKO DnUSTO	iz	prosto-	v	sub-	usLaie	sticije
	In^tinli	voljno	vred-	vencije	sub-	v letu 1862
d	sredstev	delo	nosti	P7.S	vencije	
K N	din	ur	din	din	din	din
1. Ajdovščina	2 500	16	1600	_	_	7100
2. Akademsko planinsko						5 000
društvo Ljubljana	2 000	20	3 000	—	—	
3. Avtomontaža Ljubljana	—	—	—	—	—	—
4. Bled	37 511	480	48 1)00	—	—	85 514
5. Bohinjska Bistrica	—	—	—	—	—	—
6. Bohinj - Srednja vas	22 800	13	2 60 D	—	—	25 400
7. BOHOR Senovo	6 500	40	4 000	—	—	10 500
8. Bovec	—	—	—			27 750
9. Brežice	15 000	85	12 750		—	
10. Celje	71 486	—	—			71 486
11. Cerknica	—	—			—	—
12. Cerkno	—	—			—	—
13. Črnomelj	1 025 OflO	—	—	—	2 500 000	3 525 000
14. Črnuče	—	—	—	—	—	-—
15. Dol pri Hrastniku	6 590	126	12 600	—	— ■	19 190
16. Domžale	11 931	1115	29 750	—	—	41 681
17. Dovje - Mojstrana	—	86	12 900	—	—	12 900
lft. Gorje pri Bledu	108 508	92	27 C00	—	—	136 108
19. Gornji grad	19 540	84	R 400	—	—	27 940
20. Gornja Radgona	—	—	—	—	—	—
21. Gozd Martuljek	—	—	—	—	—	—
22. Hrastnik	—	—	—	—	—	—
23. Idrija	—	—	—	—	—	—
24. Ilirska Rastrica	20 000	170	6 800		—	26 800
25. Javomik -						
Koroška bela	11 082	100	12 000	—	—	23 062
24. Jcscnice						
na Gorenjskem	—		—	—	—	—
27. Jezersko	4 000	20	6 000	—	—	10 000
28. Kamnik	90 000	230	40 000	—	—	136 000
29. Kobarid	—	—		—	—	—
,10. Kočevje	—	27	2 700	—	j—	2 700
31. Koper	—	—			* '	
30. Kostanjevica						
na Krki	—	—	—	—	—	
33. Kranj	161 500	840	123 000	—	—	287 500
34. Kranjska gora	—		—	—	—	*
35. Križe pri Golniku	29 500	300	30 000	—	—	59 500
36. KU M Trbovlje	—		—	—	—	■
37. I.aško	210 755		—	—	—	210 755
38. LISCA						124 258
Videm - Krško	100 458	170	23 800			
39. Litija-Šmartno	—	—		—	-—	—
■10. Litostroj Ljubljana	8 030	60	12 000	—	—	20 030
41. Ljubljana - matica	133 606	—	—	—	—	133 6C6
42. Ljubno ob Savinji	3 382	12	1 200	—	—	4 582
43. Ljutomer	—	-				
44. Luče ob Savinji		-	-			
45. Majšperk	—	—'	-			
-16. Maribor - malica	—		-	—	—	
47. Medvode	1 40 J	30	3 000	—	—	5 000
48. .lanez Trdina						
Mengeš	—	—	—	—		
49. Mežica	21 500	30	4 500			26 000
50. Mozirje	—	—	—	—	—	—
51. MTT Maribor	—	—	—	—	—	—
52. Murska Sobota	—	—	—	—	—	—
IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1962
1 N V F. S T 11? A K O
PLANINSKO UKUSTO
O,
ns »
53.	Nova Gorica
54.	Novo mesto
55.	OBRTNIK Maribor
56.	OLJKA Polzela
57.	Oplotnica 50. Ormož
59.	Podhrdo
60.	Poljčane
61.	Postojna
62.	Preval je
63.	PTT Ljubljana
64.	PTT Maribor
65.	Ptuj
66.	Radeče
pri Zidanem mostu
67.	Radlje ob Uravi
68.	Radovljica
69 Rašica Šentvid
70.	Ravne na Koroškem
71.	Rimske Toplice
72.	Ruše
73.	Sežana
74.	Slovenska Ristrica
75.	Slovenjgradec
76.	Slovenske Konjice
77.	Solčava
78.	Šentjur pri Celju
79.	Skofja Loka
80.	Šoštanj
81.	TAM Maribor
82.	Tolmin
83.	Trbovlje
84.	Tržič
85.	Velenje
86.	Vipava
87.	Vrhnika
88.	Vu zenica
89.	Zabukovica
90.	Zagorje ob Savi
91.	Zreče
92.	ŽELEZNIČAR Ljubljana
93.	ŽELEZNIČAR Maribor
94.	za Selško dolino v Železnikih
95.	Žerjav
96.	ŽIČNICA Ljuhljana
97.	Žiri
98.	PZS
iz
laslinli sredstev
prosta-	v
voljrio	vreii -
delu	nosu
suit
vendje
PZS
ostale sult-vencije
din	ur	dui	din	din
40 000	47	C 400		
—	50	5 000	_	
120 000	_	_		
5 233	58	7 700	_	
165 396	—	—	—	—
5 000	42	4 200	_	
—	—	—	_	_
3 000	75	10 500	_	
42 000	75	6 000	__	
29 724	270	51 000	—	—
—	—	—	—	—
2 500	24	4 800	—	_____
8 500	—	_		—
—	—	—	—	—
—	_	_		
7 200	—	_	_	
780	60	7 200	_	-
—	—	—	—.	_
—	—	—	_.	
2 300	30	4 500	___	
—	240	48 000	_.	_
—	451	45 100	—	—
30 000	100	20 000	—	-
35 000	_	_		
—	—	—	—.	257 321
45 000	—	_	_	
4 000	25	5 000	_	_
—	32	12 800	_	
95 000	720	95 000	—	_
—	—	_	_	
1 200	48	4 800	_	
3 450	42	4 200	_	
47 815	24	2 400	—	—
2 000	40	8 000	—	—
—	—	—	—	—
_	_	___		
128 300	—	—	—	_
—	—7	—	—	_
Skupne inve-sticU e v letu 1962
din
46 400 5 000
120 ono
12 933 165 396
9 200
13 500 40 000 03 724
7	300
8	500
7 200 7 980
6 800 48 000 45 100
50 000
35 000 257 321 45 000 9 f 00 12 801 190 000
6 000
7 650 50 215
10 030
LIB 300
društvo kljub večkratnim pozivom ni dostavilo podatkov
Skupaj:
63 280
3 011 240
63 280
4 859
796 100
— 2 757 321 6 546 961
V	letu 1961:
V	letu 1962:
^814 237 19 536 2 657 880 331 743 13 181 422 18 98.". 282 3 011 240
4 859
796 400
— 2 757 321
6 564 Ü61
Razlika:
197 003 — 14 677 — 1 861 480 - 331 743 - 10 424 101 _ 12 120 321
TREGLED FLANINSKO-SMUCARSKIH NESREČ IN
p O N E
Datum Kraj nesreče
o.
ime in priimek	poklic	rojen	rnjslni kraj
J. 1. 1. 1962 Nad planinskim domom Alojz nekek	—	—	—
pod Storžičem
2. 2. 1. 1862 'ličarjev dom na Vršiču Antim Kac	—	23. 4. 1910	Hrušii-a
3. 7. 1. 1962 Kavnjak na Koroškem Dušan Goleč	elektr.	24. 11. 1943
4. 22. 1. 1962 Pod Storži čem	Janez Kralj	dijak	1947	Tržič
5. 24. 1. 1962 Gojška planina	Jože Ciril
6. 21. 1. 1962 Aležakla	Branka Hrček	dijak	3. 11. 1948 Ljubljana
7. 26. 1. 1962 Pilil Uršljo goro	Mihael Svctinn	učenec	1«. 12. 1946
9. 26. I. 1962 Pod Uršljo goro	Alojz Krauthaker	učenci:	11. «. 1916
MlS Jes.
9. 26. 1. 1962 Pod Uršljo goro	Pavel Jenlui	učenec	22. 1. 1944
MlS Je3.
10. 26. 1. 1962 Pod Uršljo goro	Frili Sirk	ključ.	21. 10. 1929
giir. reš.
11. 27. 1. 1962 Mcnina planina	Kalael 'lominšek
12. 28. 1. 1962 Pri Savskih jamah nad Ana Kabič	sinue.	3. 7. 1S42
Planino pod Golico	tekmov.
