J ulija letos je bila v Stockholma konferenca za mir v Vietnamu, na kateri so sodelovali predstavniki mirovnik gibanj iz 62 držav, med njimi tudi iz Južnega in Severnega Vietnama. Na konferenci so sklenili, da bodo 21. oktober razglasili za dan mednarodne solidarnosti z Vietnamom. in da bodo tega dne v kar najširših mednarodnih okvirih izvedli politično, akcijo, ki naj bi pokazala solidarnost miroljubne svetovne javnosti z Vietnamom in obsojanje ameriške politike nasilja. Ogorčenje nad ameriško politiko v Vietnamu vztrajno narašča po vsem svetu in v samih Združenih državah. Mirovne organizacije v ZDA so že lani 21. oktobra organizirale protestni pohod na Washington in tudi pobuda, da bi ta dan postal dan mednarodnega protesta, je prišla z njihove strani. Seveda si niti ameriška mirovna gibanja, niti vsa druga, ki so sprejela njihovo pobudo, solid.arnosti z Vietnamom ne zamišljajo tako, da bi jo le en dan v letu manifestativno po- Solidarnost udarjala. Solidarnost z Vietnamom je stalna akcija in politika mirovnih gibanj, ki so se zdaj domenila, da jo bodo 21. oktobra koordinirala in preko raznih oblik dvignila v splošen protest vse miroljubne svetovne javnosti. Ni naključje, da je tak sklep dozorel prav zdaj. Eskalacija vietnamske vojne napreduje z velikimi koraki in prinaša vse več trpljenja nesrečnemu ljudstvu, ki že tretje desetletje ne Pozna miru in med katerim je zrastla generacija danes že zrelih ljudi, ki ne vedo, kakšno je življenje brez vojne. Razen tega stopnjevanje vojne vse bolj približuje nevarnost njene razširitve, nevarnost, ki zadeva ves svet in pred katero ni mogoče zapirati oči nikjer, tudi tam ne, kjer so ljudje že uspeli vsaj deloma pozabiti strahote vojne. Hkrati ko ameriška vlada stopnjuje vietnamsko vojno, Pa se spričo rastoče nevarnosti take politike stopnjuje tudi odpor proti njej, tako v ZDA kot drugod po svetu. Med nasprotniki ameriške politike v Vietnamu danes niso samo mirovna gibanja, ampak tudi večina držav. V sami Ameriki pa obstaja iz dneva v dan močnejša skupina vplivnih politikov, ki se zvedajo brezperspektivnosti in zgrešenosti te politike in ki izvajajo vedno večji pritisk na Johnsonovo administracijo, naj takoj ustavi bombardiranje Severnega Vietnama in začne pogajanja z mirno rešitev. Široka mednarodna politična akcija solidarnosti z Vietnamom je v takšnem položaju pomembna ohrabritev za tiste sile, ki se zavzemajo za mirno rešitev, tako v samih Združenih državah kot tudi v nekaterih drugih državah, katerih vlade še vedno pomišljajo, da bi se jasno opredelile proti takšni politiki. Akcija, ki naj pokaže široko solidarnost z Vietnamom, je hkrati tudi akcija mednarodnega pritiska na Johnsonovo politiko in akcija za izolacijo sil imperializma in vojne. Jasno je, da mora v tej akciji najti svoje mesto tudi olas jugoslovanske .javnosti, ki vseskozi dosledno podpira Pravični boj vietnamskega ljudstva. &*BBBBBa&flBBBaBBaflBBflHBBflBflBBBBBBaflBflBBBBBB d L E TARČI VSEH DE Z E - Sobota, 21. oktobra 1967 R9 S! m X H p _ 4, is p y 1 i I Kako se nam bo po tvojem pisalo, če bodo sprejeti predlogi sindikatov glede reelekcije nas vodilnih? Kakor komu: odvisno od tega, v čem je kdo vodilen — ali samo po plači ali tudi po delu... Knriknttira AN11RF..I NOVAK plenum ro sindikata delavcev industrije in rudarstva: Skrb za akumulacijo je dolgoročni interes delovnih ljudi ^olifika delitve dohodka mora zagotoviti vsaj minimalno rast sredstev za akumulacijo O Družbena skupnost mora vplivati na delitev dohodka zlasti tam, kjer ta delitev ni v skladu z načeli dobrega gospodarjenja . • Kaj kažejo podatki o gi- adjih v slovenski industriji in Udarstvu in kako oceniti se-h?bjo stopnjo razvoja reform-1,1 Prizadevanj? . To vprašanje je bilo minuli 0rek v središču pozornosti ple- V p , FTRf.OVINA ttercotor narne seje republiškega odbora delavcev industrije in rudarstva, ki jo je vodil tajnik tega odbora Emil Tomažič. Razprava je potekala v okviru tiste točke dnevnega reda, ki je obsegala »aktualne naloge sindikata delavcev industrije in rudarstva, ki izhajajo iz gospodarskih gibanj v letošnjem letu~ in za katero je uvodne misli podal tovariš Tomažič. Odgovor na vprašanje, kako ocenit; letošnja gibanja v indu- striji in rudarstvu, ni enostaven — je dejal tovariš Tomažič. Črno - belo ocenjevanje ni možno, še zlasti ne s stališča kazateljev, ki smo jih uporabljali pred reformo. Ni dvoma, da je reforma že do sedaj dala pomembne rezultate tako na področju ekonomike kakor tudi glede miselnosti naših delovnih ljudi. To prav gotovo drži — enako kot na drugi strani drži, da imamo hkrati s pozitivnimi rezultati reformskih pri- zadevanj tudi probleme, ki kažejo, da bitka za reformo še ni dobljena in da so najvažnejše naloge marsikje še pred nami. Prav zato smo si pred našim plenumom zastavili vprašanje, ali naj razpravljamo o vseh problemih izvajanja reforme, ki so trenutno pereči, ali pa naj našo pozornost osredotočimo na eno samo vprašanje, na tisto vprašanje, čigar razreševanje ocenjujemo kot temeljni problem naše nadaljnje gospodarske ' M p o ,» - E X P O R T POGOVOR Z BRANKOM KRUNTCEM, SEKRETARJEM CENTRALNEGA ODBORA ' SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI JUGOSLAVIJE n' VEDNO SVEŽE Pot do delovnih mest Minulo soboto in nedeljo sta bila v Ptuju dva pomembna sestanka. Prvi dan so se sestala predsedstva občinskih odborov sindikata delavcev storitvenih dejavnosti iz Ptuja, Ormoža, Čakovca in Varaždina. Drugi dan pa se je sestalo predsedstvo centralnega odbora istega sindikata. Na obeh sestankih so razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji razvoj vseh področnih storitvenih dejavnosti. Oba pomembna sestanka in pa srečanje s sekretarjem Centralnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije Brankom Kruničem, ki se jc udeležil ptujskih srečanj, nas je po-budilo, da smo ga zaprosili za pogovor o aktualnih nalogah, ki se jih loteva sindikat storitvenih dejavnosti. vanju naših stališč učinkovit razvoj vseh storitvenih dejavnosti. za bolj področij SADJE IN ZELENJAVO • V nedeljo ste sklicali v Ptuju sejo predsedstva centralnega odbora vašega sindikata. Je imela ta seja kakršnokoli zvezo, razen tega. da je bila tudi v Ptuju in ne kot po navadi v Beogradu, s sobotnim posvetom štirih občinskih odborov? Za sejo predsedstva smo se vnaprej dobro . pripravili, ker smo na njej razpravljali o dnevnem redu za bližnji plenum našega sindikata. Vsi člani predsedstva pa smo občutili, da na seji nadaljujemo in dopolnjujemo sobotne razprave Za prihodnji plenum našega sindikata. ki bo 11. novembra, predvidevamo samo eno točko dnevnega reda: aktualna družbeno ekonomska vprašanja storitvenih dejavnosti in naloge sindikata pri reševanju teh vprašanj. Prav zaradi takšnega dnevnega reda je. mimo mnogih podobnih posvetov, ki smo jih imeli v zadnjem času, ptujski posvet dragocen prispevek za učinkovitejšo razpravo na plenumu, predvsem pa pomoč pri obliko- • Katera so osrednja vprašanja, ki zaslužijo pozornost plenuma? O večini nerešenih vprašanj, ki Prizadevajo delovne kolektive storitvene dejavnosti, smo govorili sicer že na kongresu; izdali smo tudi resolucijo in priporočilo, kako urediti ugodnejše pogoje gospodarjenja v tej dejavnosti. Navzlic temu ostajajo še vedno nerešerla vprašanja, o katerih je treba ponovno spregovoriti. Zato bomo na plenumu ponovno razpravljali o delitvi dohodka, ne le o odnosih med skladi in osebnimi dohodki, ampak tudi o delitvi dohodka na (Nadaljevanje na 3. strani) Št. 41, leto XXVI rasti. Odločili smo se za to druge pot in zato smo na plenumu razpravljali predvsem o gibanjih na področju akumulacije v industriji in rudarstvu, ki pomeni osnovo za modernizacijo, hkrati pa tudi prvi pogoj za odpiranje novih delovnih mest. Zaposlovanje je pereč problem, nerealno pa je govoriti o njegovem razreševanju, če ne bomo zagotovili potrebne akumulacije; naša skrb za akumulacijo izhaja torej iz skrbi za dolgoročne interese delovnih ljudi in vsako drugačno obravnavanje teh interesov je lahko samo nerealno, če ne tudi že dema-goško. NE ZASKRBLJUJEJO NAS TOLIKO VISOKI OSEBNI DOHODKI, KOLIKOR NIZKA AKUMULACIJA Iz podatkov, ki so bili predloženi plenumu v zvezi z gibanjem akumulacije v slovenski industriji ‘in rudarstvu, je razvidno, da se akumulacija znižuje. čeprav v tem pogledu obstajajo razlike med posameznimi panogami, pa tudi razlike znotraj panog. Kot pravilo pa velja, da se delež v akumulaciji pomika v korist družbene skupnosti — in to na račun gospodarstva. Skladi v industriji in rudar-~tvu so letos v primerjavi z lanskim letom padli na indeks 52,1, skupna sredstva za reprodukcijo — skupaj s povečano amortizacijo — pa imajo v primerjavi z lanskim letom indeks 82,7. Neto produkt v industriji in rudarstvu je na1 isti višini kot je bil lani, kar pomeni, da stagnira; delitev neto produkta med skupnostjo in gospodarskimi organizacijami pa kaže pro-(Nadaljevanje na 2. strani) Odpreti ventile • STR. 3: Samo toliko, f kolikor prenese gospodarstvo • STR. 4: ♦ Konec samovolje v biiblianskt I ♦ Avloobfiovi • STR. 8: | Tovarna barv ‘.n lakov Specializiran* v® prvi/ vodn ic-oajMirtohneiiin /.aščitilib sredstev «i potrebe industrije id široke potrošnje Najnovejše <,» pomorstvo — avtomobilisti!«) - les - gradbeništvo In ostale veje lahke: in te*kr indu« trije - «n tl ko- rozivna tašči ta /.aproti kemikalijam - atmo^Orskiro ra/meram Ir različnim mehaničnim in kemičnim vplivom. ZAIl I F V A .11 F PR 0*1’F. K I E, NA VOHU.A. NASVETE IN TKHNICNO POMOČI • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO J 1 « H IL Z < .J w u g o o- o J B M H t/3 ‘■'/■'Ul TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehno-mercator CELJE X K g S > p d fl GRADBENI MATERIAL e ŽELEZNINA • GRADBENI MATERIAL • ŽELEZNINA • GRADBENI MATERIAL • ŽELEZNINA • GRADBENI MATER BAR KNl STOLPEC člani plenuma RO sindikata delavcev industrije in rudarstva na seji Skrb ga akumulacijo MIHA PRIMC profesor germanistike na Srednji ekonomski šoli v Celju in predsednik sveta šole: H Delo stanovanjskih skladov po šolah je steklo. Poznate tudi prejšnjo prakso, ko je stanovanja dodeljevala občina. Ce primerjate oba sistema, kateri je po vašem mnenju boljši? v. ZRdeva našo šolo, sta obe. sistema enakovredna, kajti občinska skupščina je vedno imela posluh za naše potrebe, saj smo dobili od nje 7 stanovanj. Novi sistem pa je bolj demokratičen. Nerodnost je le v tem. da je sklad tem manjši, kolikor manjši je kolektiv in obratno. Naš kolektiv šteje 32 članov. Zato tudi sklad za stanovanjsko izgradnjo ni velik — en milijon na leto. , S sredstvi sklada razpolagamo po določilih pravilnika, prošnje pa rešuje svet šole. Do sedaj smo odobrili 3 posojila. Rok vračanja je 20 let, obrestna mera pa 2 odstotka. Tovariši, ki so najeli posojila, vračajo po 50 novih dinarjev mesečno. Mirno lahko rečem, da med člani našega kolektiva ni ni-kogar, ki bi še ne imel stanovanja. Le ena kolegica se vozi na delo iz Štor, njej pa bi stanovanje v Celju tudi ne koristilo, ker je njen mož zaposlen v Železarni Store, stanovanjsko vprašanje pa ima sicer rešeno. Sredstva, ki se stekajo v stanovanjski sklad, uporabljamo torej le še za zboljšanje standarda zaposlenih, saj vsi, ki koristijo posojila, grade lastne stanovanjske hišice. IVANKA LUŽNIK učiteljica na Osnovni šoli I. celjske '%^f| čete v Celju in predsednica sveta $| šole: ■ Ali je na vaši osnovni šoli še vedno ||l^fl%gSra» pereče stanovanjsko vprašanje, ali pa ste ™ I ga že uspešno rešili? st P' Moram reči, da smo prej tako pereče stanovanjsko vprašanje na naši šoli uspeli spraviti z dnevnega reda. S tem pa seveda nočem sedanjega stanja idealizirati. Se vedno je med nami nekaj učiteljev, ki žive po stanovanjih, ki niso primerna za bivanje in delo pedagoških delavcev, ki se morajo doma pripravljati za pouk. Poudariti pa moram da se celotni kolektiv z. novo. stanovanjsko politiko, ki je v veljavi šele poldrugo leto,. strinja. Dokler smo sredstva, namenjena za stanovanja, še odvajali na občino, smo bili pedagoški delavci na prioritetni listi vedno na repu. Sedaj pa se sredstva zbirajo na šoli in z njimi razpolagamo sami. Trije odstotki, ki jih odvajamo od osebnega dohodka pri 50 zaposlenih, v enem letu nanesejo kar tri milijone in pol. S pametno politiko dajanja posojil, hitrim obračanjem sredstev stanovanjski fond stalno narašča. Posebnega pravilnika, ki bi predpisoval, kako razpolagati s sredstvi sklada, nimamo. O prošnjah odloča ves kolektiv, sklep pa sprejme svet šole: Takšen {način -po našem mnenjtl še najbolj ustreza samoupravnim načelom' — vsekakor pa je bolj elastičen od togih pravil kakršnegakoli pravilnika. Prav zato so višina posojila, rok vračanja in obrestna mera sprejemljivi in to je tudi prav! EMIL ŽLEBNIK učitelj tehničnega pouka na Vzgojnem zavodu Janeza Levca v Ljubljani in predsednik sindikalne podružnice na tej šoli: 9. Vaš kolektiv je velik, šteje 113 zaposlenih. Zato je tudi stanovanjski sklad pri vas visok. Ali je tudi dovolj visok, da z njim krijete vse svoje potrebe? Koliko sredstev je v skladu, odprito povedano, ne vem. O dodeljevanju stanovanj sindikat ne odloča, to je naloga posebne komisije. Kot član sindikata, pa tudi kot član kolektiva, vem, da smo še daleč od tega. da bi mogli reči, da je stanovanjsko vprašanje pri nas že rešeno. , Dva naša učitelja se vozita na delo iz Kranja, vrsta kolegov, predvsem mlajših, pa se še vedno stiska v podnajemniških sobah po vsej Ljubljani. Tudi sam sem z ženo in otrokom dolgo živel tako. Svoje stanovanjsko vprašanje pa šem rešil s pomočjo banke. Vem, da je že več kolegov in kolegic v. zadnjem času kupilo stanovanje s pomočjo sredstev, ki so jih dobili na Soli. Dokler smo bili še odvisni od občine, smo bili učitelji vedno bolj proti koncu — z našimi sredstvi so kupovali stanovanja dru jim. je dolgoročni interes delovnih ljudi iiiiimii iiiuiiiiiiiii emona h mirni (Nadaljevanje s 1. strani) tireformske tendence, saj se je delež družbe v tem produktu povečal za 8,7 odstotka, delež gospodarskih organizacij pa je padel za 4,8 odstotka. Pomemben del sredstev za razširjeno reprodukcijo je torej odtekel na izvengospodarsko področje, čeprav drži, da so tudi tam bila delno uporabljena v gospodarske namene, Ostaja pa dejstvo, da je odločanje o uporabi teh sredstev odmaknjeno od tistih, ki so jih ustvarili, to se pravj cd gospodarskih organizacij. Do izdvajanja sredstev iz gospodarskih organizacij prihaja, neodvisno od njihovih poslovnih rezultatov, hkrati pa tisti, ki s prstom kažejo na rast osebnih dohodkov, obenem trdijo,; da so gibanja na proračun" skem področju normalna, čeprav je znano, da je raven pro- © MARIBOR: V tovarni kovinske opreme »PRIMAT« v Mariboru so pred nedavnim dobili novo lakirnico, ki je popolnoma avtomatizirana, zaradi česar se. je proizvodnja za nekajkrat povečala. istočasno pa se je vzporedno s tem dvignila kali kovost ,vizdelkov,. Omenjena . naprava, ki avtomatično opra-■vj , vso pripravo za lakiran je ter lakirnic samo, jv .stala delovni kolektiv »PRIMAT« 250 milijonov S-din, ki jih je zbralo podjetje samo. Omeniti je tudi treba, da ima lakirnica dva dela. in sicer za lakiranje manjših predmetov ter za sklepno obdelavo velikih izdelkov. Posebno zanimivo pri tej, lakirnici je to, da uporabljajo za prvo obdelavo kisle detergente, katere seveda , morajo zaenkrat še uvažati, ker,; jih pri nas še ne izdelujemo, ih da ie pravzaprav podjetje •PRIMAT:.