
GLASILO   -
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXVII. ŠT. 28
ptuj, 25. julija  1974
CENA 1 DIN!
ptuj
IV. srečanje
ukradenih
otrok
To   nedeljo   se  je   zbralo   na
grajskem    dvorišču    okoli    350
..ukradeniii  otrok". To so otroci
prvoborcev in aktivistov, ki so jim
Plaketa: ,,Obup - upanja"
Foto: Ozmec
nemški fašisti v letih 1941/42 pobili
ali internirali starše, njih pa
internirali v posebna taborišča za
mladoletnike v nacistični Nemčiji,
Mnogi se od tam niso vrnili, mnogi
so ostali za vedno invalidi, tisti pa.
ki jih niso strla 3 leta lakote in
trpljenja so se to nedeljo zopet
videli. Objemi, sriski rok. solze,
radost, ki sije iz oči. Toliko
nepozabnih doživetij, obujenih spo-
mino\ na grenka otroška le ta.
Zbrane je pozdravil Janko Vo-
grinc predsednik 6bčinskega odbora
zveze združenih borcev NOV Ptuj.
Slavnostni govornik je biJ Franc
Lačen, podpredsednik občinske
konference SZDL. v imenu' ukra-
deniii otrok pa je nato govoril še
Milan Lacko iz Ptuja. V krajšem
kulturnem programu je sodelovala
ptujska godba na pihala, dijakinja
ptujske gimnazije, podmladek folk-
lorne lupine Vinko Korže iz
Cirkovec ter prof. Slavko Marolt iz
Maribora, ki je s svojimi ..Spomini
na Ausch\vic" nekaterim tako živo
obudil težke spomine, da so
zajokali. Z zborovanja so poslali
pozdravno pismo predsedniku TI-
TU, ob koncu pa so ..ukradeni
otroci" podarili predstavniku občin-
ske zveze združenj borcev NOV
plaketo ,.OBUP - UPANJE", delo
Aleksandra KOVAČA iz Maribora,
Plaketo so podelili v znak zalivale za
organizacijo tega srečanja.
________________^..__________ ..^^ ...M,.Dmies
N^večja atrakcija na dnevu
gasilcev v Ormožu je bilo
j^uščanje ljudi po drči iz
grajskega stolpa. Več o prire-
ditvi poročamo na 5, strani.*
do nedelje, 4. avgusta 1974.
Prvi krajec bo \ petek. 26.
julija ob 4.5 0.
Napoved: Ponovno se bo
otoplilo.na 30 stopinj Celzija.
Vmes pa bodo še plohe in
ne vili te.
Alojz Cestnik
Udeleženci srečanja ukradenih otrok na ptujskem gradu
KARAVANA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA 1974
Občinski konferenci SZDL Ptuj in Ormož
VABITA
nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941-1945 in
njihove najožje družinske člane, da se priglasijo Občinski
konferenci SZDL Ptuj ali se bodo udeležili letošnje karavane
bratstva in prijateljstva 1974.
Nekdanji izseljenci in njihovi najožji družinski člani, naj se priglasilo
pismeno ali ustno nepreklicno'do 10. septembra 1974 (priimek In
ime ter naslov prebivališča).
Pogoji priglasitve so:
1. Da je bil priglasitelj izseljenec v Srbiji
2. ,Da ob priglasitvi vplača 60 dinarjev s prevoznim stroškom in za
pridobitev znaka ..Karavana". (Ta znesek bo lahko udeleženec na
vlaku vnovčil za hrano in okrepčila.")
3. Da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli poznejših
razlogov ne bi mogel udeležiti karavane.
Karavana bo krenila na pot s posebnim vlakom 11. oktobra ob 21.
uri iz železniške postaje Maribor. (V primeru zadostnih prijav bo
organiziran skupni odhod z avtobusom v Maribor.) Karavana se bo
vrnila predvidoma 16. oktobra 1974 v Maribor.
Posebne skupine udeležencev bodo obiskale naslednje kraje:
arandelovac, aleksandrovac, arilje, brus,
čačak, cuprijo, gornji milanovac, knic,
kosjerič, kraljevo, kruševac, lazarevac,
luCane, mladenovac, raško, svetozarevo:
titovo užice, trstenik, užičko požego in
vrnjaCko banjo.
Podrobnejši program bomo udeležencem Karavane
pravočasno pismeno sporočili.
Za navodila se naj izseljenci obrnejo na Občinsko
konferenco SZDL Ptuj in Ormož.
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo tako; zaposli pri
delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti
naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
2 titran
tednik — Četrtek, 25. juiua 1974
Tri milijarde škode po toči
DOBRO ORGANIZIRANA OBRAMBA PRED TOČO JE
LAHKO ZELO UČINKOVITA
Strokovne komisije so iia območju občine Ormož te dni
končale ocenjevanje škode, ki je nastala na kmetijskih posevkih po
toči 22. junija in 6. julija. Končna številka je presenetila vse, saj znaša
škoda nad tri milijarde starili dinarjev, kar za občino Ormož pomeni
že male katastrofo. Ob dejstvu, da letošnji občinski proračun znaša
1,4 milijarde SD. je nastala škoda resnično velika.
Mnogi so se ob teli ugotovitvah zamislili in vprašali, kaj pa naš
sistem obrambe pred točo, ali je odpovedal? So bila vložena sredstva
zaman? Resno in odkrito besedo o tem so spregovorili prejšnji teden
v torek na razgovoru, ki ga je sklical predsedni!« S "SO Ormož 1-ranc
Novak. V Ormožu so se tako sestalijjredstavniki kmetijskega zavoda
iz Maribora in radarskega centra iz Zikerc pri Vehki Koreni v občini
Lenart, ki deluje pri tem zavodu. I/, občine Ormož pa so na sestanek
prišli predstavniki družbenega in zasebnega kmetijstva, gozdnega
gospodarstva in lovcev, predsednik kmetijskega sklada ter vodje vseh
osmih strelnih mest na območju občine Ormož.
ANALIZA NEVIHT - KJE SO BILE NAPAKE
Razprava o (nejlunkcioniranju obrambnega sistema je bila
sistematična. V podrobnejši analizi so prišle na dan mnoge
pomanjkljivosti, ki bi jih kazalo v najkrajšem možnem času odpraviti.
Za neuspeh obrambe 22. junija je bistveni razlog v tem, da je radarski
center v Žikercah bil od republiškega meteorološkega zavoda
obveščen, da ta dan toče ni pričakovati. Pozornost obrambe je bila
zato zmanjšana, toča pa je presenetila prve in druge. Navodila
meteorološke službe so 80 odstotno točna, zato so presenečenja
možna. Povedati je treba šo. da 22. junija v srednji Evropi res ni bilo
točonosnih neviht razen na področju od Savec do Obreza v ormoški
občini. Razen teh razlogov so predstavniki kmetijskega zavoda in
radarskega centra Žikerce navedh še vrsto drugih težav, ki pa se
poja\ljajo češče. Ker je rudarski center na precej izpostavljenem
mestu, vanj mnogokrat udari strela in ga poškoduje, radarist mora
včasih tudi na orožne vaje aLi po drugih državljanskih dolžnostih,
vendar so doslej vedno uspeli nastale situacije sproti reševati. Nevihta
22. junija pa je pokazala, da je v Žikercah treba zaposliti še dva stalna
rad;uista, da bo radarski center neprestano pripravljen.
Ril/prava o nevihti 6. julija, k; jc območju občine Ormož
naredila največ škode in to predvsem na vinogradih, je opozorila na
vrsto slabosti obstoječega sistema. Med pozitivnimi dejstvi je treba
najpicj povedati, da je ta dan bila obramba pravočasna, dovolj hitra
vendar - prešibka. Vseh osem strelnih mest na območju ormoške
občine je izstrelilo vse rakete in jih je tako med oblake poletelo 32.
Streljali pa so seveda tudi v drugih občinah, vendar je bila nevihta
tako močna, da ji rakete niso bile kos in je učinek samo delen: škoda
bi bila mnogo večja kot je. če streljanja ne bi bilo.' Skupna in soglasna
je bila ugotovitev in ocena - to je treba posebej poudariti - da je
dobro organizirana obramba proti toči lahko zelo učinkovita. Glede
na to ne držijo trditve, da se obrambni sistem ne izplača. Potrebnega
je le dodelati, izboljšati in tehnično izpopolniti. Vsako strehšče bo
moralo biti opremljeno z dvema raketnima rampama, tako bi
namesto štirih vsako strehšče lahko poslalo med točonosne oblake 8
raket, povečati je treba tudi število strelnih mest, obnoviti nekatere
radijske sprejemnike, in oddajnike izboljšati antenske sisteme
izboljšati bo treba tudi disciplino strelcev itd. Vse to pa je razumljivo
vezano na finančna sredstva. Tudi o tem so si, ,,nalili čistega vina".
NEPORAVNANE OBVEZNOSTI
Obrambni sistem Žikerce je edini v Sloveniji in pokriva 7 občin.
Letno porabi (letos!) 240 milijonov starih dinarjev, kar za tako vehko
območje res ni dosti. Ena sama točonosna nevihta lahko naredi
mnogokrat več škode, vendar se dogaja, da občine, oziroma plačniki
sistema ne poravnavajo svojih obveznosti. Proizvajalec raket zahteva
plačilo v naprej. Ker ni denarja se zgodi, da na lepem zmanjka raket,
ko bi jih najbolj potrebovaU. Plačniki obrambnega sistema so
občinski proračuni, kmetijske delovne organizacije, gozdiio
gospodarstvo in lovske družine. Iz občine Gornja Radgona še letos
ni^o prejeh niti dinarja, občina Slovenska Bistrica se je tudi slabo
izkazala, saj je od 34 milijonov nakazala samo 2. Občino Ormož
stane obrambni sistem letos 22 milijonov SD. Proračun, ki plača
delež kmetov, je poravnal obveznosti v višini 90 odstotkov, precejšnji
delež so že prispevali tudi lovci, medtem pa GG in Kmetijski
kombinat še v celoti ostajata dolžnika. Najbolje je svoje obveznosti
poravnala občina Maribor in delne Ptuj. Neizpolnjevanje obveznosti
do zavoda je gotovo eden zaviralnih učinkov pri uspešnosti sistema,
zato jc bil v Ormožu sprejet dogovor, da je potrebno plačnike
opozoriti na njihove ot3veznosti. Nekateri so bili tudi mnenja, da
tistim občinam, ki obveznosti ne poravnavajo, enostavno ne bi
dobavljah raket ali pa izvajali kakšne druge sankcije. Tako mnenje je
v nasprotju z dogovori izpred treh let. ko se je ta .sistem obrambe
pričel ustvarjati, da se bodo sredstva solidarnostno prelivala, zakaj
toča lahko udari danes meni jutri tebi.
jI
Predsednik SO Ptuj. Branko Gorjup govori mladim vojakom, V
ospredju slike se vidijo malčki z cvetjem v rokah, ki so ga nato
podarili svojim varuhom domovine. „ ^
*^ Foto:M.Ozmec
SODELOVANJE MED PTUJSKO MLADINO IN PRIPADNIKI
GARNIZIJE DUŠANA KVEDRA POSTAJA VSE TESNEJŠE
Svečana zaobljuba mladih
vojakov
že kar tradicionalno je postalo,
da so organizirane razne prireditve
in tekmovanja v ptujski občini v
.sodelovanju med mladimi in vojaki.
Po novi ustavi, ko je to sodelovanje
dobilo še večji pomen, pa lahko
mirno trdimo, da so Ptujčiini še bolj
.zagrabili", saj dobiva zadnje čase
sodelovanje nove obUke.vrh vseh pa
je skupna organizacije polaganja sve-
čane zaobljube vojakov iz ptujske in
bistriške garnizije, ki je bilo prejšnji
četrtek na trgu mladinskih delovnfli
Tarigad v Ptuju.
Dan svečane zaobljube je za vsa-
kega vojaka nekaj posebnega, ta dan
je prvi. ko lahko po enomesečnem
bivanju v vojašnici in po zaobljubi
seveda odide na ogled mesta med
„civilizacijo". Do sedaj so bile takš-
ne svečanosti le v garnizijah. priso-
stvovali so na.vadno le važnejši pred-
stavniki družbenopohtičnili organi-i
zacij in mlad Hi. Tokrat pa je sode-
lovanje med občinsko Konferenco
Zveze mladine in garnizijo Dušana
Kvedra pripeljalo do tega. da so se
mladi zaobljubili domovini kar na
sredi mesta ob prisotnosti mešča-
nov .
Po Ptuju je v četrtek že okoli
devetili dopoldan odmevala glasba,
in vojaške koračnice garnizijskega
ansambla. Mladi vojaki iZ' ptujske in
slovenjbistriške garnizije so stali
prcd magistratom ter čakali na sve-
čan trenutek. Po tem ko je pred
magistrat prikorakal častni vod z
zastavo, je vojaška godba zaigrala
himno. Hip za tem pa so mladt
vojaki ponavljali že znano besedilo:
..Ja. vojnik..." Ob svečanem tre-
nutku jim je najprej česthal in
spregovoril komandant garnizije Du-
šana Kvedra, podpolkovnik Vlajko
Pavlovič. Za tem jim je čestital
predsednik SO Ptuj. Branko Gorjup.
Dejal je. da pričakujemo še tesnejše
sodelovanje med vojaki in meščani
mesta Ptuja, govorU pa je tudi, kako
pomembno je, da so vojaki del
mesta v katerem začasno bivajo. V
imenu občinske konference Zveze
mladine je nato spregovorila Majda
Gajzer ter povdarila, da je sodelo-
vanje med mladimi in vojaki zares
velikega pomena. Za tem se je vsem
nudil prizor, ki ga še niso videli
nikoli. Otroci iz ptujskega vrtca so
skupaj s tovarišicami prinesli voja-
kom cvetja. Malčki so se razgubili
med množico vojakov ter vzdigovali
cvetje proti njim: ,jN'a strici" Zares
enkraten prizor. Mladi vojaki so
nato pristopili k lepo okrašenim
mizam, kjer so svojo izjavo tudi s
podpisom potrdili.
M. Ozmec,
Vojaki iz ptujske in Slov. Bistriške garnizije so napolnili trg
mladiuiikih delovnih brigad. Na sliki je vidna samo desna polovica-
tednik — Četrtek, 25. julija 1974
stran 3
INTEGRACIJA CESTNO PROMETNIH.
GOSTINSKIH, TURISTIČNIH. PROIZVODNIH IN
STORITVENIH PODJETIJ SR SLOVENIJE
Promet, gostinstvo, turizem, pro-
izvodnja in storitvene dejavnosti so
bili med seboj slabo povezani in
razdrobljeni. V SR Sloveniji, ki
obsega le 20.255 kv. km in v kateri
prebiva okoli 1,700.000 prebivalcev,
posluje pribUžno 30 delovnih
organizacij teh dejavnosti, ki so bile
raznolike - vsako se je ukvarjalo zi
vsem. Kljub temu, daje bil razvoj
omenjenih delovnih organizacij
hiter, je bil neusklajen in zato so
skupaj z zaostrenimi pogoji gospo-
darjenja in omejitev investicijskega
vlaganja v gostinstvo po letu 1971
narekovali nova spoznanja o potrebi
po intenzivnem sodelovanju,
Spomladi   1972   so   dale   štiri
delovne organizacije: Avtopromet
Nova Gorica, Creina Kranj, Slavnik
Koper in Transturist iz Škofje Loke
pobudo za tesnejše medsebojno
sodelovanje. Kasneje so se tej
pobudi pridružila še druga podjetja:
Avtobusni promet Maribor, Gor-
janci Novo mesto, Izletnik Celje,
Komunalno podjetje Ptuj in SAP
Ljubljana ter v decembru 1972
podpisala v Ot očcu pri Noverri
mestu samoupravni sporazum o
medsebojnem sodelovanju. Pri skle-
nitvi omenjenega sporazuma so
podjetja izhajala s stališča, da
skupno poslovno sodelovanje na
področju cestnega prometa, hote-
lirstva, turizma in drugih skupnih
dejavnosti omogoča racionalnejše
izkoriščanje kapacitet delovne sile
ter ekonomičnejše in lentabilnejše
poslovanje. V septembru 1973 pa
sta se omenjenemu sporazumu
pridružili še podjetji Kompas
Ljubljana in Viator, prav tako
Ljubljana,
Najvišji samoupravni organ enaj-
stih cestnoprometnih, hotelskih in
turističnih podjetij je bil koordi-'
nacijski odbor, v katerem je imelo
vsako podjetje po dva predstavTiika.