13.	28. 1. IS62 Pri Savskih jamah nad	Ivan Raliič smuč.	16. 5. 1920
Planini» pml Golico	tekmov.	_
14.	28. 1. 1962 Pri Savskih jamah nad	Doroteja roklukar -	21. 1. 1891
Planino pod Golico
17. 7. 2. 1962 Pred Erjavčevo kočo Stanka Sprac	študent
na Vršiču
1». 11. 2. 1962 Gojška planina	Anica Močnik	študent	16. 8. 1939
20. 15. 2. 196? Mozirska planina	lirih Lešnik
21. 20. 2. 1962 Planina na Iiraju	Milovan Canovič
15. 1. 2. 1962 Dom na Kornni	Anton Tlhler	kurjač	18. 10. 1895__Ptuj
IG. 6. 2. 1962 Pod Bogatinom	Dragice. Ccrover	—	2. 4. 1940	Zagreb
18. 10. 2. 1962 Vršič	Bužica Magovee	—	17. 8. 1937 Hrušrvljan
študent	11. 9. 1939	Niš
22. 20. 2. 1962 Mala planina	Helena Kaučič	abs. arh.	3t. S. 1932 Novo mesto
23.	23. 2. 1962 Na področju Trigl. sed- Kastko Gllgorovič	stud. med. 24. 1. 1938	Rrngrad
merih jezer - Komna	____
24.	23. 2. 1962 Komna	Zoran Kovirrvlč	—	—	Beograd
25. 25. 2. 1962 Planina Vogar	Ludvik Šinkovce	-	30. 9. 1920 Ljubljana
26. 4. 3.1962 trni vrh	Pavel Noč	dijak	16.3.1948 p^a£oUro
27. 4.3.1962 Trni vrh	Joie Klini.r	delavec	6. 3. 1931
28. 10. 3. 1962 Mozirska planina	.Marjan Pantner
PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU !!)<«
S R F r E N C I
državljanstvo
stalno hivaliSfe
Ju;;. Jesenic c
Jug. Jesenice
Jus. Maribor
Jug. Trži«4,
Čevljarska ulica
Jug. Ljubljana,
Klndczna nI. 18
Jug. Ljubljana,
Trslenjakova *
Jug. Blejska Dobrava -Jeseni ee
V zroki nesreče
padec pri smučanju
padel m- stopnicah
padec pri smučanju
padec pri smučanju
padec pri smučanju
padec pri smučanju
padec pri smučanju
Jug. Jesenice
Jug. Kranj, Koroška 20
padce pri smučanju padec pri smučanju
Poškodba
SlroSki posamezne rd. akcije din
poškodba leve mige -odrgnine
1 eon,-
poškodba leve noge v kolenu
zlom desne noge v ramenu
zlom desne noge v gležnju 1 fiiM.—
zlom leve noge
izpah kolena
zlom noge zlom noge
zlom noge
S OKO.—
3 OCO.—
Jug. Prevalje
padel na transportu pone- nalom reber srečenca in se poškodoval od Akla čolna
Jug. Gornji grad
padce pri smučanju
poškodbe na glavi
Jug. Ruh. Bistriew 196
Jug. Boh. Bistrica 186
padce pri smučanju padec pri smučanju
zlom desne noge
zlom desne noge
Jug. Planina pod Golico 31 poškodovana, ker se je v zlom desne noge
n1o zaletel smučarski tekmovalec
Jug. Litija. Ponoviška 9
obolel
Jug. Zagreb
padec pri smučanju
Jug. Ljubljana,
Levstikova 3
padec pri smučanju
Jug. Ljubljana,
KnrlovSka 18
padec pri smučanju
Jug. Županje njive 14 pri Stahovici
Jug. Celic
Jug. Beograd
padce pri smučanju
padec pri smučsniu padec pri smuč in ju
Jug. \ ovo mesto
padce pri smučanju
Jug. Beograd
padec pri smučanju
•/lom leve noge pod kolenom
prelom desne podkolenicc
poSkodba noge
poškodba leve noge nad gležnjem
zlom desne noge
prerezana mera nn levi nogi
zlom desne noge pod kolenom
12 688.—
9 ODO.—
3 000.— 3 (130.—
4 -no.
poškodba desnega gležnja
jug. Beograd,
Siljanin Junkit 11
Jug. Ljubljana,
L lica na grad J
neizkušenost
padec pri smučanju
Jug. Planina pod Golico 55 padec pri smučanju
sončarica - močne opekline 6 COD.—
izpah noge v gležnju
6 000,—
zlom desne noge
Jug. Planina pod Golico 9 padec. pri smučanju
pretres možganov
Jug. Celje
padec pri smučanju
izpah leve noge v gležnju
PONE
a «
S
niituiii Kraj nesreče
29. 16. 3. 1962 ITroŠKva grapa v .Mojstrovki
30 . 25. 3. 1982 Kolce
31. 25. 3. 1962 Gojška planina
32 . 26. 3. 1962 Mala planina
33. 5. 4. 1962 rianlna na Kraju
31. 8. 1- 1962 51ed.ii dol
33. 8. 4. 1962 Mcdji ilol
36. S. 4. 1962 Medji dol
37. 8. 4. 1962 Planina na Kraju
38. 21. 4. 1962 Nad lovsko potjo na Pragu
39. 22. 4. 1962 Belščica
40.	22. 4. 1962 Zelenica
41.	22. 4. 1962 Senožet - Dnbrfa
42. 28. 4. 1962 Triglavska sedmera jwt'rii
43. 29. 4. 1962 GovnjaC
44. 1. .". 1962 icrvavcc
ime in priimek
Teodor Balabanov
Karen Melchior
Fordo Meglic
Tone Lanišek
Elga Rosinu
Božena Olčnik
Stiiiu' Kublar
Janez Lagola
Slunkn Zvan
Anka llizjak
Ervln Sailer
Ro?.o Kern
Mnjila Sitar
poklic
StUlIt-llt
Anion nenko
Janko Pregelj
Vasilij Gontarev
Milan Potokar
dijak
študent
učiteijicsi
usltizb. dijak
študent
Student
Stiulrnt
rojen
22. j. 1933
27. 12. 1938 29. 3. 1919 11. 1. 1950 18. 1. 1947
R. 7. 1938
20 4. 1940
2. 2. 1917
1930
rojstni kraj
Tržit
Kamnik
20. 6. 1938 Ljubljana
Celje
Javornik
Blejska Dobrava
Tržič Arnberg
Srednja vas
Ljubi Jan n
29. 12. 1939 Ljubljana
6. 2. 1936
Kranj
45. 2. 5. 1962 Mcnina planina
40. 31. S. 1962 Črni vrh
47. 3. 6. 19C2 Gojäka planina
48. 16. 6. 1962 Na snetlSfu pod
Knnuiiškim sedlom
Franc Gaj«!
Valentin Ažman
Dušan Boikovič
Terezija Vuk
oskrbnik doma
kovino-strugiir
5. 7. 1911
knjigovodja 28. 9. 1937
Stoguvci -1'lujska gora
49. 17. 6. 1962 Dom lnduplati na Vel. planini
3D. 26. 7. 1962 Dom na Komni
31. 27. 7. 1962 Sne/.iSCe pod Dolgim hrbtom
53. 2. 8. 1962 V spodnji tretjini Kotliškega plazu
Jane/ Krivec
Marija Falbach
Frane Golob
52. 30. 7. 1962 .Med Golico In Rošin	Anton Košir
Dušan Hriliemik
prof.
1. 5. 1950
3. 8. 1912
vpokojenec- 11. 1. 1903 pastir
dijak
Krivčevo
Wien
Celje
Jcscnice
26. 3. 191» Ljubljana
31. 4. 8. 1962 Na plazu med Dolgim Janez Polajnar hrbtom in Struco
vpok.
13. 10. 1901
Cerklje pri Kranju
SEECKVCI
državljanstvo
Vzroki nesreče
stalno bivališče
Poškodba
Stroški posamezne res. akcije din
Jug. Novi Sad.	zgrešila smer
Brača Rihiira 37/I-1II
ozebline na ušesih ln na rokah
Danska Beograd
Jug. Tržič. Bratičeva 10 padec pri smučanju
3 000.-
zlom leve noge
3 400,-
Jug. Kamnik, Maistrova 6 padec pri smučanju
zlom desne noge v gležnju
Jug. Ljubljana, Ilirska 14
Jug. Ljubljana,
Celovška 126
Jug. Jesenice,
Boka lova 9
padcc pri smučanju padci: pri smučanju
izvin levega kolena
3 000,—
izvin desne noge v gležnju j 000—
padel v sipkem snegu pri reševanju ponesrečenca
padec pri smučanju
zlom leve noge v gležnju
Jug. Javornik,
Travnova 11
Jug. Blejska Dobrava 2	padcc pri smučanju
zlom desne krače
zlom roke
Ju«. Ljubljana
Zah. Nem. Arnberg
zlom desne noge v gležnju 12 020—
zaradi neprevidnosti in sla- smrtna bc opreme padel na poledenelem terenu
IS G2U.—
Jug. Javornik,
Cesta v novte 7
Jug. Križe 17
padec pri smučanju
padec pri smučanju
zlom leve noge
750.—
zlom desne goleni
3 000—
Jug. Srednja vas 4 pri Begunjah
Jug. Ljubljana, Jezica 94 padec pri smučanju
zdrsnil v strmini in pailei smrtna preko skal
Jug. Ljubljana,
Erjavčeva 19
Jug. Kranj,
Zupančičeva ulica
Jug. Vransko
padec pri smučanju padec pri smučanju
padec pri smučanju
poškodba desne noge poškdoba leve noge
19 700—
19 500,—
4 50«.—
ometi levica
9 000—
Jug. Koča na Črnem vrhu Infekcija
izvin leve noge v gležnju in udarec na desno roko
zastrupitev na glavi
9 188—
JUg. Ljubljana, Zaloška t>
Jug. Stogovci 39
Jug. Krivčevo 8
pri Stahovici
pri hoji SC mu Jc zvila desna noga
bolečine in oteklina v desnem gležnju
11 031.—
na sneziscu zdrsnila In dr-	pretres možganov, poSkod-
sela preko dveh kopnih	ba glave, zlom roke in
skokov do zadnjega skoka	močne odrgnine po vsem
nad OkrcSlJera	telesu
samomor
smrtna
Avstr. Wien
Jug. Ljubljana, Vrtača 15
padla skozi okno
zlom leve noge pod kolenom
10 210—
Jug. Jesenice. Titova 75
na 30 m dolgeni zlom leve noge pod kole- 20 136— aaeziscu	__nom jn odrgnine po zadnjici
Jug. Ljubljana, Igriška 2
spodrsnil na mokri travnati v bolnici podlegel do-sUni.ni____Skodbam
pri prečenju Brana—Kolliči smrtna —Turška gora med 18. in 20. 1. 19G3 ga je verjetno zasul snežni plaz
10 503.—
21 396__
Jug. Ljubljana
spodrsnil pri prečenju snež- poškodbe na glavi in močile 25 810— nega plazu	bolečine v hrbtenici
P O N t
Zap. St.	Dutum Kraj nesreče				
		ime in priimek	poklic	rojen	rojstni kraj
55.	4. 8. 1502 Na snežiSču za Glavo na Hanzovl poti v Prisojniku	Oto Vinduško	—	24. 5. 1918	Zenica
		Ljubomir Sandič	—	12. 10. 1924	Zenica
56.	8. 8. 1962 Tržaška koča na Doltču	matija Pogačar	—	—	—
57.	11. 8. 1962 Ostcnje Rjavine-Vogel	Tone Zorko	dijak	5. 3. 1947	Brežice
58.	13. 8. 1962 Triglavski tlom n» Kredarici	Branko Matlč	—	15. 3. 1947	Zrmun
59.	15. 8. 1962 Poil Malim Triglavom	Ruža Mukar			Zagreb
	21. 8. 1962 Na poli pri vstopu v steno škrlatice	Janez Vrhovnik	flnomehanik	5. 9. 1940	Trata