- edino v dr-. žavi sploh, ki uporablja kMft)? detergente. Povedali so tudi, da se bo ta njihova naprava zelo hitro amortizirala, kar pomeni, da ie kolektiv »PRIMAT« zares koristno vložil svoja lastna sredstva. M. F. računskih sredstev v veliki meri odvisna prav od gibanja osebnih dohodkov. GOSPODARSTVU JE TREBA VRNITI SREDSTVA, KI SO MU BILA ODVZETA Razprava na plenarni seji RO delavcev industrije in rudarstva je pokazala enotnost mnenj v zvez; z razreševanjem problemov znižane akumulativ- nosti gospodarstva Plenum m pokazal prevelike zaskrbljenosti zaradi osebnih dohodkov, ki marsikje precej presegajo poslovne rezultate, z vso ostrino pa je postavil problem nizke akumulativnosti gospodarstva, saj moramo zaradi jutrišnjega standarda delovnih ljudi že danes opozoriti na dejstvo, da se nam akumulacija znižuje, s čimer je ogrožena nadaljnja rast gospodarstva in bodočnost delovnih ljudi. Na ta dejstva — je bilo poudarjeno v razpravi — je treba opozoriti in zahtevati, da mora vsako izdvajanje .sredstev iz gospodarskih organizacij biti usklajeno z njihovimi gospodarskimi rezultati in da se morajo gospodarstvu vrniti sredstva, ki so mu bila od-, vzeta, in uporabiti za njegov pospešeni razvoj. Politika delitve dohodka naj bo taka, da bo zagotovljena vsaj minimalna rast sredstev za akumulacijo; družbena skupnost mora najti oblike vplivanja na ustrezno delitev dohodka zlasti na. tistih področjih, kjer ta delitev ni v skladu z načeli dobrega gospodarjenja. To velja seveda tako za področje gospodarstva kakor tudi za negospodarsko področje, na katerem iz objektivnih vzrokov še mnogo laže kot v gospodarstvu prihaja do očitnih nepravilnosti pri: formiranju osebnih dohodkov in skladov In še na nekaj je ono z o ril a razprava : delovni kolektivi si resno prizadevajo za ostvarjanje ciljev reforme, zelo negativno pa na ta prizadevanja vpliva dejstvo, da so pristojni organi le prevečkrat »gluhi" za predloge iz gospodastva, ki so popolnoma na liniji izvajanja reforme, oziroma da te predloge sprejemajo le prepočasi. Na koncu razprave o gibanju akumulacije v industriji in rudarstvu je plenum izbral posebna komisijo, ki bo izdelala zaključke za delo sindikata na tem področju in ki bodo predloženi tudi gospodarski zbornici, izvršnemu svetu in skupščini. Te zaključke bomo objavili v naši prihodnji številki, skupaj z najzanimivejšimi izvlečki iz razprave na plenumu RO sindikata delavcev industrije in rudarstva. MILAN POGAČNIK Veletrgovina Ljubljana, Bežigrad 6 rfifš.x i rrRftnr? vas vabi, da izberete iz sortiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščine za tedlarje. čevljarje, tapetnike. gumijeve cevi, gumo v ploščah in palicah, gumijeve profile, klinasta in pogonska jermena, transportne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve izdelke, tehnični tdkstiJ, klobučevino, juto, vrvarske Izdelke, polirne liske. dekorativne tkanine in vrvice, zaščitne obleke, pred-jasnike. pokrivala, čelade, ma-vke, očala, rokavice, obuvala, ščitnike. plastične mase za predelavo, juvidiir. vinil, vlnaz, ultra pas. stragulo, plastične nase. gumo in usnje, barve In take, usnjeno, tekstilno, plastično in kovinsko galanterijo, jisalne. računske, frankirne, knjigovodske, razmnoževalne in /tisne stroje ter teleprinterje, »premo /a gostinstvo, pekarni š ko opremo In opremo ta mlinsko industrijo. • ŽALEC: Minuli torek je bila v 2®'-cu razširjena seja Občinskega sindikalnega plenuma. Na sej® so bili vabljeni Poleg Komisi' je ObSS za samoupravljanj tudi predsedniki sindikalni« podružnic, predsedniki delaV' s kih svetov in sekretarji d<^ lovnih organizacij na tem območju. Glavna tema tega P°^ membnega sestanka je bil®-■'Problemi samoupravljanja * gospodarskih organizacijah"' Sestanek v Žalcu pomeni v bistvu le nov korak naprej J prizadevanjih po učinkoviteJ' šem samoupravljanju, s kat®' rimi je nedavno pričela skup' ščina občine Žalec, ko je a® uvod poslala vsem delovni111 organizacijam komentiran® priporočilo o nadaljnji polih' k j. kadrovanja in tudi izobr®' zevanja v delovnih organiz®' cijah na svojem območju. Problem samoupravljanj® je namreč v nekaterih delov* r.ih orgranizacijah v žalski občini na moč pereč, ker 3e izobrazbena struktura zaposlenih še vedno zaskrbljujoč®’ V Polzeli je na primer skoraj polovica zaposlenih brez do-končane osnovne šole, v d®' lavskem svetu Keramične in' dustrlje Liboje je 30 odstotko nekvalificiranih delavcev, i*®' itd ... Ob vsem tem se torej r®‘ zumljivo vsiljuje vprašanj kako učinkovito je lahko 53 moupravljanje v delovnih °r' ganizacijah, kjer odločajo ® sila pomembnih stvareh lju° je. ki nimajo dokončane o5* n ovne šole? -*• Italijansko-jugoslovanski sindikalni razgovori v Ljubljani V torek so se v Ljubljani začeli tridnevni pogovori med delegacijama italijanskega sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev (CGIL-FILCAMS) in centralnega odbora sindikata storitvenih delavcev Jugoslavije. Člani italijanske delegacije pod vodstvom generalnega sekretarja tega sindikata Domenica Bančhierija so z jugoslovanskimi kolegi izmenjali poglede in izkušnje glede razvoja trgovine in turizma v obeh državah ter položaja delavcev teh služb, obiskali pa so tudi nekatera turistična središča na Gorenjskem in ver trgovskih in turističnih delovnih organizacij v Sloveniji. — Foto služba DE ® LITIJA: Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Litiji J sprejelo sklep, da v oktobr® organizira seminar za pre®' sednike in tajnike izvršni® odborov sindikalnih podružnic 3. 2. © HRASTNIK: Pred dnevi so se začele ie' senske delavske športne i Soorganizirala in pripravila 5 jih obč, sindikalni svet in | misija za rekreacijo in del®v ske športne igre, Predsedstv _ sindikalnega sveta ie pred'® galo. naj bi na iesenskib špPr.y nih igrah sodelovalo kar n®1 več neposrednih proizvajale^ Za'' to so se zavzele tudi sindikalne organizacije v dom®*^ vseh hrast n iški h podjetjih, nedeljo so bila na vrsti tekmovanja v odbojki. V nasle^ njih 9 tednih oa se bodo zvrstila še tekmovanja v dru#1 disciplinah. Jesenske šport® So- igre nameravajo zaključiti novembra, ko bodo razgi® . rezultate in razdelili prizna®, in nagrade. Na občinskem s*n dikainem svetu v Hrastu1^ smo zvedeli, da bo na t® igrah sodelovalo blizu 500 “ lav cev iz vseh h rastni š* podjetij. v’ ...........* Rudniki svinca in topilnica Mežica Naše akumulatorje znamk® MUNJA Zagreb in V ESN* Maribor, prav tako akumU' latorje tujih firm lahko odslej kupite po nižjih nah v naših lastnih prod® jalnah v H Ljubljani, Ilirska 7 ■ Zagrebu, Trg žrtava 1 šlzma „ ■ kmalu tudi v Maribo ha Tržaški cesti I mi Ulili Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV STIKI S TUJINO V TGA Kidričevo že več tet organiziralo ob nedeljah izlete za člane delovnega kolektiva. O tem, kako delavci sprejemajo tako organizirano izkoriščanje prostega časa. smQ se pogovarjali z Ivanom Topolovcem, ki je skupdno-vodja v delovni enoti aluminij tega podjetja. Takole je Povedal: »V našem podjetju, ki šteje blizu 1900 članov, že nekaj let uspešno deluje pri sindikatu Posebna komisija za šport in rekreacijo. Tako že nekaj let Prirejamo razne krajše izlete v turistično zanimive kraje, zlasti pa v toplice, kot so Moravci, Stubiške. Rimske pa tudi v Rogaško, Laško. Velenje, Logarsko dolino in na Pohorje radi odhajajo člani našega delovnega kolektiva. Ti izleti so za člane dalovnga kolektiva in za njihove ožje svojce brezplačni, in sicer krije stroške prevoza do razdalje 180 kilometrov tovarniški sindikat. Res je sicer, da se nekateri, zlasti tisti, ki imajo doma še košček zemlje, teh izletov ne udeležujejo Pa tudi tistih, ki imajo že svoja prevozna sredstva je vse manj. Kljub temu pa je za takšne izlete zainteresirana večina članov delovnega kolektiva. Zadnje čase sem slišal tudi že predloge, da bi take izlete, posebno na Pohorje, organizirali tudi v zimskem časti. Tudi te želje bo komisija za šport in rekreacijo upoštevala.« FRANJO HOVNIK ^'SiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllillllllllillllllllllllllilllilllillSIlilliilllillililllllllllllllllllllllllllllllilllillllllilllllllllillllllllllillil lllil|[|llllH!lllllllllllllll!l!ll KB NOVO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31 decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-d in na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje 1 osebni avto Renault R-16 1 traktor ZETOR R 2011 1 osebni avto FIAT 850 3 motorni čolni LIBIS 2 šotora PULA 2 motorni žagi STIHL CONTRA 5 magnetofonov SONET 10 športnih oprem po izbiri po 500 N-din 10 kino kamer QUARZ 10 loncev EGONOM 10 jedilnih servisov 12 garnitur kuhinjskega orodja 10 hranilnih knjižic po 200 N-din © S posojilom od 80—500 % na privarčevano vsoto do stanovanja © Vežane hranilne vloge vam prinašajo višje obresti in vsake 4 mesece nagradno žrebanje © Za napredek kmetijstva vam dajemo na privarčevano vsoto od 50—200 % posojila © Odpiramo zasebne devizne tekoče račune in jih obrestujemo po 4—6 % © Zvišali smo obresti za hranilne vloge, vloge na vpogled obrestujemo po 6,25%, vezane vloge nad eno leto po 7 %, vezane vloge nad 2 leti po 8% i PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VSEH POSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA: V LJUBLJANI: Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 — Mestna hranilnica Ljubljanska. Čopova 3 — Bežigrad. Titova 55 — Moste. Proletarska 1 — Stara Ljub-Ijana. Mestni trs 16 — Šiška. Celovška 99 — Vič. Tržaška 36 •ZVEN LJUBLJANE: Črnomelj. Domžale. Grosuplje, Hrastnik. Kamnik. Kočevje, Litija. Logatec. Medvode, Rakek. Ribnica. Trbovlje. Vrhnika. Zagorje. Vezane hranilne vloge sprejemajo tudi vse pošte v Sloveniji. mmm mm IN HRANILNIM 1 uubiim S PTUJSKEGA POSVETA PREDSEDSTEV OBČINSKIH ODBOROV SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI PTUJA, ORMOŽA, CAKOVCA IN VARAŽDINA_.____ ODPRETI VENTILE Minulo soboto so se v Ptuju sestala predsedstva občinskih odborov sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuja, Ormoža, Čakovca in Varaždina na skupni posvet o aktualnih vprašanjih v delovnih organizacijah trgovine, gostinstva, obrti in komunalne dejavnosti. Vnovič so sindikati opozorili na konkretne posledice nekaterih neurejenih vprašanj s področja gospodarjenja in upravljanja v delovnih organizacijah storitvenih dejavnosti. Da bi njihova razprava tudi nekaj zalegla, so povabili na posvet poleg predstavnikov republiških in zveznih sindikalnih forumov tudi predstavnike delovnih kolektivov občinskih skupščin in družbeno političnih organizacij. S tem so želeli doseči dvoje: neposredno posredovati svoja stališča, hkrati pa vključiti v razpravo predstavnike občinskih samoupravnih organov, ki lahko pripomorejo k bistveno drugačnim odnosom v večini storitvenih dejavnosti. Taka povezava med predstavniki komune in delovnimi organizacijami je potrebna prav na področju storitvenih dejavnosti, saj je njihov razvoj in obstoj navezan na velik del ukrepov in predpisov, ki jih izdajajo občinske skupščine. Tega so se udeleženci posveta v polni meri tudi zavedali, ker niso razpravljali le o problemih posameznih delovnih organizacij, ampak je bilo mogoče povzeti po njihovi razpravi tudi sedanjo politiko komune do gospodarjenja in razvoja storitvenih dejavnosti. Zaradi tehtne razprave o posameznih področjih, ne bi bilo prav, strniti vprašanja, ki zadevajo trgovino, gostinstvo, obrt in komunalo v en sam povzetek. Zato povzemamo tokrat samo bistveni del razprave o problemih trgovine, kot jih občutijo na ptujskem območju, hkrati pa napovedujemo povzetke razprav s področja gostinstva, obrti in komunalne dejavnosti, ki jih bomo objavili v naslednjih dveh številkah. IZVOR TEŽAV JE V POMANJKANJU OBRATNIH SREDSTEV Ptujske trgovske kolektive stiska gospodarski obroč letos veliko bolj kot doslej. Največ glavobola jim povzroča pomanjkanje obratnih sredstev. Vzroki za te težave so starejšega datuma. Majhpe razlike v ceni, maržni sistem, jim je odmerjal le skromen obratni kapital. V sili so jim obrnile hrbet tudi banke, delno zaradi omejitev pri odobravanju kreditov, ptujska kreditna banka se otepa z nezadostnimi finančnimi sredstvi, delno zaradi visoke obrestne mere za najete kredite. Za nameček pa se ptujske trgovske organizacije komaj vidijo iz zalog. saj presegajo zaloge blaga 2 milijardi starih dinarjev vrednosti. ali drugače — letos so jim priklenile zaloge za 5 % več obratnih sredstev kot pred letom. Ptujski trgovski kolektivi si sicer prizadevajo, da bi uskladili zaloge s svojimi finančnimi zmožnostmi in plod teh prizadevanj je hitrejše obračanje zalog, zlasti v živilski stroki, saj jih obračajo celo v 12 dneh. Takšna »racionalizacija« pa ima kajpak tudi drugo — mani razveseljivo stran — trgovine so slabše založene Zaradi tega si zastavljajo ptujski trgovski delavci vprašanje: kako se bomo končno odločili. kje naj bodo zaloge — v proizvodnji — ali v trgovini? Reforma postavlja blago čim bliže potrošniku, kar pomeni, da bi morale biti trgovine bolje založene kar hkrati pomeni, da bi morali razbremeniti industrijo in zavreti kopičenje blaga pri proizvajalcu. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev narašča tudi medsebojno dolgovanje. Obveznosti ptujskih dobaviteljev so letos za 69 % večje kot minulo leto. vendar je za enak odstotek tudii terjatev Denarja potemtakem ni. tako da si celo za osebne dohodke večkrat sposojajo kolektivi iz rezervnih skladov Skladi kopnijo, hkrati pa se manjšalo možnosti za modernizacijo in razvoi trgovine. TRGOVCI TERJAJO ENAKE POGOJE GOSPODARJENJA Trgovski delovni kolektivi postavljajo danes bolj glasno kot doslej zahtevo po izenačevanju njihovih pogojev gospodarjenja z ostalimi gospodarskimi področji. Med mnogimi razlikami v pogojih ene ali druge gospodarske organizacije so v Ptuju navedli podatke o delitvi sredstev med družbo in delovno organizacijo. Tako znaša delež skupnosti iz neto produkta gospodarskih organizacij 40 %, kolektivom v gospodarskih organizacijah pa ostaja 60 %. Za primerjavo so navedli republiške podatke: v SRS je ostalo v prvem polletju gospodarskim organizacijam 65,2 %, lani pa v enakem obdobju 67,5 % — pomeni. da se delitveni odnos spreminja na slabše za delovne organizacije. V trgovini je delitveno razmerje več kot obratno, saj znese delež družbe v neto produktu 69 %, 31 % pa ostaja trgovskim kolektivom. V tem delitvenem razmerju pa se odraža eden osnovnih pogojev za takšno ali drugačno materialno osnovo delovnih organizacij. Zategadelj je tudi reforma zahtevala za delovne organizacije več sredstev! Drugo nerešeno vprašanje in hkrati najbolj boleče za trgo- vino pa je način formiranja do-dohodka. Pri tem je trgovina prav gotovo na slabšem, saj je znano, da formirajo proizvodne organizacije danes dohodek iz preseženega dela, trgovina v glavnem iz marž, ker je zanjo v veljavi sistem marž. banke pa na primer iz dela obresti. Kosanje za enake pogoje v ustvarjanju dohodka in seveda tudi v delitvi, je za trgovske kolektive razumljivo toliko bolj. ker se z načinom formiranja dohodka ujema tudi samoupravna samostojnost trgovskih delovnih organizacij. V sedanjem položaju trgovski kolektivi te samoupravne pravice posebno ne občutijo, saj se jih držijo še vedno predsodki posredništva. Ko se zavzemajo za dohodkovni sistem in ukinitev marž, napovedujejo ptujski trgovski delavci bolj pristne ekonomske odnose v delovnih organizacijah, ker bo te odnose uravnaval zakon vrednosti. V takem odnosu bodo podjetja z višjo akumulacijo spudbujala integracijske procese v podjetjih, ki se ne bodo mogla meriti s sposobnejšimi. V tem interesu bi se, po mnenju ptujskih trgovskih delavcev, morali sindikati potegovati za večjo akumulativnost delovnih organizacij. kajti nedvomno je akumulacija pogoj za nadalnje investiranje. modernizacijo in za ekonomsko odpiranje novih delovnih mest. I. VRHOVCAK Pot do delovnih mest (Nadaljevanje s 1. strani) dejavnostih nekatere deiovne nivoju delovnih enot, o oseb- organizacije postavile na čvrste nem dohodku kot rezultatu de- gospodarske noge in so zato v la, nadalje o liberalizaciji cen, prvi vrsti dolžne širiti zmoglji- o vedno bolj zaostrenih odnosih vosti in družiti, sredstva za vza- med zasebnim in družbenim jemno kreditiranje. Pri tem bi sektorjem, kreditni politiki in o morala videti svoj interes tudi osrednjem vprašanju — o iška- industrija. Nekatere industrijske liju možnosti za odpiranje novih panoge so že zaradi svojih iz- delovnih mest. del kov, ki so namenjeni široki • Odkar smo v težavah za potrošnji, dolžne odpirati servi- dejavnosti, podobno kot v dru-gih razvitih deželah, zaposliti M večji del aktivnega prebival- j £f' Ka, s^ditp oTT obororiUh SET"' T * in o možnostih za zaposlitev v dejavnostih, ki iih zastopa vaš sindikat? U delav-niistfizdatnete^posSi * % * Ta potreba ni aktualna le sedaj. t Si ko bi radi zmanjšali število ne- ® zaposlenih. Tudi v prihodnje % , moramo računati s tem. da pri-mame in sekundarne dejavnsti. spričo mehanizacije, ne bodo ve- |HH ^ liko intenzivneje zaposlovale in HHHHl mL da bodo morale to nadoknaditi HHfflmKHfc ©F njune tako imenovane »sprem- HHHBK ©L ljajoče« dejavnosti, to je terciar- IHMjHB© SHtt ne dejavnosti. Pogoj za to MBgB Pa je seveda izdatnejši razvoj storitvenih dejavnosti in rešitev se. — Poleg teh nekaterih osnovnega vprašanja, ki izhaja možnosti za razvoj storitvenih iz tega — kako pospešiti ta raz- dejavnosti pa bo potrebno pred- voj vsem najti pot do večjih druž- Za velik del delovnih orga- benih sredstev do večjih druž- mzacij storitvenih dejavnosti