V okviru koordinacijskega odbora
so formirali več strokovnih odbo-
rov, kot odbor za potniški, tovorni
promet, za žičnice jpd. Ker so
ustavna dopolnila odprla nove
možnosti za gospodarsko povezo-
vanje, so se omenjena podjetja
odločila za ustanovitev širše asociar
cije v obliki sestavljene organizacje
združenega dela. Vseh enajst
podjetij je izvolilo svoje delegate v
skupno komisijo za pripravo
predloga samoupravnega sporazuma
o združitvi v SOZD. Konec marca
1974 je bil v sodelovanju z
koordinacijskim odborom osnutek
sporazuma izdelan in poslan v javno
razpravo vsem delavcem enajstih
delovnih organizacij ter vsem
ostalim cestno prometnim delovnim
organizacijam Slovenije,
V SOZD so se nameravale
vključiti tudi poslovna združenja s
področja cestnega prometa in s6
zato imela v komisiji tudi svojega
delegata. Ker pa veljavni zakonski
predpisi še ne omogočajo direktnega
vključevanja poslovnih združenj v
SOZD, bo potrebno počakati na
nove predpise in nekoliko kasneje
uresničiti želje in potrebe.
V petek, 19. julija so delegati vseh
en^stih združujočih se podjetij
pristopili k svečanemu podpisu
samoupravnega sporazuma. Sve-
čanost je bila v dvorani kazina na
Bledu. Tako so se združili v SOZD:
Avtobusni promet Maribor, Avto-
promet Nova Gorica, Creina Kranj,
Gorjanci Novo mesto. Izletnik Celje,
Kompas Ljubljana, Komunahio
podjetje Ptuj, SAP Ljubljana,
Slavnik Koper, Transturist Skofja
Loka ter Viator Ljubljana.
V tej SOZD slovenskega turi-
stičnega gospodarstva je zaposlenih
prek 11,000 delavk in delavcev, ki
bo letos dosegla realizacijo okoli
2.800 milijonov dinarjev. Novousta-
novljena SOZD ima 1.465 avto-
busov na rednih linijah in prepelje
233.000,000 potnikov. Zraven tega
ima 22 lastnih mehaničnih delavnic,
85 8 kamionov, 37 žičnih objektov,
80 turističnih objektov, 500 vozil
rent a car, 60 hotelov s nad 5.000
ležišči, v vsej Sestavljeni organizaciji
združenega dela pa je kar 75
temeljnih organizacij ZD, skratka
Slovenija je dobila prvo veliko
organizacijo združenega dela, ki je
tudi ena najobšimejših pri nas,
M, OZMEC
PTUJ BO BOLJE
PRESKRBLJEN Z ZDRAVO
PITNO VODO
Starejši meščani Ptuja imajo
verjetno še dobro v spominu tiste
čase, ko je mesto bilo še brez vode,
oziroma so vodo več aU manj
„črpali" pač z lastno močjo - na
vitel in iz lastnih vodnjakov, ki so
bili zgrajeni na večjih dvoriščih.
Šele po osvoboditvi oziroma 1956
leta se je v Ptuju pričelo z izgradnjo
vodovodnega omrežja. Leta 1960 je
prvič stekla po vodovodnih ceveh
zdrava pitna voda v številna
gospodinjstva. Za mnoge, posebej to
velja za gospodinje, je to bil
nedvomno vehk praznik in seveda
pomembna zmaga nad zaostalostjo.
Vseskozi pa .se je vodovodno
omrežje širilo, kajti z dograditvijo
novih stanovanjskih naselij je bilo
treba do njih napeljati tudi
vodovod. Tako je sedaj v Ptuju in
bližnji okolici napeljanih že nič
manj kot 62 kUometrov vodovodnih
cevi! Pri tem seveda niso všteti hišni
priključki, ampak samo glavni
vodovod. Mesto Ptuj danes šteje že
kakih 15.500 prebivalcev. Prav zato
so potrebe po tej brezbarvni ter za
življenje nujno potrebni tekočini iz,
dneva v dan večje. Dosedanje
kapacitete že skorajda ne zadoščajo
več.
Seveda pa se kljub nenehnemu
porastu prebivalstva ter vse večji
porabi vode gospodinjam ni treba
bati, da bi jim zmanjkalo vode. Zato
nedvomno z vso odgovornostjo
skrbi Komunahio podjetje Ptuj -
TOZD vodovod, ki prav te dni gradi
novo črpališče skupaj z vodnjakom,
oziroma vodnim rezervoarjem. Vsi
trije vodnjaki bodo imeh kapaciteto
kar 810.000 htrov vode, vštevši
vodnjake v Novi vasi in na
Panorami, za kar bodo po
predračunu porabili kar 500.000
dinarjev, oziroma 50 starih milijo-
nov.
Z dograditvijo tega črpališča se bo
zm.ogljivost ptujskega vodovoda
skorajda podvojila, saj bo znašal
pretok vode po ceveh kar llOTitrov
na sekundo, medtem ko sedaj znaša
60 litrov na sek. Kljub temu pa s
tem še ne bo za večne čase rešen
problem oskrbe meščanov Ptuja z
zdravo pitno vodo. Že v bližnji
bodočnosti bo namreč treba vse
primarne objekte še povečati, zlasti
bo potrebno položiti v zemljo
vodovodne cevi z večjo pretočno
močjo, oziroma večjih dimerfzij. Za
to pa bo potrebno seveda precej
denarja, ki pa ga tisti, ki imajo na
»vesti" ptujski vodovod, sami
nimajo ter bo zato pač potrebna
pomoč družbe oziroma meščanov.
Ker že ravno govorimo o gradnji
vodovodnega omrežja, naj omenimo
tudi to, da se pri gradnji
vodovodnega omrežja že dalj časa
uporablja nov material in sicer sedaj
vodovodarji polagajo v zemljo cevi
iz salonita, za priključke pa
plastične oziroma polietilenske cevi,
kar vse je znatno cenejše kot pa so
bile prej Utoželezne cevi.
V prihodnji številki pa bomo
bralce Tednika seznanih tudi z
gradnjo vodovodnega omrežja na
območju Haloz. F. H.
ZBOR DELAVCEV
ZASEBNEGA SEKTORJA OBRTI IN GOSTINSTVA
OBČINE PTUJ
V skladu s sklepi XII. občnega zbora Zveze sindikatov občine
Ptuj, da se utanovi sindikalna organizacija delavcev in učencev, ki
delajo v zasebnem sektorju obrti in gostinstva na območju občine
Ptuj, sklicujemo
USTANOVNI OBČNI ZBOR ORGANIZACIJE SINDIKA-
TA
OBRTNIH IN GOSTINSKIH DELAVCEV ZASEBNEGA
SEKTORJA OBČINE PTUJ.
Zbor bo v nedeljo, 28. julija 1974, s pričetkom ob 8. uri zjutraj v
Narodnem domu v Ptuju, Jadranska ulica 13/1.
DNEVNI RED:
1. IzvoUtev organov ustanovnega občnega zbora
2. Vloga in naloge organizacije sindikata obrtnih in gostinskih
delavcev občine Ptuj
3. Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih
razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti
in gostinstva
4. Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju
obrti in gostinstva na območju občine Ptuj ter imenovanje članov
v iniciativni odbor za ustanovitev sklada
5. Sklep o ustanovitvi organizacije sindikata obrtnih in gostinskih
delavcev zasebnega sektorja občine Ptuj ter o pristopu v občinsko
sindikalno konferenco delavcev v obrti občine Ptuj
6. Volitve izvršnega in nadzornega odbora organizacije sindikata
obrtnih in gostinskih delavcev zasebnega sektorja občine Ptuj
7. Volitve delegacije organizacije sindikata obrtnih in gostinskih
delavcev zasebnega sektorja občine Ptuj v občinsko sindikalno
konferenco delavcev v obrti občine Ptuj
8. Vprašanja, odgovori in sklepi
Vabimo vse delavce in učence, ki delajo pri samostojnih
delodajalcih v obrti in gostinstvu na območju občine Ptuj,
da se udeležijo ustanovnega občnega zbora svoje organizacije
sindikata.
OBČINSKA SINDIKALNA KONFERENCA
DELAVCEV V OBRTI OBČINE PTUJ
OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV
STORITVENIH DEJAVNOSTI OBCINE PT UJ
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo tako| zaposli pri
delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti
naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja. i
4 stran
tednik — Četrtek, 25. julija 1974
NA CIPRU TEČE KRI
Na otoku Cipru vre,
za strateška oporišča gre.     ^
Na otoku zopet teče kri,
orožje seje smrt na vse strani.
Orožje ruši mesta in vasi.
Ljudstvo išče zavetišča in beži
Sovraštvo raste in kipi.
Kdo se klanja veseli? !
Velike vojne se ves svet boji.
Ponoči marsikdo nemirno spi.
Ne dajo spati mu skrbi
Napeto čaka dnevno radijskih vesti
K(^ dela na otoku UNO!?
Morda mirno opazuje luno?
Na Cipru so romantične noči,
ko na morju tam tajinstveno šumi
So UNO čete brez moči?
Tako izgleda vse, kot da jih ni
Zakaj le svet plačuje te stvari?
Primer na Cipru nas uči
MC
DELOVNI MLADI BISTRIČANI
Mladina bistriške občine kljub po-
čitnicam ne miruje, kot so bili
primeri pred leti. Aktivno se vklju-
čuje v vsa dogajanja svojih krajev ix\
^upno z krajevnimi organizacijami
opravlja predvsem praktične naloge,
ki jih v času šolskega leta in aktivne
dejavnosti organizacij, ni bilo mo-
goče v popolnosti opraviti.
Tako kot v aktivih ZM na terenu
deluje tudi OK ZMS Slov. Bistrica
na več področjih. Med najpo-
membnejšimi pa so prav gotovo
poznavanje z materiali 7. kongresa
ZKS in X. kongresa ZKJ ter pri-
prave na 9. kongres ZSMS in ZSM J,
Nedavna 24. seja predsedstva OK
ZMS Slov. Bistrica, ki je bila razšir-
jena s predsedstvom konference
mladih delavcev pri OK ZMS in
^tivom ZK, je bila namenjena pre-
gledu nekaterih rezultatov dela in
sprejetju novih nalog. V uvodu je
sekretar OK ZKS Slov. Bistrica Slav-
ko Kleindienst, ki se je udeležil X.
kongresa ZKJ kot gost, orisal ne-
katere najpomembnejše vtise iz tega
kongresa in ob tem opozoril na
najpomembnejše smernice delovanja
mladinskih aktivov in nalog, ki jih
prinašajo kongresa in ustava.
V nadaljevanju seje so udeleženci
potrdili dopolnitve k dosedanjemu
akcijskemu programu OK ZMS Slov.
Bistrica in aktiva ZK pri njem od
junga 1974 do februarja 1975. Po-
svetili bodo največ pozornosti ob-
ravnavam materialov za IX. kongres
ZMS in ZM J, ustanovitvi konference
mladih v krajevnih skupnostfli, ana-
lizi samoupravnih sporazumov in
statutov delavnih organizacij, vpra-
šanjern mladih delavcev, ki so na
začasnem delu v tujini, idejni usmer-
jenosti vzgoje in izobraževanja,
vključevanju mladih v kulturne de-
javnosti, štipendijski in kadrovski
poUtiki ter pripravam na volilno in.
programsko konferenco OK ZMS
Slov, Bistrica.
Vodstvo OK ZMS je ugodno oce-
nilo delovanje mladih delavcev v
predkongresriih pripravah ter opre-
delilo naloge aktiva mladih delavcev
na področju organiziranja v bistriški
občini.
Zaradi precejšnjih kadrovskih
^rememb, ki bodo nastale pred-
vsem v šolskih aktivih ZM, bodo že
v počitnišltem času mladi v teh in
drugih aktivih, kjer se bodo srečali z
kadrovskimi težavami, temu vpra-
šanju posvetili precejšnjo pozornost,
da bi lahko takoj v začetku šolskega
leta pričeli z aktivnim delom.
V. Horvat
SLOV. BISTRICA
Komunisti pred pomembnimi
nalogami
Po dvakratnem sklicu je bila pred
kratkim 4. seja občinske konference
ZKS Slov. Bistrica sklepčna in je
lahko delala. Udeležili so se je tudi
sekretarji osnovnih organizacij ZK.
Najprej so potrdili sklepe 3. seje,
zak^učni račun za lansko leto in
finančni načrt za letos.
Najpomembnejša toč|ca je bila
namenjena področju ' SLO ter
nalogam v njem. Uvodno besedo
pod naslovom Obrambne priprave in
družbena samozaščita v občini je
podal sekretar OK ZK Slavko
Kleindienst in poudaril, da so
postale naloge komunistov na
področju SLO še posebno zahtevne
po X. kongresu ZKJ in 7. kongresu
ZKS ter sprejetju ustav. Poudaril je
tudi, da je prav sedaj čas za kar
največje podružabljanj? ljudske
obrambe v krajevnih skupnostih,,
delovnih kolektivih in tudi povsod
drugod. Ob tem je potrebna kar
največja skrb vseh za čim boljšo
opremljenost in kar največjo
usposobljenost enot SLO. Sekretar
je v nadaljevanju podčrtal, da
morajo biti delovni ljudje v čim
večjem številu vključeni kot sestevni
del SLO v oblikah samoupravnega
sistema, kar pomeni tudi pomemb-
no politično oporo domovine v
zunanje političnih dogodkih. Po-
dru zabijanje SLO mora postati
sestavni del obrambne funkcije v
družbenopolitičnih organizacijah,
delovnih kolektivih, krajevnih skup-
nostih, samoupravnih organizmih in
vseh drugih dejavnostih občine.
Prizadevanja na področju SLO
morajo v bodoče postati stalnejša.
Krajane je potrebno v večji meri
seznanjati z vlogo in mestom SLO v
okviru družbene zaščite. Večja bo
potrebna tudi povezanost med SLO
in društvi v krajevnih skupnostih.
Intenzivneje kot so sedaj bo
potrebno skrbeti za kadrovsko
politiko in kadrovanje v SLO in
JNA ter področje rezervnih vojaških
starešin. Potrebno je smotrneje
vključevati predvsem mlade v SLO.
S svojimi izkušnjami pa bodo lahko
veliko pripomogU tudi borci NOV z
delovanjem med mladino. Ob vsem
tem pa je potrebno tudi la^piti
vodilne ideje in bojno disciplino
komunistov v SLO.
Razprava po uvodnem poročilu je
bila bogata, kritična pa tudi
konkretna, V njej so sodelovali
preizkušeni člani in vodilni delavci v
SLO y bistriški občini. Med
pomembnimi ugotovitvami razprave
je bilo mogoče razbrati tudi
prizadevanja po večjem povezovanju
enot SLO s krajani na področjih,
kjer izvajajo vaje, sodelovanje s
krajevnimi odbori SLO mora postati
stalna praksa, tesno pa je treba
sodelovati tudi z udeleženci NOV.
