INDIVIDUALNI IN DRUŽINSKI SCENARIJI PREŽIVETJA BLA2 MESEC Povzetek Na osnovi kvalitativne analize intervjujev priroCnega vzorca splošne populacije ( n = 30) v okviru študentskih eksperisentalnih vaj sno se- stavili tipologijo odgovorov posameznikov in druZin na družbeno-gospodar- sko krizo. Osnovni tipi odgovorov se razvrste vzdolž dimenzije "rast- stagnacija-upad" življenjskega standarda in premoženja z več podtipi. Omejevanje potrošnje kaže značilno prioritetno lestvico potreb, na kateri so kot prvi izpostavljeni krčenju luksuzni izdatki, nazadnje pa bi prišlo na vrsto omejevanje potreb otroka. Predlagan je poskusni eksplanativni model, ki vsebuje kot variable gospodarske potenciale družine, vrednotni sistem in življenjski stil, togost-elastičnost družinske strukture in protektivnost okolja. Intervjuji kažejo na dokaj splošno razširjenost obrambnega reagiranja ob soočenju s prihodnostjo (predvsem mehanizem zanikanja) in pomanjkanje realitetne usmerjenosti in ustvarjalnega razmišljanja. SuHmary The results of an explorative research in the framework of študent group project-work are presented. On the basis of the qualitative analjrsis of interviews of an ax;cidental sample of general population (n = 30) a typology of responses of the individuals and families on the socioecono- mic crisis had been constructed. The three basic types are ordered along the dimension of "growth-stagnation-decline" of living standard and wealth of the household, and divided in several subtypes which show quite a variety of responses and of living conditions. The limitation of consumption follows the characteristic pattern of priorities from the limitation of luxuries to the limitation of the satisfying of the needs of one's own children on the other extreme. A tentative explanative model of the typology of reactions is proposed with variables such as: growth potential of a family, value-system and life-8tyle, rigidity-elasticity of farnily-structure, and protectiveness of the environment. The inter- views show a quite common defensiveness in confrontation with future, and a lack of reality-based creative thinking. Dobra volja je najbolja. Kekec O prihodnosti ne razmišljam, živim za sedanjost. (NiC ne razmišljate?) Ne, včasih imam kakšen preblisk, vendar človek potem postane slabe volje. Vprašanka Soc Delo 28, 1989, 2 B. Mesec 213 Tudi ta raziskavica je nastala ob eksperimentalnih vajah na Višji šoli za socialne delavce in ob pomoči skupine štu- dentov, ki so opravili intervjuje in jih tudi poskusno obde- lali. Želeli smo zvedeti, kako ljudje doživljajo družbeno in predvsem gospodarsko krizo, kako se znajdejo, da bi ohranili življenjsko raven, predvsem pa, kaj mislijo o prihodnosti in kako bi se znašli, če bi se razmere še poslabšale. Rekli smo, da nas zanimajo "scenariji preživetja". Tega pojma ni- smo uporabili v strogem pomenu, ki bi se opiral na kako teo- rijo. Predstavljali smo si, da imajo ljudje pripravljene od- govore na vprašanja kot so: Kaj bi storili, če bi se gospo- darske razmere še poslabšale in bi bil ogrožen vaš sedanji način življenja? Kaj bi storili, če bi zgubili službo? Odgo- vore na taka vprašanja smo nekoliko pretenciozno imenovali "scenariji preživetja", PROBLEM Želeli smo ugotoviti, kako ljudje različnih družbenih slojev občutijo krizo, kako nanjo odgovarjajo, to je, kakšni so njihovi gospodarski in socialni ukrepi in reakcije; kakšne so njihove predstave o prihodnosti in kaj bi storili v skrajnem primeru, če bi se razmere zelo poslabšale. METODOLOGIJA Poudarili smo že, da je šlo za