je bemh naložb v te dejavnosti. To značilno drobnjakarstvo, skrom- 1° neodložljiv problem, ki ga na akumulacija, skromna sred- »“o morali sindikat, razvozla-stva za razširjeno reprodukcijo ^ s predstavniki ožje in širše Potemtakem so osnovna vpraša- družbene skupnosti nia — sredstva za naložbe v to Vzporedno z iskanjem sred-dejavnost. Prj tem ne gre pre- štev pa je potrebno razumljivo zreti, da so se tudi v storitvenih poskrbeti za ustreznejšo kadrov- sko strukturo v storitvenih dejavnostih. Najbrž sedanji kadri, mnoga operativna in strokovna vodstva z nezadostno izobrazbo, ne morejo izpolniti nalog, ki jih terjamo pri razvijanju storitvenih dejavnosti. • Nekateri vaši odgovori, posebno ko ste govprili o pripravah na bližnji plenum, kažejo na nove motode dela centralnega odbora. Je ta ugotovitev točna? Točna. Doslej smo bil; navajeni. da smo na plenumih brali dolge referate in potlej razpravljali. Nehote smo z referatom usmerili razpravo. V prihodnje se želimo taki praksi izogniti. Za plenum bomo sicer pripravili teze, zelo skoncentrirano gradivo, vendar bo dala osnovno vsebino našim stališčem razprava. Torej — ne razprava o stališčih, ampak stališča kot rezultat razprave. Tako metodo dela želimo prenesti tudi na druga sindikalna telesa, vse do sindikalne podružnice. Tu se mi zdi taka metoda dela še posebno pomembna. Vemo. da sindikalna podružnica ni izvršni odbor, pomeni. da mora njeno delo segati veliko dlje — v delovne enote, v izmene. Le na ta način bo doseglo članstvo neposredno veljavo v svoji organizaciji, le tako se bomo ognili zoževaniu sindikalnega dela na skupine. Tako bi tudi dosegli, da se sindikalni funkcionarji ne bi mogli več opirati le na osebno mnenje, kadar govorijo v imenu svoje podružnice, ampak na stališče članstva, ki ga zastopajo. I. VRHOVCAK \XVN>XSX<>>X>N>NXXNXXNXNX>XNX>XVN> Pravna posvetovalnica DE lllllllllll!ll!lllll!llllll!llllll!llllllll!ll!llllli|lllilll!llll!!!l!!llllll!!!lllllllll!illI!ll!!i!!IWW !:n,|iimiimiiti]iiiiHHiiiinninitmininiiinniiiRiiHiintiiiiiiiiiUHiiinHiBniiiHnttthiiii • VPRAŠANJE: Sem zaposlen na delovnem mestu, za katero se po splošnih aktih delovne organizacije zahteva visokošolska izobrazba. Tega pogoja ne izpolnjujem oz. za to se mi prizna le. nižješolska izobrazba ter tako prejemam le tisti del osebnega dohodka, ki mi pripada po dejanski izobrazbi, ki jo imam. Ker mi je bilo s strani delovne organizacije naloženo, da do leta 1967 pridobim visoko izobrazbo, sem pretekli mesec uspešno opravil sprejemni izpit za višjo šolo, kjer sedaj tudi že študiram. Zanima me, ali imam pravico do priznanja srednje strokovne izobrazbe. — GVI — Sodražica Delavcem se priznava strokovna izobrazba le na podlagi spričeval verificiranih ustanov. Same delovne organizacije pa lahko s svojimi splošnimi akti priznajo strokovno izobrazbo delavcu tudi na podlagi drugih kriterijev, npr. delovne dobe, prakse na določenem delovnem mestu itd. Ta izobrazba pa se lahko prizna le v tisti delovni organizaciji, ki je s svojimi splošnimi akti predvidela tak način pridobivanja strokovne izobrazbe. Ker ste doslej dobivali osebni dohodek za kriterij izobrazbe na podlagi določil vaših intermh predpisov, in so ti kriteriji oz. pravica do strokovne izobrazbe na podlagi prakse spremenim!, vam po mojem mišljenju pripada le tisti osebni dohodek za kriterij strokovne izobrazbe, kot ga dejansko imate. Res pa je, da je vaša situacija absurdna, ker obiskujete višjo šolo. vendar pa bi morali za to priznanje srednje strokovne izobrazbe staviti ustrezen predlog vašemu delavskemu svetu, da dopolni splošne akte vaše delovne organizacije, tako da bi se vam priznavala v takem primeru srednja strokovna izobrazba in bi nato na podlagi te interno predpisane strokovne izobrazbe prejemali tudi ustrezen osebni dohodek. A. POLJANŠEK PLENUM RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Ob zaključku redakcije Tri obveznosti Sredi tedna se je sestal Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti na plenarni seji. V osrednji točki dnevnega reda je obravnaval vsebinska in organizacijska vprašanja v okviru zasnovanega programa dela republiškega odbora in njegovih organov za prihodnje enoletno obdobje. Za vsebino prihodnjega dela republiškega odbora in vseh ostalih sindikalnih organov vse do sindikalne podružnice si je zastavil sindikat delavcev družbenih dejavnosti tri osnovne naloge in jim določil take delovne naslove: • družbeni dogovor o osnovah in merilih za vrednotenje dela zdravstvene službe, šolstva, kulturne dejavnosti, državne uprave in pravosodja, • samoupravljanje v družbenih službah, • zaščitna vloga sindikata. Celotni program, z nekaterimi manjšimi dopolnitvami, so člani plenuma soglasno sprejeli, potem ko so z vsebinsko bogato razpravo izrazili prepričanje, da bodo svoje naloge na vseh nivojih tudi izpolnili. Nadrobnejši povzetek referata predsednika Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavka Bo-hanca, ki je govoril o družbeni vlogi sindikata in o nalogah, ki jih vsebuje program, ter razpravo plenuma bomo objavili v prihodnji številki našega lista. I. V. S PLENUMA ObSS MURSKA SOBOTA SAMO TOLIKO, KOLIKOR PRENESE GOSPODARSTVO Svojo zadnjo plenarno sejo pred občnim zborom, so murskosoboški sindikati posvetili dvema osrednjima vprašanjema s področja družbenih služb: reorganizaciji in financiranju zdravstvene službe in financiranju srednjega strokovnega šolstva v Pomurju. Za tak dnevni red je soboške sindikate pobudilo prepočasno urejanje organizacije zdravstvene službe in finančne težave srednjega strokovnega šolstva, predvsem neurejeni finančni odnosi tega šolstva z delovnimi organizacijami. O obeh vprašanjih so na plenumu ločeno razpravljali, kajti vprašanji imata zelo malo skupnih odgovorov, vendar so predstavniki gospodarskih organizacij navzlic temu odgovorili na probleme, ki jih ponu Ata zdravstvena služba in šolstvo, s skupnim odgovorom: če si morajo gospodarske organizacije najti prostor v reformi, si ga morajo tudi družbene dejavnosti, vendar le v okviru sredstev, ki jih lahko gospodarstvo izdvoji za te namene. REORGANIZACIJA PO POLŽEVO Več mesecev še \ Pomurju niso mogli sporazumeti o prihodnji organizaciji zdravstvene službe. Čeprav tvorijo občine Murska Sobota, Lendava. Gornja Radgona in Ljutomer skupno zdravstveno regijo, se vendar vsaka zapira v svoj zdravstveni dom navzlic temu, da ne more nobeden, razen murskosoboškega, nuditi zavarovancem na svojem področju popolnega zdravstvenega varstva, niti ne more uskladiti svojih finančnih potreb z resničnimi možnoslifli. O D M EVI SINDIKAT IN NJIHOVI KADRI -V ■ POMOČ JE POTREBNA Poenotiti programe usposabljanja sindikalnih kadrov — V sindikatih nikakor ne moremo biti brezbrižni do svoje kadrovske politike — V sindikalna vodstva naj pridejo sposobni, razgledani in prizadevni člani V zadnji številki Delavske enotnosti je Feliks Bagar iz Ptuja napisal obširno razpravo o izobraževanju sindikalnih delavcev, predvsem članov izvršnih odborov v sindikalnih podružnicah in seveda tudi ostalih sindikalnih forumov. Osebno menim, da so njegove ugotovitve zelo točne in da je vsaka organizacija odgovorna za svojo kadrovsko politiko, zlasti še, če teži za tem, da ima na vodilnih in odgovornih mestih sposobne in razgledane člane. Če je temu tako, potem v sindikatih nikakor ne moremo biti brezbrižni in prepustiti to svojemu teku. V takem stanju, kot je sedaj, res ni nič novega, če sicer manjši del predstavnikov izvršnih odborov izjavlja, da želi izstopiti iz člantva sindikatov in da je tudi nekaj takih, ki komaj čakajo, da mine dvoletna mandatna doba in da se rešijo te odgovornosti. Prepričan sem, da je pri takih in njim podobnih v večini primerov v ozadju neznanje in pomanjkanje sposobnosti za uspešno opravljanje poverjene funkcije. Ni dovolj nekoga izvoliti za predsednika, tajnika ali pa samo za odbornika, če mu istočasno ne povemo, kaj in kako naj dela ter kako mu bomo pomagali, da se bo za takšna opravila usposobil. Seveda takoj nastopi vprašanje, kako pripraviti to pomoč organizirano in čim bolj konkretno. Epa od ustreznih oblik je vsekakor sindikalna šola, katerih smo pred leti imeli v naši domovini kar precej, pa so potem postopoma prenehale ali pa delajo v manjšem obsegu, Vendar, če se prav spominjam, ker tudi sam nekaj časa delujem na tem področju, je imela vsaka svoj program z različno vsebino in različnim številom ur. To pa seveda pomeni, da je bil enoten le naziv, vse ostalo pa se je več ali manj razlikovalo. Vsak za sebe je to urejal samostojno od priprave učnega načrta do izdelave skript. Prav za raznolikost in pa dejstvo, da je položaj in delovno področje predsednika, tajnika in ostalih članov ' izvršnih odborov sindikalnih podružnic v bistvu povsod enak, narekujeta, da bi na tem področju morali imeti enotni okvirni vsebinski program z minimalnim številom ur. Tako bi zagotovili, da bi vse sindikalne šole res lahko nosile ime šola, ne glede na to, kje jo je kdo obiskoval. Če bi v katerem kraju k temu dodali še kaj svojega in po njihovem mnenju potrebnega, jim lahko to prepustimo. Pojavlja se vprašanje, kdo in kateri organ naj tovrstne programe pripravlja. Kolikor mi je znano, delajo na tem programu pri Zvezi delavskih univerz Slovenije skupaj z Republiškim svetom sindikatov, toda pred dokončnim sprejemom bo zelo prav, če bodo o njem po-vedala svoje mnenje tudi občinska sindikalna vodstva in sindikalne podružnice. Pri tem ne mislim vseh, saj lahko na primer vzamemo vzorčni sistem ali kako drugo obliko. S tem bi zagotovili načelno enotnost programa, na drugi strani pa njihovo praktično uporabnost. Seveda pa to ni edina oblika usposabljanja kadrov, ki so na odgovornih mestih v sindikalnih podružnicah. Zelo pri- merni so tudi krajši seminarji z ožjo vsebino. Tako smo na primer v konjiškem območju letos spomladi pripravili več kot 12 do 15-urnih seminarjev za predsednike in tajnike, v katerih smo jih seznanili z organizacijsko strukturo sindikatov Jugoslavije od članstva do centralnega sveta, dalje z napotki o pripravah in vodenju sej, sestankov in posvetovanj, ob koncu pa smo se pogovorili še o nekaterih neposrednih nalogah sindikalnih podružnic v občini. Za organizacijsko strukturo sindikatov Jugoslavije smo se odločili predvsem zato, ker jo vodilni odborniki v podružnicah morajo poznati. Istočasno smo jim na poljuden način povedali tudi osnovna določila statuta ZSJ, pri tem smo ugotovili, da je veliki večini bilo to povsem novo, saj se sami v to'področje osebno nikoli niso poglabljali ter jim je taka organizirana pomoč nujno potrebna. Kar zadeva zamenjavo sindikalnih kadrov, menim, da stvari ne bi smeli jemati preveč togo, sicer pa imamo tudi še mnogo drugih možnosti. Vsekakor bo marsikje prišlo v poštev, da bomo v občinske sindikalne svete volili tiste, ki so se že uspešno uveljavili v podružnicah, ki imajo že določene izkušnje in ki končno kažejo tudi primerno voljo, prizadevnost in sposobnost za delo v sindikalni organizaciji. Končno pa iz prakse tudi vemo, da dobre odbornike v delovnih organizacijah članstvo Po izteku njihove mandatne doke kaj kmalu izvoli v druge organe, to je v delavske svete, upravni odbor, v razne komisije itd. Končno pa se moramo zavedati, da nam večje število za delo v sindikatih usposobljenih delavcev lahko samo koristi tudi za boljše delo na njihovih delovnih mestih, to je tam, kjer so zaposleni, če upoštevamo, da smo na primer v sindikalnih šolah imeli v programu tudi gospodarjenje in samoupravlja- nje, potem se moramo zavedati dejstva, da bo to uspešno takrat, ko bomo imeli na delovnih mestih večje število ne le strokovno sposobnih, temveč tudi družbeno in gospodarsko razgledanih delavcev. Prav na našem, to je konjiškem območju nam to praksa najbolje potrjuje v okolišu Vitanja, kjer je sindikalno šolo v zadnjih letih končala dobro petino zaposlenih. Večina od njih danes aktivno dela v sindikatu in v organih upravljanja., Ob koncu še = predlog glede organizacijske izvedbe usposabljanja sindikalnih kadrov v letošnji zimski sezoni. Menim, da bi bilo prav, če bi zveza delavskih univerz in republiški Svet sindikatov čimprej sklicala predstavnike tistih občinskih sindikalnih svetov in delavskih univerz, kjer so v zadnjih letih imeli sindikalne šole. Ti bi na osnovi izkušenj lahko tvorno sodelovali pri oblikovanju ustreznega programa, ki bi ga izvajali, že v bližnjih zimskih mesecih. VINKO LANGERHOLC ■■■■■■■■■■■■■■■■•'•■•■■■■■•■••••••■•a Od junija prebirajo kolektivi zdravstvenih domov navodila soboškega zavoda la socialno zavarovanje o reorganizaciji zdravstvene službe v Pomurju, vendar so' šele pred dnevi prvič sedli za mizo in -e načelno sporazumeli za združitev vseh štirih zdravstvenih domov, Na j večji med njimi, soboški zdravstveni dom, ki ima hkrati najugodnejše pogoje, tako glede na število zavarovancev’, ki jih zdravstveno oskrbuje kot glede na urejene specialistične in dispanzerske službe, je'pokazal zelo malo volje, da bi se zdravstvena služba na celotnem območju čimprej funkcionalno združila, ampak je čakal, da oo-do to potrebo izrazili najprej »šibkejši« in se zatekli s Prošnjo za združitev k »močnejšemu«. Eni in drugi so imeli »predsodke« pred integracijo, kajti po vsej verjetnosti bi se zmanjšalo nekaj delovnih mest v administraciji, Kolektivi posameznih zdravstvenih domov, zlasti radgonski in ljutomerski sta dvomila v uspešno integracijo zaradi precejšnjih obveznosti za najete kredite pri gradnji obeh domov. Vzroki za te pomisleke pa tičijo, po mnenju soboških sindikatov, drugod. Zdravstveni delavci so si premalo iskreno prizadevali, da bi razumeli vsebinski smisel združevanja zdravstvene službe v Pomurjtl, čeprav So, cilji reorganizacije povsem ■ jasni: 'bolj racionalno trošenje sredstev, popolnejše zdravstveno varstvo občanov, ker bi združili tako kadrovske, prostorne in druge zmogljivosti, ne le med štirimi zdravstvenimi domovi ampak tudi med bolnišnico in splošno zdravstveno službo. Prav na tem področju je bilo doslej bore malo storjenega, saj so celo vrsto zdravstvenih zadev duplirali, dvakrat plačevali nekatere usluge in dvojno obremenjevali sklade zdravstvenega varstva. Ko so razpravljali o financiranju zdravstvene službe, SO soboški sindikati sicer z zadovoljstvom ugotavljali, da je njihov komunalni zavod za socialno zavarovanje edini v republiki, ki je končal poslovno obdobje z 11 milijoni starih dinarjev suficita. Takšnemu uspehu se na plenumu niso niti po- /\AAT>AAAAA/NAA/N/WV\AAAAA/VVVN Prijazna SERVIRKA lahko dobi službo v dobro vpeljani restavraciji in čajnici Visok zaslužek in urejen prosti čas. Ponudbe na: Eamillie Peter Geissmann, Gasthaus und Tea-Room zum wilden Mann CH 5607 Hagglingen (Aarg./Schweiz) NAiGAAAAAAAAAAAAAA/NAAAAAAAA/ ZDRUŽENO ŽELEZNISKO TRANSFORTNO P O D J E T J t LJU6LJANA turlsHtno 'transportni LJUBLJANA TITOVA t 32. TELEFON 311851 IN 311852 tl ITO V letošnjem letu bomo priredili še naslednje Izlete: 1. PARIZ— MtlNCHEN, od 25. 11.—1. 12. 1967, z vlakom. CENA: 750,00 N-din PRIJAVE: do 25. oktobra 1967. 2. RIM, od 26.—30. 11. 1967, z vlakom. CENA: 410,00 N-dln. PRIJAVE' do 10 novembra 1967 3 BUDIMPEŠTA, od 1,—3. 12. 1967, t avtobusom. CENA: 320.00 N-din PRIJAVE: do 15, novembra 1967. Prijave sprejemajo poslovalnice TURISTIČNO TRANSPORTNEGA BIROJA. Ljubljana, Titova 32 Maribor, Partizanska />0 Celje, Titov trg 3 sebej čudili. 2e na minulih sejah so vselej bili mnenja, da se mora potrošnja ujemati z dejanskimi možnostmi, da ne priznavajo primanjkljajev in odklanjajo vsakršni pritisk za izreden prispevek. Takšno stališče so sprejeli tUdi na zadnji seji. Se vedno nabiralne AKCIJE Ce so v Pomurju uspeli začepiti čeber za zdravstveno varstvo, jim pa zamaka zato drugi, , ki napaja srednje strokovno šolstvo. Za razliko od minulih let upajo letos na poravnavo obveznosti posameznih občinskih skupščin, kot jih zavezuje zakon. V skrajnem primeru, temu bi se sicer radi ognili, se lahko poslužijo sodne izterjave. Veliko več težav kot doslej pa imajo letos z delovnimi organizacijami. Namesto predvidenih 70 milijonov starih dinarjev, za kolikor naj bi sklenili pogodbe z 88 delovnimi organizacijami, so uspeli nabrati doslej le tretjino sredstev. Pogodbe je podpisala le polovica delovnih organizacij, druga polovica, med fljimi so tudi gospodarsko najmočnejše organizacije, odklanja in odlaša s sklenitvijo pogodb. Predstavniki strokovnega šolstva sicer poudarjajo, da ne nabirajo sredstev za osnovno dejavnost, tako kot v večini ostalih izobraževalnih skupnosti, ampak da bi sredstva delovnih kolektivov porabili izključno za investicijski razvbj srednjega strokovriega 1 .