Predsednik skupščine občine
Slov. Bistrica Alojz Kores je med
drugim opozoril na pomembne
uspehe, ki jih je ta dejavnost že
dosegla. Poudaril je potrebno po
tesnejšem sodelovanju s krajevnimi
ekipami prve pomoči, gasilskimi
enotami in drugimi difuštvi. Meiul pa
je, da enote SLO še vedno ne
razpolagajo z vso potrebno opremo,
ki bi jim omogočila še trdnejšo
vlogo v narodni obrambi. Opozoril
je tudi na pomanjkljivosti, ki jih bo
v najkrajšem času potrebno odpravi-
ti.
Ivan Ferk je svoja prizadevanja
usmeril v pridobivanje mladih v SLO
in osvetlil nekatere uspehe, ki so bili
v zadnjem obdobju doseženi, vendar
so še daleč pod možnostmi za
njihovo nadaljnje vključevanje, tudi
za bodoči starešinski kader.
Ob koncu so udeleženci poslušali
poročilo komisije za mednarodne
odnose, ki ga je podal dosedanji
predsednik Ratko Bundalo in
oblikovali komisijo za sklepe, ki jih
bo pripravila in posredovala vsem
osnovnim organizacijam ZK v
občini. Služili bodo kot smernica
delovanja v drugi polovici letošnjega
leta.
V. Horvat
PTUJ:
Malo gospodarstvo
in krediti zanj
Malo gospodarstvo je dobilo v zadnjem času svoje praktično
priznanje z dogovorom o poslovni politiki Kreditne banke
Maribor-Podružnice Ptuj, zlasti pa z bančnimi možnostmi zadajanje
investicijskih in kratkoročnih kreditov za pospeševanje malega
gospodarstva s področja osebnega dela. Take kredite sed^j lahko
najemno pogodbene organizacije dela s področja obrti in gostinstva,
pa tudi občani, ki opravljajo samostojno obrtno ali gostinsko
dejavnost in niso v delovnem razmerju.
Investitorji lahko dosežejo kratkoročne kredite za nakup strojev,
stiojnih naprav in druge opreme, za gradnjo, dograditev ali nakup
poslovnih prostorov ter za obratna sredstva,
Kot jamstvo zadošča menica s plačilno sposobnimi poroki ali
hipoteka na nepremičnine.
Višina kreditov je lahko največ do 80.000 din ali 50 % od
predračunske vrednosti investicije. Investitorjeva obveznost je
zagotoviti najmanj 50 % od predračunske vTednosti investicije v
gotovini, materialu ali vrednosti lastnega dela. kar pomeni obenem
obojestransko jamstvo, dai^o investicg a dosegla svoj namen.
Obrestna obveznost je 11 % letno; interkalarne obresti plačuje
investitor takoj ob 2-kratnem letnem obračunu (30. 6. in 31. 12. v
letu). Kredit se plačuje v polletnih obrokih, odvisno od odplačilnih
sposobnosti investitorja, v največ 5 letih. Kreditna pogodba vsebuje
tudi rok porabe kredita in začetek odplačevanja. >,
Kraticoročni kredit za obratna sredstva znaša do največ 40.000
din ob 12 % obrestih in 1 letnem roku vračanja.
Pri odobravanju teh kreditov imajo prednost investitorji, ki se
lahko izkažejo z hstino, da so ustanovili skladno z zakonom
pogodbeno organizacijo združenega dela, da so skleniU dolgoročno
pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju s proizvodno storitveno
organizacijo združenega dela, da vlagajo sredstva v deficitarno
dejavnost malega gospodarstva v občini in da vlagajo sredstva v nakup
strojev, strojnih naprav in druge opreme. Prednost za kredit imajo
poleg vsega le kreditno sposobni investitorji, ki sodelujejo poslovno s
KB Maribor-Podružnico Ptuj.
V pravilniku o kreditiranju malega gospodarstva s področja
osebnega dela je še določilo o 6 listinah. Ki jih mora prosilec
predložiti obenem s kreditnim zahtevkom in sicer 4 ustrezna dokazila
v zvezi z dejavnostjo, davčnih obveznostih in višini lastne udeležbe in
mnenje upravnega odbora za gospodarstvo občinske skupščine v
zvezi z obrmo ali gostinsko dejavnostjo ter izjavo o neobremenjenosti
nepremičnin. Pravilnik je v veljavi od 10. 7. 1974 dalje.
Investitor, ki mu je odobren kredit, ne dobi gotovine za
poravnavo svojih obveznosti s tem kreditom, temveč z negotovinskim
nakazilom po dokurnentacgi v skladu z določili pogodbe. Krediti za
obratna sredstv a se koristijo prek žiro računa kreditojemalca.
L V.
tednik — Četrtek, 25. juUja 1974
stran 5
Kaj, če bi bilo res?
USPEL DAN GASILCEV V ORMOŽU
V Ormožu so minuli ponedeljek
nekaj minut pred deveto uro prejeli
sporočilo, da bodo letala napadla
upravno poslopje gradbenega pod-
jetja Ograd Ormož. Množica ljudi, ki
se je zgnetla na prireditveni prostor,
je bila priča ,,pravega" letalskega
napada, Avioni so obrušavali,
bombe so pokale, kadilo se je, kakor
bi res gorelo. Zavijanje siren je
opozorilo, da prihajajo reševalci.
Vseh 21 gasilskih društev občinske
gasilske zveze Ormož jesodelovalo v
obrambi. 12 motornih brizgaln je
poganjalo vodo iz Drave, tako da je
bil ogenj v najkrajšem možnem času
povsem zadušen. Mnogo ljudi se je
pred zračnim napadom zateklo v
poslopje ormoškega gradu, ki je bil
tudi debio zadet od letalskih bomb.
Reševanje civilnega .prebivalstva iz
grajskega poslopja s pomočjo drče,
je bila največja atrakcija prireditve.
Vajo so izvajali izkušeni ptujski
gasilci, „Ranjence" so sproti
sprejemale in odvažale enote civilne
zaščite in rdečega križa, Celoteiu.
program je bil izveden tako
učinkovito, da so se mnogi vprašali,
kaj če bi vse to bilo res?
Gasilci in drugi so tako izvedli
uspešno vehko vajo, ki je nekaterim
dala misliti. Očitno je spet prišla do
izraza oprema društev, ki je vsako
leto boljša. Mnogo norih avtomo-
bilov, novih motornih brizgalk, vseh
vrst cevi in kar je poleg tega najbolj
važno - mnogo mladih in tudi
izobraženih gasilcev. Uspeh je bil
očiten in disciplina tudi.
Po vehki vaji je sledil zbor vseh
enot prpd crradom. odkoder so v
povorki krenili pred ormoški gasilski
dom. Tu se je odvila osrednja
slovesnost. Slavnostni govor je imel
predsednik OGZ Ormož Franček
Pucko. Med drugim je opozoril, da
povezovanje dneva gasilcev z
dnevom vstaje slovenskega naroda v
Ormožu ni slučajno, temveč je
posledica ideje prenašanja revolucio-
narnih tradicij na mlajše. Med gosti
na tribuni je pozdravil predsednika
in podpredsednico SO Ormož Mirka
Slovesen del dneva gasilcev v Ormožu se je odvijal pred onnoškim
^silskim domom
Foto: J. Rakuša
Novaka in Marico Brazda, predstav-
nike gasilskih društev iz Ptuja in
Miklavža pri Mariboru ter druge
goste. Ob koncu nagovora se je vsem
zahvalil za sodelovanje, posebej še
Aero klubu Ptuj za izredno uspešen
in točen „napad".
Sledila je podeUtev gasilskih
priznanj, ki jih je predsedstvo
gasilske zveze Slovenije dodehlo
najzaslužnejšim gasilcem in gasilkam
OGZ Ormož, Prejeli so jih: Franc
Pucko, Adolf Rižnar, Stanko
Hodžar, Jakob Aleksič, Drago
Klobučar, Ivan Kupčič, Alojz
Terbuc, Marta Babic, Tilika Kolarič,
Franc Rižnar, Stanko Hartman in
Ivan Cimerman, Izmed društev sta
prejeli priznanje za vztrajno in
dolgoletno ter požrtvovabo delo
GD Cvetkovci in Obrez,
Ob koncu so razglasih tudi
rezultate pionirskega gasilskega
tekmovanja, ki je bilo isti dan
zjutraj, ftehodni pokal so osvojili
pionirji GD Ormož, drugi so bili
pionirji GD Vehka Nedelja, tretji pa
CtD SenežcL
Sledilo je ljudsko rajanje,
Jr
Gašenje „požara" na GP Ograd
Za uspešno delo IC v TGA Kidričevo
Delo izobraževahiega centra v
tovarni ghnice in aluminija v Kidri-
čevem lahko ocenimo kot zelo
uspešno. Skozi vsa leta so se vrstili
razni tečaji in seminarji za nove
člane podjetja kot tudi za potrebne
strokovne kadre, kijih drugje ni bilo
mogoče izobraževati. To so na
primer gliničarji in elektroUzerji in
podobno. Predavatelji so bili v
večini primerov domači strokov-
njaki, to je iz podjetja samega, kar
pa je za vse te pomenDo dodatno
obremenitev, poleg njihovega vsak-
danjega zahtevnega in odgovornega
dela, saj jim je ostajalo prav malo
časa za pripravo raznili študij, ki bi
bile potrebne za hitrejši tehnološki
razvoj v proizvodnji. Tukaj je bilo
potrebnega mnogo samoodrekanja
tako za predavatelje in seveda tudi
za slušatelje, predvsem glede tečajev
za KV in VKV delavce kemične in
metalurške stroke.
Nagrade, ki so jih predavatelji za
to dobivali, so bile prenizke, da bi
odtehtale ves čas po že opravljenem
rednem delu. Zato je kadrovsko
socialni sektor predlagal DS TGA,
da naj potrdi nove višine nagrad, ki
bodo v bodoče znašale: za preda-
vanje v tečajih in seminarjiii za PKV
delavce 40 din. za KV delava 43
din, za VKV delavce 45 din. za
srednje strokovne delavce - delo-
vodska šola 50 din. Nadalje za
enkratno predavanje do 2 uri 200
din. do 4 ure 400 din, za strokovna
skripta 65 din za stran, za pregled
rokopisov strokovnih skript 20 % od
avtor-skega honorarja, za zbiranje
raznih predpisov in uredb iz uradnih
hstov in pravilnikov za stran 45 din
tsr za tipkanje matric 10 din za
stran.
Morda na prvi pogled komu
izgledajo številke visoke, vendar so
glede na čas, znanje in zahtevno ter
odgovorno delo primerno visoke,
kar so potrdili tudi člani DS TGA.
F. Mcško
ORMOŽ
572
KRVODAJALCEV
Prejšnji teden v torek, sredo in
četrtek je bila v Ormožu krvodajal-
ska akcija, ki se je je udeležilo 572
ljudi z območja vse občine - razen
krajevne skupnosti Kog in Središče
ob Dravi, kjer bo akcija izvedena
pozneje.
Vodja skupine zavoda za transfu-
zijo SR Slovenije, dr. Vojko Mlinar
nam je v krajšem razgovoru povedal,
da je z akcijo zadovoljen. V Ormožu
je bil na odvzemu pred štirimi leti in
ga je letos znova presenetila mirnost
naših ljudi „ Ljudje so dobrodušni
in potrpežljivi, nikamor se jim ne
mudi, vsaj zdi se tako" je med
drugim dejal Glede odvzema krvi je
povedal, da je moral skoraj 15
odstotkov prijavljenccv odkloniti
zaradi previsokega krvnega pritiska,
to pa priča, da zdravje ljudi v občini
Ormož ni najboljše.
Ob koncu našega razgovora je še
po tarnal nad prcnočevalnimi kapaci-
tetami v Ormožu, saj je njihova
ekipa spala kar na treh mestih
Nekaj jih je našlo pribežahšče v
hotelu, drugi so se vsak večer peljah
spat v gostišče na Jeruzalem, dve
tovarišici pa sta morah iskati
zasebno sobo. Dr. Mlinar je še
povedal, da se sicer na Jeruzalemu
izredno lepe spi, vendar bi kazalo
povečati kapacitete hotela. Povedali
smo mu, da .se bo to kmalu zgodilo.
JR
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj zaposli pri
delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti
naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
6 stran
tednik — Četrtek, 25. juUja 1974
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj zaposli pri
delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti
naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
KIDRIČEVO:
VSE VEČJE ZAHTEVE ZA GRADNJO
DRUGEGA PLAVALNEGA BAZENA
Kljub jasno napisanim dejstvom v
sestavku "Podpiramo za akcijo -
vendar" (Tednik št. 25) so se
pojavile različne verzije, ki govorijo
o nekakem na>.protovanju gradnje
bazenov, temu pa ni tako Sklep je
b)! dovolj jasno in konkretno
napisan, zato o tem ne želimo več
polemizirati, o vsem bodo razprav-
ljali in odločali delavski sveti
TOZD-ov. Danes želimo posvetiti
nekaj več vrstic problemom okrog
izgradnje večjega plavalnega bazena
o katerem se je izjasnil svet KS
Kidričevo in odbor za pripravo
izgradnje teaa bazena.
Svet KS Kidričevo jc sprejel
program za povečanje kapacitet
letnega kopališča, ki ima manjši
bazen za neplavalce 23 x 11 m in
.otroškega 8 .\ 6 m. Oba bazena ter
ostali objekti so bili zgrajcriii v letih
1963 - 1964. Takrat je bilo
zgrajenih tudi več šjKirtnih igrišč:
asfaltirano za odbojko in košarko,
travnato za mah nogomet, dve ruski
kegljišči ter igrišče za mini golf.
Zato je svet KS že leta 1972 sklenil,
da je to športno rekreacijski center,
za katerega je izdelan tudi
urbanistični načrt. Po sprejetem
urbanističnem načrtu je mogoče
dograjevati športno-rekreacijski
center na 10 ha gozdnih zemljišč in
opuščenih gramoznic. Pri zasnovi
sedanjega programa je svet KS imel
v vidu tudi idejni projekt kopališč^v
Ptuju, zato je sedanji program ze
vsklajen z kompleksnim razvojem
tega področja v občini. Po
programu je razvidno, da širitev
letnega kopališča v letu 1974 obsega
izgradnjo plavalnega bazena 33 x 17
m kar pa svet KS ni sprejel in se
odločil za bazen 50 .\ 25m. ureditev
filtrirnih naprav za vse tri bazene,
povečanje sanitarnih in garderobnih
prostorov ter povečanje površin za
sončenje in rekreacijo. Celoten
športno rekreacijski center, v
katerega bi se organizacijsko naj
povezali vsi športno-rekreacijski
objekti Kidričevega, bo v dokončni
dograditvi irnel še; športni park
TGA Partizan, šjrartno kegljišče,
bazen za skoke v vodo 16 \ 16 m
ter seveda motel za prenočišče in
gostinske usluee.
Za realizacijo letošnjega programa
povečanja zmogljivosti ietneea ko-
pališča je po finančenem načrtu
potrebno zagotoviti 2.500.000 din.
Ta .sredstva bi zaeotovili iz lastnih
virov do višine 50 %, za polovico
potrebnih sredstev pa se je KS
obrnila na delovni kolektiv TGA z
prošnjo, da vsi podpro prizadevanje;
delovnih ljudi in občanov KS
Kidričevo za dograditev letnega
kopališča, saj je to gl?de na toplo
vodo iz tovarne prav gotovo
najcenejša obhka rekreacije za vse
zaposlene in mladino. V ta namen je
bil predlagan tudi poseben organ, ki
bo skrbel za smotrno in racionalno
izkoriščanje vseh športidih in
rekreacijskih objektov.
Novi kopalni bazen bi naj bil
montažnega A\u sistema po hcenci
..IMPOL". O celotnem programu ter
o možnostih in upravičenosti tako
gradnje novega večjega kopalnega
bazena je razpravljal tudi odbor za
izgradnjo kopališča pod vodstvom
predsednika Franca KRAJNCA.