učno raziskavico, zato jo imamo lahko v najboljšem primeru za eksplorativno, za poskus in tipanje, ki bi ga bilo morda vredno ponoviti pod teo- retično bolje utemeljenimi in metodološko strožje načrtova- nimi pogoji. Spremenljivk nismo vnaprej jasno opredelili, usmerili pa smo pozornost na občutenje krize, odgovor na krizo (gospodarski in socialni ukrepi in reakcije), pred- stave o prihodnosti in ravnanje v skrajni sili. Poleg tega so nas zanimali podatki o socialnoekonomskem statusu vpra- šancev (poklic, izobrazba, premoženje, značilnosti družine). Populacijo bi v primeru metodološko strožje izvedene razi- skave sestavljali prebivalci SR Slovenije ali kakega njenega 214 B. Mesec Soc Delo 28, 1989, 2 geografsko definiranega dela (kajti to smo imeli v mislih, ko smo govorili, da "ljudje" mislijo in ravnajo tako in tako), vzorec je bil priročen (študentje so spraševali ljudi, ki so jim bili dostopni), pazili pa smo, da smo zajeli ljudi različnih družbenih slojev. Opravljenih je bilo 30 intervjujev, v obdelavi pa smo jih upoštevali 21. Rezultatov seveda ne gre posploševati, služijo naj le kot spodbuda in orientacija za podobne raziskave. Študentje so z izbranimi osebami izvedli nestrukturirane in polstrukturi- rane intervjuje na osnovi predloge, ki je vsebovala na- slednje točke: (1) doživljanje krize, (2) gospodarski ukrepi v krizi, (3) socialni ukrepi in posledice, (4) predstave o prihodnosti, (5) ravnanje v primeru brezposelnosti, (6) socialnodemografski podatki. Večino oseb sta intervjuvala po dva študenta. Eden se je bolj osredotočil na pogovor, drugi pa je zapisoval. Zapisi intervjujev so bili precej različne kvalitete. Nekateri so bili preskopi, da bi jih lahko upo- števali pri obdelavi. Zapise intervjujev smo obdelali kva- litativno. Obdelavo smo razvili v dveh smereh: (1) Vsak zapis smo na osnovi celovitega vtisa ob primerjavi z drugimi klasificirali in tako sestavili tipologijo odgovorov na krizo. (O tipologiji govorimo zato, ker gre za svojske splete variabel in ne le za klasifikacijo glede na en sam kriterij). (2) Vsak zapis smo razčlenili (dobesedno razre- zali) na sestavne dele, ki se nanašajo na posamezne vidike (variable) in sestavili več različnih klasifikacij. POSKUSNA TIPOLOGIJA ODGOVOROV NA KRIZO Zapise intervjujev smo na osnovi celovitega vtisa razporedili v nekaj razredov. Dimenzije te tipologije niso dane vnaprej in celo Se niso naknadno pojasnjene, ampak so v veliki meri intuitivne oziroma implicitne. Razvidno pa je, da je v ospredju dimenzija rasti premoženja in standarda, stagnacije in upada, ki se prepleta z drugo dimenzijo, ki bi jo lahko imenovali dimenzija življenjskega sloga. Oglejmo si torej to tipologijo. Soc Delo 28, 1989, 2 B. Mesec 215 Tip A: RAST (PREMOŽENJSKA EKSPANZIJA) Za ta tip je značilno prizadevanje po večanju premoženja, predvsem nepremičnin, dokler razmere dopuščajo, da bi si družina tako zagotovila čim ugodnejši položaj in čim širši maneverski prostor ob nadaljnjem poglabljanju krize ali da bi starši zagotovili otrokom ustrezne pogoje za samostojno življenje. Družine tega tipa že imajo precejšnje premoženje ter druge vire, ki lahko služijo oplajanju premoženja (delovna sila, znanje, zveze). V okviru tega tipa lahko razlikujemo dva podtipa, ki bi ju lahko imenovali "umno gospodarjenje" in "garanje". Podtip A a: UMNO GOSPODARJENJE ("Mi smo preveč ustvarjalna družina") Pri tem podtipu temelji ekspanzija bolj na premišljenem kombiniranju virov, na znanju in obveščenosti, spretnosti, zvezah, družbenem vplivu, to je na pametni politiki in soci- alni