šolstva. V ta namen že gradijo prizidek k srednji ekonomski šoli, vendar, kot je videti, brez zadostnih denarnih sredstev. Vsi ti problemi, ki jih je povedal predstavnik strokovnega šolstva, so bili naslovljeni na plenum ObSS, zlasti na člane, ki delajo v gospodarskih delovnih organizacijah. Nihče ni oporekal, da je treba financiranje strokovnega šolstva zadovoljivo rešiti, toda ne s trkanjem na zavest delovnih organizacij, ampak z ustreznejšimi zakonskimi predpisi. Predstavniki gospodarskih organizacij so namreč podvomili, da bodo lahko v prihodnje financirali vse potrebe komune. Prosjačenje po delovnih organizacijah se je tako razvilo, da se samoupravni organi komaj otepajo prošenj za asfaltiranje cest, za otroško varstvo, za bazen ali za strokovno šolstvo. Položaj gospodarskih organizacij pa še zdaleč ni tak, da bi lahko delile denar. Po podatkih so ustvarile soboške gospodarske organizacije letos le 58 % lanskega ostanka čistega dohodka, to pomeni, da so se možnosti za razširjeno reprodukcijo zmanjšale skoraj za polovico. Tak položaj je lahko usoden ne le za posamezne gospodarske organizacije, ampak tudi za ves nadaljnji družbeno ekonomski položaj komune. Zato so predstavniki delovnih organizacij ponovno opozorili, da se morajo v ekonomske zakonitosti. ki jih uravnava reforma, vključiti čimprej tudi vsa ostala področja, torej tudi družbene dejavnosti in končno uvideti, da ne morejo pričakovati niti za dinar več sredstev, kot jih lahko izdvoji gospodarstvo. Plenum ObSS je sicer to pot sklenil, da bo preko izvršnih odborov sidikalnih podružnic priporočil samoupravnim organom, da za letos še pomagajo strokovnemu šolstvu in mu dajo prednost pri delitvi sredstev za potrebe komune, hkrati P® poudaril, da v prihodnje s takimi priporočili ne more ve* bremeniti gospodarskih organizacij, in zahteval, da se financiranje tega šolstva uredi prek0 osnovnih financerjev, kot jih določa zakon. I. V. NOVI in edini IZDELEK TE VRSTE PRI NAS IMENITNA SLAŠČICA ŽE PRVIČ KO GA BOSTE POKUSIL* VAS BO NAVOUSlI____ DESERT roVbsl DESERT DESERT lahko pripravite kot pudinfl ali kremo 6 izbranih okusov pomeni korak naprej f DOVRŠENO kakovost VAM ZAGOTAVLJA Kolinska , LJUBLJANA Izobraževanje in kultura Od tu IN TAM © OD TU IN TAM © OD TU IN TAM ® OD TU IN TAM • OD TU IN PTUJ: ŠOLSKA VODSTVA PRIČAKUJEJO POMOČ Kjub temu, da zakon določa, da imajo vsi šoloobvezni otroci Pravico, da dobivajo za časa pouka v šoli brezplačno malico, topel obrok, je to v praksi na Področju ptujske komune drugače, (Zakon našteva sofinanciranje šolske malice med tiste naloge, za katere naj temeljna izobraževalna skupnost tudi troši denarna sredstva, ni pa Šolska malica med prioritetnimi nalogami obveznega financiranja. S to opombo uredništva nočemo zmanjševati resnih Problemov šolske malice na Ptujskih šolah, toda zakon je Vendarle treba točno razlagati.) Društvo prijateljev mladine Ugotavlja, da nekaj nad 3000 otrok ali 30 odstotkov vseh šoloobveznih otrok v občini Ptuj še ne prejema v šoli toplega obroka iz preprostega razloga, ker starši ne zmorejo kriti dela stroškov za pripravo hrane, ki Znaša po posameznih šolah od 300 do 1500 S-dinarjev mesečno. Da bi lahko vsi otroci prejemali v šoli topli obrok, ki jim •le nujno potreben za njihov telesni in duševni razvoj, je društvo prijateljev mladine s Posebnim priporočilom pozvalo Vse delovne organizacije, kra- ne organizacije izpolnijo svoje jevne skupnosti in druge, da priskočijo na pomoč šolam in jim po svoje pripomorejo, da bodo lahko tudi tisti otroci, ki sedaj malice v šolah ne prejemajo, le-to prejemali. Posebej naj bi še to priporočilo veljalo za tiste gospodarske organizacije in ustanove, ki imajo patronate nad posameznimi šolami. Od zdravja in umskega napredovanja otrok, ki se danes šolajo, a bodo čez leta morda člani delovnih kolektivov, bo odvisno, kako bodo skupno z drugimi takrat ustvarjali družbeni dohodek. Šolska vodstva bodo zelo hvaležna vsem kolektivom, ki se bodo odločili po svojih finančnih zmogljivostih v prid šolskih otrok in njihove prehrane v času med poukom. F. HOVNIK TRBOVLJE: Mladi ne stoje ob strani Na zadnji razširjeni seji Ob. činiskega komiteja ZMS Trbov- lje so mladi zahtevali, da deilov-obveznosti do strokovnega šolstva, saj so te šole še kako potrebne tudi trboveljski mladini Člani aktivov ZMS bodo zato seznanili člane samoupravnih organov, pa tudi sicer vse člane kolektivov delovnih organizacij, s težavami, ki se porajajo zaradi nerednega plačevanja prispevkov delovnih organiza-, cij. Mladi samoupravljavci pa si bodo prizadevali, da se zamujeno v delovnih organizacijah resnično kar najhitreje popravi. TRBOVLJE: KAR TRIJE ABONMAJI Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Trbovljah je te dni razpisal abonmaje za obisk gledaliških in koncertnih predstav v letošnji sezoni. Okvirni program še ni znan (žal, ljudje bi se lažje odločali), ker dogovori z gostujočimi ansambli še potekajo. Predvideno je, da bodo imeli en večerni abonma za odrasle, po- poldanski abonma za mladino in kot novost, tretji abonma, poseben za učence trboveljskih osnovnih šol. -vš- ZAGORJE: _ _____ Pomanjkanje pedagogov V zagorski glasbeni šoli še vedno primanjkuje glasbenih pedagogov, saj imajo poleg dveh profesorjev in enega strokovnega učitelja še vedno dva nekvalificirana delavca. Potrebovali pa bi pedagoga za -violino, harmoniko, solo petje in nauk o glasbi. Letos bo vseh učencev preko 120, od tega 38 novih v prvih letnikih. Poseben napredek pomeni novoustanovljeni ritmično baletni oddelek. Žal pa šolsko delo ovirajo slabi prostori in iztrošena glasbila, zato tudi ne more bolj zaživeti iz-venšolska dejavnost. Število nastopov bi želeli še povečati, pa ni denarja tudi ne za plačilo najemnine za dvorano. Skratka »denarna suša« delo precej ovira. (Pa) Kako v Sloveniji skrbimo za kulturno rast zafoslenih delavec ne more živeti samo od »kruha« Napori delovnih organizacij glede kulturne rasti zaposlenih naj bi bili sočasni z napori družbeno-političnih skupnosti (občin). Primere takega usklajenega delovanja doslej ponekod že imamo in uspehi so zelo razveseljivi. Kulturnih ustanov oziroma dejavnosti v okviru delovnih organizacij naj bi ne snovali, če so ustvarjene možnosti tam, kjer delavci živijo. S tem pa nočem reči, da posameznih kulturnih dejavnosti delovne organizacije ne bi smele organizirati tudi same, če jim to narekujejo specifične razmere (oddaljenost delovne organizacije od središča itd.) ali če v posamejnih primerih zaposleni to želijo, zlasti pa ne bi kazalo zanemariti pobud mladine. Logično je, da bi morale delovne organizacije moralno in materialno spodbujati, da bi se za zaposlene organiziralo vse tisto, kar je «a njihovo kulturno življenje nujno potrebno, in da bi nenehno spremljale, kako se razvija kulturno življenje zaposlenih. Iz ankete v 45 delovnih organizacijah je razvidno, da ima Upr. 18. delovnih organizacij splošne knjižnice (23 delovnih organizacij tudi strokovne), 7 delovnih organizacij sekcije kulturno-umetiniških društev, večina pa je razmeroma dobro poskrbljena z radijskimi in te-tpizijskimi sprejemniki itd. % žalost se v delovnih organizacijah premalo ukvarjajo s totn, kako so izkoriščene vse te Složnosti; nadalje — ali knjižnice obnavljajo svoje knjižne ,°nde in komu koristijo, ali se to mogoče zadovoljiti s takim panjem glede uporabe radijskih 'n televizijskih sprejemnikov, k°t ga npr. kaže anketa: redno namreč uporablja ta sredstva to 28 odstotkov delovnih organi-?acij, druge pa občasno ali redkokdaj itd., itd. Nehote se spra-Suiem, kako da se posamezne Materialne možnosti v delovnih °r8anizacijah izkoriščajo tako neracionalno, če je hkrati očitne, da se za kulturno življenje nposlenih ni storilo dovolj, kpgovor je treba pač iskati v pepogosti ravnodušnosti gospodarskih organizacij do tega Področja človekove dejavnosti. .. Poleg raznih občasnih prireja 'tov, ki jih skoraj vse delovne JSanizacije prirejajo ob drenih tn drugih praznikih ter n Posameznih priložnostih, je j Podatkih ankete v preteklem etu 20 delovnih organizacij po ekajkrat organiziralo obisk ®todaliških predstav, koncertnih Poredi,tev itd.; v 12 delovnih n^ganizacijah so gostovale tudi ptopine s kulturnimi programi, j 0 Podatkih iz posameznih de-ovnih organizacijah je mogoče štopati, da je bil obisk teh pri-ditev v kulturnih ustanovah ,°nekod zelo skromen, npr. v tovnj organizaciji z devetsto , Poslenimi 14 odstotkov, s pristno10 3-500 zakoslenimi 3 nd-;fe, s 400 zaposlenimi - tk°v itd., seveda šče, koncertne in druge prireditve, k urejanjem delovnih prostorov, s prirejanjem razstav v prostorih, ki jih zaposleni v delovnih organizacijah pogosto obiskujejo, z razširjanjem tiska itd., itd. Na tem področju bo vedno možno najti precej dobrih rešitev, seveda pa naj bi bil za vse to v delovni organizaciji kdo zadolžen (v okviru kadrovske službe) oziroma naj se s celotno kulturno problematiko ukvarja neki organ (komisija, odbor ipd.). Posebno skrb nedvomno zaslužijo delavci, ki ne prebivajo v kraju zaposlitve. Takih delavcev je npr. v 45 anketiranih delovnih organizacijah kar precej, skoraj 20 odstotkov. Razen v izjemnih primerih se s problematiko kulturnega življenja teh zaposlenih ne ukvarja nihče. To gotovo ni prav. Delovne organizacije naj bi se potrudile, da bi navezale močnejše stike z družbeno-političnimi skupnostmi, s kulturno-prosvetnimi organizacijami in društvi ter poiskale načine, da bi tem zaposlenim ustvarili kar največ možnosti za kulturno rast. Prizadevanja delovnih organizacij glede kulturnega življenja zaposlenih bodo obrodila bogatejši sad, če bodo povezana s težnjami in z delovanjem družbeno-političnih skupnosti — občin, tako da bo dosežena kar največja usklajenost naporov in enotnost interesov. Kulturna politika družbeno-politič-nih skupnosti in kulturna politika delovnih organizacij naj bi imeli isti imenovalec in iste osnovne težnje, ki bi jih bilo mogoče uresničevati ob njunem tesnem sodelovanju. Sodelovanje med družbeno-politično skupnostjo in delovno organizacijo naj bi se kazalo tako pri preučevanju, usmerjanju in razvijanju kulturnih potreb kot pri vplivanju delovne organizacije na oblikovanje in uresničevanje kulturne politike druž-beno-politične skupnosti. Ne bo pretirana trditev, da je v prak- 3 od-5 od- Sn J"" 1Lu-, seveua pa so go-organizacije, kjer je _ ®k zajel 50 odstotkov in več .Poštenih. Nekoliko boljši je 0r *'sk prireditev v delovnih sr>fanizacijah samih, čeprav tašr v tem primeru npr. 350n delovno organizacijo s jjj.; zaposlenimi, v kateri se je Ode^'toitev udeležilo komaj 8 Hotkov zaposlenih. Možne so Številne dobre pobude cij„Y tistih delovnih organiza-$1ul ’ v katerih imajo več »poznal; * Za kulturno življenje, so tone ,u®Pešno spodbujati zapos-tp k - i s Propagando za dob-hgo, za kvalitetno gledali- ZA VAS TRANSISTOR, ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1,5 V BATERIJE si premalo čutiti vpliv gospodarskih organizacij na kulturno politiko občin in na odločanje o kulturnem dogajanju in zadovoljevanju kulturnih potreb. To se pravi, da je prek demokratičnega mehanizma nujno potreben večji vpliv delovnih organizacij na kulturno politiko družbeno-političnih skupnosti. VPLIV OBČINSKIH KULTURNO-PROSVETNIH ZVEZ NA DELOVNE KOLEKTIVE Tudi odnosi gospodarskih organizacij in kulturnih ustanov so svojevrstno poglavje, o katerem bi kazalo več premišljati. V nekaterih primerih ti odnosi slonijo izključno na finančni podlagi, pa to ni posledica medsebojnega dogovora o uresničevanju nekega progra-ipp, marveč bolj podpora (!) gospodarskih organizacij kulturnim ustanovam. Ne bi se spuščali v problem financiranja kulturnih dejavnosti in kulturnih ustanov, ker to terja širšo in celotno obravnavo, skušal bi le ugotoviti, kakšni naj bodo odnosi med delovno organizacijo in kulturno institucijo. V praksi sta se uveljavili dve poti: prvič, neposredno dogovarjanje med delovno organizacijo in kulturno ustanovo o določeni kulturni dejavnosti, in drugič, posredno uveljavljanje pogledov in želja delovne organizacije pri delovanju kulturnih ustanov. Prav gotovo sta potrebni obe vrsti stikov in vplivanja. t'b dobro začrtani kulturni politiki — kjer so jasna izhodišča in potrebe — je nujno, da delovne organizacije neposredno sodelujejo s kulturnimi ustanovami in se z njimi dogovarjajo za posamezne dejavnosti: ob tem bo seveda prihajalo tudi neposredno financiranje dogovorjenega programa. Po drugi strani pa se — ob domnevi da delovne organizacije vedo, kaj naj bi na tem področju storile — nujno mora kazati hotenje delovnih organizacij pri začrtavanju kulturne politike družbeno-poli-tične skupnosti — občine, ki mora v skladu s temi hotenji vplivati na delovanje kulturnih institucij. Poleg tega je še več kot potrebno tudi sodelovanje delovnih organizacij s kultumo-umetniškimi društvi in z zvezo kulturno-prosvetnih organizacij v občini. Ta organizacija bi ob podpori delovnih kolektivov lahko postala vpliven nosilec novega pri oblikovanju kulturne politike v občini in posebej v delovni organizaciji; pa ne samo to, raznovrstnost njenega delovanja omogoča zadovoljevanje kulturnega ljubiteljstva zaposlenih na posameznem področju, s tem pa se lahko uresničuje tudi dobršen del zastavljenega programa za kulturno življenje delavcev v delovni organizaciji. Vsa nanizana dejstva opozarjajo, da je kulturno področje v delovnih organizacijah resnično dokaj odrinjeno in da je premalo resnejšega in bolj načrtnega delovanja. Ali ni torej pred nami če precejšnja ledina, ki jo kaže brez odlašanja čim-prej zorati? GREGOR KOCIJAN Kako se zaposleni šolamo? r * rt|| ZASLEDUJE ŠOLANJE ZAPOSLENIH V OSEMLETKAH ZA ODRASLE Organiziranih spodbud vse premalo Ko mi je pred nekaj tedni tov. Cetinski, direktor Delavske univerze Kočevje zatrjeval, da ni pametno, če delovne organizacije zapišejo v svoje statute starostno mejo, do katere naj bi si zaposleni še pridobili manjkajočo osnovnošolsko izobrazbo. nisem bila v to trditev povsem prepričana. Cetinski se je zavzemal za druga merila: ugotavljanje sposobnosti za nadaljevanje šolanja, potrebe delovnega mesta po splošni in strokovni izobrazbi, motivi, ki posameznika stimulirajo za nadaljevanje splošnega in strokovnega šolanja. 