Odbor je menil, da je zaradi pričetih
del in razpoložljive tople vode iz
tovarne taka investicija za kraj
povsem upravičena, razen tega pa
pokriva kopaUšče tudi potrebe
.širšega okolja, kot je del Haloz in
Dravsko polje. Za tako gradnjo se
vse bolj zavzemajo tudi ostaU
občani KS pa tudi večina zaposlenih
v TGA ter drugih delovnih
organizacijah na območju KS. Eno
je jasno - tak bazen je v tem kraju
resnično nujen in ga je treba
zgraditi.
F. MEŠKO
Mimohod vaščanov z uprizarjanjem starih običajev. Apače, vas z
okoli 840 prebivalci - nekaj manj kot 200 gospodinjstvi, je dobila
nov kulturni dom, kije veljal 900.000 din. Vsem tistim, ki so imeli
nad 100 udarniških ur so podelili priznanja. Posebej pa so pohvalili
predsednika vaškega odbora Ivana Veita, ki je z ženo Zaliko vložil
največ truda pri izgradnji novega doma. Svečanosti so prisostvovali
Milan Krajnik - generalni direktor TGA, Janko Mlakar -
podpredsednik OK SZDL, Andrej Fekonja - tajnik TKS Ptuj,
Štefan Balažic - tajnik republiške kulturne skupnosti ter drugi.
Foto: Martin Ozmec
8900 PROSTOVOLJNIH UR ZA NOVI
KULTURNI DOM
Ce se spomnimo nekaj let nazaj,
bomo liitro ugotovili, da so se
vaščani Apač odločili na referendu-
mu, da ..e odcepijo od dotedanje KS
Lovrenc ter se priključijo h KS
Kidričevo. Seveda so se tedaj tudi
odločili, da takoj pričnejo z akcijo
asfaltiranja vseh vaških cest in takoj
pričeU z zbiraniem sredstev, ki bij
naj občutno pomagala denarju.
krajevnega samoprispevka in drugi
družbeni pomoči. V tem so tudi v
celoti uspeli in si tako asfaltiraU vse
ceste v vasi. Pri tej akciji so
scdelovaU skoraj vsi vaščani. Toda z
odcepitvijo od KS Lovrenc so ostali
tudi brez prosvetne dvorane, zato so
se takoj po končanem asfaltiranju
lotili novega dela, ki je bUo še bolj
zahtevno, saj je terjalo dodatna
sredstva vaščanov, ki so morah
ponovno globoko seči v žep. Poleg
tega so opravili tudi nad 8900
prostovoljnih delovnih ur pri gradnji
kulturnega doma. Redno smo sledili
njihovim akcijam in uspehom V
prepričanju, da morajo resnično
uspeti v svojih prizadevanjih. Pri
vsem je izdatno pomagala tudi širša
družba in tako dokazala, da tam,
kjer vlagajo vaščani svoj denar,
primakne svoj delež tudi družba, ki
je še kako zainteresirana za vsebolj
razvijajočo kuhurno življenje na
naši vasi. Ko smo si pred dnevi
ogledah novi kulturni dom. skoraj
nismo mogh verjeti, da so v tako
kratkem času vaščani spravili pod
streho in v celoti uredili vso
notranjost in zunanjost. Zares
prekrasen dom. ki bo služil svojemu
namenu, to je kulturni dejavnosti,
F. Meško
TGA KIDRIČEVO
PREGLED SPLOŠNIH AKTOV V TGA
KIDRIČEVO
Po sprejemu nove ustave je bilo
potrebno tudi napraviti mnogo
sprememb v obstoječih pravilnikih,
poslovnikih in statutih delovnih
organizacij. Potrebno je bilo vse
uskladiti z novo ustavo SFRJ in
SRS. To se je v delovnih
organizacijah pripravljajo precej
časa. kljub temu še vedno v mnogih
tega do sedaj nimajo urejenega. V
tovarni glinice in aluminija so se po
svojih močeh trudili, da bi pripravili
splošne akte, ki so bih tudi vsi
obravnavani na vseh delavskih svetih
in zborih delavcev.
V dogovoru s sekretarjem občin-
skega komiteja ZKS Ptuj Alojzem
Gojčičem je bil pregled teh
dokumentov v petek. 12. juUja v
prostorih dvorane delavskega sveta
TGA. Vabljeni so bili vsi člani
občinske konference ZK. ki so bili
zadolženi za pregled splošnih aktov
v TGA. tu so bili tudi sekretarji
osnovnih organizacij ZK v
TOZD-ih. predsedniki osnovnih
organizacij v TOZD-ih, direktorji
TOZD-ov ter direktor splošnega
sektorja, ki je seveda na pripravi teh
splošnih aktov tudi največ delal. Vsi
so dobili tudi akte: samoupravni
sporazum o združitvi v delovnč
organizacijo TGA, samoupravni
sporazum o medsebojnih razmerjih
delavcev v združenem delu. statutar-
ni sklep TOZD in samoupravni
sporazum o razdehtvi sredstev in
virov sredstev ter osnutek statuta
TOZD.
Taki pregledi so brez dvoma zelo
pomembni^in po svoje zelo koristni,
saj bodo marsikje nakazah, kaj ni v
redu in v skladu ter kaj in kako je
treba popraviti.
F. M.
tednik — Četrtek, 25. julija 1974
stran 7
MARKOVCI:
Urejen gasilski dom odprt
Prostovoljno gasilsko društvo in
Prosvetno društvo Markovci sta
imela v nedeljo 14.7, 1974 slav-
nostno otvoritev lepega in za gasil-
ske ter prosvetne namene priprav-
nega gasilskega doma. Po slav-
nostnili nagovorili predsednika Mar-
tina Klinca. tajnika Janeza Horvata,
predsednika Prosvetnega dništva
Franca Strelca in predsednika ob-
činske gasilske zveze Ptuj Janka
Žnidariča je odprl okrašena vrata
Franc Strelec in predal ključ go-
Gasilski dom v MarkovcUi odprt
spodarju Alojzu Forstnariču, nakar
so si ogledali go.stje iz TAP,
Sobetinc, Borove. Bukove, Cirkulan,
Nove vasi, Zabovc in Stojnc in drugi
udeleženci notranjost doma in nje-
govo opremljenost.
Martin Kline in Janez Horvat sta
se v svojih nagovorili iskreno zaliva-
lila prebivalstvu KS Markovci, zlasti
organizatorjem obnove doma iz
PCD Markovci in vsem. ki so
prispevali s finančnimi prispevki, z
vožnjami in z delom, daje nastal v
Markovcih iz prešnjega sokolskega
in prosvetnega doma lep in prakti-
čen dom, ki no.si sedaj napis
„GASILSKI DOM" in jamstvo, da
bo vedno enako v pomoč in korist
v.semu ljudstvu z območja KS
Markovci, kot je gasilstvo s pionirji
in odrasliju moštvom.~
Janez Horvat je pohvalil tudi
Zavarovalnico Maribor in KB Ptuj v
zvezi s kreditom, kije bil potreben
za obnovo doma ter Splošno vodno
skupnost Drava-Mura. ki je imela
dom v najem 4 mesece v zvezi z
začetkom izgradnje objektov elek-
trarne SD 2. in je za ta čas plačala
najemnino. K finančnim investici-
jam pa se šteje še 234 \oženj s
traktorji, tovornjaki in vprego ter'
6.460 prostovoljnih delo\niii ur
;iktivnili in podpormli članov GD
M;irkovci. Priznanje za sodelovanje
in pomoč je izrekel tudi ženam, ki
so morale doma opraviti vse delo v
času, ko so sodelovali možje pri
gasilskem domu. Kljub vsem napo-
rom pa je ostalo PGD Markovci še
2,100.000 din dolga, ki bo tudi
plačan s skupno pomočjo. Od
mladine pričakuje sedaj PGD Mar-
kovci skupno s Prosvetnim dru-
štvom kot botrom vso spoštljivost
do 50-letnega obstoja in dejavnosti
PGD Markovci in do vsega, kar je za
KS sedaj gasilski dom, da bodo
dolgo ohranili dom in njegovo
opremljenost v sedanjem stanju.
O dragoceni enotnosti in sodelo-
vanju prebivalstva KS Markovci
skupno s PGD in Prosvetnim dm-
štvom Markovci v korist skupnega
doma sta govorila tudi Franc Strelec
in Janko Žnidarič.
Vsi govorniki so želeli, da bi
skupno s prebivalstvom služil dom
dolga leta v miru in svobodi in da bi
vedno služil svojemu namenu, sploš-
ni, napredni in strokovni omiki
mladine in odraslih; v korak z vsem
napredkom v naši domovini ob
pogojih socialistične družbene ure-
ditve in zlasti ob enotnosti in
bratstvu jugoslovanskili narodov.
Na zabavnem koncu slovesnosti so
skrbeli ,,Vandrovčki" za veselo
razpoloženje, službe za postrežbo,
pa da nikdo ni trpel žeje kljub
vTOČemu nedeljskemu popoldnevu.
ZA VEČJE
PRIDELKE
KORUZE
Komisija za kmetijstvo pri RK
ZMS in Odbor za kmečko mladino
pri Zadružni zvezi SRS se
vključujeta v tekmovanje za večje
hektarske pridelke koruze za zrnje,
ki ga je razpisal kmetijski inštitut
Slovenije,
S tekmovanjem hočemo mlade
tekmovalec pritegniti v naša prizade-
vanja za povečanje hektarskih
pridelkov kot tekmovalce in kot
pomočnike pri organizaciji in
izpeljavi tekmovanja. Z našo akcijo
bomo ugotovili mlade kmečke
proizvajalce, ki bodo dosegli
največje hektarske pridelke koruze
za zrnje v Sloveniji,
Tekmovanje se odvija po kriterijih
in navodilih, ki jih je kmetijski
inštitut Slovenije razposlal vsem
kmetijskim organizacijam in pospe-
ševalcem. Na podlagi rezultatov, ki
morajo biti strokovno -potrjeni,
bomo trem najboljšim tekmovalcem
podeHli priznanja in nagrade.
Potrjene rezultate morajo aktivi
mladih zadružnikov oziroma njihovi
mentorji poslati takoj po ugotovitvi
pridelkov na Republiško konferenco
ZMS, komisiji za kmetijstvo.
M. G.
HAJpOŠE:
GASILCI DOBILI NOV DOM
Hajdoški gasilci te nedelje zlepa ne bodo pozabih. Svojemu namenu so
odprli gasilski dom, ki stoji ob cesti blizu bencinske črpalke. Morda bo
dovolj, če citiramo napis s slavoloka: ,,(iasilcem bodi dom prosvetno
ognjišče, mladini pa varno zavetišče." Več o slavju v Hajdošah v naslednji
števUki TEDNIKA.
1 oto: M. Ozmec
Temelji kulturnega doma
Tako so Obrezani prijeli za lopate, dabi-lahko mogoče že letos svoj
kulturni dom spravili pod strdio.
Foto: J. Rakuša
Ljudje v Obrežu, to je v eni izmed
vasi krajevne skupnosti Središče ob
Dravi, so se odločih zgraditi svoj
kuUurni dom. Stara modrost je, da
se ljudski volji ne da upreti in tako
je bilo tudi v Obrežu. Doslej je bilo
izvedenih več akcij zbiranja prosto-
voljnih prispevkov v obhki zbiranja
materiala (les in drugo) in povsod so
naleteh na dober odmev. Dela se
odvijajo pod „firmo" tamkajšnjega
prizadevnega gasilskega društva, ki
je za ta namen že več let zbiralo
denar, S svojimi prispevki pa so se
tu našla tudi druga društva in
organizacije te krajevne skupnosti.
Pred kratkim je bilo izvedenih
tudi že nekaj konkretnih delovnih
akcij. Zgradili so temelje doma, v
katerem bo velika dvorana z odrom,
dve garderobi, klubska soba, kuhinja
in manjše skladišče s sanitarijami.
Projekte je izdelal tamkajšnji
domačin Dušan .Moškon, dipl, inž,
arh., docent fakultete za arhitekturo
v Ljubljani.
Obrežanci so pridno prijeli za
delo. Ob našem obisku jih je bilo na
gradbišču kar 44. Iz posebne knjige,
kjer zapisujejo, kdo vse se je udeležil
delovnih akcij, smo lahko razbrali.
da jih je tudi dan prej bilo precej,
vendar nekohko manj.
Tudi motorna žaga je „žvažga-
la' na gradbišču
8 stran
tednik — Četrtek, 25. julija 1974
Dominik  GLUŠIČ
28
SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE
Po Arsiča je še istega dne prišel rešilni avto in ga odpeljal v
Maribor. Minilo je leto dni, ko sem moral v Maribor na prevzgojni
tečaj za zaporno osebje, ki so ga vodili na okrožnem sodišču. Tedaj
sem se spomnil na Arsiča in po njem pozvedoval. Našel sem pot do
upravnika jetniške bolnišnice, ki je bik v drugem nadsuopju na'
okrožnem sodišču. Pisal se je Vaulant, doma pa je bil iz Graca. Ko je
upravnik pogledal v evidenco bolnikov, je povedal, da je Arsič po
dveh mesecih zdravljenja pobegnil, skupaj s šestimi bolniki. Med
njimi sta bila dva Slovenca, drUgi pa iz drugih jugoslovanskih
pokrajin.
Večkrat se je zgodilo, da so koga zaprU in nanj pozabili. To je
zakrivilo malomarno uradno poslovanje.
Z nemško okupacijo se je začelo, kakor že vemo, množično
zapiranje zavednili Slovencev. Prve tedne je bila edina evkienca
zapornikov, seznam, ki so ga napisali ptujski hitlerjevci z imeni
Slovencev, katere naj bi nacistična oblast zaprla. Dr. Goerger je te
sezname imel pri sebi, v zaporih pa jili nismo nikjer vpisali.
Spominjam pa se, da jih je bilo na dan povprečno zaprtih po sto in še
več. Za pr\'imi jetniki, ki jih je okupator izgnal v druge jugoslovanske
pokrajine, so privedU v zapore druge politične zbornike, ki jih
Nemci niso namenili seliti, ampak so imeli proti njim razne ovadbe,
najhujša je bila. da skrivajo orožje in da propagirajo za Osvobodilno
fronto, Te jemike so že vpisovali v matične knjige in vodili zanje
indeks, Vendar se je mdi še tedaj zgodilo, da ni bilo vseh jemikov v
naših zapornih knjigah, kajti v zapore so trpaU ljudi po ukazu šefa
varnostne službe dr. Goergerja in šefa gestapa, pa tudi policijskega
inšpektorata pri deželnem svemiku. Vsi ti so seveda vodili svoje
sezname zapornikov, večkrat zelo površno, posebno dr. Goerger.
Čeprav je 1. oktobra 1941 pričelo poslovati okrajno sodišče kot
vodsueni zavod zaporov, sta gestapo in varstvena poUcija, še naprej
pošiljali v zapore svoje aretirance in tudi policijski inšpektorat na
okraju.
V kolikor se spominjam so bili zaporniki, ki so nanje za daljšo
dobo pazili - tile:
MARTIN VEČERJEVlC,
ki je bil doma iz Osluševec. Pred vojno je bil tržni inšpektor v
Mariboru. Kdaj so ga pripeljali v zapore, se ne spominjam, a bilo je
leta 1941. Vem pa. da so ga ptujski hitlerjevci namenili izročiti
gestapu šele v jeseni 1942. Zgodilo pa seje to prej. Zakaj?
Večerjevič je bil z^rt menda dobro leto in nihče ga ni
zashševal, nihče vprašal po ni^m. Evidenco nad,njim naj bi vodil
okrajni pohc^ski inšpektorat. Žena je Večerjeviču vsak petek nosila
sveže perilo in kaj hrane. Zavoje je sprejemal Jerman kar brez
godrnjanja. Moral bi vsebino zavoja natanko pregledati, a je to le
površno opravil.