60.		Frane Košir	—	4. 9. 1944	Dol pri Hrast.
61.	23. 8. 1962 Brojannv raz	nranko Braun	študent	24 let	Zagreb
62.	23. 8. 1962 slovenska smer Triglavske severne stene	Fr alio LukinOviC	študent	19 let	Split
63.	1. 9. 1962 Krvavcc	Marija Freier	—	15. 8. 1934	KOčna pri SI. Bistrici
64.	6. 9. 1962 Na poti iz G. Krme na Kredarico	Marija Vidmar	uslu/.b.	16. U. 1935	T.itija
65.	15. 9. 1962 Vrl. planina	Vera Knapič	usiuJb.	9. 1. 1923	Ljubljana
66.	16. 9. 1962 Koča na planini Prevala	Marija Wester	vpokojenka-o skrbni ra	1904	—
	21. 9. 1962 Severozapadni raz Ojstrice	Dani Kopušar	ključ.	11. 9. 1945	navne na Kor.
67.		I vira Stefan	med. sestra	15. 5. 1943	Črna na Kor.
68.	22. 9. 1962 Kura na Zelenici	Igrai' Demšar	vpokojenee	1. 8. 1906	—
69.	3. 10. 1962 Zgornji del Repovcga kota	Ivan šolmajer	poštni uslužb.	6. 4. 1908	šk. Loka
70.	26. 10. 1962 Krvaver	Anica Skrk	iislužb.	1935	-
71.	29. 10. 1962 Uršlja gora	Miran Krlvograd	delovodja	5. 9. 1932	Ravne na Kor.
72.	30. 10. 1962 Podveža	Vinko Knapič	uslužb.	24. 1. 1923	l.jnliljana
73.	2L 11. 1962 Na Dolili nad Javor, rovtom	Albin Noč	gozdni del.	18. 1. 1927	Javor, rovt
74.	29. 11. 1962 Dom na Me/.aklji	Nada Ogorek	trg. vaj.	4. 8. 1916	—
75.	29. 11. 1962 Vel. planina	Boštjan Sekula	ilijak	9. 1. 1953	Ljubljana
76.	30. 11. 1962 Vršič	cic Sušnik	dijak	13 let	Ljubljana
77.	30. 11. 1962 Vel. planina	Frančiška Lavrlč	—	17. 1. 1946	Ljubljana
78.	1. 12. 1962 Vel. planina	Janez Pniljed	šofer	27. 9. 1939	Godič
S H E C F N C I
ilrjav-Ijanstvo
Elalnn bivališče
Vzroki nesreče
Poškodba
Stroški posamezne reš. akcije (lin
Jug. Zenica, Matije Guben 24		zaradi noči in slabe orien-		
Jug.	Zenica - Pcčnj 29	na snežišče	nepoškodovana	5 250,—
Jug.	Ljuhljana, Tominskova 30	—	Iraklura nad gležnjem desne noge	7 500.—
Jug.	Drežice, Kržišnikova 2	se zaplezal, kjer ga je zajela noč	prezebel in izčrpan	10 200.—
Jug.	Zemun, St. Paunkoviča 11	neznani	zbolel na slepiču	27 734__
J«'g.	Zagreb, Petrova 77	iz višine 1 metrov jo je zadel na glavo za pest debel kamen	poškodbe na glavi	19 701,—
Jus.	LJubljana, Trata 19			
Ju«.	Ljubljana, Kersnikova 4	— padajoči- kamenje	lažje poškodbe	14 150.—
Jug.	Zagreb	skala mu jc močno poškodovala nogo	zmečkanlne - zlom desne noge v gležnju	—
Jug.	Split	se zaplezal v neprehodne previse	brez. poškodb	—
Jug.	Ambrož pni) Krvavcem 45	■amnmor	smrtna	17 281,—
Jug.	T.itija	neprevidno stopila	izvin desne noge v členku	27 929.—
Jug.	Ljubljana, Miklošičeva 24	v koči OZSZ v Ljubljanskem naselju padla v klel	zlom leve noge iz ilesno roke	3 000,—
Jug.	Zgošc 32 pri Begunjah	neznani	srčni napad	s «oo.—
Jug.	Kavne na Koroškem	zgrešila smer In plezala	izčrpanost, zmrzle in otekle roke	
Jug.	C'rna na Koroškem	puri previse, odkoder zaradi mraza nista mogla izplezati		6 0U0.—
Jug.	Žirovnica 39	srčna kap med spanjem	smrtna	18 416.—
Jug.	Sk. Loka, Mestni trg 8	domnevno pri iskanju prehoda na greben Planjave že okrog 25. 7. 1963 zdrsnil in padel čez steno	smrtna	31 877__
Jug.	Dum na Krvavcu	neznani	huda notranja krvavitev	7 500,—
Jug.	Kavne na Koroškem	na poti domov iz. planinske postojanke zaradi teme zgrešil pot, pailel čez prepad in drsel še 300 ni po prodišču	prebila lobanja, prelom hrbtenice, roke in noge	6 000.—
Jug.	Luče 34	na snegu zdrsnil In padel en. 60 m po strmi steni na 2 m širokn polico, kjer je Iihvlsel za macesnom	izčrpan ln premražen, zlom desne roke v ramenu, zdrobljen lev gleženj in rana na kolenu	13 503.—
Jug.	Planina pod Gollco-Prihodi 22	dn nesreče jc prišlo pri skladanju hlodovine	zlom desne noge	1 500.—
Jug.	Kranj, Stritarjeva 5	neznani	močna Lemepcratura	1 500,—
Jug.	Ljubljana	padec pri smučanju	zlom desne noge nad gležnjem	2 250.—
Jug.	Ljubljana	poškodovan, ker se je vanj zaletel smučar	težka rana na desni nogi pod kolenom	J 250.—
Jug.	Ljuhljana, Vodmat&ki trg 3	pri hoji si je zvila nogo	poškodba noge	750.—
Jug.	Godič 58 pri Kamniku	padee pri smučanju	Izvin desne nogr v- kolenu	6 C00.—
PONE
Datum Kraj nesreče
3.
ime in priimek	poklic	rojen	rojstni kraj
1». 8. 12. 1902 Bjelašnica	Aleksander Krnješa	dijak	16 let	Zemuu
Zoran Ivanlšln	študent	20 let	Zemun
10. 13. 12. 1962 Zelenica	Todorov Branlslav	granicar_15. 9. 1941 Stavelici Tunj
Glavšln Ostnjan	granicar	5. 6. 1941	Zrenjanin
Sefkija Snbnn	graničar	21 let	—
Vukadinovič Živojln granicar	22 let
81. 31. 12. 1962 Vršič	Marjan Porenta	študent	29. 8. 1931 Ljubljana
82. 31. 12. 1902 Pod Malo Mojstrovko Slavomir Vaj	fotogral	3. 1. 1935	Ljubljana
POIZVEDO
83. 7. 1. 1962 Področje Jalovca	Ljubo juvan	uslužb. _15. 5. 193B Ljubljana
Tone Sazanov	uslužb.	8. 6. 1931	Ljubljana
84.	3. 2. 1962	Na področju Okrešlja	Dušan Hribernik	dijak	26.	3.	1910	Ljubljana
85.	28. 2. 1962	Področje Krna	Vesna Rahle	-				-
			Viil Mesaric	študent	16.	6.	1933	-
86.	21. 4. 1962	Sija planina	neznanka					
87.	2. 5. 1962	Kkula	Tone SUnrja	—	15.	1.	193!	-
			Pavle Šimenc	-	1c.	7.	1937	-
88.	20. 6. 1962	V plazu Kotliške grape	Dušan Hribernik	dijak	26.	3.	1910	Ljubljana
89.	21. 7. 1962	nibomiva plezalna smer v Špiku	Miloš Komac	študent				Ljubljana
			Jošt Razinger	študent				Ljubljana
90.	3. 8. 1962	Po plan. kočah na področju Storžiča	Ivan Solmajer	postni uslužb.	6.	1.	ieos	Sk. Loka
91.	3. 8. 1962	Južno pobočje Storžiča	■ van Solmajer	poStni uslužb.	6.	1.	1908	Sk. Loka
92.	5. r. 1962	Na področju Korošiee in Plešivca	Ivan Solmajer	postni uslužb.	6.	4.	1s0s	Sk. Loka
93.	K. 8. 1962	Na področju Grinlovca	Ivan Solmajer	poštni uslužb.	6.	1.	1s08	Sk. I.oka
SI.	U.—12. 10. 1962	Na območju Kornšice	neznani	—				—
95.	11. 11. 1962	Sobrove čeri na vzhodni ftranl grebena med Dobrčo in KegunjSčleo	Frane Rožič	delavec				Podljubclj
SKECENCI	Stroški
posamezne
--Vzrulii nesreče	roškodba	reS_ akcije
držav- stalno <Un l.ianstvo	bivališče	_
Jug. Zemun
Jug. Zemun
Jug. karavla Zelenica Jug. karavla Zelenica Jug. karavla Zelenica
Jug. kamvla Zelenica
Jug. Ljubljana,
Krie/a Koclja 12
jug. Ljubljana
zmrznila zaradi snežnega viharja ln nizke temperature in zametena s snegom v levi grapi pobočja Bje-lašnice
smrtna (najdena po lavin- 57 586.-skili pseli 8. dan po nesreči)
snežni plaz zasul II grani-čarjev, od katerih se Je večina rešila s takojšnjim samoreševanjem
smrtna
smrtna
padec pri smučanju
padec pri smučanju
večja rana na glavi, hnle-čine v trebuhu
poškdoba levega očesa in levega kolena
izvin kolena
zlom leve noge nad gležnjem
123 906,3 7.10.-
3 750.—
V A L N E AKCIJE
Jug. Ljubljana
Jug. Jug.