551 POSAMEZNIKOV IMA ZAKLJUČNO SPRIČEVALO OSNOVNE DOPISNE ŠOLE V LJUBLJANI Prav ima tov. Cetinski, tudi marsikdo, čigar rojstna letnica seže precej nazaj od 1930, se danes še odloči celo za osnovno šolo. Ob obisku Dopisne osnovne šole v Ljubljani in v razgovoru s pedagoškim vodjo prof. MARJETO ŽUPANČIČ se mi je razkrilo, da marsikateri starejši Slovenec, ki sicer spričo svojih let in številnih drugih razlogov ni več pripravljen sedeti skupaj z mlajšimi v šolskih klopeh, najde zase primerno rešitev v Dopisni osnovni šoli. To šolanje pogosto nosi v sebi kot skrivnost, zanjo ve le poštar, ki mu prinaša učna pisma. Seveda pa ima šolanje v osnovni šoli pri starejših ljudeh gotovo vedno svoj motiv? © Prav gotovo, je dejala tov. Zupančičeva. Pri Komunal- • nem podjetju v Ilirski Bistrici je na primer zaposlen v • računovodstvu tovariš FRANC ZADEL, možak petdese- • tih let, ki je letos na Dopisni osnovni šoli zelo dobro • končal svoje šolanje. Njegovo delovno mesto zahteva • izobrazbo srednje ekonomske šole, toda od njega spričo • njegovih starostnih in delovnih let nihče tega več ni • terjal. Zadel pa je tiho študiral, doštudiral in danes je •' že vpisan na Dopisno srednjo ekonomsko šolo. Ne vem, • je dejala tov. Zupančičeva, morda pa Zadel takole raz- • misija: Danes od mene res ne terjajo šolske izobrazbe, © kaj pa če bodo to čez čas vendarle zahtevali! Tako je torej Franc Zadel postal eden izmed 551 posameznikov, ki so si zaključeno osnovnošolsko izobrazbo pridobili preko Dopisne osnovne šole v Ljubljani. Preko 300 dopisnikov pa zaključnih izpitov še ni opravilo. In že je letos na novo vpisanih na obeh stopnjah 119 dopisnikov’. Osip? Da, velik je, približno 30 do 40 % vpisanih ne konča šolanja. Razlogi so podobni, kot smo jih slišali že vse doslej tudi drugod. Pri enem pa bi se vendarle ustavila. Tovarišica Zupančičeva je dejala, da so to težave s slovenskim jezikom, ki jih imajo pri nas zaposleni iz srbsko-hrvaškega jezikovnega področja. Da bi jim oskrbeli skripte v srbohrvaščini ni misliti, saj denarja primanjkuje celo za skripte v slovenščini. Nekaj več pa se da storiti, če je prisoten interes delovnih organizacij. Pred tremi leti so za ŽTP Postojna na željo delovne organizacije organizirali močan oddelek s približno 40 dopisniki, katerih materinski jezik je srbohrvaščina Ta skupina je šolanje skoraj v celoti končala, ker je čutila skrb in pomoč delovne organizacije, pa tudi Dopisna osnovna šola se ie tako močnemu oddelku lahko bolje posvetila in jim je tudi omogočila, da so namesto izpita iz slovenskega jezika, opravili izpit iz srbohrvaščine. Za posameznike se to ne da organizirati. Zato npr. pri ljubljanskem podjetju Tehnika ni dovolj, če podjetje le želi, da bi njihovi delavci iz srbohrvaškega jezikovnega področja končali dopisno osemletko. Za to bi jih morali tudi pripraviti, organizirati. Podobno je tudi s pripadniki milice, ki nimajo zaključene osnovne šole. Na široko pobudo Dopisne osnovne šole sta -se lani žal odzvala le Ljubljana in Nova Gorica, od koder si je pridobilo zaključeno-osnovnošolsko znanje doslej že 26 posameznikov. DOKLEJ SE BREZ STALNEGA KADRA Z ANDRAGOŠKIM ZNANJEM Naš zadnji obisk je veljal tov. IVANU ANDOLJŠKU, pedagoškemu svetovalcu za izobraževanje odraslih pri Zavodu za šolstvo SRS. Že leta 1959 smo v znani jugoslovanski resoluciji o izobraževanju zapisali, da je naš šolski sistem enovit in da naj bo izobraževanje permanentno. Po tem, ko smo iskali odgovor na vprašanje, kako uspešno se delavske univerze kot specializirane izobraževalne institucije za odrasle ukvarjajo z osnovnošolskim izobraževanjem odraslih, je torej logično, da nas tudi zanima, kakšen, je obseg osnovnošolskega izobraževanja v oddelkih za odrasle pri rednih osnovnih šolah za mladino? S Po podatkih Zavoda za šolstvo SRS je bilo v šolskem • letu 65 66 oddelkov za odrasle pri rednih osnovnih šolah S za mladino 42, slušateljev pa 1647. Podatki za lansko • šolsko leto niso popolni, so pa lahko ilustrativni: Ljub-® ljana — 14 matičnih oddelkov in 4 dislocirani s skup- • nim številom 428 slušateljev: Novo mesto — 1 matični • oddelek s 15 slušatelji; Murska Sobota — 1 matični od- • delek z 20 slušatelji; Celje — 5 matičnih oddelkov in • 5 dislociranih s skupnim številom 218 slušateljev; Ma- • ribor — 3 matični oddelki s 123 slušatelji. Torej skupaj S 33 oddelkov na področju 5 zavodov za prosvetno peda-® gosko službo ou 11, kolikor jih v Sloveniji imamo. Iz razgovora s tov. Andoljškom lahko strnem nekaj njegovih glavnih misli in ugotovitev. Število oddelkov za odrasle pri rednih osnovnih šolah je res skromno. Glavni vzrok za to je v tem, da je za prosve-tarje to le honorarno delo, plačano po številu slušateljev in ker teh pogosto ni dosti, slabo plačano. Dosedanji šolski skladi in tudi sedanje temeljne izobraževalne skupnosti razen izjem (Ljubljana-Bežigrad m Moste) niso in ne prispevajo za osnovnošolsko izobraževanje odraslih ničesar. Iri vendar gre za šolanje ljudi, ki z lastnim prispevkom od osebnega dohodka v te družbene namenske sklade prispevajo, torej bi morali imeti pravico za svoje šolanje vsaj nekaj odtod tudi dobiti. Kvaliteta pouka v teh oddelkih, zlasti dislociranih, je pogosto sporna. Primer: Osnovna šola Polule iz Celja je lani imela na železniški postaji Celje tak oddelek. Kako verbalno je npr. potekal pouk kemije v takem neprimernem učnem prostoru, si lahko mislite. Nobena izmed štirih bližnjih osnovnih šol pa ni bila pripravljena odstopiti laboratorij, dokler končno tega vendarle ni storilo učiteljišče. Mar naj odrasli poleg šolnine sami plačujejo tudi laboratorije? Tretja stvar je usposobljenost prosvetno pedagoških zavodov za področje izobraževanja odraslih. Noben od 11 področnih zavodov nima človeka za izobraževanje odraslih v osnovni šoli. Pouk kontrolirajo tisti, ki sicer na določeni šolski stopnji kontrolirajo pouk z mladino (kaj pa andragogika!). Sicer pa se pouk danes nasploh slabo kontrolira. In vendar pravilnik, ki ga pripravlja Sekretariat za prosveto in kulturo, predvideva, naj bi skrbno pregledovali vse oddelke za odrasle in ugotavljali njihovo ustreznost. Čaka torej zavode ogromno dela. Kdo ga bo opravil? Doslej verificirane tri osnovne šole za odrasle vendarle pomenijo napredek. Slabost pa je, da ni stalnega kadra, ki bi se na nekaj eksperimentalnih šolah lahko v celoti posvetil znanstvenemu proučevanju izobraževanja odraslih in prila-gojevanju učnih programov odraslih. SONJA GAŠPERŠIČ BREZPOSELNIH DELAVCEV JE TUDI NA GORENJSKEM VSE VEČ Razprava, ki fe doslej malo zalegla Kranjska skupščina Komunalne skupnosti za zaposlovanje zaseda zelo intenzivno in se loteva problemov zaposlovanja, zlasti pa brezposelnosti na Gorenjskem z vso resnostjo. Tako je bilo tudi na minuli 9. redni seji skupščine, ko so člani razpravljali v glavnem o vse bolj naraščajoči brezposelnosti tudi na Gorenjskem kot enem najrazvitejših industrijskih področij pri nas. Hkrati so skušali najti številne rešitve, kako brezposelnost zajeziti in temu primerno sprejeti tudi zaključke. MED BREZPOSELNIMI JE POLOVICO MLADIH Jožica Kranjc, strokovna sodelavka kranjskega komunalnega zavoda za zaposlovanje je nanizala vrsto zanimivih podatkov o gibanju zaposlenih, predvsem pa o brezposelnih delavcih. »Zaposlenost se je v septembru letos v primerjavi z lanskim septembrom občutno znižala, pa tudi v primerjavi z letošnjim avgustom,« je povedala. »To pa pomeni, da se je število brezposelnih delavcev še povečalo.« Pri kranjskem komunalnem zavodu za zaposlovanje je trenutno prijavljenih 1179 brezposelnih delavcev. Od tega je skoraj 46 % mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Todš ti podatki o brezposelnih delavcih za Gorenjsko so netočni, saj predstavljajo le evidentiran »promet« komunalnega zavoda za zaposlovanje. Zavoljo tega so strokovni sodelavci kranjskega Zavoda seznanili člane skupščine še z drugimi podatki, ki niso povsem natančni, so pa dosti bolj realni, kot tisti, ki jih iz meseca v mesec prikazujejo statistično v raznih biltenih. Po teh realnejših podatkih je na Gorenjskem najmanj 3400 brezposelnih delavcev, med njimi v glavnem sposobnih mladih ljudi, tudi veliko strokovnjakov. Nič manj nerazveseljive podat- ke smo zvedeli tudi od predstavnika republiškega Zavoda za zaposlovanje, koliko je brezposelnih v Sloveniji. Povedal je, da je trenutno v naši republiki blizu 47.000 brezposelnih delavcev. GLUHA UŠESA Omenjeni podatki in pa dejstvo, da brezposelnost na Gorenjskem še narašča, saj razen ekonomistov, ne more nihče dobiti službe, so člane skupščine spodbudili k zelo živahni razpravi. Jože Vidic, predsednik kranjske skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje pa je še posebej opozoril, da so prav v Kranju na nič kolikih sejah in drugih sestankih razpravljali o brezposelnosti na Gorenjskem, toda vse te razprave so bile jalove, saj raznih zaključkov in tudi nakazanih rešitev še nihče od pristojnih forumov ni uoo-števal. Pri tem je navedel, da se zlasti občinske skupščine in tudi vodstva občinskih političnih organizacij tako v Kranju kot na Jesenicah, Radovljici, Tržiču in Škofji Loki, razen sindikata niso dovolj zavzeto pobrigali, kako razrešiti problem KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC proizvaja in nudi: S KVALITETNA VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA • ROLETE, IZDELANE IZ LESENIH PROFILOV, PREOBLEČENIH S PLASTIKO • STRUŽENE FOTELJE IZ MASIVNE BUKOVINE Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo tipskih oken in balkonskih vrat. Zahtevajte ponudbe! lllillillllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllliilllllllllill ll!llll!!|lll|llllll!!lllllllllll!!!lllllll!llll!lllllllllllll!lil!lll!l!!lll!lllllllllll!!!l[||l!l!!lll!l!l!lilllllll!l!llllllllil!llllllllll!lll IZ Cateških toplic se je vrnila v domovino prva skupina ŠVEDSKIH BOLNIKOV zadovoljstvo Po šestdnevnem bivanju in zdravljenju v Cateških Toplicah se je vrnila v domovino skupina 57 švedskih pacientov, ki so pred odhodom na tiskovni konferenci odgovarjali na vprašanja novinarjev jugoslovanskega tiska, radia in televizije. Zakaj tolikšna pozornost ravno tej skupini gostov iz inozemstva? Vsem nam je dobro znan položaj naravnih zdravilišč, med katera sodijo tudi Cateške Toplice. Prav to zdravilišče pa je bilo med prvimi pri nas, ki je po uveljavitvi sprememb v zdravstvenem zavarovanju navezalo stike s socialnimi zavarovanji^ oziroma bolniškimi blagajnami v tujini. Skupina Švedov, s katerimi smo se pogovarjali, je bila prva večja skupina, ki je na osnovi dogovorov med vodstvom Cateških Toplic in skandinavskega združenja za pošiljanje bolnikov na rehabilitacijo v inozemstvo tudi prišla na zdravljenje v našo državo. Kaj so povedali švedski bolniki, ki so se zdravili v Cateških Toplicah? Niti enega ni med njimi, ki ne bi z laskavimi besedami ocenil pozornosti in skrbi, s čimer jih je sprejelo osebje Cateških Toplic. Predvsem pa jih je presenetil vsakodnevni in posamičen stik in pogovor z zdravnikom. Tega doma niso navajeni, medtem ko po besedah zdravnika Antuna Franoviča to pomeni normalno prakso pri delu njihove ustanove. Kako je z zdravstvenim stanjem švedskih pacientov, izmed katerih so jih kar osem prinesli na nosilih? Nikogar ni med '■Stili - '■ Ali veste .. .da je bil tik pred reformo — v začetku 1965 oziroma proti koncu 1964 — noš plačilni primanjkljaj v plačilni bilanci več kot 250 milijonov dolarjev in da deviznih rezerv praktično nismo imeli, medtem ko so se pri Narodni banki kopičili zadržani, neplačani računi za tujino. Dejanski tečaj dinarja je padel skoraj na polovico uradnega. Njegova notranja vrednost je bila tako zelo omajana, da so začeli v gospodarstvu ponekod obračunavati in plačevati s tujimi devizami; I I I I njimi, ki bi se mu zdravje poslabšalo, čeprav tudi taki primeri v zdraviliščih niso izključeni, V veliki večini pa so tisti, ki se jim je zdravje toliko izboljšalo, da nameravajo v prihodnjih letih zdravljenje ponoviti na lastne stroške. Med temi so tudi bolniki, ki so jih prinesli na nosilih. Enemu izmed njih se je zdravje celo toliko izboljšalo, da je po petih letih spet lahko stopi na lastne noge, pa čeprav si še mora pomagati z opornicami. S te strani sodeč bo prva skupina švedskih pacientov z osebno propagando med znanci ustvarila najboljšo reklamo za Cateške Toplice. Seveda pa so se tako vodstvo zdravilišča kot novinarji še posebej zanimali za morebitne kritične pripombe. Resnici na ljubo povedano, tudi teh ni manjkalo. Vse pa sodijo med tisto, kar je sicer značilno za naš turizem, da namreč tudi najboljši hoteli nimajo vsega tistega, kar je v inozemstvu že postalo vsakdanji pojem. Tako so gostje iz Švedske pogrešali radioaparate in televizorje v svojih sobah. Pričakovali so večje možnosti za razvedrilo v športu in pa klubski prostor, kjer bi se lahko zabavali sami in po svoje, tako kot so pač doma navajeni. S tem, da vsega tega v Cateških Toplicah niso imeli, so se le stežka sprijaznili, čeprav so sicer doživeli presenečenja, ki jim še na misel niso prihajala: na primer obisk zidanic, kulturne in folklorne prireditve v izvedbi naših najboljših ansamblov, med njimi tudi Slovenskega okteta. Velja pa zapisati, da so v Cateških Toplicah pripombe pravzaprav pričakovali. Prav zdaj namreč izvajajo obsežno rekonstrukcijo in razširitev zdravilišča. Med drugim so že zgradili nov bazen, kjer bo že v bližnji prihodnosti omogočeno kopanje na prostem. Cez 14 dni bodo odprli bar in več klubskih prostorov. Temu bodo sledili še trgovina za turiste, pa nov cam-ping, frizerski salon in še dru- ge drobnarije. V Cateških Toplicah se skratka res pripravljajo na to, da bi čimdlje obdržali goste, ki pridejo k njim, in da bi jim nudili vse, kar si želijo, da bi se ti gostje kasneje še vračali skupaj z znanci. Tiskovna konferenca, o kateri pišemo, je pokazala, da so izbrali pravo pot. -mG naraščanja brezposelnih delavcev. Tudi v delovnih organizacijah, posebej v industrijskih, so razna priporočila skupščine Komunalpe skupnosti za zaposlovanje, da naj z razširjanjem in povečevanjem proizvodnje vzporedno rešujejo tudi večje zaposlovanje delavcev, naletela na popolnoma gluha ušesa. • Eni v podjetjih delajo po 14 ali 16 ur na dan, drugi pa ne dobijo dela, je povedal trpko resnico eden od članov skupščine. To pomeni, da na Gorenjskem v mnogih podjetjih opravijo veliko dela v nadurah, zlasti sedaj, ko so prešli na skrajšan 42-urni delovni teden. • Člani skupščine so znova opozorili tudi na problem, da v podjetjih na Gorenjskem dela še veliko takih, ki bi že zdavnaj morali v pokoj in še ti »upokojenci« so pa večini na delovnih mestih, za katera nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Žal, pa na skupščini ni bilo slišati natančnih podatkov, koliko delavcev in v katerih tovarnah na Gorenjskem opravljajo nadure in koliko upokojencev še »aktivno« dela. ZAKLJUČKI, KI LAHKO ZELO KORISTIJO V zvezi s temi znova nakazanimi problemi zaposlovanja in brezposelnih delavcev na Gorenjskem je kranjska skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje sprejela naslednje najpomembnejše zaključke: ® Služba za zaposlovanje, to je komunalni zavod v Kranju mora v prihodnje pri izbiri kadrov, ki so prijavljeni na zavodu, da bi se zaposlili, dati prednost tistim ljudem, ki naj bi jim bilo delo v tej ali oni delovni organizaciji edini vir dohodkov. Ne pa takim, ki so tudi prijavljeni na zavodu, pa imajo doma kmetijo ali druge vire dohodkov. • Upokojenci, ki imajo urejene pokojnine in takih je po približni oceni na Gorenjskem nekaj sto, pa so še v delovnem razmerju, naj se čimprej umaknejo mlajšim, sposobnejšim strokovnjakom in kvalificiranim delavcem. • V vseh delovnih organizacijah na Gorenjskem naj čimprej odpravijo vse nadure. Še posebej sedaj, ko so v mnogih podjetjih skrajšali delovni čas, nadure pa so narasle, do katerih pa pravzaprav niso upravičeni. Ce se le da, naj delo v omenjenih podjetjih opravijo v normalnem delovnem času in v več delovnih izmenah, s tem, da bi povečali število zaposlenih. • Člani skupščine bodo organizirali tudi razgovore s predsedniki vseh petih gorenjskih občin in predstavniki občinskih vodstev družbeno političnih organizacij ter jim prikazati vso resnost razmer na področju zaposlovanja in brezposelnih delavcev na Gorenjskem. M. Z. DOPISNIKI POROČAJO # TRBOVLJE 30 ton izdelkov iz Iskrine tovarne polprevodnikov V Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah so v septembru proizvedli nad 2 toni elementov radio elektro industrije, v prvih devetih mesecih pa so izdelali 30 ton izdelkov. Prodaja, tako na domačem kot na inozemskem tržišču, se je v zadnjem času zmanjšala. Prejšnji mesec, so na primer, izvozili na inozemska tržišča le za dobrih 6000 dolarjev izdelkov. Sicer pa imajo v Iskrini tovarni polprevodnikov v Trbovljah težave še z domačimi kooperanti, ker se ne drže dobavnih rokov. Oskrba z domačim reprodukcijskim materialom je v zadnjem času zadovoljiva, teže pa je z oskrbo z reprodukcijskim materialom iz uvoza, ker nima tovarna za to niti deviz, niti dinarjev za prednaročila oziroma predplačila. „vj. • PTUJ: Mladi vse teže najdejo zaposlitev Odslei bo naš znanec Na območju ptujske komune kar 581 ljudi išče zaposlitev: od tega je 372 deklet in žena. Precej se je povečalo v zadnjem času tudi število brezposelne mladine. Nekateri med njimi so celo končali administrativno in srednjo ekonomsko šolo in so danes brez zaposlitve, medtem ko po drugi strani ugotavljamo, da imajo številna ptujska podjetja v rednih delovnih razmer’, jih takšne ljudi, ki bi se lahko preživljali z dohodkom iz svojega kmetijstva. Niso redki primeri, da na ta način marsikje niso polja tako obdelana, kot bi sicer bila, če bi ti ljudje delali samo na svojih posestvih. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi precej takšne mladine, ki ni dokončala osnovne šole in danes prav zavoljo pomanjkljive šolske izobrazbe ne more dobiti učnega mesta niti dela, kajti vsa podjetja zahtevajo pred sprejemom na delo vsaj osnovno šolsko izobrazbo. Tudi v inozemstvu je letos na delu skoraj polovico manj ljudi kot v lanskem letu. Kot so nam povedali na ptujski posredovalnici za delo, imajo v evidenci tudi 87 ljudi, ki so bodisi invalidi ali da so manj sposobni za delo. Od tega je 18 žensk, za katere ni ustreznih delovnih mest, ker podjetja le-teh ne odpirajo, če pa se že najde kakšno prosto delovno mesto, ga zasede član njihovega kolektiva, ki je bodisi delovni invalid ali drugače mani sposoben za dela F. HOVNIK J e že tako, z nekaterimi ljudmi se na cesti pozdravljamo, tudi nasmehnemo se jim, oni nam — ne vemo pa, odkod jih poznamo. Kadar pa se na cesti pozdraviva z Vidičevo Anico, te zadrege ni. Dvakrat tedensko se zagotovo vidiva, lepo pozdraviva, potem pa ga Anica natoči. Do roba — 20 litrov, včasih tudi kakšen liter več, manj pa nikoli! Bencina seveda natoči, bencina, kaj pa ste mislili! Zlato pravilo: kaj dar voziš, ne pij, kadar piješ, ne vozi, velja samo za voznike. Sicer tudi vašemu avtomobilu ne pomagajo lepe besede, bencina rabi — tega pa prodajajo fantje na Petrolovih črpalkah po vsej Sloveniji, in dekleta tudi. Pa ga že dolgo točite? »Sedem let je minilo te dni. Koliko bencina pa sem že v teh letih natočila, me nikar ne vprašajte, ker tega res ne vem. Sicer pa, zabavna je tale moja služba. Ves dan sem med ljudmi, vsak ve povedati kaj novega, obrazi se veS čas menjavajo in avtomobili tudi. Precej se je spremenilo v teh sedmih letih. Včasih smo prodajalci na črpalkah čakali voznike, sedaj pa vozniki čakajo na črpalkah. Dolgočasno je držati križem roke, raje delam in skušam voznikom ustreči. Tako mi tudi kakšen dinar več kane v žep.« In koliko zaslužite mesečno? »Po sto tisočakov je prvega v kuverti. Plačani smo od prometa, zato se trudimo, da bi svojim strankam ustregli in jih zadržali. Na našo črpalko v Zupančičevi ulici v Ljubljani prihaja že veliko stalnih strank — ti so najboljše zagotovilo, da so z nami kupci zadovoljni. Včasih kdo že godrnja, posebno ženske rade positnarijo, drugi pa nam zopet stisne stotaka v žep. Napitnina se steka v skupno blagajno. In ko z delom zaključimo, si izkupiček prodajalci med seboj razdelimo. Vedno vas vidim tu na črpalki. Kdaj pa ste prosti? »Po 7 ur delam na dan. Eno nedeljo v mesecu pa delam po ves dan. Niso mačje solze 14 ur stati na nogah. Imam pa zato potem dva prosta dneva v tednu več. Praznikov tudi ne poznam — takrat imamo na črpalkah največ dela. Se nedeljski šoferji pripeljejo svoje konjičke in mi jim točimo bencin.« In kako to vaše delo sprejema vaš mož? »Saj nisem poročena!« je Anica zardela. »Prstan nosim kar tako. Ali vi ne veste, da so na svetu tri vrste ljudi? Dobri, slabi in šoferji. No teh, poklicnih šoferjev, ki vozijo tovornjake, tu v mestu ni. Ko pa sem še delala na Celovški cesti, so me radi jezili, jaz pa sem zardevala. Moj fant,11 Anica je zopet zardela, * pravi nič. In prav je Pa dopust, kje ste p<* P' živeli in kako? ... »Lepo je bilo na dopust • Letos sem ga imela kar 24 ua-Štirinajst dni sem bila v n bih, na Krvavcu sem smučaj poleti pa sem bila kar dom < v Ljubljani. Saj sem mis» ’ da bi šla na morje, pa je 0 naš počitniški dom v Crikv niči že zaseden, v Piran P“ tudi nisem hotela iti. In taK sem ostala kar doma.« ? Kaj pa ste počeli ves d«*' »V kino sem hodila. Raa gledam lepe filme. Skoraj vs filme, ki igrajo v Ljubija«> vidim. Kadar imam službo P°‘ poldne, pa grem naravn°s domov. Doma, sedaj stanuj pri bratu, poslušam fflo* ’ dokler ne zaspim.« , Rekli ste, da stanujete pt' bratu. Ali nimate še svojs9 stanovanja? »Nimam ga, še ne. Ko sem pred sedmimi leti prišla Ljubljano, sem stanovala P1' VELETRGOVSKO PODJETJE IMPORT—EKPORT NANOS POSTOJNA PRAZNUJE LETOS 20-LETNICO OBSTOJA Uspešnost poslovanja In skrb za potrošnika v tem dokazujejo številne sodobno opremljene in bogato zaj0-žene poslovalnice naših obratov Postojna, Koper, Pom0' rož, Buje, Cabar, Sadje-zelenjava Koper. Podjetje ima lastno hladilnico v Dekanih in sodobna skladišča v Postojni. Obiščite naše trgovine in se prepričajte o bogati izbiri, solidnih cenah in vljudni postrežbil Tloito l» B**n»**,<*1 sestri. Sedaj pa imam pri &r tu sobo in vodim svoje S spodinjstvo. Pri podjetju P ni s stanovanjem nič.« _ Ste tudi vi lastnik kaksrl ga prevoznega sredstva? ^ »Seveda, kolo imam. r avtomobil pa nimam dene?! Kdaj pozneje, potem.« . ... potem k o ... Pa pust1 to! Ali se bo bencin res V° dražil? .« »Mogoče. Kupci že VraV\0 tako. Nam bodo sporočili tisti dan, ko bodo že nove jL ne. Sicer pa nič ne vem■ zadnji podražitvi pa je j hec! Ljudje so tudi po dve 11 stali v vrsti in kupovali cin kar s škafi in otro&^n kadmi. Koliko so prihr^ pri tem ne vem, prav dosti 9 tovo ne!« ;j Nazadnje ko smo jo hi mem, da so ji tisti ljudje«, kot jim Anica r šoferji tovornjakov včasih ri ponagajali... MATJAŽ VIZJA> ■■■■■■*■■■•■■■■■■■■■■■■■•■J I ■llPogovorl z upravljavci ® pogovori a upravlJavclI^liilHBIttlllll! »IlilllllllEllllllllllllllllllIlillllllllllllllll »SLON« - POJEM MED HOTELI ,lilillli|illS| Verjeli ali ne, v ljubljanskem Slonu postrežejo dnevno najmanj 2000 gostov. Na leto nič manj kot tri četrt milijona ljudi z vsega sveta. Kolektiv Slona pa šteje 172 delavcev. Visi so medi seboj tako »uglašeni«, da jim ne spodleti nobena malenkost. Organizacija dela je v Slonu zares brezhibna in lahko vzor marsikateremu gostinskemu podjetju. Za kolektiv ljubljanskega Slona ni prav nič nenavadnega, če hkrati pripravi sprejem in svečano kosilo za predsednika republike v Petrin ju na Hrvaškem in piknik za turistične agencije socialističnih držav na Ljubelju, kot se je to zgodilo pred nedavnim. Pri tem pa niso zaprli niti enega od osmih obratov, od bifeja pa do restavracije in kavarne, kolikor- jih sodi v okrilje Slona, Z Bogom Kajinom, šefom strežbe v hotelu Slon, sva vsakdanje začela razgovor. Pravzaprav že z malce ustaljenim vprašanjem: »Kako se je za vas končala letošnja turistična sezona?« »Saj se še ni, za nas se je sezona šele začela,« mi je hitro odgovoril. »Malce nena-• vadno pa je res. Veste k nam prihajajo poslovni ljudje z vsega sveta, in kot je znano, med poletjem, ko je glavna turistična sezona na višku, poslovno življenje zamre m mi nimamo toliko dela. Zavoljo tega je naša sezona od jeseni do spomladi...« »A vseeno bi bilo zanimivo slišati, kako ste gospodarili v prvih devetih mesecih letos, kljub temu, da niso bili vsi meseci »sezonski«?« »Tako dobro smo gospodarili, da se našemu računovodji kar samo smeje. Če pa je računovodja dobre volje, si lahko predstavljate, da smo potem tudi ostali v kolektivu zadovoljni.« Bogo Kajin, ki je tudi predsednik delavskega sveta v Slonu, je nato povedal, da so v devetih mesecih letos prigospodarili na sklade blizu 100 milijonov starih dinarjev. To pa je za gostinsko podjetje že nekaj. »Čigava je pravzaprav zasluga, da vam gre tako dobro? Ali gostje ali poslovni partnerji sami prihajajo k vam ali je to tudi zasluga vaše komercialne službe?« »Prej bi rekel, da lahko naše poslovne uspehe pripišemo sposobni komercialni službi. Naj mimogrede omenim, da imamo za prihodnje leto že skoraj vse naše zmogljivosti razprodane.« Res, v ljubljanskem Slonu težko dobiš sobo, če si je prej ne rezerviraš, včasih pa težko dobiš tudi sedež, bodisi v baru ali v restavraciji pa za Ljubljančane tako priljubljeni slaščičarni. Ob teh spodbudnih poslovnih rezultatih sva z Bogom Kajinom pogovor kaj hitro speljala tudi na področje nagrajevanja zaposlenih. Ali so zaposleni temu primerno nagrajeni? Ko sem o tem razmišljal, mi je predsednik delavskega sveta že do potankosti razlo- žil njihov sistem nagrajevanja. Lepo imajo izdelane kriterije in izoblikovana merila nagrajevanja. Vsako delo je v Slonu enostavno opisano, zmerjeno s točkami. Glede na poslovni uspeh podjetja ob vsakem mesecu se vrednost točke giblje. S tem pa se gibljejo tudi osebni dohodki zaposlenih. In v Slonu je res vsako delo primerno nagrajeno. Tudi tisto, če je ekonom še šofer, če zna natakarica zmik-sati cocktaii in podobno. »Prj nas nič več ne hodijo ljudje v službo od 6. do 14. ure, odkar smo skrajšali delovni čas,« je nadaljeval Bo*, go Kajin, »marveč poprimejo za delo, kadar je to potrebno. Svoj prosti čas in dopuste pa naši delavci izkoristijo _ v glavnem v poletnih mesecih, ko nimamo toliko dela. Kar je za gostince spet malce nenavadno. Ob taki organizaciji dela smo število nadur zmanjšali za polovico, kar pa se nam občutno pozna v manjših poslovnih stroških...« »Tako mimogrede, koliko pri vas natakar zasluži na mesec?« »Od 100 do 120 tisoč starih dinarjev,« je sledil kratek odgovor. Pogovor sva spet kot že nič kolikokrat zasukala na drugo temo. Bogo Kajin je, kaže, izkoristil priložnost in hotel povedati vse, kar se dogaja v njihovem kolektivu. »Za nas kot podjetje je najbolj rentabilen hotel, če pa gledamo »družbeno« rentabilnost, potem so na prvem mestu bar, restavracija, bife itd. Od porabljenih 28 milijonov starih dinarjev za alkoholne pijače v omenjenih obratih v prvih 9 mesecih, smo plačali prometnega davka blizu 26 milijonov starih dinarjev.« Gostinsko podjetje Hotel Slon ima nedvomno. tudi to prednost, da je vseh 8 njihovih obratov pod eno streho. »Vsako leto nekaj obnovimo. Lani smo z lastnimi sredstvi preuredili prvo nadstropje, to je kavarno in klubske prostore« je nadaljeyal. »Za prihodnje in naslednje leto pa imamo velike načrte. Ze v aprilu bomo začeli s preurejanjem pritličja, to je recepcije, poleg katere bomo uredili tudi snack bar, potem tam, kjer je danes delikatesa expres bife itd« Še je našteval njihove načrte, tudi to, da bodo hotel povišali še za dve nadstropji, kajti sedanje prenočitvene zmogljivosti so že preskromne in predstavljajo za podjetje le 20 odstotkov dohodka. In jz vsega, kar je povedal Bogo Kajin, prav lahko verjamemo, da bodo te načrte tudi uresničili. M. Z. liMiiiniiiiiMiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfflfliimiiiiiiiiim^ Ali veste ... da bodo v ljubljanski pivovarni Union ob 5,5 milijarde starih dinarjev bruto dohodka letos ustvarili kar 2 milijardi starih dinarjev za sklade podjetja. ... da je Kolinska, tovarna hranil iz Ljubljane, že izdelala program za gradnjo novega obrata v Trebnjem, kjer bi letmd predelali 1000 vagonov krompirja v najrazličnejše živilske izdelke. ... da Ljubljanske mlekarne odkupujejo mleko na območju 17 občin, to je v Spodnjem Posavju, nadalje na območju od Zasavja do Ljubljane, celotne Dolenjske z Belo krajino, celotne Notranjske do Vrhnike, ljubljanskem polju, vključno z Medvodami, Kamnikom in Tuhinjsko dolino. ... da se gibljejo v ljubljanskem Leku osebni dohodki strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo od 190.000 do 215.000 S-din. Povsem razumljivo je, da ob takih osebnih dohodkih skoraj ne poznajo fltiktua-cije. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da že štiri leto ne sprejemajo novih delavcev, ... da mirenska tovarna rastlinskih specialitet DANA odkupuje tudi jabolka po 20 do 30 S-din za kilogram. DELAVSKA ENOTNOST V AKCIJI NA TEMO: PROBLEMI REŠEVALNE POSTAJE V CELJU IN REORGANIZACIJE REŠEVALNE SLUŽBE V CELJSKI REGIJI Nič več: »Kolesa naj pripeljejo do zmage!« V minuli številki našega tednika smo načeli aktualno vprašanje celjske reševalne postaje in reševalne službe v cejski regiji sploh, ki že dolga leta močno žuli prebvalce Savnjske do-#o žuli prebivalce Savinjske doline. Naše ugotovitve so bile na-®lednje: • Vse kaže, da bi bilo sred- stev, ki jih danes odvaja socialno zavarovanje za reševalno službo v celjski regiji dovolj, Če bi bila ta služba organizirana po načelih, na katerih sloni Vsa naša gospodarska reforma. Preprosteje povedano: sedem Reševalnih postaj, ki danes posujejo povsem ločeno druga od druge, bi lahko uspešno nadomestil en sam reševalni center, ki ne bi imel kaj delati z 28 Reševalnimi avtomobili, kolikor j'h imajo danes v celjski regiji. S tem pa seveda nihče noče trditi, da bi morali biti reševalni avtomobili skoncentrirani v Celju. Nasprotno! • Naslednja naša ugotovitev v minulem prispevku o vprašanju reševalne službe v celjski Regiji je, da so bila skoraj vsa dosedanja prizadevanja po bolj-°i> to je racionalnejši in obenem holj strokovni organizaciji reševalne službe v glavnem jalova. Po vsej verjetnosti zato, ker se nihče »od zunaj« ni do-v°lj prizadeto lotil problema in $eveda ne navsezadnje tudi za-Radl tega, ker so imele reševalne postaje dosti raje »status Suo« kot pa »negotovo« prihodnost. In to kljub temu, da bi bilo Ifrecej bolj razumno, kar naj-bitreje se sprijazniti z dejstvi ln Potegniti glavo iz peska. Po Vsej verjetnosti namreč tudi v |em primeru drži izkušnja, da *ahko človek mnogo pametneje Reagtra na novo situacijo, če se njo kar najhitreje sprijazni. Posebno, če nima druge iz- fe' spektivno planirala in da tudi ni tako strokovno rasla, kot bi to morala. Tako v bolnici kot v zdravstvenem domu pa so ljudje želeli, da bi sama reševalna postaja razčistila svoje interne organizacijske probleme, da ne bi bili potlej potrebni kaki bistveni posegi v kolektiv reševalne postaje. Tega pa reševalna postaja ni napravila. Zato se mi zdijo vsi omenjeni zadržki kolikor toliko razumljivi. Ker smo letos uvedli lastno participacijo za prevoz z rešilnim avtomobilom, smo sredstva socialnega zavarovanja v te namene bistveno zmanjšali. To pomeni, da izkoriščanje sredstev socialnega zavarovanja danes ni mogoče v nedogled, ker so ta povsod limitirana, in da pomeni večje število prevoženih kilometrov relativno manjši dohodek. Iz tega pač sledi, da so koraki v smeri boljše organizacije reševalne službe nujni. Poudarjam: organizacije!, ker je organizacija pogoj za sleherno reorganizacijo, o kateri danes tako radi razpravljamo. Glede na vsa ta dejstva smo se v Celju končno odločili, da rešimo desetletno vprašanje reševalne službe v Celju. Na pobudo učinske skupščine smo sprejeli sklep, da se priključi reševalna postaja bolnici, kot to tudi določa zakon. Reševalna postaja se bo preselila v prostore zdravstvenega doma, gradnjo potrebnih dodatnih objektov pa bomo financirali na račun prodaje dosedanjih prostorov reševalne postaje ...« Vse torej kaže, da se je po dolgih letih le premaknilo pereče vprašanje celjske reševalne postaj z mrtve točke. Prvi korak je vsekakor storjen, za nadaljnjo realizacijo načrta pa se je obvezala celjska bolnica. STROKOVNA RAVEN BO PO NOVEM ZAGOTOVLJENA! V Celju trdijo, in mi jim se- veda radi verjamemo, da bo reševalna postaja pridobila t združitvijo dvoje pomembnih stvari: končno, bo prišla v ; sklop zdravstvenih institucij, kamor tudi sodi, in drugič, posluževala se bo lahko skupnih služb, kar bo vsekakor pocenilo njeno poslovanje. Vse to pa z drugimi besedami pomeni, da bo pridobila celjska reševalna postaja tisti strokovni nivo, ki ga danes potrebuje in je nujen za njen nadaljnji obstoj. Torej, s staro parolo »kolesa naj pripeljejo do zmage«, je konec. Za celjsko reševalno postajo parola danes ni več aktualna. Še bodo pomembni prevoženi kilometri, ne pa več odločilni! V Celju zagotavljajo, da je to njihov prvi korak v smeri organizacije reševalne službe na tem območju. Ko bo povsem rešeno vprašanje reševalne službe v Celju, bo mogoče šele pristopiti k vprašanju reševalne službe celotne regije. »Pomembno je, da uredimo najprej stvari v centru, ki bo pozneje služil kot izhodišče celotne organizacije reševalne službe v Savinjski dolini,« so mi zagotavljali v Celju. »Treba se bo namreč sprijazniti z dejstvi, da današnje tekme med posameznimi reševalnimi postajami, katera bo nabrala več kilometrov, ali pa na primer dejstvo, da imamo v celjski regiji v rezervi 7 oziroma še več rešilnih avtomobilov — ob drugačni organizaciji pa bi zadostovala le dva — ..., da vse to in še druge podobne stvari vsekakor ne sodijo več v naša reformna prizadevanja. Potrebni ukrepi bodo seveda Za nekatere malce boleči, vendar — neobbodni.