Večerjevičeva se je vozila v Ptuj z opoldanskim vlakom in
prihajala v zapor, ko sva hodila s Pihlarjem na kosilo, zato je midva
nisva poznala. Večerjevičeva je tako teden za tednom skrbela za
svojega moža. Zgodilo pa seje nato nenadoma, da so prinašanje hrane
od doma prepovedah.
Večerjevičev sojetnik je bil Konrad Muršec z Lovienca na
Dr avskem polju, vojni invalid iz prve svetovne vojne. Z Večerjevičem
sta prišla nekoč nekaj navzkriž. Gestapo je kmalu nato poklical na
zaslišanje Muršeca. Bilo je nekega petka. Tistega dne me je Večerjevič
zaskrbljeno prosil, naj grem nasproti njegovi ženi. ki bo prišla s
kolodvora. Obljubil sem mu, da bom na poti h kosilu zavil po
Prešernovi ulici, kjer bom srečal njegovo ženo in jo prestregel.
Kmalu za tem sem res naletel na Prešernovi ulici na ženo v
črnini s kovčkom v rokali. Nisem je poznal, a ona me je nagovorila in
povedala, da je Večerjevičeva. Žena je vedela, da pogovor na cesti ni
priporočljiv, saj sem bil paznik, ki ni smel imeti posla-s sorodniki
jetnikov. Hitro se je znašla in stopila v vežo dijaškega doma. Tam mi
je naglo izročila pismo za moža, jaz pa sem ga vtaknil za pas pod .
suknjo. Povedal sem ji še na hitro, da mi j'e mož naročil, naj žena
hitro odide od doma v kakšno varno skrivališče, da je ne bodo prijeli.
Zakaj se je zanjo zbal, ne vem. Komaj sva to vse opravila, žeje nekdo
odpiral težka velika vhodna vrata v stavbo dijaškega doma. Bil je
gestapovski tolmač Rubin, oblečen civilno.
(Dalje prihodnjič)
Ja, ja, naša kultura
Kaj mislite, kdo sta možakarja na sliki? Levega ste morda že
prepoznali, čeprav ga krasijo brki, to je Andrej Fekonja» tajnik
ptujske Temeljne kulturne skupnosti. Pa desni? Nihče drug kot
Štefan Balažic, tajnik republiške kulturne skupnosti Slovenije. Oba
skupaj smo takole presenetiU, ko sta ob otvoritvi kulturnega doma
. v Apačah razpravljala. Zelo rgsna sta bila videti. Kaj menite, o čem
^ sta govorila ... O, zlati vek, zdaj muzam ptujskim pride . . .
Foto: M. Ozmec
ZLATA POROKA
V soboto,' 13. julija 1974 je bila na matičnem uradu v Ptuju
zlatoporočna slovesnost. Jubilej sta praznovala Franc AVGUŠTIN, roj 6. 12.
1896 v Bolečki vasi in Lucija AVGUŠTIN, roj. Murko 10.12. 1901 v Zgornji
Pristavi, stnujočav Zgornji Pristavi 32.
V krogu otrok in vnukov jima je v imenu SO Ptuj čestital delegat SO
Ptuj. Poročila sta se pred 50 leti - 13. julija 1924 naSELAH.
Čestitamo zlatoporočencema k njunemu jubileju.
Foto: Langerholc
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj zaposli pri
delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti
naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
tednik — Četrtek, 25. juiua 1974
stran 9
La lernolibro de la vivo
PROFESOR MARTIN KOJC JE DOSLEJ POLEG ŠTEVILNIH PSIHOLOŠKIH ČLANKOV IN i
RAZPRAV KI SO IZŠLE V SLOVENSKEM, NEMŠKEM, ESPERANTSKEM IN ŠPANSKEM
JEZIKU, NAPISAL PET KNJIG, KI SO DOŽIVELE DOSLEJ SKUPNO 44 IZDAJ - POVEČINI Vi
NEMŠKEM, HOLANDSKEM IN ESPERANTSKEM JEZIKU. .    \
V tem sestavku bi radi spregovori-
li o človeku -- pisatelju - ki živi
med nami, a ga večina skoraj ne
pozna. Vsa leta po vojni živi v
Središču ob Dravi, toda mnogi
Središčani ne vedo, kaj dela v svoji
sobi, ki je ob našem obisku bila
napolnjena z vonjem po tobaku iz
pipe. Ste že pomislili kdaj, ali se da
v 20. stoletju, dobi. skokovitega
napredka tehnike preprečiti, da vam
ne bi. padel strešnik na glavo, če
slučajno stojite pod kapom? To je
vsekakor vprašaiije, ki spada v
področje psihologije in parapsiholo-
gije, prav s tega področja pa je tudi
največ poljudno znanstvenih živ-
ljenjskih knjig in razprav, katerih
avtor je prav Martin Kojc, 73-letni
pisatelj in psiholog ter profesor
esperanta.
Naš zapis nima namena razčlenje-
vati, zakaj to in zakaj ono.
Preprosto bi radi spregovorih o delu,
ki ga ne poznamo. Tovariš Kojc,
povejte nam prosim, kaj je osnovna
misel in vsebina vaših knjig, ki jih po
večini pišete in izdajate v nemškem
jeziku?
- „V svojih knjigah seznanjam
ljudi z novim načinom življenja, ki
se v marsičem razhkuje od tega, o
čemer smo doslej mislili, da je
pravilno, ki pa lahko naše vsakdanje
praktično življenje izredno olajša in
izboljša".
V čem je ta skrivnost?
- ,.Ta novi pogled na življenje in
nova usmerjenost do življenja nam
nudita glede na naše zdravje, naše
uspehe, na dvig naše storilnosti in
sploh na vse, kar zadeva naše
življenje in prednosti, ki zdaleč
prekašajo vse. kar človek, ki si še
tega znanja in teh sposobnosti ni
pridobil, lahko doseže. Priznati
moram, da gre tu za miselne smeri,
ki se morajo zdeti človeku, ki še o
njih ni nikoh nič shšal, v prvem
trenutku nemogoče in nelogične -
skoraj fantastične. Navsezadnje pa,
na katere nove ideje ljudje niso
gledaU s skepso? Vsi ljudje, ki so
prinesU človeštvu nekaj novega,
morajo s tem računati."
Vaše misli, pisanje in knjige torej
spreminjajo svet. Kako mishte, da je
današnji človek „sestavljen". Pri-
znati moram, da nisem prebral
nobene vaše knjige, zato bi me
zanimalo, ali ima vaše pisanje
mogoče kaj skupnega z idejo
absurda?
- „Nasprotno! Današnji človek je
kljub vsej svoji „sodobnosti" suženj
navad. Za izruvanje starih korenin
potrebujemo vedno vehko časa;
tako je tudi z našim .človekom.
Zaradi novosti, ki nenehno prihaja-
jo, se zmerom lažje osvobaja svojih
predsodkov, dogem in tabujev. Tako
zmerom lažje posvečajo svojo
pozornost vsemu novemu. To je
lažje ob spoznanju, da s časom
postaja vse mogoče in v začetku se
tako    absurdna    ideja   lahko   v
določenih okohščinah prej ali slej
koristi.
Tako postaja mišljenje današnjega
človeka vedno bolj sproščeno, manj
vezano na predsodke in tabuje, ki so
doslej zaviraU njegov , normalen
razvoj. Začenja se zanimati za vse,
kar se poraja, pa naj se mu v prvem
trenutku zdi še tako nelogično,
fantastično in irealno, ker pač sluti,
da je svet, ki v njem živimo,
nepopoln in da bomo morah naše
gledanje nanj temeljito spremeniti,
če želimo doseči srečnejše življe-
nje."
Biti srečen je gotovo cilj vsakega
človeka. Toda, ah je mogoče v
materialnem svetu, zakaj samo tako
se lahko pogovarjamo, doseči srečo
po vsej sili. Skratka, kaj bi moral
človek storiti, da bi se uresničile
njegove želje?
- ,,Najnovejša spoznanja na
področju psihologije, parapsiholo-
gije in duhovnih ved na sploh
obetajo, da je mogoče priti v stik s
kozmičnimi energijami ter se v tem
ali onem pogledu vključiti v
paranormakio dogajanje, ki postane,
kakor hitro smo ga pojasnili, za nas
normalno in naravno. To so sicer za
sedaj še samo poskusi in opazovanja.
S tem se bavijo tudi ameriški in
sovjetski znanstveniki in njihovi
zavodi za raziskovanje vesolja.
Vsekakor obetajo dosedanji rezul-
tati na tem polju zelo mnogo in
zagotavljajo, da ta prizadevanja ne
bodo ostala brez sadu,
Raziskujemo pač sile, o katerih še
vemo zelo malo, ki jih ne moremo
zaznati s svojimi petimi čuti, vendar
pa obstajajo in delujejo, .Vled te
raziskovalce sodim v nekaterih
pogledih tudi sam."
Največ uspeha je doslej doživela
vaša knjiga z naslovom Učbenik
življenja,   ki  je   bila   napisana  v
nemškem jeziku, izšla pa je tudi v
esperantščini pod naslovom La
lernolibro de la vivo. Povejte nam
ob koncu nekaj o vaših knjigah?
- ,,'Knjigo, ki jo omenjate, sem
napisal po prihodu iz tujine. Izšla je
leta 1935 v samozaložbi. K neinški
izdaji, ki je bila že čez leto dni
razprodana ir zato ponovno natis-
njena, je predgovor napisal prof, dr,
K. Ozvald, k slovenski izdaji,
natisnjena je bila še isto leto. pa je
uvodno besedo napisal prof- dr,
Fran Bradač, V liolandščini je
knjiga aoživela doslej 13 izdaj.
Prevedena je bila tudi v esperantšči-
no in španščino^ zdajanjc knjige so
seveda kmalu prevzele razne založ-
be.
Naslednja knjiga Sellstheilung
nervoeser Leidcn je doživela 8 izdaj,
Der Weg zum Glueck - 5 izdaj. Die
VVelt von morgen in L'nd \\as sagen
sie dazu pa po eno. Zadnja knjiga
vsebuje 643 lastnih aforizmov."
Hvala za razgovor.
MARTIN KOJC:
DOMISLICE
Snuhijaj t^' lu- slraiu- iiič,
(irnKv ti pa veliko.
\
Sineliljaj s^-. viMulai sni^ iiljaj sc
pi JsreMU'.
V tvdjrni prisičn.in siiu lil|aju
le/i tvoj največji kapital. I'riiuiša
ti v, noMK I ohiesl i.
1'riMČeii sni,i)ljaj učinkuje na
tluševiio ilelovaiijv' kakor olje lui
stroj, k. r pie|M\ čuje ireiije, ki
ga pov/ioča eiioličiK) vsakiiaiije
življenje.
Ivojeg.i snu-hljaja iio more
niliče ku|)iii. nihče pribeiačili,
nihče ukradli m niiiče i/sihti.
{'riSičeii smeli Ijaj lahko s;iin(i
poda riš.
Osrečuj s prisrčnim snuhl|j-
jem posebno one. ki sii s^
otivadili smehljali.
F.B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
28
Tako se je začelo in končalo prvo in zadnje
zaslišanje v „novem redu". Ni bilo torej potrebno
ničesar ugotoviti, niti ničesar izpričati;
zadostovalo je ime samo. Tisti hip so naju
prevzeli v svoje varstvo najini dosedanji
spremljevalci. Kot zveri so pograbili župana, kije
ves skrušen stal o liže vratom. Še bolj surovo kot
doslej so ga sunili skozi vrata nazaj po hodniku.
In že je bUo shšati udarce in stokanje nesrečnega
prijatelja, ki je že tedaj bil bolj v letih. Hitro so
sledili novi udarci. Po zadnjem, ki je odmeval
drugače, je bilo slišati krik in obenem tudi že
padec na tla. ......
Kakor na dogovorjeno znamenje, so pograbih
mene in me na isti način pospravih iz sobe.
Sledih so udarci s kopiti in pestmi, sedaj še
silovitejši, kot oni doma in po ulici. Zagledal sem
na tleh ležečega sotrpina. Krvavel je iz nosa in iz
ust. To je bil zadnje, česar sem se zavedal, ko
sem zopet vstal s tal, kamor so nato pobih tudi
mene. Na tleh so ostah le še krvavi sledovi,
prijatelja ni bilo več, ostal sem sam z gestapovci
na hodniku.
Vse je bilo tiho, nihče niti besede, tudi sam
sem molčal, kakor ves čas, odkar sem bil v
oblasti „kuhumega" naroda. Kaj naj bi jim tudi
povedal? Tisto, kar bi bilo edino prunerno in
umestno, sem hotel pridržati do skrajne sile, ko
bi pač moral uvideti, da ni več dnigega izhoda,
kot da planem enemu z goUmi rokami v obraz in
mu ga razmahčhn po zaslugi. Bil sem zelo blizu
taki odločitvi Le še z najtrdnejšo voljo sem se
moral premagovati in to edino ob mish na svojo
družino. Četudi pretresen po dogodkih zadnjih
nekaj ur, sem se dobro zavedal, da zver čaka in si
žeU aktivnega odpora, da bi orgije opravičeno
stopnjevala.
Povlekh so me s tal in zaukazaU naprej. Mesto
udarcev, so me sedaj napol omamljenega
podpirali pod pazduho in kmalu so me porinih
po kletnem hodniku v dokaj veUk prostor, ki so.
ga zapirala težka vrata. Tu je bilo tako temno, da
nisem videl, daje pod pragom poglobljeno in sem
se zakotahl po tleh. Zaloputnih so vrata in
zarožljah so ključi. Na steni je brlela majhna
petrolejska leščerba. Trajalo je dalje časa, preden
sem se malo razgledal. Vse je bilo tiho in mislil
sem, da sem sam. Kmalu sem zashšal stokajoč in
kropeč vzdih. Spreletela meje presunljiva groza,
ker je bilo dihanje podobno dihanju težko
umirajočega človeka. Oči so se počasi prilagodile
temi in ugledal sem dolg nizki pograd ob daljši
steni nasproti vratom. Na onem koncu pograda,
ki je bil bUže vratom., sem opazil ležečo gmoto,
od koder je bilo shšati hropenje. Previdno sem se
pomikal bUže in spoznal svojega sotrpina, ki je
nezavesten, sedaj globoko hropeč ležal vznak na
malo poševni ploščadi pograda. Hitro sem se
razgledal po kleti, če morda ni kje še kdo drug.
Nikogar, povsod naokoh je vladal spokojni mir.
Pristopil sem zopet k nesrečnežu, ga previdno
potresel in pritajeno poklical in khcanje ponovil
malce glasneje, toda odziva ni bUo. Edini znak
življenja je bilo hropenje. Bil je v nezavesti.
Obrnil sem trup na desni bok in mu obe nogi v
kolkili prikrčil, da bi mu olajšal dihanje in da se
ne bi zadušil z lastno krvjo, ki mu je iz
krvavečega nosu pritekala v žrelo.
F.B.
Dalje prihodnjič
10 stran
tednik — Četrtek, 25. juUja 197^
Dr. FRAN BRUMEN:
Obolenje vegetativnega
področja
1-unkcionalne motnje na oziroma
pod vplivom samohotnega živčnega
sistema so regulacijske napake, ki se
odražajo na posameznih organih, ah
pa na celotnem organskem sistemu,
ne da bi pri tem bile vidne
anatomsko-histološke spremembe -
tedaj brez tvarnih sprememb in
znakov. Enostavneje povedano, so
to bolezenska stanja, pri katerih ne
najdemo vidnih sprememb na
organih. Značilna karakteristika teh
obolenj jc svojstvena individualna
bolezenska reaktivnost do okolja iii
sočloveka.