Jug. Ljubljana
akcija se .it pričela, ker se •nista vrnila v napovedanem času
brez puskudli
Jug. Ljubljana, Igriška 2 glej zap. št. 53
Jug. Ljubljana
Jug. Poljčane
Ljubljana, Igriška 2
Ljubljana, Miklošičeva 17
Ljubljana, Rožna dolina
Skorja Loka, .Mestni trg 8
Skorja Loka, Mestni trg R
Skorja Loka. Mestni trg R
Skofja Loka. Mestni trg 8
brez uspeha
akcija £e je pričela, ker se nista vrnila v napovedanem času s smučarske ture
na izpoved očividca, da se nahaja trtinlo neznane ženske v snegu pod kočo na Siji planini
brez poškodb
brez uspeha
akcija se ju pričela, ker se uisla vrnila v napovedanem času s plezalne ture
brez poškodb
glej zap. št. 53
brez uspeha
akcija se je pričela, ker se uisla vrnila v napovedanem času s plezalne lure
brez poškodb
pogrešan od 25. 7. 1962 na slovenski planinski I rails-verzali (glej zap. št. 69)
brez uspeha
pogrešan od 25. 7. 1962 na slovenski planinski trans-vcrzali (glej zap. št. S9)
brez uspeha
pogrešan od 25. 7. 19G2 na slovenski planinski trans-verzall (glej zap. št. 09)
brez uspeha
pogrešan od 25. 7. 19C2 na bnrz uspeha slovenski planinski trans-ver/all (glej zap. ät. G9)
zaradi klicev na pomoč	brez uspeha
i sco.—
15 «90.—
53 406.—
10 «80.-
8 924.—
5 700.—
U 250.—
C 000 -
15 332,-
65 171.
Podljulielj 71
ker se nI vrnil pravočasno domov
brez poškodb
22 971.—
Skupni stroški vseh akcij din	953 202.—
PREGLED NAROČNIKOV PLANINSKEGA
=	=	o	3
PLANINSKO ÜKUSTVO	£	■§
Sa
2S S» ss	sgs
<J-	52 2S «Š2	£??
		2	
Jüi '		|	
o "H"	O		-
P* *> t: 3	Z*	►Li	>
	o	- s-	M
</! C -		a C	<7;
1.	Ajdovščina	240	31
2.	AkHd. plan. društvo	808	24
3.	Bled	841	47
4.	Bohinjska Ristrica	346	16
5.	Bohinj	432	39
6.	Bovec	180	22
7.	Brežice	503	29
8.	Celje	2 057	224
9.	Cerknica	201	18
10.	Cerkno	269	15
11.	Črnomelj	72	12
12.	Črnuče	307	19
13.	Dol pri Hrastniku	559	45
14.	Domžale	692	43
15.	Dovje - Mojstrana	392	23
18.	Gorje	716	48
17.	Gornji grad	200	10
18.	Gornja Radgona	_	_
19.	Gozd Martuljk	166	5
20.	Hrastnik	835	31
21.	Idrija	761	58
22.	Ilirska Bistrica	90	10
23.	Javornik	836	79
24.	Jesenice	1 026	115
25.	Jezersko	200	18
26.	Kamnik	1 290	144
27.	Kobarid	118	8
28.	Kočevje	60	s •i
29.	Koper	368	100
30.	Kostanjevica	123	5
31.	Kranj	1 711	338
32.	Kranjska gora	211	24
33,	Križe	238	26
34.	Krško	521	58
35.	Laško	785	56
36.	»Litostroj« Ljubljana	410	55
37.	T.i tija	410	2?,
38.	Ljubljana - matica	9 018	1 309
39.	T.jnbno	83	10
40.	I. ji i tomer	301	n
41.	Luče	176	21
42.	Majšperk	105	11
43.	Maribor Mil	460	6
44.	Maribor	yen	306
45.	Maribor »Koz.iak«	157	11
46.	Medvode	525	68
47,	Mengeš	661	45
48.	Mežica	874	24
49.	Mozirje	181	12
50.	Murska Sobota	245	5
51.	Nova Gorica	344	50
52.	Novo mesto	437	30
53.	Oplotnica	154	5
54.	Ormož	_	_
55.	Podbrdo	188	10
56.	Poljčane	108	8
57.	Polzela	179	10
58.	Postojna	501	28
59.	Prevalje	897	50
22G	26	12,9	11,5	_	5
663	24	2,9	3,6		—
841	46	5,6	5,5	—	1
372	18	4,6	5,5	2	—
458	39	9,0	8,5	—	—
224	19	12,2	8,5	_	3
366	28	5,7	7,4	_	1
2 197	217	10,6	9,9	_	7
126	16	8,9	12.7	_	2
224	14	5.5	6.3	_	1
112	12	16.6	10,7	._	_
349	23	6,1	6,6	4	_
433	42	8,0	9,7	_	3
650	37	6,2	5,7	_	6
374	21	5,8	5,6	_	2
717	41	6,V	5,7	_	7
220	9	5,0	4.1	—	1
152	5	3,0	3,3	_	
841	28	6,6	3.5	—	3
842	53	6,6	6,3	—	5
140	12	11.1	8.6	2	_
816	60	9,4	V,4	_	19
1 036	114	11.2	11,0	_	1
200	15	9,0	7,5	_	3
1 579	143	11,2	9,1	_	1
120	7	6,8	5.8	—	1
80	4	8.3	5.0	—	1
387	98	27,3	25,3	_	2
104	6	4,0	5,8	1	—
1 748	348	19.8	19,3	10	—
191	23	11,3	12.4	_	1
326	34	10.9	10.4	8	—
677	52	11,1	7.7	—	6
719	48	7,1	6.4	—	8
499	58	15,4	11,6	3	—
420	21	5,4	5,0	—	1
9 091	1 352	14,5	14.9	43	—
92	10	12,0	10.9	—	—
236	8	2,9	3,4	—	—
167	22	12,0	13.2	1	_
177	9	10,5	5,1	—	2
460	6	1,3	1,3	_	_
3 649	300	8,1	8,2	_	6
510	11	2.4	2,2	_	—
588	66	13.0	11,2	—	2
647	43	6.8	6,6	—	2
1 079	21	2,7	1,9	—	3
137	14	7,2	10,2	2	—
271	7	2,0	2/.	2	
378	47	13.2	12,5	—	3
571	29	6,8	5,1	_	1
190	4	3,2	2.1	_	1
359	—	—	—	_	_
213	8	5,3	3,8	_	2
228	10	7.4	5,3	2	_
189	10	5,6	4,4	_	_
518	28	5,6	5,4	_	_
808	42	5,6	5,2	—	8
VfcSTNIKA L. 1961 IN L. 1962
* PLANINSKO DRUŠTVO
3
(5 t£
CS
M
i:
««c
'SsS
6U. PTT Ljubljana
61.	Ptuj
62.	Radeče
63.	Radlje
64.	Radovljica
65.	»Rašica« - Šentvid
66.	Ravne
67.	Rimske Toplice
68.	Ruše
69.	Senovo
70.	Sežana
71.	Slovenska Bistrica
72.	Slovenj Gradec
73.	Slovenske Konjice /4. Solčava
75.	Šentjur
76.	Škof ja Loka
77.	Šoštanj
78.	Tolmin
79.	Trbovlje in >Kum«
80.	Tržič
81.	Velenje
82.	Vipava
83.	Vrhnika
84.	Vuzenina
85.	Zabukovea
86.	Zagorje
87.	»Železničar' Ljubljana
88.	»Zelezničaru Maribor 39. Železniki
90.	žerjav
91.	»Žičnica« Ljubljana
92.	Žiri 03. Zreče
Trst - Gorica
Beograd
Zagreb
Republiško Plan. društvo Ostale republike Inozemski naročniki Zamena z inozemstvom Zamena v državi Razni
.n s
1 203	53	1 309	49
197	21	294	18
236	30	241	28
173	7	114	6
1 328	95	1 310	88
480	43	410	43
652	41	588	38
210	16	219	12
1 100	84	1 127	84
391	28	367	28
69	22	111	22
635	38	576	34
600	38	472	37
356	21	418	21
73	20	95	17
226	19	2U0	19
1 039	69	931	74
700	28	750	25
572	41	481	62
1 583	98	1 411	91
673	121	940	111
564	20	650	25
232	5	209	10
219	33	317	32
160	3	122	3
248	3	247	3
1 017	26	983	21
772	64	721	61
93	1	220	21
373	19	353	16
528	20	479	20
—	—	99	15
388	25	318	22
294	10	157	10
i6 013	5 004	57 412	4 974
	105		108
	36		43
	60		68
	37		34
	79		72
	68		58
	28		35
	28		25
	134		145
	5 579		5 562
~<j >
> o .