* Pred kratkim je veletrgovina »Mercator« preuredila nekaj svojih trgovin v središču Ljubljane, tako na primer poslovalnico na Miklošičevi cesti (na sliki), v Tavčarjevi uilici, Medvedovi ulici m v Ilirski ulici, preurejuje pa tudi poslovalnice za prodajo sadja in zelenjave ter mesnih izdelkov. Gre za Ljubljančanom priljubljene trgovine, ki jih ni bilo moč vseh preurediti v samopostrežbe, nasprotno, zaradi želja potrošnikov so ostale klasične. Dopolnjene so le z delikatesnim oddelkom in kotičkom, v katerem vas postrežejo z ekspresno kavo Mercator. Seveda pa je v vseh sodobna trgovska oprema, hladilne vitrine in podobno. Prav taki lokali so doslej manjkali Ljubljani. Sicer pa Mercator še naprej gradi samopostrežne trgovine in bo k svojim dosedanjim 31 samopostrežnim trgo- SdTužifVoV Postopoma* pu^reureja ^iTug^s^pISS v če so tega potrebne. St.. **«#»BBBB1BBBBBBBBBBBBBBB»BB»BB1BBBBBBBBBBBRBBBB.SBIIBBBEBBBBB1B11BBBBBI AKTUALNO VPRAŠANJE Bo treba omejiti obseg delovanja trboveljske splošne bolnišnice? Ze nekaj časa je mogoče ugotavljati, da tudi v Splošni bolnišnici v Trbovljah močno ovira normalno poslovanje neurejeno financiranje. Sicer so Trboveljčani podpisali ustrezno pogodbo o financiranju dejavnosti z ljubljansko komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja, vendar pa so letos prejemali sredstva v znesku, ki je precej manjši od tistega, ki je bil določen s pogodbo. Tako so iz meseca v mesec naraščali dolgovi Splošne bolnišnice Trbovlje, saj je bilo denarja »zadosti« le za izplačilo osebnih dohodkov zaposlenih in pa za druga, res nujna plačila. Večini dobaviteljev pa so dajali le akontacij?, namesto, da bi poravnavali račune. Se teže pa je od meseca julija naprej, ko so prišli v sestav Splošne bolnišnice Trbovlje tudi stacionariji zagorskega Zdravstvenega doma, ki po novih zakonskih določilih nimajo več pogojev za samostojno delovanje in obstoj. Bistven korak naprej To pot smo v Celju zvedeli ? stvari, ki končno le napove-/Ule.io korak naprej v organi-?cUi reševalne službe na celj-Serh območju. Dr. Franc Fludernik, ki je a Medobčinskem zdravstvenem Črtlifu ves čas sodeloval pri na-uh za reorganizacijo zdravst-službe, nam je povedal na- v “Dejstvo, da so se v Celju e. do danes otepali vzeti pod nr°M streho Reševalno postajo, 1 lem seveda mislim na Bol-•in Zdravstveni dom, je treK 1 to^na- Resnici na ljubo je a.,, namreč povedati, da je brviceljska reševalna postaja •1 eksploatirala in manj per- <&W$) 6 ® |W!S [BS! LJUBLJANA TRDINOVA 4 V Splošni bolnišnici Trbovlje so še v mesecu avgustu poudarjali, da spričo omejenih sredstev še ne bo prišlo do okrnitve obsega zdravstvenega varstva oziroma uslug. Težave zaradi pomanjkanja denarja so skušali reševati predvsem z drugimi ukrepi. Tako kljub večjemu obsegu del osebni dohodki zaposlenih v trboveljski Splošni bolnišnici niso naraščali, pač pa nazadovali, odločno so šli v akcijo za zmanjšanje nadur, reorganizirali so nekatere službe, vendar ne na škodo učinkovitosti oziroma kakovosti zdravstvenega varstva in zdravljenja, uvedli pa so tudi kar najbolj dosledno varčevanje pri materialnih izdatkih. Te dni pa se je položaj tako zaostril, da so o njem razpravljali na skupni seji delavskega sveta in upravnega odbora Splošne bolnišnice Trbovlje, na katero so povabili tudi predstavnike vseh treh revirskih občinskih skupščin. Ob koncu septembra so se namreč povzpeli dolgovi bolnišnice do dobaviteljev že na skoraj 400.000 novih din, zaposleni pa prejemajo že dalj časa 80 %> osebne dohodke, in to navzlic dejstvu, da so občutno zmanjšali stroške. Na izredno težak finančni položaj vpliva zlasti dejstvo, da prejema Splošna bolnišnica Trbovlje na mesec 110.000 N-din manj, kot bi jih sicer morala, skladno s pogodbo, ki jo ima z ljubljansko komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja. Po obširni razpravi so samoupravni organi Splošne bolnišnice Trbovlje sklenili, da bodo predlagali svetu regionalnega zdravstvenega centra v Ljubljani, da prouči probleme, ki se porajajo v zvezi s financiranjem dejavnosti bolnišnice. Kolikor ne bo v najkrajšem času urejeno vprašanje financiranja, se utegne zgoditi, da bo treba omejiti obseg delovanja Splošne bolnišnice Trbovlje, saj dolgovi nenehno naraščajo, zaposleni pa bodo lahko prejemali v tem primeru le minimalne osebne dohodke. Vprašanje pa je, kako bi omejitev uslug sprejeli zavarovanci, ki vsak mesec prispevajo denar za to, da bi bili deležni zdravstvenega varstva takrat, ko ga bodo potrebni? —V S— MNENJA- IN STALIŠČA KONEC SAMOVOLJE V LJUBLJANSKI AVTOOBNOVI Zopet je pred vrati reelekcija direktorjev. Izkušnje prve reelekcije iz leta 1966, ko. je bilo objavljenih 843 oglasov, na novo pa je bilo imenovanih komaj 118 direktorjev, kar pomeni, da je bilo 88 "/o razpisanih oglasov zgolj formalnih, niso najboljše. V novembru in decembru 1967 ter februarju 1968 bi bilo treba v 2000 delovnih organizacijah razpisati delovna mesta direktorjev. Reelekcijo je treba izpeljati dosledno. Če prva ni uspela, je sedaj še čas, da poiščemo vzroke neuspeha in jih odpravimo. Predvsem pa druga reelekcija nikakor ne bi smela biti zgolj formalna, temveč vsebinski premik kadrovske strukture v delovnih organizacijah. Za uspešno izvedbo reelekcije bi bilo po mojem mnenju potrebno naslednje: 1. Občinske skupščine bi morale pregledati pred razpisovanjem delovnih mest za direktorje pogoje, ki so v statutu določeni za to delovno mesto. V večini primerov so ti pogoji alternativni, to je tako imenovana »harmonika«, ki jo stalno vidimo v naših vsakodnevnih razpisih. Začne se pri visoki šoli in konča pri srednji, včasih pa celo pri osemletki ali pri visoki kvalifikaciji. Jasno je, da pri alternativnih razpisnih pogojih MOŽNOSTI ZA USPEH REELEKCIJE ne moremo računati na izvolitev novih direktorjev, ker so pogoji pisani na hrbet starim. Občinska skupščina bi morala pri vsakem alternativnem razpisnem pogoju opozoriti podjetje, da so ti pogoji nezakoniti. Če rečem nezakoniti, mislim na to, da so nedopustni, ne samo da niso pravilni, dobri ipd. Nezakoniti pa so zato, ker TZDR izrecno zahteva, da morajo posebni pogoji za delovna mesta ustrezati dejanskim zahtevam na delovnem mestu, te zahteve pa se določajo z opisom delovnih mest, ki se pa najbolj objektivno izvede z analitsko oceno delovnih mest. Prav tega pa mnoga delovna podjetja še niso storila in zato posebni pogoji tudi niso odsev stvarnih zahtev delovnega mesta. Gospodarska organizacija se lahko kaznuje za prekršek, če teh posebnih pogojev sploh ne predpiše, oziroma če jih predpiše v nasprotju z določbami zakona. V nasprotju z določbami tega zakona pa so posebni pogoji takrat, če se na delovno mesto ne nanašajo, ampak na človeka. 2. odstavek 20. člena TZDR namreč jasno določa, da se posebni pogoji določajo tako, da ustrezajo posebnostim delovnega procesa in delu, ki se opravlja na delovnem mestu, vsebovati morajo pa zahteve glede strokovnih in drugih delovnih sposobnosti, potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu (strokovna izobrazba in izkušenost, organizacijske sposobnosti, starostna meja, posebna zdravstvena sposobnost, psihofizične lastnosti itd.). V takšnem primeru lahko govorimo o simulirani, fiktivni samoupravni normi, ki je popolnoma nasprotna določilom TZDR. Nekateri trde, da je določanje posebnih pogojev za delovno mesto samoupravna pravica gospodarskih organizacij in zato lahko določijo kakršne koli pogoje hočejo. Res je to samoupravna pravica, vendar jo zakon omejuje s tem, da morajo ti pogoji ustrezali zahtevam delovnega mesta. Če bi to samoupravno pravico pojmovali absolutno, bi po logiki naših alternativnih pogojev za delovna mesta lahko na primer postavili kot pogoj za direktorja tri razrede osnovne šole in 30 let prakse. 2. Na osnovi spoznanja nezakonitosti alternativnih pogojev bi se vsak takšen razpis lahko tudi uspešno sankcioniral. Občinski upravni organ bi lahko predlagal sodniku za prekrške uvedbo postopka zaradi kršitve zakona. Tako bi se ne spreminjali pred ^elekcijo posebni pogoji v statutih, alternativni razpisni pogoji pa bi enostavno odmrli. Razpisi bi nudili možnost visokošolsko izbraženim ljudem, da bi kandidirali brez strahu preji konkurenco visokokvalificiranega delavca s petnajstletno prakso. 3. Od vsega začetka bi bilo treba uvesti energično družbeno nadzorstvo nad pravilnim izvajanjem reelekcije. S tem bi odpadle kasnejše tožbe zaradi nepravilnih razpisnih pogojev, organi družbe pa bi lahko preventivno ukrepali in pripomogli k učinkovitosti razpisa. 4. Dobro bi bilo, da bi bila selekcija med kandidati čim ostrejša in bi se v ta namen uvedli razni testi ob sprejemu, avdicije, predvsem pa naj bi vsak kandidat razložil svoj koncept razvoja podjetja. Sodim, da je uspešna izvedba reelekcije garancija za naš nadaljnji ekonomski razvoj. Kadrovska struktura direktorjev in vodilnih delavcev je v Sloveniji najslabša, kar meče čudno senco na tolikokrat zatrjevano parolo, da smo ena najbolj industrijsko razvitih in naprednih republik. Osnovna ekonomska vrednota je človek. Večja produktivnost, boljša organizacija dela in podobno, so lepi cilji, toda brez ljudi, ki bi jih znali uresničiti, so samo gola abstrakcija. Po mojem mnenju je bistveno samo eno vprašanje: Ali hočemo dosledno izpeljati reelekcijo in zagotoviti njen uspeh? Če smo si glede tega enotni, tudi ne bo težko najti sredstev in načina, ki bi to zagotovili. ANTON PODGORŠEK PREMAGAN STRAH PRED »ŽELEZNO ROKO« Direktor Avtoobnovc Alojz Murn je užival pri bežigrajski občinski skupščini dolga leta sloves dobrega gospodarja. Podjetje jfe bilo eno izmed najtrdnejših za Bežigradom, saj je še lani več kot polovico dohodka naložilo v svoje sklade. Tam, kjer je stala lesena lopa, v katero je pred dvajsetimi leti prišel Murn z aktovko orodja, je pod njegovim vodstvom zraslo veliko, sodobno urejeno in opremljeno podjetje, ki zaposluje tristo ljudi. V teh dvajsetih letih nespornih gospodarskih zaslug pa se je spremenil tudi sam. Postajal je vse bolj samovoljen in si tako v poslovanju kakor v medsebojnih odnosih veliko preveč dovolil. Skupaj s svojimi vplivnimi pomagači je prisilil k poslušnosti celo samoupravne organe in družbeno politična vodstva, kratil delavske in upravljalske pravice* dokler ni podjetju začelo primanjkovati dela. Tedaj so delavci premagali strah pred njegovo železno roko in z daljšim opisom neznosnih notranjih razmer zahtevali občinsko komisijo za družbeni nadzor. Dva meseca zatem se je zaključila samovolja skupine ljudi v Avtoobnovi. Direktor Mura in njegova vplivna p°' magača tehnični vodja Janez Svoljšak ter vodja splošnega sektorja Vladimir Aleš so se vodilnim mestom sicer sami odrekli, toda delavci se s tem niso zadovoljili. Vsi trije bodo disciplinsko in sodno odgovarjali za svoje prekrške, kajti delavci pravijo, »postave so za vse enake«. NEMOGOČE JE MOGOČE Občinske komisije za družbeni nadzor delavci nikoli ne zahtevajo tjavendan. V Avtoobnovi so jo že letos zahtevali dvakrat. Prvič v januarju in drugič v juliju,- ko so zvedeli, da bo ukinjena druga izmena v strugami in odpuščenih 15 do 20 delavcev. V opisu razmer so navedli poleg samoupravnih tudi hude gospodarske prekrške in zagrozili s tiskom, če komisija ne razišče vsega tega in ne obvesti občinske skupščine. Vabljenci so v razmeroma hitrem času ugotovili popoln samoupravni nered. Statut podjetja je sicer zgleden, toda vsi drugi samoupravni akti so zastareli in v nasprotju s statutom in pa splošno zakonodajo. Ob - tolikšnem neredu so potem posamezniki lahko po svoje vedrili in oblačili. ZBORI KIMAVCEV Očitki delavcev, da so v samoupravnih organih sami kimavci, ki se poslušno podrejajo celo očitnim direktorjevim nepravilnostim. so bili upravičeni. Zakaj niso delavci izvolili po-gumnejših predstavnikov v delavski svet in upravni odbor, je komisija za družbeni nadzor takole pojasnila: glavni režiser delovanja samoupravnih organov je bil direktorjev pomagač in vodja splošnega sektorja VLADIMIR ALEŠ. Vedno je predsedoval zboru delovne skupnosti ob izbiri kandidatov za delavski svet, bil je predsednik volilne komisije, tajnik delavskega sveta, zapisnikar samoupravnih organov (zapisniki so površno sestavljeni z Veliko zamudo), razen tega pa je po pravilniku o delovnih razmerjih sprožil postopek proti kršilcem delovne dolžnosti in obenem predsedoval komisiji za izrekanje disciplinskih kazni. -Posledice tega so občutili delavci. Ker direktor ni maral sestankovanja, je Aleš pazil, da v delavski svet in upravni odbor niso bili izvoljeni tisti člani kolektiva, ki bi po njegovem mnenju lahko nasprotovali direktorjevi samovolji. Pred morebitnim nasprotovanjem delavskega sveta pa se je zavaroval še s skopimi, zapoznelimi vabili, v katerih razni nakupi niti omenjeni niso bili, ampak jih je delavski svet obravnaval pod točko: razno. Da delavci tudi v sindikalnem odboru niso imeli nobene podpore, se vidi iz izjav predsednika sindikalne podružnice občinski komisiji za družbeni nadzor: »O problemih podjetja sindikat ni razpravljal, ker se mi ne zdi potrebno. Delavski svet jih zadovoljivo rešuje.« Predsednik sindikalne podružnice je kot član disciplinske komisije (!) dobro vedel, da je bil marsikdo po nedolžnem odpu-ščeft celo proti volji delavskega sveta, če je za odslovitev glaso-vaj samo direktor, ki sploh nima glasovalne pravice, in da de- lavci v razrešitvenih odločbah niso dobili pravnega pouka za pritožbo. Vedel je, da se delavci želijo sestati, vedel je, da direktorju in samoupravnemu vodstvu marsikaj očitajo in da zaradi tega, ker problemov ne razčistijo, trpi delovna disciplina in delovno vzdušje, vendar je pred vsem tem pripiral oči. BREZMEJNA OBLASTNOST Brezmejna oblastnost »vodilnih« je prišla obširneje na dan šele na zboru delovne skupnosti, ki so ga delavci s skrajnim naporom le izsilili. Na osmih gosto tipkanih straneh so popisali nepravilnosti, ki direktorja Murna popolnoma diskreditirajo kot dobrega gospodarja. Dohodek podjetja se je povečeval s sleparskim poslovanjem. Račune za opravljene usluge avtoremontne delavnice sta računovodstvo in tehnični vodja samo v zadnjih 6 mesecih nezakonito povečala, za 37 milijonov starih dinarjev. Ker se je tako poslovalo že dalj časa, znaša ta nezakonita podražitev uslug, zaradi katere je podjetje izgubilo veliko strank in jih te celo tožijo, več sto milijonov starih dinarjev. Skladiščni službi je dal direktor nalog, da prosto prodaja stare dele in povečuje cene novemu materialu. Kako so pristojni naročilo opravili, je razvidno iz 80-milijonskega viška ob zadnji letni inventuri. Člani kolektiva so pristojne že davno opozorili, naj pravilneje poslujejo, zlasti, ker je bila znano, da stare dele prodajajo po enaki ceni kot nove, odpisujejo pa povsem nove dele. Toda poslušali jih niso ... Neskropulozno pa se je dohodek podjetja povečal tudi na račun delavcev. Interni ceniki del (strankam so priračunali tu- di 10-kratni faktor) so bili zelo nizki, direktor pa jih je hotel po novem letu še znižati. Namero so delavci preprečili s stavko. Kljub temu pa marsikdo kasneje ni dobil plačanega nadurnega dela. češ da se nadomesto-vanje sodelavcev med letnim oddihom ne plačuje. Ob tem skrajnem varčevanju pri osebnih dohodkih delavcev, ki so znašali od 49 do 90 tisoč starih dinarjev na mesec, pa je proizvodno in upravno vodstvo podjetja prejemalo po 200, 300 in več tisoč starih dinarjev na mesec, kar so neposrednim proizvajalcem po direktorjevem nalogu prikrivali. Razen tega so se vodilni uslužbenci okoriščali na račun podjetja, kjerkoli se je dalo. Direktor Murn je pri gradnji svoje enonadstropnice v Stane- ClB BOVEC KVALITETNO POSTELJNO PERILO Žičah uporabljal poleg službenih vozil v rednem delovnem časti tudi material, ki je bil last pod' jetja (po inventuri manjka 42 kub. m smrekovine), delavci & mu na stroške podjetja gradili hišo in v servisu izdelovali opre" mo zanjo, popravljali nie^°.v osebni avtomobil in razno orodje, mu pomagali pri selitvi in opravljali brezplačno razn® usluge tudi za njegove ožje znance. Spisek direktorjevih material', nih prekrškov, sestavljen po pričevanju delavcev, ki so morali izvrševati njegova naročila, i® predolg, da bi ga v celoti objavili. Podobno se je z družbeno lastnino in na račun podjetja J3 delavcev okoriščal tudi tehnični vodja podjetja Janez S vol j šah in deloma Vladimir Aleš. Kolikšno gmotno škodo so samo ti trije povzročili, podjetju-bo ugotovilo sodišče. Po vse! verjetnosti pa je krog sokrivcev, zaradi katerih Avtoobnova izgublja naročila, še večji. NAMESTO EPILOGA Samovolja v Avtoobnovi j® končana. Delavci so zmagali, toda s prevelikimi osebnimi žrtvami — v dobrem poldrugem letti jih je 110 na lastno željo ah prisilno odšlo iz podjetja (voj3' ške obvezance izvzamem) zaradi diktature upravno-proizvod' nega vodstva drugi pa doživeli nešteto majhnih ali večjih človeških in materialnih kri' vic. Do vsega tega pa. gotovo n® bi prišlo, če bi se bežigrajska H < e/3 H O r TD H O ■ ti O H > ti K O H < H Z ti S O id u ti 0. J o H (/) > ti ti O h < h Z ti S o id u ti CL 5 h cfi > ti Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR S POTROŠNIŠKIH POLIC BI ■ NOVO! O ti 0 a, 2 2 2 z H ti O H < h Z ti 5 O K U ti L ti O H tn > ti n ti O H < E- Z ti S O ti u ti CL J O c/) > ti ti O E- < H Z K S O ti o ti CL ti O h OD > ti •■9 ti O H < h Z ti S O ti KOLEKTIV INDUSTRIJSKEGA PODJETJA ELRAD V GORNJI RADGONI SE BORI Z VELIKIMI ZALOGAMI, POMANJKANJEM OBRATNIH SREDSTEV IN ZMANJSA-NIM IZVOZOM_________________ »TEŽAVE BOMO SAMI PREBRODILI« V radgonski občini je eno največjih podjetij Elrad, ki je znano po vsej Jugoslaviji in tudi zunaj nje predvsem zaradi kvalitetnih