spretnosti kot pa na fizičnem delu. To smo nekoliko eufemistično označili z izrazom "umno gospodarjenje". Pri- mer : štiričlanska družina živi ločeno: mož s sinom na deželi na srednje veliki kmetiji, z veliko obdelovalne zemlje, in gozdom, žena s hčerko v mestu v družbenem stanovanju, žena ni v zakon prinesla nobenega premoženja, mož je bil doma s kmetije in je bil po vojni funkcionar. Sin hodi v službo, prav tako žena, hčerka študira, mož je upokojen. Kmetijo so pred leti kupili, delno s prihranki delno z zasebnimi posojili, in na njej zgradili hišo in hlev. Gojijo živino, nameravajo dozidati hlev. Hrano v glavnem pridelajo sami, nekaj pridelkov odprodajo. Zaradi krize omejujejo nakup oblek, ne potujejo, manj hodijo na izle- te. Ona varčuje devize, mož investira v gospodarstvo. Mi- slijo dokupiti obdelovalno zemljo, predvsem pa bi radi kupili parcelo v mestu, da bi sezidali hišo še za hčerko. Nameravajo odstopiti družbeno stanovanje (vrniti jim ga ni treba), delovna organizacija, ki je njegov la- 216 B. Mesec Soc Delo 28, 1989, 2 stnik, pa bi jim odobrila posojilo za gradnjo. Podtip A b: GARANJE ("Zidamo novo hišo... Garati je treba") Čeprav je tudi zgoraj opisana družina zelo aktivna (intervjuvanka pravi: "Mi smo preveč ustvarjalna družina") in vsi člani tudi s fizičnim delom prispevajo h gospodar- stvu, le-to vendarle ne temelji v prvi vrsti na fizičnem garanju. Drugi podtip gospodarske ekspanzije pa temelji prav na garaškem delu vseh družinskih članov. Vsi, razen stare matere, ki doma gospodinji, in poleg tega prodaja na trgu, hodijo v službo, poleg tega pa delajo na domači kmetiji. "Saj se ne more preživljat brez službe." Imajo veliko kmetijo. Delajo novo hišo in kmalu bodo začeli delati tudi nov hlev za živino (gojijo prašiče, krave in bike). Intervjuvanka govori predvsem o sebi, saj se na njenem položaju značilno odraža obremenjenost celotne družine. Mati sama gospodinji. Zjutraj vstane ob pol treh, pomolze krave, in opravi druga jutranja opravila, nato gre na vlak. V Ljubljani na trgu prodaja semena. "Včasih ko smo branjevke končale, smo šle na kosilo. Danes pa si ne moremo tega privoščiti. Tudi v trgovino smo šle, danes pa ne. Ne upamo si nič jesti. Od doma vzamem kos kruha in kozarec vina, pa je." Nato se vrne domov in skuha kosilo za vse. "Ta mlada dobi kosilo na mizo... Zvečer sem zmučena. Ne morem več. Tudi posoda mi ostane včasih za pomit, a jo pustim za zjutraj... Veste, kar fejst je treba delat, če češ, da imaš kaj, a vseeno nimaš nič, zato ker nas okrog prinašajo. Garati je treba. Veste, pridne roke so le pridne roke. Lepo mi je delat doma. Vsa srečna sem, da delam." Tip B: STAGNACIJA Za ta tip družin je značilno, da krize ne občutijo iz- razito in da živijo podobno kot prej. Svojega premoženja si- cer ne povečujejo, ne živijo bolj razkošno, nekaterim Soc Delo 28, 1989, 2 B. Mesec 217 stvarem, ki so si jih včasih privoščili, se morajo sicer od- povedati, vendar pa gre za bolj obrobne omejitve. V glavnem žive tako kot prej, čeprav vsak iz nekoliko različnih razlogov. Glede na to pa lahko razlikujemo tri podtipe. Podtip B a: DOBRA OSNOVA ("Preživetje ni problem; želim si priti na star stil življenja") Za ta tip je značilna sorazmerno dobra gmotna osnova, ki se ne širi, omogoča pa življenje brez izrazitega pri- krajševanja, posebno ne pri temeljnih potrebah. Ta tip lepo označujejo naslednje besede intervjuvanca: "Imamo, kar imamo in na tem stagniramo." Ne ubada se z vprašanjem preživetja, ampak z vprašanjem, kako spet priti na prejšnjo raven, ki bi omogočila dotedanji