Sil.» ~ Ö « 'K C-
4.4 10,6 12,7
4.0
7.2
8.5
6.3
7.6 7,5 7,2
32,0
5.7
5.8
5.8
27.8
8.4 6,0
3.7
7.2
6.5
17.9
3.6 2,2
15,0
1.9 1.2 2.6
8.3 10,0
5,0
3.8
6.4 5.0
o	
S Eg «e"	"1 i- e-j OJS
3,7 0,1 11,6 5,3
6.7 10,5 6,5 5,5
7.5
7.6
19.8 5.9
7.8
5.0
17.9 9.5
7.9
3.3 12,9
6.4 11,8
3,8 4.8 10.1
2.5 1,2
2.1 8,5 9.5 4,5 4.2
15,1 C.9 6,4
5 21
151
3
7
8
7 11
187
•T £2
4
3 2 1 7
3
4
7 10
—	5
—	3 20	—
—	3
—	3 181
3 7 10
3
204
PREGLED GRADBENIH
PLANINSKO DRUŠTVO
PLANTNSKA POSTOJANKA
1.	Ajdovščina
2.	Akademsko plan. društvo Ljubljana
3.	Bled
4.	Bohinjska Bistrica
5.	Bohinj - Srednja vas
6.	Rohor Senovo
7.	Bovec
8 Celje
9.	Cerknica
10.	Črnomelj
11.	Črnuče
12.	Dol pri Hrastniku ] 3.	Domžale
14.	Dovje - Mojstrana
15.	Gorje pri Bledu
*16.	Idrija
17.	Ilirska Bistrica
18.	Javomik - Kor. Bela
19. Jesenice na Gor.
20.	Jezersko
21.	Kamnik
22.	Kočevje
23.	Kostanjevica na Krki
24.	Kranj
25. Kranjska gora
26.,	Križe pri Golniku
27.	Lisca Videm - Krško
28.	Litija - Šmartno
29.	Litostroj Ljubljana
30.	Ljubljana - matica
31. Luče ob Savinji
Dom pod Cavnom (Predmeja)
Študentski planinski dom Tamar
Bile na Straži
Gostišče Murka na Bledu
Blejska koča na Lipanci
Koča dr. Janeza Mencingerja
Vodnikov dom na Velem polju
Koča pod Bogatinom
Koča na Uskovnici
Koča na Bohorju
Koča na Mangartu
Dom Petra Skalarja na Kamnu
Mozirska koča na Golteh
Kocbekov dom na Korošici
Frischaulov dom na Okrešlju
Dom v Logarski dolini
Gradnja plan.-smučar. doma na Slivnici
Dorn na Mirni gori
Gradnja doma na Mali planini
Dom v Ooreh
Dom na Veliki planini
Aljažev dom v Vratih
Dom Planika pod Triglavom
Tržaška koča na Doliču
Zavetišče Sivka
Zavetišče na Vel. Snežniku
Zavetišče na Svinščakih
Staničeva koča pod Triglavom
Dom Pristava na Javor, rovtu
Kovinarska koča na Zasipski planini
Erjavčeva koča na Vršiču
Tičarjev dom na Vršiču
Koča pri izviru Soče
Koča v Martuljku
Bivak 1 (Vel. Dnina)
Bivak II (Pod Rokavi)
Češka koča na Ravneh
Cojzova koča na Kokrškem sedlu
Koča na Starem gradu
Koča pri Jelenovem studencu
Dom na Polomu
Koča ob žičnici na Krvavcu
Dom Kokrškcga odreda na Kalisču
Dom na Krvavcu
Dom na Šmarjetni gori
Upravno poslopje v Kranju
Mihov dom na Vršiču
Koča na Gozdu
Dom na Korenskem sedlu
Koča na Kriški gori Tončkov dom na Lisci Dom na Jančah
Litostrojska koča na Soriški planini Dom v Kamniški Ristrici Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih Triglavski dom na Kredarici Gradnja skladišča v Krmi Okrepčevalnica Igla
iz	prosto-
lastnih	voljno
sredstev	delo
din	ur
50 C00	300
—	85
1 453 61G	285
30 915	56
52 000	—
200 476	—
207 388	—
144 731	
159 853	102
126 528	—
3 090	—
331 055	—
30 365	—
921 120	—
2DG 435	520
500 000	- ■
300 000	2 000
673 000	1050
1 485 734	—
717 831	72
22R 850	132
217 880	12
25 098	224
—	500
54 000	150
40 697	—
88 23G	36
366 133	260
50 521	—
461241	—
162 424	—
21000	—
53 682	—
80 523	—
16 000	35
783 035	—
204 690	—
_	127
174 659	—
140 000	—
11 500	—
1 987 500	—
779 260	—
19 902	—
419 003	—
108 405	—
1 000 000	1000
53 000	82
50 000	—
450 000	800
1 845 OOJ	—
16 800	—
47 058	—
535 437	—
44 500	319
INVESTICIJ V LETU 1902
v
vrednosti din
subvencija P7.S din
ostale subvencije din
dotacija iz sklaiia TVP
din
posojilo PZS
din
ostalo posojilo
din
Skupne
Investicije
din
675 843
45 000 12 750 42 750 12 200
10 20U
104	000
800 000
105	000
10 800 39 600 12 600 33 6C0 50 000 15 000
4 320 35 400
9 000
12 700
100 000 12 300
160 o:o
52 000
750 000
800 000
113 923
1 000 oon
1 824 852
230 000
1 000 000
445 000	—
1 200 000 2 093 233
1 020 019
500 000 3 000 0D0
1 992 763 400 00J
— 3 725 236
1 500 828
io o:o
700 000
61 000 000 42 570 000
301000 7 000 000
675 349
845 000 12 750 1 496 366 43 115 52 000 1 000 476 207 388 144 731 170 053 1 126 528 417 013 331 055 30 365 921 120 1 821852 400 435 1 500 000 900 000 1 008 0.10 1 485 734
1	748 650 268 450 230 4R0
59 598 995 000 69 000 6 333 93-3 92 556
2	394 296
59 521 861 241 162 424 21000 53 682 80 523 25 000
6	009 099 204 690
12 700 174 659 140 000 11 500 62 987 500 42 570 000 779 260 19 902 419 003 108 405 1 400 000 75 300 50 ODO
7	Ö10 000 1 845 000
16 800 747 058 535 437 96 500
PLANINSKO DKUSTVO
PLANINSKA POSTOJANKA
Iz	prosto-
lastnih	voljno
sredstev	delo
din	ur
32.	Maribor - matica
33.	Medvode
34.	Janeza Trdine Mengeš
35.	Mežica
36. Nova Gorica
37.	Obrtnik Maribor
38.	Oljka Polzela
39.	Podbrdo
40.	Poljčane
41.	Prevalje
42.	PTT Ljubljana
43.	PTT Maribor
44.	Radeče pri Zid. mostu
45.	Radovljica
46.	Ruše pri Mariboru
47.	Slovenjgradec
48.	Šentjur pri Celju
49.	Školja Loka
50.	Šoštanj
51.	Tolmin
52.	Trbovlje
53.	Tržič
54.	Velenje
55.	Vrhnika
56.	Zagorje ob Savi
57.	Zreče
5C.	Železničar Ljubljana
59.	Žerjav
60.	Žili 61. rzs
Ribniška koča na Pohorju Mariborska koča na Pohorju Slavkov dom na Golem brdu Mengeška koča na Gobavici Dom na Peci
Koča na Pikovem (Podpeca) Zavetišče na Heleni Zavetišče pri Škruheju Zavetišče pri Pucu Zavetišče na Grohat planini Koča Kekcc na Katarini Stjenkova koča na Trstelju Gomiščkovo zavetišče na Krnu rianinski dom Kozjak Planinski dom na Gori Oljki Koča na Črni prsti Dom na Boču z razglednim stolpom Koča na Uršlji gori Poštarska koča na Vršiču Poštarska koča pod Plešivcem Zasavska koča na Prehodavcih Valvazorjev dom pod Stolom Roblekov dom na Begunjščici Ruška koča (Tinetov dom) Koča pod Kremžarjevim vrhom Grmovškov dom pod Vel. Kopo Gradnja Partizanskega doma na Resevni Doin na Lubniku Andrejev dom na Slemenu Zavetišče Globoka Gradnja doma na Mrzlici Dom Titovi graničarji na Zelenici Prehodno planinsko zavetišče v Tržiču Bivak v Storžiču Dom na Paškem Kozjaku Razgledni stolp na Planini Koča na Zasavski gori Coparjeva koča na Cemšeniški planini Koča na Rogli Gradnja koče na Vogarju Postavitev spomenika na Vogarju Tumova koča na Slavniku Koča na Smrekovcu Gradnja koče na Goropekah Razni stroški v zvezi z gradnjo in adaptacijo planinskih postojank
165 000 67 000 493 905 1 564 000 600 000 100 000 120 000 130 000 80 000 21 000 3 000 000 80 000
123 000
487 427 150 000 393 227 73 871 376 863 485 401 78 526 706 777 11 993 60 358 23 800
258 000 120 000 216 V8G 360 000 92 130 2 600
51 843
91 000 1 725 724 1 026 181
695 157
Skupaj
V letu 1961:
2 400 1 200
230 350 60
25
1 800 40
810
32 38
40 30 950
500 35 4 544
_ 1 200
120 170 112 814 600
32 261 939 24 307
25 216 292 3(1 150
V letu 1962: Razlika:
32 261 93S f 7 015 647
24 307 13 843
vrV	vencija	P0£LU<>	«"üo	Slcupnc
nosti	PZS	veii.Tije	hvp	posojilo	investicije
dln	üta	dln	diu	din
din
400 000
120 000 180 000
34 500 52 500 S 000 5 000
270 000
4 000
168 000 3 200 19 000
10 000 7 500 95 000
100 000 7 000 1 817 917
8 050 881
6 800 000 200 000
146 287
G96 000 143 373
3733 749 2 300 000
1 600 000 10,1 000
410 857
149 150
120 000
12 000	_
17 000	—	_ __
11200	—	_
203 500	—	__
150 000	_	_
—	—	877 667
društvo kljub	večkratnim	pozivom ni dostavilo podatkov
~	—	— 77187
4 895 537
565 000 67 000 613 905 1 564 000 780 000 100 000 120 000 130 0U0 80 000 55 500 3 052 500 89 000 5 000 123 000 8 320 881 410 857 7 291 427 350 000 561 227 223 358 395 863 485 401 78 526 706 777 171 143 87 858 814 800 143 373 358 000 127 000 5 768 451 2 660 000 92 430 2 600 1 720 000 100 000 63 843 17 000 102 200 1 929 224 1 176181 877 667 695 157
77 187
7 913 599
2B 580112_ 6 720 436 8 597 664 115 938Ö12 196 994 330
4 895 537
32 183 376 6 401 843
28 580 142 6 720 436
5 963 369
80 311 499 158 019 978
— 3 018 062
_ 8 597664 115 938 612 196 994 330
— — 3 603 234 + 318 593 I 2 631 295 + 38 627 U3 ^38^352
PKEGLED KAPACITETE. OBISKA IX NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1962
Kapaciteta lc/.išč Število obiskovalcev
Planinska postojanka
g 84
N

o p.