Psihosomatski vplivi okolja so
torej merodajni dejavniki. Strokov-
ne analize evropskega področja
izkazujejo do 30 7c takih obolenj
celotnega števila vseh bolezni. Ta
odstotek pa zadnja desetletja
povsod močno narašča. V nekaterih
deželah celo zaskrbljujoče. Tudi
naše pokrajine so z naraščanjem
nadpovprečno prizadete. To dejstvo
je posebno pomembno radi tega.'ker
razmeroma najčešče obolevajo mlaj-
še generacije in ljudje srednje
starosti, tako da nam to povzroča
vchke izpade v delovnem procesu in
ima zato zelo VELIK SOCIALNI
POMEN. Še ena posebnostje
značilna pri tej bolezni - obolev-
nost žensk je dvakrat tako veUka.
kakor pri moških. Ta okolnost je
pogojena z večjo konstitucionalno
labLln ostjo samohotnega živčnega
sestava pri ženskem spolu.
In končno, to je tista hiba, ki
ŽENSKO DELOVNO SILO NAJ-
BOLJ PRIZADEVA IN JO MARSI-
KJE ODRIVA V DRUGO VRSTO,
pa se tako godi nekakšna krivica,
posebno še. ker je nežni spol že itak
obremenjen z družinskimi nalogami
in funkcijami, ki prizanašajo sicer
krepkejšemu moškemu spolu. So-
cialni zakonodajalec bo moral
čimprej in temeljiteje zaščititi naše
žene in matere. Dolgo ne bodo
mogle zdržati dveh služb, doma in
na delovnem mestu. Tekoči trakovi
obremenjujejo in izčrpujejo konsti-
tucionalno slabotnejši živčni sestav.
Živčnost pa se lahko vrodi in kot
nalezljiva bolezen prehaja na
drugega človeka. Biti. gospodinja,
žena in mati je več kot ena cela
služba. Treba bo najti tak način
življenja, ko bo služba ženskam v
zadovoljstvo, en pa nuja.
BOLEZEN OBIČAJNO PRIZA-
DEVA CELOTNE ORGANSKE
SISTE.ME. Tako npr. krvnoobtočni
sistem - neurocirkulatorna distoni-
ja, dihalni organizem - nervozno
dihahii sindromi, prebavni organi-
zem z znaki prebavnih motenj -
gastrointestinalna distonija. Še bolj
zaokroženi so posamezni kompleksi,
kakor vegetativno endokrini sin-
drom, predvsem pri ženskah,
migrenski sindrom ipd.
Vegetativno funkcionalni regulaci-
ji, to je samohotnemu živčnemu
sestavu so podrejeni krvnoobtočni,
dihalni, prebavni in endokrinski
organski sklopi. Ti organski sistemi
pa so reflektivno med seboj
povezani. Kakor jc ta medsebojna
povezava nujno potrebna in smotrna
za pravUno odvijanje življenjskih
funkcij organizma kot celote, tako
pa obenem seveda predstavlja zelo
pomembno možnost posredovanja
škodljivih vplivov na katerikoli del
"telesa. To pa pomeni, da imajo
motnje v enem sistemu regulatorno-
kofektivne. ah negativne vplive na
ostale sisteme.
Sledi 1. nadaljevanje.
TURNIŠČE:
PRED 20 LETI SO KONČALI
ŠOLANJE
v turniškem gradu pri Ptuju se je
zbrala v soboto 13. julija 1974
večina izmed 37 sošolcev in sošolk
1. generacije učencev Kmetijske
gospodarske šole na Turnišču pri
Ptuju za 20 letnico po končanem
enoletnem šolanju.
Veseli so bili vsi zbrani iz
Slovenskih goric, iz Središča, z
Dravskega in Ptujskerga polja, da se
je odzvida povabilu na srečanje po
20 letili večina izmed sošolcev.
Veseli so bili učiteljice Terezije
Selinšek-Lesjak, ki se je odzvala
vabilu: med seboj pa bi radi videli
tudi Franca Belšaka, Cirila Kolariča,
Vladko Zdolšek-Kolaričevo, Ferda
Lovreca, Herberta Zoreča, Aleša
Lešnika in druge, ki so jim kot
učencem pomagali p i *eoretičnem
pouku in pri praktič Ciii delu. Vse
takrat pridobljeno z ai je in izkuš-
nje sedaj vsi š pridom iporabljajo
pri knieiovanjii ali }• po raznih
službah.
Anton Sedlasek, njihov sošolec,!
sedaj učitelj v Vidmu pri Ptuju, jijj.
je pozdravil, jih spomnil na vse"
skupaj prežN'ete dni v internatu, pri'
pouku in pri praktičnem delu, kjer
je povezovalo predavatelje in učence
oz. dijake prav tovariško vzdušje ob
stalni pomoči, da bi odnseli iz te
šole čimveč znanja in sposobnosti
za poznejše življenjsko delo v
kmetijstvu in na drugih področjih
dela.
Na tem srečanju so se dogovorili,
da bodo naslednja srečanja pogo-
stejša v želji, da bi se vsaj enkrat
zbrali vsi predavatelji in sošolci, kar
bo za vse najlepše doživetje ob lepih
spominih in hvaležnosti, ki ostane
vsem dijakom do svojih predavate-
ljev, tem pa lep spomin na genera-
cijo, ki je rada sledila njihovim
naukom in nasvetom.
J. V.
Slika: Srečanje na Turnišču po 20 letih končane kmetgške šole.
Dr. FRAN BRUMEN:
Izbira zdravnika
Izbiranje, prebiranje zdravnika
nekdaj takorekoč sploh ni bilo
običajno, oziroma bilo je tako
redko, da ni imelo večjega pomena.
.Dandanašnji pa je to vsakodnevni
pojav. Za mnoge ljudi pravzaprav
nič posebnega. Pa vendar je to
vprašanje, ki mu je vredno posvetiti
nekaj več pozornosti.
Nekoč je pomenilo iti k zdravniku
predvsem biti bolan. Taka pot je
bila za bolnika poseben dogodek, za
katerega so se ljudje nekako težko
in z velikim premislekom odločah.
Odnosi med bolnikom in zdravni-
kom so bili intimnejši. Srečanja v
ordinaciji so bila bolj poglobljena,
po veliki večini celo domače
prijateljska. Bolnik in zdravnik sta
bila pogosto dobra znanca že mnogo
let. Ncredkokdaj celo o.d zibelke
dalje, pa tja do zrele dobe in smrti.
Ne samo. da je skoraj vsakdo imel
svojega osebnega zdravnika, temveč
je bil eden stalnih zdravnik za dolgo
dobo let. Mnogokrat tudi za celo
njegovo družino in pogosto še za
široko sorodstvo.
Dandanes imajo ljudje pri zdravni-
ku različne opravke, ki jih v
glavnem lahko razdeUmo na dva
dela; zaradi bolezni in zdravljenja in
skoraj še več zaradi svoje službe.
Za tiste, ki prihajajo zaradi
bolezni in zdravljenja, bi bilo
najbolje, da bi imeli prihko izbrati si
stalnega zdravnika, h kateremu bi se
potem podajali dolgo dobo let. Pri
zdravljenju vsake bolezni, posebno
šc dalje časa trajajočili. predvsem pa
kronično potekajočih, pa celo tudi
pri nekaterih akutno potekajočih
obolenjih,   je    vehkega   pomena
poznati Človeka v celoti.
Kakor že večkrat omenjamo, je
potrebno obravnavati bolnika po
načinih psihosomatskega zdravlje-
nja. To se pravi vselej je potrebno
upoštevati telesno, živčno in
duševno stanje.
Poleg izrazitih telesno-anatomskih
sprememb nastajajo, ali pa so bile že
prej prisotne tudi živčno-duševne
motnje, ki spremljajo, ali pa celo
komphcirajo osnovno telesno obole-
nje. Mnogokrat so te motnje tako
vplivne, da celo prevladujejo in v
celoti obeležujejo klinično sliko.
DUŠEVNO RAZPOLOŽENJE JE
PRI VSAKI BOLEZNI NAJVEČJE-
GA POMENA. Zato je potrebno
zanj najprej in v največji meri
poskrbeti. To doseže zdravnik
predvsem s svojim nastopom in
vplivom na bolnika. Vpliv in
ravnanje z bolnikom pa sta seveda v
največji meri odvisna od medse-
bojnih osebnih odnosov, ki bi naj
bili čimbolj intimni. Odnosi pa so
lahko prijateljski in intimni le tedaj,
če se bolnik in zdravnik dobro
poznata in dobro razumeta. In kar
je najvažnejše - zdravnik naj bo
tisti, ki ga bolnik žeh in mu zaupa.
Tudi vse ostale stvari in ukrepi, ki
sq v zvezi z zdravljenjem, naj bodo
tako izbrane in uporabljane, da so
kolikor mogoče v skladu z
bolnikovo voljo in željami. Kadar pa
to ni mogoče, takrat mora zdravnik
vložiti mnogo več truda v
psihološko pripravljanje bolnjka na
ukrepe, katerim se eventualno upira.
In posebno v takih primerih je zelo
važno, da to opravi zdravnik, ki je
deležen bolnikovega zaupanja.
PSIHOLOŠKO OBVLADANJE
BOLNIKA JE NAJPOMEMBNEJŠA
OKOLNOST, na katero se opirajo
uspehi zdravljenja. Človek je živo
bitje, ki mu usmerjata življenje in
počutje duh in telo. Ko človek
zboU, je v nevarnosti, da bi postal
objekt v rokah drugih. Človek pa je
individuum, to je neke vrste mali
svet zase in zato ne more in nikdar
ne sme postati objekt v smislu
enostranskega materialističnega gle-
danja.
V začetkih sociaUzirane medicine
je nekoUko težje idealno urediti
vprašanje stalnega zdravnika. Sčaso-
ma bo uspelo tudi to, če se bosta
potrudih obe strani - zdravstvena
služba in bolnik.
OBVESTILO
BORCE ZA SEVERNO Ml
1918/1919,
ki niso bili na sestanku v petek
obveščamo, da potujemo v KAM-
NIK na proslavo 100-lctnicc gene-
r;ila R. Maistra, 27. 7. z avtobusom
iz Ptuja ob 6.25. Tovariši, ki bi
morda vstopili na relaciji Gori-
šnica-Ptuj naj vzamejo 100 ali 75
odstotne vozovnice do Domžal.
Tam bomo prestopili na lokalni
avtobus za Kamnik. O morebitnem
drugem izletu se bomo takrat
pogovorili in poročali v prihodnji
številki „TEDNIKA". Na svidenje!
J. D.
jgpNIK — CETRTKK, 25. julija 1974
stran 11'
SLOVENSKA BISTRICA
PRIZNANJE ČLANOM AVTO-MOTO DRUŠTVA
Ma nedavni svečanosti avto-moto
2veze Slovenije, ki je bila v
Ljubljani, so podelili najzaslužnej-
šini članom AMZS priznanja za
aktivno delovanje v tej organizaciji,
tako v merilu republike kakor tudi
avto moto društev Slovenije.
Med društvi, ki so prejela večje
število priznanj, je tudi AMD Slov.
Bistrica, ki se že vrsto let odlikuje
po uspešnih organizacijah tekmo-
vanj. Člani društva se vse uspešneje
uveljavljajo tudi na športno tekmo-
valnem in organizacijskem področju
izven svojega društva in v merilu
Slovenije. -
Najpomembnejše priznanje je
izmed članov AMD Slov. Bistrica
letos prejel ing. Andrej Gomivnik iz
Slov. Bistrice za uspešno opravljene
številne naloge v okviru matičnega
društva Slov. Bistrica in tudi
zveznem merilu. Za prizadevnost v
optavljanju nalog je prejel zlato
plaketo AMZS in tako še pomnožil
obsežno zbirko že prejetih zveznih,
repubUških. medrepubliških in druš-
tvenili priznanj ter drugih odličij za
svoje delovanje v avto-moto društvu
na področju športa in vzgojne
dejavnosti.  ■
Osem članov tega društva je na,
zvezni svečanosti v Ljubljani
sprejelo priznanja za zasluge uspeš-
nega delovanja v AMD, medtem ko
je 10 članov društva dobilo častne
znake AMZS. Sprejeta priznanja in
znaki članov AMD Slov. Bistrica
zgovorno potrjujejo uspešno usmer-
jeno delovanje celotnega društva, ki
sedaj že načrtuje nove in predvsem
zahtevnejše naloge na področju
tekmovalnega avto-moto športa,
vzgoje novUi voznikov - amaterjev,
športnih funkcionarjev in še mnogih
drugih dejavnosti.
V. H..
PTUJSKI STRELCI OSVOJILI POKAL »DNEVA VSTAJE«
V letu 1972 je strelska organizaci-
ja Slovenske Bistrice v čast dneva
vstaje organizirala prijateljsko sreča-
nje z MK puško za prehodni pokal
dneva vstaje med ekipami Slov.
Bistrice. Ptuja in Konjic. Preteklo
leto je bilo srečanje v Konjical).
Letos je organizacija pripadala
obč. strelski zvezi Ptuj. Srečanje je
bilo na dan praznika 22. Julija. Že
tretjič zaporedoma so zmagali
ptujski strelci in osvojih pokal v
trajno last.
Rezultati: 1. Ptuj 877 kroeov: 2.
Slov. Bistrica 808 krogov: 3.
Konjice 788 krogov.
Od posameznikov so bili najuspcš-'-
ncjši: Boris Planine (Konjice)
Stanko  Pulko 235. Zdenko Skok
(oba Ptuj) 224 kroeov.
Priliodnjc leto bo srečanje zopet v
Slov. Bistrici.
K. .A.
NK Osankarica letos v IL slovenski
conski !!gi
Bilo je potrebno več let
prizadevanj, da je letos končno
uspelo ekipi nogometnega kluba
Osankarica iz Slov. Bistrice, da seje
po letošnjem spomladanskem delu
prvenstva v celjski nogometni
podzv,ezi uvrstil v drugo slovensko
consko vzhodno nogometno hgo.
Uspeh je bil dosežen predvsem s
stabiejšimi igralci, zavednostjo pri
treningih in posebno močno voljo,
da končno stopijo v višji nogometni
razred, katerega člani so pred leti že
bih. pa so ga zaradi pomanjkanja
igralcev in vodstvenega kadra morali
zapustiti.
Letošnjo uvrstitev v višji nogomet-
ni razred so pričakah močnejši, tako
v igralcih kakor tudi v vodstvu,
kljub temu. da še vedno niso uredili
vseh potrebnih kadrovskih vprašanj
v klubu.
NK Osankarica šteje pribhžno 20
aktivnih nogometašev in 60 pionir-
jev, kar pa zaradi nekaterih težav,
kot so izmensko delo igralcev,
oddaljenost delovnih mest in druge
obvezirosti, ne zadostuje za uspešno
delo m tudi tekmovanje v ligi. Zato
si vodstvo kluba sedaj z vso močjo
prizadeva pritegniti kar največ novih
članov - nogometašev tega športa.
V ta namen organizirajo v klubu že
drugo leto pionirsko nogometno
šolo. ki jo vodi izkušeni trener Luka
DabanovTČ in so prvi rezultati že
vidni.
Vprašanje, ki najbolj tare bistriški
nogometni klub so finančne težave,
saj brez potrebnih sredstev ne bodo
uspeh zagotoviti uspešnega delova-
nja in tudi uvrstitve v 11, slovenski
conski hgi. Tega se dobro zaveda
tudi upravni odbor kluba, ki si še
pred pričetkom nogometne sezone
prizadeva zagotoviti potrebna sred-
stva, saj iz vstopnine ni mogoče
zagotoviti niti minimabih sredstev.
Dotacija v višini okoh 50.000.00 din
je kar za 11.000.00 din manjša, kot
bodo potrebovali za tekmovanje v
ligi. Pred pričetkom jesenskega dela
tekmovanja morajo tudi opraviti več
popravil in bolje zavarovati igrišče.
Skupno s pripadniki garnizije JNA
Slov. Bistrica sedaj s prostovoljnim
delom rešujejo najnujnejše,
Foto in tekst: V. Horvat
Vodstvo Osankarice pred pričetkom v novi ligi
Kaj pa sedaj?