življenjski stil. Učitelj, žena zaposlena, dva otroka, lastniško stano- vanje, vikend, avto, čoln. Dohodki po intervjuvančevi lastni sodbi niso slabi, so solidni. Ne privoSčijo si več luksuznih reči kot so potovanja, daljši dopust, drag konjiček (filmanje). Ne vlagajo v nepremičnine (vikend), ne kupujejo večjih ali dražjih reči (naprav, športnih rekvizitov), kar vse so počeli prej. Pri hrani, obleki in podobnem se ne omejujejo. Potrebe po dodatnem zaslužku nimajo. Imajo toliko, da bodo starši lahko pomagali otrokoma, kajti "ne morem si predstavljati mladega člo- veka, da bi lahko dobil stanovanje." "Želim si, da bi prišel na isti nivo kot pred par leti; zaradi luksuza!" Podtip B b: TRENUTNO ZATJgJE ("Imava kar dobre dohodke, otrok pa Se ne zahteva veliko") S to prispodobo naj označimo tiste družine, ki, podobno kot gornja, živijo v relativnem blagostanju delno zaradi dobrega zaledja (pomoč staršev in dobri dohodki) delno zaradi trenutno ugodnega razmerja med dohodki in stroški, kažejo pa se že prihodnje obremenitve, zaradi katerih bo 218 B. Mesec Soc Delo 28, 1989, 2 potrebno odrekanje (rešitev stanovanjskega vprašanja). Zakonca z visoko izobrazbo, oba zaposlena, triletna hčerka; enosobno družbeno stanovanje, dva avtomobila. "Krize bistveno ne čutimo. Oba imava kar velike dohodke, pa tudi otrok je majhen in ne zahteva preveč." Varčujejo za večje stanovanje, občasno jim pomagajo tudi starši, predvsem pri večjih nakupih. "Včasih sva šla večkrat ven jest, zdaj se to zgodi bolj poredko. Južno sadje kupujem zdaj samo še za hčerko. ... V tujino na potovanje ne hodiva, saj je hčerka premajhna. Se vedno kupujeva vse revije in časopise, v kino hodiva manj, saj imava doma videorekorder. Tudi gledališču se ne odrečeva." Podtip B c: SKROMNOST ("Nikoli nismo živeli potratno") K temu tipu sodijo tiste družine, ki v svojem življenju ne občutijo bistvenih sprememb zaradi krize, ker imajo sorazmerno visoke dohodke, s katerimi ustrezno gospodarijo, in ki so vedno živele skromno, brez potrate in luksuza. Nimajo kakega posebnega gmotnega zaledja, tako da bi na primer brezposelnost enega od staršev resno ogrozila dose- danji življenjski slog in načrte. Zakonca z višjo oziroma visoko izobrazbo, hčerki študirata, nimata štipendije. Stanujejo v družbenem sta- novanju, imajo star avto, ki ga malo uporabljajo; varču- jejo devize za novega. Nimajo nepremičnin. Ne delajo honorarno. "Kriza se trenutno še ne pozna. ... Plača zadostuje, luksuza si nismo nikoli privoščili. ... Revi- jam se ne odpovedujemo, tudi knjige še vedno naročam. Morda se pozna pri oblekah. Več jemljemo na kredit, kot smo včasih. Kupujemo marke za avto. Tudi počitnice si privoščimo: pozimi v sindikalnem domu, poleti kampiramo. ... Ne, nikoli nismo živeli preveč potratno in tudi sedaj ne. " Soc Delo 28, 1989, 2 B. Mesec 219 Tip C: UPAD: BOJ ZA PREŽIVETJE Značilnost tega tipa, ki ga sestavlja več podtipov, je, da krizo občuti in da opazimo pri teh družinah ukrepe in vedenja, ki jih lahko imenujemo boj za preživetje v ožjem pomenu besede. Podtip C a: ZAPRTA VRATA ("Službo sem dobila za določen čas, za stanovanje ni perspektive") V tej kategoriji so mlade družine v začasnem ali nepri- mernem stanovanju, z začasno in negotovo zaposlitvijo, brez pomoči staršev ali podobnega "zaledja". Zanje lahko rečemo, da so pred zaprtimi vrati v prihodnost. Mlada zakonca s poklicno in višjo šolo, trenutno oba zaposlena, en otrok. Podnajemnika. Imata avto. V stano- vanju lahko ostaneta le še pol leta, kaj bosta potem, ne vesta. Ce ga ne bosta mogla kupiti, se bosta