■5 = «
i£>
V upravi planinskega društva
I.	&tuden»skl planinski iloni Tamar Z.	Blejska koča na Ijpanci
3.	GostiSče Murk» na Bledu
4.	Bife na Straži1
5.	Koča dr. Janeza Mencingerja
6.	Vodnikov dom na Velem polju
7.	Koča pod Bogatinom
8.	Koča na Lskovnicl
9.	Koča Zlatorog v Trenti tO.	Dom na Predelu
II.	Dom Petra Skalarja na Kaninu
12.	Koča na Mangartu
13.	Aljažev doni v Vratih
14.	Dom Planika pod Triglavom
15.	TržaSka koča na Uoliču
16.	Stani čeva koča pod Triglavom
15.	Kovinarska koča na Zaslpskl planini
18.	Erjavčeva koča na VrSlču
19.	Tičarjev dom na Vršiču ZD.	Koča pri izviru Soče
21.	Bivak 1 (Vel. Dnina)
22.	Bivak II (Pod Rokavi)
23.	Bivak III (Za Akom)
24.	Bivak IV (Na Rušju)
25.	Koča v Martuljku
26.	Koča pod Splčko
27.	Dom na Vršnem
28.	Koča v Krnici
29.	MIhov dom na Vršiču 3D.	Koča na Gozdu
31.	Litostrojska koča na Soriški planini
32.	Uom na Komni
33.	Koča pri Savici
34.	Mladinsko zavet, na Bogaiinskem sedlu
Jul. Alpe 11113	Akademsko PD Ljubljana
1633	Bled
3»1	Bird
63«	Bled
805	Bohinjska Ristrica
1803	Bohinj - Srednja vas
1513	Dohlnj - Srednja vas
1138	Bohinj - Srednja vas
622	Bovec
115B	Bovec
1811	Bovec
1072	Bovec
1015	Dovje - Mojstrana
2-108	Gorje pri Bledu
2120	C, ur je pri Bledu
2332	Javornik - KoroSka Bela
892	Javornik - Koroška Bela
1515	Jesenice na Gorenjskem
1630	Jesenic« na Gorenjskem
876	Jesenice na Gorenjskem
21S0	Jesenice na Gorenjskem
214U	Jesenice na Gorenjskem
13411	Jesenice na Gorenjskem
1980	Jesenice na Gorenjskem
930	Jesenice na Gorenjskem
2954]	Jesenice na Gorenjskem
61U	Kobarid
1218	Kranjska gora
11S0	Kranjska gora
1226	Kranjska gora
1307	Litostroj Ljubljana
152D	Ljubljana - matica
631	Ljubljana - matica
1804	Ljubljana - matica
	S		o	>		o >
število postelj	■So .s > S:* S 51!	■u — "" ŽI N fl	"S > o 0 it C 3 " >	m u i i	n a a " i <n X > l/l	števili norite
20	29	49	3 518	31	3 549	1 450
24	13	37	4 843	69	4 914	1 462
3	10	13	28 850	—	28 85«	801
_	_	—	6 730	—	6 730	—
_	8	S	1 940	—	1 940	60
33	20	53	3 934	137	1 071	1 870
39	15	54	4 119	62	4 181	4 263
17	8	25	3 161	44	3 205	1 744
17	16	33	4 372	126	4 498	1 61«
3	7	ID	5 992	3.1	6 027	320
17	68	85	273	S	28»	151
12	8	2D	12 977	46	13 023	474
27	133	16(1	14 156	534	14 690	4 818
20	44	64	5 590	462	6 052	1 429
2«	18	42	S 497	616	6 113	1 482
	zaradi adaptacije			ni poslovala		
4	26	30	6 843	22	6 865	538
48	12	60	ID 211	290	10 531	i 67«
27	23	50	6 101	87	6 188	2 277
_	ID	10	4 663	17	4 680	248
_	4	4	15	—	15	29
_	5	5	27	—	27	43
_	8	8	12	—	12	12
_	6	6	17	—	17	33
6	S	U	41	—	41	56
_	16	16	913	—	913	252
E	ZO	26	739	8	767	114
3	9	12	667	6	673	271
2	14	16	Z 553	18	2 571	25«
20	20	4D	2 931	84	3 013	1 261
55	15	70	8 485	17	8 502	5 39«
66	24	90	9 626	302	9 928	5 886
28	—	28	2 853	92	2 945	1 195
ni bilo oskrbovano
1 OSratoval od t 5. do 31. 10. 1962
33.	Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih
36.	Triglavski dom na Kredarici
3!.	Gomlščkovo zavetišče na Krnu
38.	nom dr. Klementn Juga v Lepeni
33.	Koča na Črni prsti
■Kl.	PoStarska koča na Vršiču
41.	Zasavska koča na Prehodaveih
42.	Pogačnikov dom pri Križl-uli jezerih
43.	Koča na Razor planini
44.	Zavetišče Globoka
45.	Koča na Poreznu	Pred-
46.	Dom na Črnem vrhu nad Novaki	KorJe
47.	Zavetišče na Robidenskem brriu	j,^. ,V|p
48.	Zavetišče v Ravnah
43.	Koča na Smarjctni gori
50.	Slavkov dom na Golem fordu
51.	Dom na [.iibniku
52.	Koča na Ratilovcu 33.	Zavetišče Far.ti polok
54.	Zavetišče pri Bertu Dražgoše
53.	Zavetišče Urban DražgoSe 56.	Zavetišče Mohor
5".	Zavetišče Prtovč
38.	Dom Pristava na .Javorniškem rovtu	Kai-a-
59.	nom Kokrskega odredi na Kališču	vanke
«0.	nom na Korenskem sedlu-'
BI.	Dom na Peci
62.	Koča na Pikovem (Podpeca)
S3.	Zavetišče pri Slrubeju
64.	Zavetišče v Heleni
S3.	Dom na (Jršlji gori
66.	Pnštnrski dom pod Plešivcem
67.	Valvazorjev dom pod Stolom «8.	Roblekov dom na Regunjščlci
69.	Dom na Kofcab
70.	nom Titovi graničarji na Zelenici
71.	Prehodno plannsko zavetišče v Tržiču
72.	Koslanjčeva koča na Dobrči
73.	Dom v Logarski dolini z depandanso	Kamniške
74.	Frischaufov dom na Okrešlju	Alpe 73.	Kocbekov dom na Korošici
76.	Mozlrska koča na Golteh z depandanso
77.	Mozirska koča — podružnica Smihel
78.	Bivak pod Ojstrico
__H
1 Od 1. 8. 1962 dalje v upravi TD Kranjska gora
1683 2315 2066 9C0 1844 1725 2030 2052 1333 1835 1632 1238 824 707 064 410 1027 1666 109 850 830 810 10-0 920 1540
Ljubljana - matica
Ljubljana - malica
Nova Gorica
Nova Gorica
Podbrdo
PTT LJubljana
Radeče pri Zidanem mostu
Radovljica
Tolmin
Tolmin
Cerkno
Cerkno
Cerkno
Cerkno
Kranj
Medvode
Skofja Loka
za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih za Selško dolino v Železnikih Javornik - Koroška Bela Kranj
1075	Kranjska gora
1665	Mežica
986	Mežica
650	Mežica
730	Mežica
1696	Pre val j c
800	PTT Maribor
1180	Radovljica
1757	Radovljica
1£05	Tržič
1535	Tržič
516	Tržič
1520	Tržič
757	Celje
1387	Celje
1808	Celje
1344	Celje
852	Celje
1800	Celje
TO	54	104	6 77»	348	7 127	4 692
54	58	112	9 077	365	9 112	3 592
—	33	33	I 768	82	1 850	555
24	30	34	1 082	28	1 110	560
—	16	16	1 491	43	1 534	414
6	22	28	9 362	180	9 542	1 421
—	22	22	3 024	174	3 193	460
36	35	71	2 010	125	2 435	2 046
16	28	41	1 543	25	1 368	1 012
			ni poslovalo			
21	—	21	1 096	—	1 096	37
25	—	25	4 068	—	4 068	78
2	—	o	2 189	—	2 189	6
2	—	1	I 983	7	1 9.90	8
—	—	—	10 220	23	10 243	_
16	IG	32	23 891	79	23 970	380
22	—	22	3 »63	33	3 996	«52
9	39	18	1 885	—	1 885	«62
—	—	—	1 014	—	1 014	_
2	—	2	1896	—	1 806	40
		—	872	—	872	_
	—	—	330	—	° 540	_
—	—	—	1 781	—	1 781	_
4	27	31	10 756	—	1« 75«	771
21	14	35	1 976	S	1 981	815
10	—	10	2 536	—	2 536	32
85	60	145	7 0Z.1	13	7 036	3 002
6	—	6	3 600	—	3 «OD	160
—	—	—	Z 59«	—	2 300	_
—	—	—	3 103	—	3 100	_
it)	21)	50	6 35«	4	6 360	77«
8 20	10	18	3 781	38	3 819	845
	22	42	2 001	10	2 012	727
40	32	72	2 878	13	2 891	1 064
16	16	32	«43	20	663	672
—	—	—	427	16	443	_
—	—	—	8 165	—	8 165	_
21	—	21	180	2	182	SO
161	—	161	33 579	341	33 »20	9 934
44	60	104	13 304	12«	13 430	787
23	36	S»	2 129	19	2 143	518
94	64	158	3 893	25	3 »18	312
—	—	—	3 119	43	3 162	_
4	—	1	71	—	71	9
Planinska postojanka
ji v
fa
- o
« a
s i
Is
V upravi planinskega društva
19.	Češka koča na Ravneh
811.	Cojzova koča na Kokrskem sedlu
81.	Koča na Jcrmanovih vratih
82.	Bivak v Kočnl
83.	Koča na Kriški sorl
84.	ZavetiSče na Mali poljani
85.	Zavetišče v Gozdu
86.	Dom v Kamniški Ristrici
87.	Bivak pod Skuto
88.	Koča na Loki pod Raduhn
89.	Okrepčevalnica Isla
90.	Zavetišče Grohat na Raduhi
91.	Zavetišče pri Pueu
92.	Koča pod Olševo
93.	Zavetišče pod Ojstrico