Mamica me je poslala v trgovino
iji mi naročila, naj kupim cel kup
stvari. Pozabila pa je. da je to za
mojo malo glavico preveč, da bi
zapomnila. Kaj naj sedaj napravim?
Nič. kupila si bom lučko, mamica
pa mi bo dmgič na Ustck napisala,
kaj naj prinesem.
Tekst in foto: S, S,
Prostovoljno gasilsko društvo Koračice pri Tomažu ob 25-letnici in
razvitju gasilskega prapora Anton Kosi
AEROKLUBPTUJOBVEŠC A
Po sklepu 10 ZLOS je Aeroklub Ptuj oi^anizator Xn.
republiškega padalskega prvenstva, ki bo od 8. do vključno
11. avgusta. Celotno prvenstvo je predvideno kot športna
prireditev republiškega značaja v okviru ptujskega
občinskega praznika,
V nedeljo, 11. avgusta bo letalski športni teden
zaključen z atraktivnim programom Aerokluba Ptuj. Letalski
miting se bo pričel omenjenega dne ob 15.30 na letališču v
Moškanjcih. Program bo predvidoma trajal dve do tri ure,
sodelovalo pa bo 13 motornih letal, 20 padalcev. 6 jadralnili
letal in modelarji.
Že med letalJcim mitingom, posebej pa še po njem.bo
mogoče tudi kaj popiti in pojesti. Prepričani smo.da vam bo
program všeč in se boste na prireditvi zadržali mogoče celo
dojutranjili ur. Veselo bol
12 stran
tednik — Četrtek, 25. juiija
POIZKUSITE:
Specialitete z gobami
GOBE NA ŽARU
Potrebujemo: 1 kg gob (kakršnihkoli), poper, sol in O dkg olja.
Gobe očistimo, opcremo in dobro ocedimo. Najbcijše so manjše,
ki jih pečemo cele ah jih le razpolovimo. Večje gobe zrežemo na
primerne kose. Nato jih potresemo s poprom in so^o, poškropimo z
oljem in zložimo na žar. Med pečenjem jih enkrat obrnerfio. Mehko
in lepo zapečene ponudimo k raznim mesnim jedem ali kot
samostojno jed s kJompirjem in solatami.
GOBOVA JUHA K AJDOVIM ŽGANCEM
Gobe kuhamo v slanem kropu z lovorjevim hstom in sesekljanim
česnom, peteršiljevo korenino, poprom in soljo. Dodamo prežganje s
čebulo in juho še dobro prekuhamo.
SRNJAK V SMETANOVI OMAKI Z GOBAMI
Kos mesa oplaknemo, posoUmo, popramo, namažemo z gorčico,
dodamo malo narezane čebule, nekaj strokov česna, malo narezanega
korenja, peteršilja in zelene, lovorov hst. malo majarona, pokapljamo
z vinom in oljem, pustimo, da nekaj ur ali čez noč stoji, nato pa v
ogreti pečici pečemo. Med peko lahko dodamo tudi košček slanine
aU vsaj kožico; s sokom, ki pri peki nastaja, meso pohvamo, kos mesa
pa po potrebi tudi obračamo. Ko je meso mehko, ga preložimo v
drugo posodo, grobo omako zalijemo, zgostimo z žličko podmeta, ko
dobro prevre. pretlačimo, dodamo praženih gob, dosoUmo, popramo,
z vinom okisamo. v omako vložimo meso in pustimo, da vse še enkrat
prevre. Tik pred serviranjem prilijemo še žhco smetane in dodamo
nekaj sesekljanega peteršilja.
Priloge - enako kot pri divjačini.
SVINJSKI ZREZKI Z GOBAMI
Za pet oseb potrebujemo kilogram in pol svinjskega stegna, sol,
10 dkg moke. 15 dkg olja ah masti, 12 dkg čebule, 2 dkg paprike, pol
kilograma gob (hsičk, jurčkov, sivk) in pol htra kisle smetane. Meso
narežemo na potrebno števUo zrezkov, jih krepko potolčemo,
osoLimo. povaljamo v moki, opečemo na obeh straneh in zložimo v
primerno posodo. V enem delu soka od pečenja zarumenimo čebulo,
potresemo s papriko, zalijemo in dušimo. Cez nekaj časa poUjemo s
tem sokom meso in ga pokritega dušimo.
Dobro oprane in zrezane gobe pražimo nekaj minut v dragem
delu soka od pečenja. Nato jih dododamo mesu in vse skupaj dušimo
skoraj do mehkega. Smetano razžvrkljamo z ostalo moko, preUjemo
zrezke in dušimo do mehkega. Zraven ponudimo-drobne cmoke.
LEDVICE Z GOBAMI
70 dkg telečjih ah svinjskih ledvic, 5 dkg surovega masla ali
masti. 8 dkg čebule, 15 dkg gob. 2 dkg moke, voda ali juha, 5 žUc
vina in sol.
Ledvice zrežemo na tanke hste. Na maščobi zarumenimo čebulo,
dodamo ledvice in dušimo. Cez nekaj časa dodamo zrezane gobe,
potresemo z moko in še nekohko prepražimo. Nato zaUjemo z vodo
ah juho in vinom. Dobro prevremo in soUmo.
LISIČKE V JUHI
80 dkg lisičk. 15 dkg olja in masti. 3 dkg zelenega peteršilja. soL
8 dkg moke, 3 Utre kostne juhe ali vode, 1 del kisle smetane, poper.
Lisičke očistimo, operemo. če so preveUke, jih zrežemo, in
dušimo ha maščobi. Nato jih pot/esemo s sesekljanim zelenim
peteršiljem, soUmo in dušimo. da voda izpari. Nato potrosimo z
moko. zarumenimo. zalijemo s kostno juho ah vodo in pustimo nekaj
časa vreti. Nato dodamo kislo smetano in popopramo. Ponudimb s
posušenimi kruhovimi kockami ah ajdovimi žganci.
GOBE S SMETANO (ZA ENO OSEBO)
15 dkg gobanov, 2 dkg olja ah masti, 2 dkg čebula, zelen
peteršilj, poper, sol, 1 žhco kisle smetane.
Očiščene gobe zrežemo na tanke rezine. Na maščobi prepražimo
drobno sesekljano čebulo, dodamo gobe. sesekljan zelen peteršilj,
popopramo, sohmo in dušimo. Dušenim gobam dodamo smetano, jih
prevremo in takoj ponudimo.
FELIKS DERECKI:
TIP
HUMORESKA
Prispel je v naše mesto kdove
od kod. Prvič sem ga videl v
našem najboljšem hotelu Spo-
minčica.
Za sosednjo mizo je direktor
Hšošnik slavil svoj rojstni dan.
Od te mize je bilo slišati zvonek
ženski smeh in zamolkle moške
glasove.
Ko je Hšošnik na poti v bife
šel mimo mene, ga je možakar
zaustavil. Ne vem, kaj je rekel,
slišal sem le pobesneli direktor-,
jev odgovor:
- Ste znoreli? Poiščite si
kakšnega večjegfi naivneža!
Nimam toliko denarja, da bi ga
lahko razmetaval!
V restavraciji je vladal hrup in
nihče razen mene tega prizora
ni opazil.
Bilo je očitno, da je direktor
že pozabil na tega tipa, ko se je
možakar čez kake pol ure
ustavil pri njegovi mizi
- Pozdravljen, kaznjenec
številka pet tisoč petsto
štiriinosemdeset! - je vzkliknil
in nameril svoj prst na
direktorja.
Direktor je zardel
- To je pomota! - je pričel
jecljati. - Nikoli nisem bil v
kaznilnici!
- Se ne spominjaš? - je
nadaljeval tip. - Kaznilnica v
Betebubikah. Tam si sedel
zaradi vloma!
Direktor je ponovno zardel
Menjaval je rdečo in zeleno
barvo.
- Kakšne šale so to? Ne
dovoljujem...
Tip je pričel majati z glavo,
kakor da ga ne razume.
- Dobre šale? - je vzdihnil
- Razumem, da se človek
včasih ne spominja rad svoje
preteklosti. Toda nikakor se
nisem mogel zmotiti, saj sva
bila nekaj časa celo v isti celici!
Ko je to izrekel se je obrnil
in odšel v bife.
Direktor je nekaj pojasnjeval
prijateljem, toda ženske so
pričele živčno mečkati svoje
robčke in vsa družba je kmalu
zapustila restavracijo.
Še pomisliti nisem mogel da^^
bom jaz naslednja žrtev. Prij^\
me je pod roko. ko sem lovil
natakarja, ki nikakor ni hotel
sprejeti mojega naročila
- Bi mogli dati brezpcsd
nemu specialistu dvesto zlo-
tov? - me je ljubeznivo
nagovoril
Neka slutnja mi je rekla, da
mu jih moram dati. Cez nekaj
minut je tip pristopil k naii
mizi, me pogledal in me
nenadoma pričel objemati.
- Pan poročnik! - je pričel
govoriti z ginjenim glasom.
- Kakšno čudovito srečanje^.
Nikoli ne bom pozabil kako ste
nas vodili v naskok na sovražni
bunker!
- Hej, saj o tvojem junaštvu
sphh ničesar ne vemo! - so mi
pričeli očitati
- Eh, kaj. . . - sem pričel
jecljati - Veste, ne hvalim se
rad. . .
Tip je še nekaj časa sedel pri
naši mizi in na vse grlo hvalil
moje junaštvo na bojnem polju,
kar je zelo dvignilo, moj ugled v
očeh vse družbe.
Ko smo veseli in zadovoljni
zapuščali Spominčico, sem
opazil tipa, ki je pri neki mizi
grozil s pestjo predsedniku
zadružnega gospodarstva Onu-
ceju.
- Jaz naj bi bil kapo v
nacističnem taborišču? - je
tulil Onuce. - Kako si drznete!
Kmalu sem za nekaj mesecev
odpotoval Ko sem se vrnil sem
izvedel da je ta tip zaslužil v
našem mestu lepo vsotico
denarja in odšel iskat novih
znancev ...
Brez besed
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo tc koj zaposli pri
delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti
naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
TEDNIK — Četrtek, 25. julija 1974
stran 13
TAM GORI ZA HRAMOM
Jesen. Narava se pripravlja na
počitek. Z drevja odpadajo
orumeneli listi. Tega letnega časa
je vsakdo vesel in se ga veseli.
Otroci še posebno zobanja
sladkega grozdja. Medtem ko se
starejši veselijo žlahtne kapljice.
Gospodar se zadovoljno ozka po
vinogradu, čigar trte se kar šibijo
pod težo grozdja. Ve, da bo treba
najeti trgače, zato hitro pove
gospodinji, da bo jutrišnji dan
trgatev ir; da mora pripraviti vse
potrebno. Gospodinja hiti priprav-
ljati dobrote za trgače.
Med vriskanjem brentača in
pesmijo klopotca urno trgači
trgajo grozdje. Gospodar skrbi, da
njihova grla niso suha, gospodinja
pa jim pripravi prigrizek. Seveda
se jim vse skupaj prileze.
Proti večeru se je trgatev
končala. Trgači so se zopet
nekoliko okrepčali. Šele zdaj
pride na vrsto stiskanje grozdja. Iz
grozdnih jagod priteče mošt, kije
potem žlahtna kapljica.
Ko trgači odhajajo, se shši le
ubrana pesem, ki so jo zapeli:
„Tam gori za hranom".
Zopet je mimo jesenski dan.
Danica Majcem,
7.b razred
45 ŠOLSKIH MINUT
Šolski zvonec naznani odmor.
Učenci, ki sedimo v zgodovinski
učilnici, pregledujemo zvezke in
liste knjig.
Tiho srno, kakor med uro.
Zvonec se oglasi že drugič.
Vstanemo, ne da bi pogled
odmaknih od kniig. Tiho čakamo,
kdaj bo na k^uko pritisnila
tovariševa roka. Čakamo minuto,
nič, čakamo dve, nič. Pred šolo se
oglasi brnenje avtomobila. Skozi
okno smo videli, da se je tovariš
odpeljal. Strah za kontrolno
nalogo je bil odveč. Postali smo
nemirni. Predsednika ni več nihče
ubogal. Marija se spomni, da smo
imeli matematično nalogo. Vsi
hkrati smo obkrožili njen zvezek
in prepisah nalogo. Ko je bila
naloga gotova, smo spet bili brez
dela. „Gremo se pokvarjeni
telefon!" zakhče nekdo iz prve
klopi. Ta igra se mi zdi otročja in
nočem se iti zraven. Sedem na stol
in vzamem v roke zvezek. Ozrem
se po razredu. Tončka se smeje,
da ne more povedati stavka.
Potemse smejejo vsi. Pogledam na
uro. Še 20 minut. Dnevnik z
redovalnico leži na mizi. Toda
redovalnica je že v naših rokah.
Vsi jo pregledamo od A do Ž.
Povsod se čuje govor o neza-
dostnih ocenah. Pri slovenskem
jeziku, matematiki, biologiji, ke-
miji, vsi ti predmeti so nam
sovražni. Naslednjih 15 minut smo
se pogovarjali ^ o poklicih. Vsi
hkrati smo občutih, da se premalo
učimo. Toda fantje nas niso dolgo
poslušali. Eden je prinesel karte in
že so bih vsi zraven.
Ura je bila le še 5 minut do
zvonenja. Zvezki in knjige so že
počivaU v torbah. Zvonec se je
spet oglasil. Gneča pri vratih in -
adijo zgodovina. Ta dan smo odšli
zadovoljni iz zgodovinske učil-
nice.
Cvetka Raušl,
8. a razred
NAŠE KOLINE
Prejšnji dan pred kolinami smo
vse potrebno pripravih. Ata in
mama sta vstala že ob štirih
zjutraj. Jaz sem vstala ob pol peti
uri. Nato so prišli mesarji. Potem
smo šh v hlev in ustrelili prašiča.
Vsi otroci smo ga vlekli za rep.
Ata je vlekel za tace, mama je
vlekla za ušesa. Ko smo prašiča
privlekli v klet, so mu mesarji
odrh kožo. Prišli so do maščobe.
Nato so tudi maščobo pobrali in
prišli do mesa. Ko so hrbtovino
presekah so prišU do drobovine.
Črevesje so oprah. Nato so
narezah meso za klobase. Ko je
bilo meso narezano, so naredih 30
klobas. Kasneje so naredih še 50
krvavic. Zvečer smo šli k večerji,
ko smo jedh, smo gledah
televizijo. Vsi smo bih dobre volje.
Marija Petek,
3. a razred
V NOVI ŠOLI
V jeseni leta 1972 so končaU z
delom nove šole. Poslovili smo se
od stare šole.
Vsi smo že nestrpno čakali, da
nam predajo ključ. V njej je: 11
učilnic, vrtec, knjižnica, jedilnica,
mlečna kuhinja, 7 kabinetov,
stranišča in telovadnica, ki smo je
najbolj veseli. V njej največ
telovadimo pozuni in spomladi,
ko je zunaj že sneg ah blato. Šola
je sodobno opremljena. Prostori
so svetli, zato se lahko bolje
učimo.
Ysi učenci smo ponosni nanjo.
Želim, da bi nova šola, ki smo
jo tako težko dobili, še dolgo stala
in ostala čista.
Silva Cimerlajt,
5. a razred
KO SE OTROCI STEPE JO
Otroci se zelo radi prepirajo, ker
hočejo biti vsi najbolj pametni.
Od prepira pride hitro do pretepa.
Opisal vam bom enega od
dogodkov, kako se mi stepemo,
ko se vračamo iz šole.
Jaz in moja sošolca Milan in
Janez, skupaj hodimo iz šole.
Vsak bi rad pokazal svoje znanje.