morala izseliti. Ona ima službo le še do konca porodniškega dopusta. Mož dela še popoldne, "tako da lažje živimo. ... O drugem otroku ne premišljujeva zaradi finančnih težav." Podtip C b: GARANJE ZA PREŽIVETJE ("Vsak dinar moramo pravilno obrniti, saj drugače ne bi šlo dolgo") Nekatere družine se lahko prežive le s skrajnimi napori in odrekanjem vseh družinskih članov. Pri nekaterih to odrekanje še ni zajelo bistvenih razvojnih potreb (npr. hčerki se še ni treba odpovedati študiju), pri drugih pa tudi že te. Delavsko-kmečka družina s tremi nepreskrbljenimi otroki, (eno dekle študira brez štipendije) in starim očetom. Kmečka hiša, nekaj obdelovalne zemlje, avto. Oče je v službi. Poleg tega dela še za postranski zaslužek in na zemlji. Intervjuvanka (študentka) prinese vso hrano od doma. Občasno dela prek Študentskega servisa. "Do sedaj sem morda dvakrat kupila kruh, drugače pa si tudi to 220 B. Mesec Soc Delo 28, 1989, 2 prinesem za cel teden." ... "Marsikaj smo morali omejiti. Naučili smo se bolj varčevati, predvsem pri obleki, časopisih... Pri hrani ne varčujemo. ... V naši družini moramo obrniti vsak dinar pravilno, saj drugače ne bi šlo dolgo daleč. ... V veliko pomoč so nam pridelki." Podtip C c: OMEJEVANJE IN KOMBINIRANJE ("Za živet je denar, za kaj več ne") Sem sodijo družine, ki uporabljajo značilne načine boja za preživetje: omejevanje, pridobivanje dohodka iz dodatnih virov, tvegana in tudi nezakonita dejanja. Hišnik na osnovni šoli, žena zaposlena, dva otroka. Prejema "doklade" za otroka. V šoli ima zastonj kosilo. Popoldne "fuša". Denarja nima dovolj, da bi mogel varčevati s kupovanjem deviz. "Mi sploh ne znese menjavat v marke". Kar se da, kupi na brez-obrestno posojilo. Ne gresta na bolniško, kadar sta otroka bolna. Družina se omejuje pri hrani. "Najbolj se pozna pri hrani." ... Ne igram loto, komaj preživim mesec." Nasilno se je vselil v družbeno stanovanje. Podtip C C: OMEJEVANJE VITALNIH POTREB ("Ce bi imela otroka, ne vem, kako bi ga vzdrževala") Pri vseh dosedanjih tipih ljudje iščejo dodatne vire dohodkov, za ta tip pa je značilno pasivno samomejevanje in odpovedovanje brez aktivnega prizadevanja za višji dohodek. Čeprav je tako stališče lahko psihološko motivirano (stvar značaja), je vendarle treba poudariti, da ga pogojujejo predvsem objektivne nemožnosti. "Iz nič ni nič" bi lahko rekli. Prodajalka, samska, enosobno družbeno stanovanje, nima avta, nobenega premoženja. "Vsak mesec dam na stran za stanarino, vodo, elektriko, televizor. Ostanek razporedim za hrano. Kupujem cenejšo hrano. Kadar nameravam kupiti obleko, pazim, da za hrano ne porabim veliko denarja. ... Soc Delo 28, 1989, 2 B. Mesec 221 Krizo zelo obCutim. O potovanjih le sanjam, knjig že dolgo več ne kupujem, o lastnem stanovanju pa ne raz- mišljam. Poročiti se ne mislim, ker to nima smisla. Ce bi imela otroka, ne vem, kako bi ga vzdrževala. Ce bi ostala brez zaposlitve, bi se morala znajti, a ne vem, kako. O tem ne razmišljam. O naložbah za prihodnost ne raz- mišljam, ker mi zmanjkuje iz meseca v mesec. Da bi dinar- je menjala v devize, je le moja želja, ki pa je neuresni- Cljiva. Od plače mi ostane iz meseca v mesec manj in ne vem, kako bom čez par mesecev plačala stanovanje." Tip C: PODALJŠANA ODVISNOST IN PARAZITSTVO ("Mislim, da bom imela isti standard kot do zdaj, če mi bodo starši pomagali") To je "naslonitveni- tip", kamor sodijo predvsem mladi, ki sicer imajo nekatere pogoje za samostojno življenje (svoj poklic, zaposlitev), ki pa vseeno ostajajo pri starših, le- ti pa jim tudi bolj ali manj