94.	Andrejev dom na Slemenu
35.	Dum pod Storžltem
9«.	Bivak v StorJlču
97.	Koča n.". Smrekovcu
38.	Koča na Mali planini1
99.	Dom na veliki planini
100.	Dom nn Menlni planini
101.	Koča na Klarem uradu
102.	Zavetišče nn Kralni
133.	lloni na Krvavcu
104.	Koča ob žičnici nn Krvavcu
185.	Mengeška koča na Goba viel
10«.	Kota III Gori Oljki1
107.	Partizanski dom na Reševal»
1U8.	Mariborska kota z razglednim stolpom
109.	Ribniška kota na Pohorju
11».	Koča na Pesniku
111.	Koča na Pesku
112.	Ruška koča (Tinetov dom)
	154 .t	jezersko
	1791	Kamnik
	1881	Kamnik
	1932	Kranj
M	1582	Križe pri Golniku
n	1ID0	Križe pri Golniku
rt	864	Križe pri Golniku
M	631	I.jubijana - matica
»»	2104	Ljubljana - matica
ft	1520	Luče ob Savin ji
»t	750	I.uf:e ob Savinji
	1882	Mežica
»F	130	Mežica
tf	1250	Solčava
	1206	Solčava
	109B	Šoštanj
n	1100	Tržič
„	175«	Tržič
	1377	Žerjav
Pred-	1447	Črnuče
gorje	1560	Domžale
Kamn. Alp	1508	Gornji grad
„	583	Kamnik
	518	Kamnik
»i	17110	Kranj
•t	1435	Kranj
*t	410	Janeza Trdine Mengeš
	734	Oljka Polzela
i*	682	Šentjur pri Celju
Pohorje	1040	Maribor - matica
n	1530	Maribor - matica
	HOD	Maribor - matica
	1482	oplotnica
M	1250	Kuše pri Mariboru
Kapaciteta leiKč Število obiskovalcev
S? S O 3 a	število skupnih ležišč	ÄS 21	Jugoslovanov	s» V o i S - QJ N	vseh skupaj	Zl iS « 2
29	20	49	847	63	910	2 200
30	25	55	2 127	32	2159	1 268
46	40	86	3 313	1»	3 332	1 335
__	6	6	54	—	54	54
10	30	40	7 17C	—	7 176	1 126
_	5	5	2 730	—	2 73»	150
3	_	3	5 125	—	5125	—
43	_	43	21 054	«85	21 73»	1 987
_	8	8	37	—	31	41
9	23	34	1 820	—	1 820	350
_.	_	_	3 245	—	3 245	—
G	IS	22	t 128	17	1 145	347
_	_	_	805	—	803	—
_	_	_	283	—	283	—
10	20	30	1 203	26	1 229	123
45	">0	95	12 929	851	13 780	2 653
40	.31	74	1 G68	23	1 6'Jl	843
5	_	5	76	—	76	62
45	10	55	5 260	—	5 260	3 SG8
	20	20	ne	evidentira		
19	28	47	4 572	—	4 572	2 337
n	ID	62	1 605	—	1 602	444
■ 5	5	10	10 725	35	10 160	45
_	_	—	4 76')	—	4 76(1	—
78		176	33 675	67	33 712	7 030
_	_	—	14 »18	62	15 010	—
5	_	5	17 011	119	17 IGO	99
12	28	40	851	—	8M	—
_	_	—	2 338	12	2 350	—
33	18	53	22 148	75	22 523	2 197
34	25	59	7 350	107	1 657	2 622
__	15	15	kota	ni bila	oskrbovana	
30	_	30	5 631	63	5 691	638
21	26	47	9 403	—	i) 403	2 882
1 Koča zaprtega tipa < v erfidn;i — zasilno oskrbovana
• v gradnji — z« s', too oskrbovan
113.	Dom pri Treh Kraljih
114.	Koča pod Kremž.arjevim vrhom
115.	Grmovškov dom pod Veliko Kopo
U«.	Razgledni stolp na Kogli
117.	Koča Planine
118.	Koča na Rogli
II».	Dom na Boru z razglednim stolpnm
120.	Koča na Zavcarjevem vrhu
121.	ZavetiSče na Urbanu
122.	Planinski dnm Kozjak
123.	Zavetišče Sober
124.	Zavel išče Podlipje
125.	Doni na Paškem Kozjaku
126.	Koča na Bohorju
127.	Celjska koča
128.	Dom v Gorah
129.	Kofa na Kalu
130.	Koča na Kurau
131.	Dom na Smohorju
132.	Tončkov dom na Lisci
133.	Dom na Jančah
134.	Zavetišče Lovrenc
135.	Zavetišče na Kopitniku
136.	Dom na Mrzlici
137.	Koča na Zasavski ccsli
138.	Zavetišče Zaioka
139.	Coparjeva koča nn CemSeniäkl planini
140.	Dom na Polomu
141.	Dorn Vinka Paderšlča
142.	Dom na Mirni gori
143.	Gostišče v Crmošnjicah
144.	Bife nn kolodvoru v Črnomlju
145.	Koča na Jelenovem studencu
146.	Iztokova koča pod GoUki
147.	Zavetišče Antona Bavčerja na Cnvnu
148.	Dom pod Cavnom (rredmejal
149.	Koča pri Izviru llublja
150.	Koča Kekec na Katarini
151.	Zavetišče Sivka
152.	Zavetišče Jelcnk
153.	Dom na Hleviški planini z razgl. stolpom
154.	Pirnatova koča na Javorniku
155.	Planinski dom rudarjev Vojsko
156.	Zavetišče na Svinščakih
157.	Koča na Velikem Snežniku
t.	1201)	Slovenska Bistrica
i.	1161	Slovenj Gradec
„	1377	Slovenj Gradec
	1517	Slovenske Konjice
»	1010	Vuzenlca
H	1481	Zreče
Boč	698	Poljčane
Kozjak	914	Maribor - malica.
	593	Maribor - matica
	70S	Obrtnik Maribor
»	320	Obrtnik Maribor
„	8411	Vuzenlca
Paski Kozjak	970	Velenje
Zasavje	935	Bohor Senovo
»t	750	Celje
H	791	Dol pri Hrastniku
M	956	Hrastnik
»»	1219	Kum Trbovl je
M	774	Laško
11	947	Lisca Videm - Krško
II	794	Litija - Šmartno
II	711	Kadeče pri Zidanem i
II	914	Rimske Toplice
,»	1119	Trbovlje
n	849	Zagorje ob Savi
il	670	Zagorje ob Savi
n	1206	Zagorje ob Savi
Gorjanci	723	Kostanjevica na Krki
	822	Novo mesto
Dolenjsko	1048	Črnomelj
gričevje	400	Črnomelj
ii	156	Črnomelj
	850	Kočevje
Trnovski	1260	Ajdovščina
gozd	1239	Ajdovščina
	890	Ajdovščina
a	250	Ajdovščina
i,	306	Nova Gorica
Idrijsko	11106	Idrija
gorovje	1106	Idrija
n	907	Idrija
II	1210	Idrija
i.	1080	Idrija
Snežnik	1242	Ilirska Bistrica
ii	1796	Ilirska Bistrica
35	23	58	1 966	5	1 971	1 367
20	14	34	2 243	—	2 243	51»
31	16	50	2 668	—	2 668	1 221
			ne evidentira			
2	■	9	koča ni		poslovala	
22	8	30	1 033	74	4 107	80 :s
31)	20	59	4 151	9	4 160	680
13	11	21	1 794	—	1 794	387
—	—	—	1 212	—	1 212	_
28	—	28	7 103	—	7 103	663
—	—	—	4 02«	—	4 020	—
—	—	—	990		1 012	_
36	14	50	8 710	—	8 710	415
51	20	71	6 301	—	K 301	1 "60
52	—	52	5 803	41	5 844	1 012
23	25	48	6 953	161	7 119	927
68	60	128	1 136	2	1 138	655
33	25	60	3 761	—	3 761	531
23	25	50	1 933	8	1 941	1 442
22	9	31	5 225	1	5 226	1 «94
17	SO	37	7 310	56	J 366	907
—	—	—	671	2	673	_
4	—	4	1 84(1	—	1 840	81
14	—	14	5 992	19	6 «11	831
16	37	53	1 706	—	4 7««	330
—	—	—	2 366	—	2 366	—
—	12	12	1 834	—	1 824	154
ID	8	18	1 018	30	1 048	242
6	12	18	1 560	—	1 560	303
30	20	541	1 979	156	5 135	630
4	—	4		ne evidentira		
—	—	—		ne evidentira		
5	8	13	608	7	«15	31
—	12	12	914	14	928	26
—	—	—		ni poslovalo		
13	—	13	1 996	46	2 042	119
—	—	—	2 lil	37	2 228	—
16	—	16	15 270	51	15 321	753
—	—	—	1 590	—	1 390	—
—	—	—	1 430	—	1 430	—
6	4	tO	3 614	—	3 614	310
12	—	12		ni poslovala		
35	7	42	1 698	—	1 698	2 015
—	14	14		ni poslovalo		
—	14	14	1 572	68	1 840	122
Planinska postojanka
ü» 'D
s t
U a
158.	Stjenkova koča na Trstelju
159.	Tumova koča na Slavniku
160.	Vojkova koča na Nanosu
161.	Turlanovo zavetišče na Nanosu
162.	Koča Mladika na Pečni rrhri
163.	Razgledni stolp nn Planini
Tržasko-Komenski Kras kras Nanos
Notranjski kras Polhograjski dolomiti
612
102« 1248
915 710 733
Inozemski obiskovale; planinskih postolank so bili lz sledečih držav: 2S83 iz Avstrije. 2370 iz Italije, 1704 i/ Zapacine Nemčile. 633 lz Anglije. 255 iT S vir«. 20P, iz ZDA. ISO iz franclje. 155 I/. Nizozemske. 63 z Poljske. 63 iz SSSR. 48 Iz Kr.džarske. !2 i;- Belsije. 26 iz Kanade. 21 Iz CSR. 18 :/ Bolgarije. 14 i/. Švedske. 11 lz Danske. II iz Japonske. 7 lz Grčije. 6 iz .Nove Zelandije. 5 Iz Izrmvu. 8 i/. Norveške. 4 iz Argentine. 3 lz Turftje. 2 iz ZAR. 2 iz Finske, 2 iz Venezuele. 1 iz Irilije. I iz Avstralije. 1 z Gane In l lz Romunije.