Ko smo šli, smo se pogovarjali o
smučanju. Eden izmed mojih
sošolcev se je bahal, da ve
imenitno smučati. Nama pa sfe je
posmehoval, da se ne veva
smučati. Štel se je za izvrstnega
smučarja. Midva sva bila užaljena,
zato sva ga spodila in mu rekla, da
ne sme več hoditi po tej poti. Ko
je bil od naju malo oddaljen, je
vrgel v naju radhko. Potem sva mu
rekla, če pride do naju, da mu
dava radirko. Ko je prišel do
mene, sem radirko vrgel sošolcu.
Mene pa je nato vrgel. Sošolec mi
je hitro prihitel na pomoč, da sva
ga premikastila in ga posvarila, če
bo kdaj še tako visoko letal, bo
nizko padel. Zdaj smo si spet
veliki prijatelji. Ce se kdaj ne
bomo razumeli, bomo spet
poravnah račune s pretepom. Vse
to opravimo sami med sabo in
tega nikomur ne tožarimo, če
kateri dobi preveč po hrbtu.
Mislim, da nismo mi edini otroci,
ki se prepiramo in pretepamo.
Franc Raušl,
6.b razred
zajCek
Zajček sredi jase,
pridno se pase.
Hrusta deteljico slastno,
cvili tiho, cvih glasno.
Ce lovca zagleda,
v gozd zbeži,
za grm skoči
in že ga več ni.
Andrej Luci,
3. a razred
MUCA
Naša muca belo dlaka,
miško je ujela.
Dajo bo pohrustala,
dober tek imela
Naša muca belo dlaka,
vse nam miške polovi.
Nato pa za pečjo
sladko zasmrči.
Marta Muršič,
3. b razred
Danes objavljamo v rubriki
„Otroška pisma" stvaritvej
učencev in učenk osnovne šol^
Tomaž pri Ormožu, ki so izšle ^
šolskem glasilu „V nas je;
pomlad". ^
MOJ DOMAČI KRAJ
Moj domači kraj je Tomaž. Leži
v Slovenskih goricah. Je vasica, ki
se razprostira po vrhu griča. Že od
daleč lahko opaziš zvonik cerkve,
ki te prijazno pozdravlja. Pri
Tomažu imamo dve trgovini,
gostilno, pošto, zadrugo, ambu-
lanto, tovarno Moda in lepo,
moderno novo šolo, kije za nas
otroke najpomembnejša. Čeprav
imamo pri Tomažu dve trgovini,
moramo večkrat iti v Ormož ah pa
v Ptuj. Skozi Tomaž je speljan
tudi asfalt, kije moj domači kraj
naredil lepši, saj je bilo prej pri nas
ob dežju vedno blato. Okrog
Tomaža se na gričih razprostirajo
vinogradi in sadovnjaki. Polj in
travnikov je bolj malo. Kraj
Tomaž je najlepši spomladi, ko
cvetijo prve pomladanske cvetice,
mačice, zvončki, vijolice in
trObentice. Čeprav moj domači
kraj ni posebno znan, je za mene
daleč naokrog najlepši.
Angela Petrena,
4.b razred
V VESOLJU
Nekega dne sem si tako
strašno želel, da bi vsaj enkrat
poletel v vesolje. Takrat pa sem
videl, da se v gorah nekaj blešči.
Odpravil sem se tja, ter zagle-
dam raketo. Strašno sem se je
razvesehl. Iz rakete pa je prišel
moj prijatelj Štef. Povabil me je
notri. Pogovarjala sva se o vesolju.
Jaz sem raketo na skrivaj vžgal in
sva zletela. Ravno, ko sva obkro-
žila neko zvezdo^ sem začutil, da
postajam lahek. Se tisti hip sem se
dvignil in plaval po zraku. To je
trajalo nekaj časa, nato pa sem se
nenadoma spustil na sedež. Ves
srečen, da sem vendar enkrat
poletel v vesolje, sem zadovoljno
opazoval te čudne planete v
vesolju.' Z najino raketo sva vsak
planet trikrat obkrožila. Štef je
dejal, da bi postavila na Veneri
zastavo. Toda na Veneri sva
zagledala vse vrste golazni, ki so
gomazile iz lukenj.
Hranila sva se s komarji, ki so
nama hoteli piti kri. Nenadoma
sva zagledala nekaj milj pred seboj
strašno žargčo kro^o. Ko sva bila
bhže, sva spoznala, da je to Sonce.
Začel se je topiti zunanji del
raikete. Začela sva polivati ^odo
skozi okno. Morala sva se umak-
niti, zaradi prevehke vročine. Z
vso hitrostjo sva poletela naprej.
Ne vem kako dolgo bi še krožila v
vesolju, da se ne bi najina raketa
razletela. Strašno je počilo. Jaz pa
sem se znašel na tleh ob postelji in
vedel, da se mi je vse to sanjalo.
Ivan Majcen,
4. a razred, OŠ Tomaž
PSIČEK
Naš psiček [e črne barve. Imam.
ga zelo rad. Čuva nam hišo. Ime
mu je Tarzan. Najrajši ima meso in
kosti. Pokritje z dlako. Tarzan je
priden.
Samo Megla,
1. b razred, OŠ Tomaž
PTICE POZIMI
Jeseni se ptice odselijo na jug.
Spomladi priletijo nazaj v naše
kraje.
Vrabec, sinica in še nekatere
druge ptice ostanejo pozimi pri
nas. Takrat jim-trda prede, ker
nimajo hrane in jih zebe. V šolo
smo prmesli ptičjo krmilnico.
Vsak dan natrosimo vanjo proso.
Poleti bodo ptičke v zahvalo
pobirale Učinke po sadovnjakih.
Marija Rajh,
2. b razred, OŠi Tomaž
MOJA MAMA
Moja mama je gospodinja. Ima
mnogo dela. Mnogo pere, lika in
pospravlja. Dela za nas, da nismo
raztrgani in lačni. Zato smo ji
hvaležni. V prostem času najraje
dela ročno delo, prtičke.
Romana Gedl,
2. a razred, OŠ Tomaž
BRATA SE SANKATA
Imam dva bratca. Moja bratca se
rada sankata. V dolino se peljeta,
nazaj na hrib mlajši bratec noče s
sank, hoče, da bi ga vlekel nazaj
na hrib. Takrat se pa začne prepir,
ki se konča s pretepom.
Stanka Novak,
2. a razred, OŠ Tomaž
II strani
tednik — Četrtek, 25. julija 19,
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo tako; zaposli pn
delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti
naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
KMETUSl|:i KOMBINAT PTUJ „TOZD TEHNOSERVIS"
Svet za medsebojna razmerja vabi k sodelovanju in razglaša
sledeča PROSTA DELOVNA MESTA:
1. SEKRETARJA TOZD-a
- Višja pravna aJi politična šda z 2 leti delovnili izkušenj.
2. OBRATOVODJA V MONTAŽI ELEKTRONSKIH
SKLOPOV
- F.lektro-inženir   1. stopnje za šibki, tok. 2 leti delovnih
izkušenj ali elektro- tehnik z 5 let delovnih izkiišenj.
3. OBRATOVODJA MEHANIČNIH DELAVNIC
- TSS zaželjena pred izobrazba iz avtomehanske stroke, 5 let
delovnih izkušenj.
4. DELOVODJA V MONTAŽI ELEKTRONSKIH
SKLOPOV
- VK radiomelianik z 5 let delovnih izkušenj.
5. EVIDENTIČ AR-ANALITIK PROIZVODNJE
Srednja ekonomska šola z daljšo prakso.
6. ADMINISTRATOR(KA) - KORESPONDENT
- Končana admmistrativna šola.
7. SKLADIŠČNIK REPROMATERIALA
- KV prodajalec kovinske stroke, 3 leta delovnih izkušenj.
8. 5 KV KLJUČAVNIC AR JEV V PROIZVODNJI
KOPIRNIH APARATOV
- Poklicna šola s 3 letno prakso.
9. VRATARJA
- Končana osemletka - odslužen vojaški rok.
10. NOČNEGA ČUVAJA
- Nepopolna osemletka.
11. ČISTILC A(KE) PROIZVODNIH PROSTOROV
- Nepopolna osemletka.
Poleg stroko\nili pogojev pod točko 1 do 4 zahtevamo, da so
kandidati moralno pohtično neoporečeni, da so samoiniciativni in
imajo organizacijske sposobnosti za upravljanje delovnih dolžnosti
objav Ijenih delov nih mest.
ponudbi: sprejema kadrovska služba podjetja 15
dni po objavi prostih delovnih mest.
m stran
tednik — Četrtek, 25. juiija 1974
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo takoj zaposli prj
delu v elektrolizi in livarni večje število mlajših delavcev. Interesenti
naj se čimprej zglasijo v kadrovski službi podjetja.
POLJČANE:
KOMU JE
NAMENJENO?
Spominsko obeležje na sicer
urejenem pokopališču v Poljčanah
izgublja na pomenu. Tako bi lahko
rekel vsak. ki bi se pred njim ustavil.
Tudi sam sem 'ugibal, čemu j^
namenjeno, dokler nisem povprašal
mimoidočih žensk. Povedale so mi,
da sc vsako leto tukaj odvija krajša
slovesnost ob dnevu mrtvih. Spo-
minsko obeležje je namreč namenje-
no večjemu številu padhh v NOV na
območju KS Poljčane. Nekateri
med njimi so pokopani tudi v
družinskih grobnicah na tem
pokopališču, drugi pa so ..pozablje-
ni", odkar je ostalo spominsko
obeležje na poljčanskem poko-
pališču brez table, na kateri so bila
napisana imena padlih. Tudi okolje
kaže. da temu kraju nc posvečajo
dovolj pozornosti. Prav bi bilo. da.
to obeležje zgovorneje pokaže,
komu je namenjeno in se postavi v
okolje, kakršnega zai.luži.
l-oto in tekst: V. Hon'at;
POLJČANE:
Majhen po postavi, velik v glasbi
Ko sem se mudil na eni številnih
prireditev v Poljčanah. kjer skoraj
gotovo ne manjka pihalnega orke-
stra tega kraja, sem med njimi
zagledal komaj 12-letnega Ivana
Cenca, kako se enakovredno z
drugimi starejšimi člani trudi v
orkestru. Njegov otroški pogled me
je pritegnil, da sem po predstavi
stopil k njemu in ga povprašal to in
ono. Odgovarjal je prav tako
odločno, kot je prej igral na
trobento.
Doma je iz Zg. Laze in je končal
šesti razred OS Poljčane. Uspešno
kot s trobento ravna tudi z zvezki in
knjigami in tako ni potrebno
zanemarjati glasbe na račun pouka.
Celo prijetno se dopolnjujeta.
Za glasbo se je navdušil že v
zgodnji mladosti, saj sta tudi
njegova star.ša navdušena glasbenika.
Ivo Ceneje že drugo leto član godbe
K UD Janko Živko in se kljub 12
letom v krogu starejših igralcev zelo
dobro počuti, saj z njimi preživi
velik del svojega prostega časa. ki je
namenjen vajam in lastnemu
izpopolnjevanju. Letos je končal
tudi 4. letnik glasbene šole v
Poljčanah. žeU pa si. da bi po
končani osnovni šoh nadaljeval
glasbeni pouk na nižji glasbeni šoU.
Kljub štabni družbi starejših pa
nikoli ne zanemarja svojih vrstnikov.
Vehko je med njimi in je tudi zelo-
priljubljen. Eno leto pa že skupaj s
še dvema vrstnikoma tvorijo trio. ki
se predstavlja na raznih prireditvah v
Poljčanah in okohci. Ljudje jih zelo
radi poslušajo, saj so zvoki
harmonike, trobenta in klarineta
prijetna zabava mladim in starejšim.
Ivo Cene (v ospredju)
Kljub večjemu posvečanju pouku
v sedmem razredu osnovne šole. bo
Ivan šenadalje ostal zvest svojemu
instrumentu. Glasba je sedaj njegova
nepogrešljiva zabava in tudi dodatno
izobraževanje.
Foto in tekst:
V. Horvat
LJUTOMER:
27. in 28. julija: am. it. bar.
kriminalka KOMISAR X; 31. julija:
it. barv. komedija HOMO EROTI-
cus.
SLOV. BISTRICA:
27. in 28. juiija: it. bar. film
DJANGO STRELJA PRVI; 31.
julija in 1. avgusta: fra. bar.
kriminalka DOVOLJENJE ZA UBI-
JANJE.
PTUJ:
26. julija: am. bar. kriminalka
DOLGA ROKA MAFIJE; 27. in 28.
juliia: am. barv, zgodov. film
ŽRTVOVANI; 30. in 31. julija: fr.
bar. kriminalka MARSEILSKI
KLAN.
MLAD PAR išče stanovanje v Ptuju
ali bližnji okolici. Najemnino plača
naprej za pol ali celo leto. Jelka
Sevšek, Zagrebška 17, Ptuj.
PRODAM moskvič, letnik 1964.
vozen, sprejmem tudi ček. Naslov v
upravi.
IŠČEMO strojepisko za določen
čas. Vprašajte v uredništvu Tednika.
2 HA POSESTVA s hišo in
gospodarskim poslopjem ali samo
hišo z vrtom v Lancovi vasi prodam,
Naslov v upravi.
PRODAM OSEBNI AVTO kadet,
letnik 1970, registriran do mjša
19 75 , N aslov v upravi.
PRODAM dobro ohranjen televizor
Ei Niš. Pavel Golob, Bezjakova 3, II.
nad.
RABLJENO spalnico prodam. Vpra.
š^te pri Hlupiču. Prešernova 25/1
nad.
OSEBNI AVTO škoda. 19168 letnik
prodam. Ogled vsak dan v Pacinjah
16.
NA CESTI Majšperk-Lovrenc-Ptuj
so bili zgubljeni dve stranici otroške
posteljice. Najditelja prosim, naj ju'
proti nagradi odda Antonu Krsniku,
Janžkivrh 17, p. Ptujska gora.
Prosim dotičnega, ki je napisal leta
1971 testament pokojni Mariji
Cartl, s Hajdine 103 in razne druge
spise, da javi svoj naslov Jožetu
Cartlu, Zg. Hgjdina 103.
IŠČEM GOSPODINJO. Vprašajte v
pisarni odvetnika Ivana Tobiasa,
Ptuj. Trg svobode 5 .
OPOZARJAM morebitne kupce hiše
Eranca Korena iz Apač 107 p.
Lovrenc na Dr. polju, da so otroci
solastniki. Oskrbnica Jožica Bc^ak,
Jurčičeva 8. Hajdina.
PRODAM zidano garažo, hladilnUc
himo. pralni stroj, oljno peč,
električni štedilnik, švedsko kuhinjo
in kavč. VpraŠE^te v slaščičarni,
Potrčeva 3. Ptuj.
OPOZARJAM VSE. ki od mojega
moža Janka Kmetca iz Strmeča 41
kupujejo premičnine (iiemške zajce^
itd.), da se ukvarja s prepovedano
trgovino in bo zaradi tega predan
sodišču. Roza Kmetec. Strmec 41.
V torek, 16. julija 1974.. okrog 8.
ure sem pred trgovino Mercator v
Ptuju zgubila žensko denarnico,
črne barve s ključi in denarjem-
Najditelja prosim, naj najdeno proti
nagradi odda v upravi Tednika.
PRODAM sedem mesecev brejo
kravo in košnjo otave. Vprašajte v
Rabeljčji vasi 9.
ŽENSKO ŠPORTNO kolo, skoraj
novo prodam. Vprašajte v posloval-
nici Jasmin, v Ptuju.
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski ted-
nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. p-
99. -- Urejuje uredniški odbor.
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured-
nik - Anton Bauman. Telefon uredništva m uprave (062) 77-079. Celoletna
naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor. Svetozarevska
ul. 14.
BETONSKE TERMO ZIDAKE,
30 X 40 X 20. 25 X 40 X 20. 20 x 40 x 20 in 9 x 40 x 20
lahko dobite takoj po primerni ceni pri „GRADITELJU",
Varaždin. Optujska 44. tel. 46-317.