pomagajo. Tudi tu gre za kom- binacijo zunanjih okoliščin, predvsem pomanjkanja stanovanj, in psihološko pogojene lagodnosti, pasivnosti in nezrelosti. Povsem čistega primera ne moremo navesti, nekaj elementov take ureditve pa zasledimo v naslednjih primerih. Strugar, samski, zaposlen, avto; živi pri starših. Namerava se poročiti in se preseliti k dekletovim star- šem, ob tem pa bo skušal priti do lastnega stanovanja. Ker je bolehen, ne dela po službi; je tudi veliko v bol- niški. Fantazira o lastni kmetiji. Mizar, samski, zaposlen, avto; živi pri materi, ki je tudi zaposlena. Mami ne daje nič denarja. Ko dobi plačo, da v omaro. Oba jemljeta ven. Ko zmanjka, da mama noter. "Fuga", da bi Sel lahko na morje. Čaka, da bo Sla mama v pokoj, da se bo preselila na vikend. Ce bi začelo iti na bolje, bi si kupil stanovanje, se osamosvojil. Njegova deviza je: "Živi iz dneva v dan in lepo ti bo." Delovna terapevtka, samska, nezaposlena. Živi tako kot brat pri starših, delavcih. Čaka na zaposlitev. Po lastni 222 B. Mesec Soc Delo 28, 1989, 2 izjavi je zelo odvisna od staršev. DruZini ne gre slabo. Starša in brat so zaposleni. Imajo stanovanje v bloku, dober avto, garažo, vrt. "Mislim, da se ni kaj dosti spremenilo, celo nasprotno, zdi se mi, da celo bolje živimo kot smo prej. ... Smo delavska družina z urejenimi razmerami. V pravem času smo si zagotovili materialne dobrine. Kulturno življenje živim sedaj Se bolj kot prej. ... Mislim, da bom imela isti standard kot do sedaj, Ce mi bodo starši pomagali." Fantazira, da bo imela tri otroke, a na koncu doda: "Trenutno si svojega življenja ne predstavljam; nimam še čisto razčiščenih pojmov za prihodnost.". KLASIFIKACIJA ODGOVOROV NA POSAMEZNA VPRAŠANJA Ko so ljudje odgovarjali na vprašanje, kako doživljajo krizo, so v splošnem navajali različne omejitve, v katere jih je prisilila kriza, tako da v tem prikazu ne navajamo posebej odgovorov o doživljanju, ampak le o ukrepih in ravnanju. Vendar pa je treba omeniti, da so na vpraSanje, kako občutijo krizo, odgovarjali od "krize ne občutim" do "krizo zelo močno občutim". GOSPODARSKI IN SOCIALNI UKREPI Gospodarske ukrepe oziroma odgovore družin na krizni položaj smo razporedili na Štiri večje kategorije z več podkategorijami. Štiri velike kategorije so: omejevanje in varčevanje, iskanje dodatnih virov dohodka in samooskrba, premišljeno gospodarjenje in drugo (sprememba navad). Oaejevanje in varčevanje Odgovore te vrste smo razporedili od omejevanja razkošja in večjih nakupov ali vlaganj preko omejevanja pri vsakda- njih priboljSkih ali manj pomembnih potrebah do omejevanja bistvenih življenjskih potreb. Kaže, da je to tudi značilno časovno zaporedje omejevanja: ljudje najprej omejijo stroške za luksuz, se odpovedo večjim nakupom in vlaganjem, kot je Soc Delo 28, 1989, 2 B. Mesec 223 gradnja hiše, nakup avtomobila, nato pa začno krčiti drobne vsakdanje priboljške, se omejevati pri kulturnih in prosto- Casnih potrebah, nato pa pri hrani, in vitalnih razvojnih potrebah (študirati, imeti otroka). Omejevanje več.iih vlagan.i in nakupov - "Včasih smo investirali v vikend, čoln, luksuzne stvari... Včasih ni bil problem kupit avto, zdaj je treba ful šparat." "Z možem sva se odločila, da končava z renoviranjem hiše, ker vse skupaj prinese preveč stroškov. Zdaj obnovimo kakšno malenkost od časa do časa." - "Zidanca je podrtija, ki je ne uspemo obnoviti." - "Ne moreš več opremljati stanovanja." - "V Italijo hodimo samo še po čevlje." - "Ze pet let imamo en avto. Včasih smo ga menjavali vsaki dve leti. Opejevapje potovftn.i i