Kapseltet» leiišč Število obiskovalcev
V upravi planinskega društva	o3 li 3 C.	a 11* Xr, " •S: JT —	•o £ 10 Et > Ä	o TS 0	s 01	C 9 z T) >	> öl Bk	■C =* « - «IX > r.	število nočitev	
Nova Gorica	12	—	12	1 «40	57	1697		38
Železničar Ljubljana	r	nt	29	4 922	—	4 922		174
Postojna.	3	40	43	2 277	67	2 344		916
Vipava	—	—	—	1 448	—	1 448		—
Postojna	—	6	6	2 639	39	2 678		—
Vrhnika				ne evidentira				
Skupaj	2 691	2 433	5 114	718 854	8 845	727 699		138 308
Leta 1961:	2 521	2 523	5 044	788 871	9 293	798.164		137.083
Leta 19621	2 6St	2 133	3 114	718 854	8 845	727 699		138 3(18
Rax lika:	+ 160	— 90	- 70	— 70 017	— 448	— 70 165		+ 1 226
AVTOBUSNI PROMET
M
A
R
B
D
MARIBOR—ROGAŠKA SLATINA
14.00
Maribor
15 35	Duh na Ostrem vrhu
MARIBOR—RIBNICA NA POHORJU
N D N D SN 1 2 3 4 5
V
10-30	1000	Maribor	7.20	16 50
11.30	19.00	PoljOane-trg	6.20	15 50
1144	1914	Podplat	Q.0H	1538
n-50	19.20	Rogaška Slatina	6 00	1530
MARIBOR—DUH NA OSTREM VRHU
D
0.20 0.45
D N D N SN 0 7 8 9 10
10.00	15.00	Maribor	7.20	13 25
10-17	15.17	Slemen	7.03	13 08
10.28	15.28	Selnica	6 52	12 57
6.20 11.05 16.15	16.15 21.20	Podvelka	6.20	6.05 12.10 15 30
6.50 11.35 16.45	16.45 21.50	Ribnica	5.30	5.30 11.40 15.03
Opomba: Pod 5 in 10 vozi od 1. maja do 30. oktobra.
20.20 19.50
MARIBOR—RADLJE—PREVALJE
V 1
V 2
V
3
	7.30	14.15	10.15
priporoča planin-	7.50	14.33	16.30
cem in planinkam za	7.57	14.39	16.42
obisk Ribniške koče.	8.20	15.00	17.05
Urške. Pece, Duha na	8.42	15.15	17.26
Ostrem vrhu in Boča	9.05	15.40	17.54
naslednje avtobusne	9.18		18.01
proge:	9. 25		18.15
Maribor Selnica Fala Podvelka Radlje Dravograd Ravne Prevalje
V 4
6.55 6.37 6.31 6.16 5.55 5.30
V
5
7.40 7.19 7.13 0.50 6.29 0.01 5.47 5.40
V 6
10 30 16.09 16.03 15.40 15.18 14.51 14.37 14.30
Tovarna dokumentnega
in kartnega papirja
Telefon: Rodeče 81-950
Tekoči račun pri NB Trbovlje 600-29/1-n
Brzojavi: Papirnica Radeče
Železniška postaja: ZIDANI MOST
PROIZVAJA :
vse vrste brezlesnih papirjev
in kartonov
specialno papirje
surovi heliografski
in loto papir
paus papir
kartografski
specialni risalni ••Radeče« papirje za filtre itd.
IZDELUJE :
vse vrste kartic
za luknjanje v stondordni velikosti in tisku
Pa ?e!ji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU
PROIZVODNI PROGRAM ELEKTROKOVINE
SVETILKE
za vsak namen in za vsak prostor
ELEKTRIČNE DUŠILKE
za fluorescentne in živosrebrne žarnice
SVETLOBNA REKLAMA
ELEKTRIČNI MOTORJI
do 4 kw za trofazni in enofazni tok v normalnih izvedbah in specialnih konstrukcijah
ELEKTRIČNI ČRPALNI AGREGATI
za hišne vodovode za zmogljivost do 360 litrov v minuti s trofaznimi ali enofaznimi motorji
ČRPALKE ZA HLADILNO SREDSTVO
s trofaznim motorjem za hlajenje orodja na obdelovalnih strojih
STENSKI IN NAMIZNI VENTILATORJI
SESALNIKI ZA PRAH
SPOJNI MATERIAL
za električne naprave iz Ms, Cu, Al in Al-Cu
KOMUNALNA BANKA MARIBOR
Orožnova 2 in njeni ekspozituri
MESTNA HRANILNICA MARIBOR Trg svobode 6
LENART v Slov. goricah
sprejemajo hranilne vloge In otvarjajo žiro račune privatnim osebam
hranilne vloge se obrestujejo 5% do 7% letno tajnost hranilnih vlog je zajamčena za obveznosti iz hranilnih vlog jamči federacija
MEDNARODNA ŠPEDICIJA, TRANSPORTI IN SKLADIŠČA
»Intertrans - Globus«
LJUBLJANA, SMARTINSKA CESTA 152 A
-	telefon: h. c. 33-662
-	telex: 03-107
opravlja
KVALITETNO, POCENI IN HITRO
-	vse špcditerske usluge v zvezi s tuzcmskn in mednarodno blagovno menjavo ne glede na vrsto in količino blaga;
-	vse carinsko posredniške posle pri uvozih in izvoznih pošiljkah;
kvalitetni in kvantitetni pregled blaga;
-	prevoz blaga s tovornimi avtomobili v tuzemstvu in inozemstvu, sejemske usluge 7 lastno mehanizacijo;
-	nakladanje, prekladanje, skladiščenje, hranjenje in zavarovanje blaga.
INTERESENTI ZAHTEVAJTE INFORMACIJE IN PONUDBE OD CENTRALF PODJETJA IN PODRUŽNIC: BEOGRAD. ZAGREB. RIJEKA SlBOR
K0PER NOVA	^NA, NOVI SAD! SU-
S POSLOVNIM SODELOVANJEM SE BOSTE O SOLIDNOSTI OPRAVLJE NIH USLUG SAMI PREPRIČALI.	^«"üii UPRAVLJE-
Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor
Naši proizvodi:
Kamioni -TAM 4500«, nosilnosti 4,5 tone Prekucnik »TAM 4500 K- in »TAM 4500 DK-Gasilsko vozilo »TAM 4500 G«
Kamion »TAM 4500 P« za polivanje in pranje ulic
Kamion »TAM 2000- v standardni izvedbi, nosilnost 2 toni, v specialnih izvedbah:
kombi bus, furgon in vozilo za prevoz pošte Avtobusi »A 3000« v turistični in standardni izvedbi, 32 sedežev Avtobusi »A 3500- v turistični in standardni izvedbi, 37 in 42 sedežev 4- in 6-valjni zračno hlajeni Diesel motorji, 85 in 125 KS Rezervni deli za vozila »Pionir«, »TAM 4500« in »TAM 2000-
.,«formacije v TAM in v njenih prodajalnah v Beogradu. Sarajevu, Novem Sadu, Zagrebu in Mariboru
PLANINCI!
VELIKO ZNIŽANJE CENE OZKOTRACNEOA PROJEKTORJA KO-6 — 16 mm
stara cena 400 00.T dinarjev nova cena 340 000 dinarjev
najsodobnejši kinoprojektor za projekcije na ekran do velikosti 3 X 1 m
portabel izvedba v dveh priročnih kovčkih:
1.	KINOPROJEKTOR
2.	SAMOSTOJEN OJAČEVALNIK ZA OZVOČENJA
Vsem, ki sle se odločili za nakup projektorja, še tale podatek:
Za projektor KO-G IG mm nudijo distributerska podjetja v državi preko 2000 različnih filmov za minimalno izposojnino
Tri tisoč projektorjev KO 6 redno oskrbujemo z rezervnimi deli in servisom po najugodnejših pogojih
OSKRBITE SI NAJSODOBNEJŠI UCN1 PRIPOMOČEK'
Zahtevajte demonstracije v naši filiali v Ljubljani — Titova 19
Prodajno servisna organizacija
Ljubljana, Kotnikova 6