televizijskih anten. Zadnji čas pa kolektiv tarejo resne težave, iz katerih pa bo, zlasti zaradi odločnih ukrepov, sprejetih nedavno, zagotovo izplaval. Sicer pa je najbolje, če začnem ta zapis kar s stanjem po sprejetju gospodarske reforme. Kot je dejal direktor podjetja tov. Klemenčič, je bil Elrad v radgonski občini med prvimi glede izvajanja ukrepov, povezanih z reformo. Reforma jih je postavila v slabši položaj, saj so bile cene »zabetonirane«, kot pravijo, in pa jih kar sedem let do reforme niso spreminjali. Storitve in material dobaviteljev pa so se podražili za okoli 30 odstotkov. To vsekakor ni bilo zavidljivo. Treba pa je tudi upoštevati, da so v Elradu prg-šli slab mesec po sprejetju reforme na skrajšan delovni teden. Izhod so v tistem času iskali deloma v odpustitvi neproduktivnih delavcev, v glavnem pa v večji delovni storilnosti. Uspelo jim je, da se proizvodnja ni zmanjšala, ampak je ostala skraja na ravni prejšnjih let, kasneje pa se je celo povečala. Tako so 1965. leta v primerjavi z letom 1964 proizvodnjo povečali za 14 odstotkov, 1966. leta pa se je ta glede na prejšnje leto povečala že za 20 odstotkov. Večjo storilnost so dosegli predvsem zaradi izboljšanja tehnologije in organizacije dela. Kupili pa so tudi nekaj novih strojev. Kmalu se je Elradov kolektiv odločil za prehod od sedemurnega delavnika na osemurni s prostimi sobotami. Ob tem se je pokazalo, da so delavci več storili v sedmih kot prej v osmih urah. Odpravili so tudi tretjo izmeno, ker se je pokazalo, da je mogoče toliko ali pa celo več narediti v dveh izmenah. Na tako odločitev pa je še najbolj vplivalo dejstvo, da so v oddelku za sestavo anten na novi napravi povečali delovno storilnost za 20 odstotkov. VZROKI ZA SEDANJO KRIZO SO PREDVSEM ZUNANJI Kot sem že v uvodu zapisal, pa je Elrad zašel zadnji čas v resne težave. Najbolj jih tarejo velike zaloge, občutno pomanjkanje obratnih sredstev in pa zmanjšanje izvoza, zlasti še na konvertibilna tržišča. Kot ’ kaže. so vzroki za sedanje težave predvsem izven podjetja. Glede zalog materiala pravijo v Elradu, da so jih nemalokrat prisiljeni kopičiti, ker se sicer lahko zgodi, da bo treba ustaviti proizvodnjo. To pa zaradi tega, ker dobavitelji surovin, ki so zelo raztreseni in bi bilo bolje, kot pravijo v Elradu, da bi bili združeni v velikem grosističnem podjetju, nimajo vedno na zalogi dovolj potrebnih surovin Zaradi akutnega pomanjkania obratnih sredstev v Jugoslaviji nasploh imajo težave tudi v Elradu. saj jim kunci dolgujejo nn zadnjih podatkih okoli 460 milijonov S-din, medtem ko ima Elrad do dobaviteljev za 250 mili- jonov S-din obveznosti. Če bi kupci poravnali vse obveznosti, bi se v Elradu znebili dolgov do dobaviteljev, ostalo pa bi jim nekaj denarja tudi za obratna sredstva. Zaradi krize na Srednjem vzhodu so Amerikanci odpovedali vsa naročila, ki pa jih zadnji čas znova obnavljajo. V Zahodni Nemčiji, kamor je radgonski Elrad precej izvažal v zadnjih ‘letih, se 'jg precej ^spremenila potrošnja, saj je nemški kupec prav sedaj, ob uvajanju barvne televizije, v precejšnji dilemi, kar pa se seveda pozna v trgovini. UKREPI ZA HITRO OBRAČANJE SREDSTEV Ker pri bankah ni mogoče dobiti skoraj nobenih kreditov in ker se zaloge materiala niso kdove kaj zmanjšale, so v El- radu sklenili z lastnimi močmi prebroditi sedanjo krizo. Zato so sprejeli vrsto ukrepov za bolj racionalno trošenje sredstev. Sklenili so kar se da zmanjšali poslovrip stroške, zlasti še izdatke za kilometrino in reprezentanco. Poslej bodo nabavljali najnujnejši material, da bo proizvodnja normalno tekla. Začasno so ustavili vsa investicijska in vzdrževalna dela, razen delovnih sredstev. Da bi čimprej zmanjšali dolgove kupcev, so sprejeli razne ukrepe, ki kupce stimulirajo glede nakupa njihovih izdelkov in plačevanja obveznosti. Stalna -naloga je tudi akcija za zmanjšanje obratnih Sredstev. V tej zvezi so izdelali poseben sistem nagrajevanja v komerciali, ki je sedaj plačana predvsem po tem, koliko proda in za koliko ji uspe zmanjšati zaloge materiala. Če bi imeli v Elradu sredstva, bi lahko precej pocenili postopek površinske zaščite aluminija. ‘ Z njegovo usvojitvijo, ki je v uporabi po vsem svetu, bi letno prihranili kakih 80 milijonov S-din. TONE ŠTEFANEC Splošno znano je, da poslujejo cestno prometna podjetja v letošnjem letu v težjih pogojih kot lani. Akumulacija na 100 novih dinarjev virov osnovnih sredstev je namreč v letošnjem letu padla v grupi od 25.4 na 17,5 N-din ali za 31 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem minulega leta. Delno Je vplivala na padec akumulacije v letošnjem letu tudi revalorizacija osnovnih sredstev. Zaradi nizke akumulativnosti v cestnem prometu pa je otežkočeno, oziroma povsem onemogočeno, najemanje kreditov, poleg tega pa so amortizacijska sredstva v večini gospodarskih organizacij cestnega prometa skoraj povsem angažirana na račun posojil iz preteklosti. Zaradi vsega tega gospodarske organizacije cestnega prometa ne morejo nabavljati potrebnega števila vozil, temveč največ 5 do 10 vozil na leto, vrhu vsega tega pa sleherno leto menjajo tip vozil, kar po- vzroča netipiziranost voznega parka. Udeleženci posveta so nadalje ugotovili, da vzbuja analiza republiškega odbora precej skrbi glede na podatke, ki pravijo, da naraščajo osebni dohodki v cestno transportnih podjetjih hitreje, kot pa rentabilnost poslovanja. Prikazana delitev dohodka v grupi na osebne dohodke in ostanek dohodka namreč kaže, da se je delitveno razmerje - letošnjem letu zaradi že navedenih razlogov poslabšalo. Tako je bilo v prvem polletju 1966 izdvojeno iz dohodka za osebne dohodke 76.3 odstotka, letos pa 80,4 odstotka dohodka. Vendar je navedeno delitveno razmerje dohodka na osebne dohodke in ostanek dohodka v grupaciji, ki zajema 16 cestno transportnih podjetij v SR Sloveniji, še vedno ugodnejše od celotne panoge cestnega prometa v SR Sloveniji, Ikjer je bilo v letošnjem letu izdvojeno iz dohodka Oti vsepovsod @ TOLMIN: Na zadnji seji toiminsk® občinske skupščine so obrav' navali stanje v komunalo obrtnem podjetju, ki je ustanovljeno leta 1965. tem pa so ugotovili, da i111" podjetje v svojem sestavu tu' dj krojaško delavnico in sa* mopostrežno restavracijo. borni ki so bili mnenja, ® slej ko prej to ne sodi v ko munalno delavnost in so pred' lagali, da bi se omenjeni eno' ti osamosvojili in izločili, 1 podjetja. J. S. » SLOVENSKA BISTRICA: Za slovenjebistriško občih0 je značilno v letošnjem izv'0" zu to, da so podjetja do sedaj izvozila skoraj za 25 % veJ' kot v istem obdobju lanskeS leta. vsekakor pa kljub tefh zaostajajo za predvideno 01 namiko izvoznega načrta ?. preko 3%. Povsem razuflt--.^ vo le seveda to. da nosi o£1 večji delež v tem izvozu t0 varna metalnih polizdelk0 »IMPOL«. Tovarna olja je izvažala n® katere svhie stranske produ* te in surovi n p v ZAR in v sed ni o Avstrijo, precej tež^ S pri izvozu Da ie imelo Dod'f z je LIP iz Slovenskih Kon1’^ S predvsem zaradi slabe o.°W < s kvalitetnim materialom fe !> seveda tudi . vsled pom"mik V n.ia naročil. F- M' OB POSVETU O GOSPODARJENJU CESTNO-TRANSPORTNIH PODJ ETIJ OSEBNI DOHODKI PRED RENTABILNOSTJO Pred dnevi je bil v Ljubljani na pobudo republiškega odbora sindikata prometa 'j1 zvez posvet o gospodarjenju cestno transportnih podjetij v letošnjem prvem polleL- Udeleženci posveta so ugotovili, da se naš cestni promet še nadalje razvija b°v, stihijsko, kot pa načrtno. Posledice tega so znane: razdrobljenost cestnega prometa SR Sloveniji imamo kar 26 podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, neustrezna ccstn)j mreža, netipiziranost voznega parka, raezadostno sodelovanje med cestno prometu'1 podjetji in železnico itd. itd. Na račun vsega tega je danes cestni promet nizko akumulativen, so poudarili ufl v leženci posveta. Povečanje poslovnih stroškov in neodgovarjajoče cene prevozov letošnjem letu povzročile znaten padec v akumulativnosti gospodarskih organiza^ Indeks akumulacije na zaposlenega znaša namreč v letošnjem prvem polletju v priIfle javi z lanskim komaj 97. za osebne dohodke kar 8-stoikov. ..(^3 Na račun strožjega reZ g, kratkoročnega kreditiranja. večanja voznega parka, zv'! ^,0z, cen surovinam, neenotnosti ^ nega parka . itd. itd. so c transportna podjetja v . , Toš« njem letu znatno intenzi' ^ angažirala svoja obratna je-stva v primerjavi z minuli ^ tom. Na videz je to smotrn je v predr ef orm nem oD r3-gospodarstvo trpelo t>rav čun velike angažiranosti .p- štev za investicije in Pre ,ed' nem vlaganju v obratna ,_ib stva, ter je večina g°sP°rm 0h' organizacij reševala p robi ratnih sredstev s pomočjo ^ nih kreditov. Vendar le ^rgtrtč večana angažiranost za 0 sredstva v večini cestno ,ica portnih podjetij danes P . pa prevelike vezanosti sre ’0ča dolžnike, kar pa Prflčanja zmanjšanje hitrosti oD obratnih sredstev. ..................................................................................Illlllllllllll............. ■■F C M MM® LJUBLJANA Pravkar je odprta Specializirana blagovnica za prodajo otroške opreme V I. NADSTROPJU TRGOVSKE HIŠE V TOMŠIČEVI 2 - ADAPTIRANI PODALJŠEK STARE TRGOVINE V ZGRADBI CANKARJEVA 1 VSE ZA OTROKE DO 14. LETA STAROSTI VAM BO ODSLEJ NA VOLJO V NAŠEM NOVEM IN POVEČANEM OTROŠKEM ODDELKU! i Oskarji za embalažo f 1967 podeljeni! liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiEiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiei*^ Križem kraZem fo zadnjem letošnjem sejmu na gospodarskem razstavišču v Ljubljani Spet je svetila »Elektronika« Elektronika, ki je še vse do nedavnega pomenila izključno domeno znanstvenikov in nekaterih najbolj progresivnih proizvajalcev, vse bolj postaja vsakdanja nujnost in potreba. Nekako prepričani smo, da bi bilo življenje do skrajnosti prazno, če ne bi bilo radia, televizije, telefona in še nekaterih drugih področij popularne elektronike. Nemara pa ni daleč tudi tisti čas, ko bomo prepričani, da si brez elektronskih naprav in instrumentov ne moremo več zamišljati dobre industrije, varnosti v prometu, zdravstva, računalnikov, programiranja in še marsičesa. Letošnji že XIV. sejem SODOBNE ELEKTRONIKE na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je takšno prepričanje samo še utrdil. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker je 194 razstavljavcev iz 18 držav Predstavilo zares naj novejše dosežke in uporabnost elektronike, avtomatizacije in nuklearne tehnike v gospodarstvu in v javnih službah. Večina razstavljenih naprav in instrumentov je na sejmu tudi obratovala. Tako so se obiskovalci na lastne oči Inhko prepričali o vseh prednostih tovrstnih naprav in pri bona, o čemer so sicer slišali le Pripovedovati ali pa so bili s tem. v najboljšem primeru, sedanjem le prek strokovne literature. Sejem kot izrazito komercialna prireditev in interesno področje znanstvenikov je torej postal zanimiv tudi za upo- 1887 1967 rabnike vseh vrst elektronskih naprav in instrumentov Poudariti velja, da zlasti tokrat smemo govoriti o očitnem napredku domačih proizvajal-c®v. Bodisi sami ali v kooperacij s tujimi partnerji osvajajo Proizvodnjo tudi najzahtevnejši1 naprav, kot so na primer elektronski računalniki. In še nekaj: tako ISKRA kot Elektronska industrija Niš, RIZ, Bl-rad, Rudi Čajevec in ostali namenjajo vse več pozornosti tudi oblikovanju zunanje podobe izdelkov. kar je še do nedavnega pomenilo Ahilovo peto naše elektronske industrije. Obenem pa se je v tem skrival vzrok, da za naše izdelke ha tujem nismo iztržili toliko, kot bi lahko, če bi pri nastajanju novih proizvodov sodeloval tudi arhitekt-in-dustrijski oblikovalec ... Vsaj po tej strani se zdaj zares enakopravno torej le vključujemo v mednarodno delitev dela. Zal je prostor prekratko odmerjen, da bi lahko pisali o vseh tistih novostih, ki so vzbujale zanimanje strokovnjakov in ostalih radovednih občanov. Zato ne bomo izgubljali besed ne o barvni televiziji, niti o avtomobilskih radiotelefonih za privatno uporabo, ne o najnovejših vrstah radijskih in televizijskih sprejemnikov ter gramofonov. Tudi o razstavi Tehniškega muzeja Slpvpnije, kj je tokrat prikazal razvoj telefona skozi zgodovino, zdaj ne moremo pisati, čeprav je bila nadvse zanimiva in tudi bogato dokumentirana. Poudarili pa bi radi nekaj drugega: elektronski računalniki koncerna IBM in še šestih drugih proizvajalcev (med njimi sta bila zastopana tudi ISKRA in El Niš), elektronski fakturi mi stroji, elektronski pisalni stroj z magnetnim trakom in lastnim »spominom« ter 930 udarci na minuto, elektronske naprave za testiranje delovanja avtomobilskih motorjev med obratovanjem in še vse drugo so iz ust obiskovalcev izvabljali en sam vzdih: živimo v času. ko ničesar ni več mogoče storiti dovolj hitro, pa čeprav bi bile pri rokah najsodobnejše naprave in instrumenti. Delati hitro in hkrati dovolj solidno pa je tisto, k čemur težimo tudi pri nas tako v industriji kot v družbenih službah. Kar vprašajmo se. koliko bi še zaostajali za gospodarsko najbolj razvitimi državami, če bi tudi pri nas hitreje uvajali v uporabo najsodobnejše dosežke znanosti v elektroniki, teleko-. munikacijah, avtomatizaciji in , nuklearni tehniki? Za to nam. nedvomno, bolj primanjkuje Sredstev kot Da kadrov, ki bi znali pravilno uporabljati sorazmerno drage naprave in instrumente. Vendar pa je spet tako, da se najhitreje poplačajo tiste investicije. ki največ pripomorejo k povečani produktivnosti in s tem tudi k višji proizvodnji. To spoznavajo tudi v delovnih organizacijah. ki so že dosegle in presegle evropsko povprečno stopnjo produktivnosti. Ljubljanski ROG je na primer prav zdaj naročil naj novejši model IBM elektronskega računskega stroja, ker so v podjetju pač prepričani, da se jim bo investicija hitro poplačala. Letošnji dobitniki oskarja za embalažo so znani. Naša predvidevanja so bila točna, največje število teh visokih odličij so dobili vzorci papirne in plastične embalaže, Letos so podelili 30 Oskarjev, od tega jih je ostalo v Sloveniji kar 20, nedvomno velik uspeh slovenske industrije. Največje število možnih točk so dobili vzorci slovenskih tovarn: »Aero« iz Celja, »Avtoelektro« iz Tolmina (plastična embalaža za avtomobilske svečke), »Dana« iz Mirne (steklenica za Hermeliko), ZP »Iskra« Kranj, »Invalid« Škofja Loka, »Itek« iz Kanala (plastična prevozna embalaža), »Krka« iz Novega mesta, »Meblo« iz Nove Gorice (prevozna embalaža za YOGI), »Saturnus« iz Ljubljane, »Šumi«, »Vega« ter »Žito« iz Ljubljane. Vsi nagrajenci lahko tekmujejo za nagrado »Euro-star«, ki bo podeljena za dosežke na področju embalaže novembra v Utrechtu na Nizozemskem. m. v. Glasilo Republiškega sveta ZSu ta Slovenilo Izdaja CZP Delavska enotnost v i.jubllanl List je otl ustanovljen 20 novembra 1942 U rej ute uredniška xlbor Glavni in odgovorni • rednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave Ljubljana. Dalmatinove ul I oofitrn preda! tl 3 Vi telefon uredništva ,ti6-t>72. 816-695 U2-402 ln 310-033 uprave .110-033 Račun prt Nan>dni banki t MubManl. St NB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni bank’ n hranilnici Ljubljana St »01-620« 7-32000-10-3204-466 - Po lamežnfi številka »tane 50 N-pat - 50 S-din - Naročnina jf četrtletna 6.50 N-dln - 650 S-dir - polletna 13 N-dtn - ison Š-dtr n letna 2fl N-dln - 2fion s-dtn - Rokopisni ne vračamo »oStnina plačana v gotovini Tl«k In kllSejl CZP .Uudtkt r>-otrii*s>. f loMiena Spoznanje, da časi niso takšni, da bi lahko živeli počasi, očitno postaja vse močnejše. Tehnika ponuja vse več novih naprav, ki lahko vplivajo na povečano produktivnost. Tako je bilo tudi z letošnjo »Elektroniko« V naše skupno dobro bi bilo, če bi elektronika v našem gospodarstvu in v družbenih službah svetila vse močneje in nepretrgoma, namesto da posveti vsako leto le-'za teden dni ob vsakokratni prireditvi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. —m G NA DOLENJSKEM IŠČEJO DELO FO VEČINI NEKVALIFICIRANI DELAVCI Mimo zavoda za zaposlovanje Na zadnji seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev v Novem mestu, ki zajema šest občin: Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje, so obravnavali problematiko zaposlovanja v prvem polletju letos. Na območju omenjenih šestih dolenjskih občin je bilo v prvem polletju 2293 prostih delovnih mest, na katera se je zaposlilo 1552 nekvalificiranih delavcev in 569 kvalificiranih ter 108 s srednjo strokovno izobrazbo in 64 z višjo in visoko izobrazbo. Ti podatki kažejo, da se struktura kadrov, ki je na Dolenjskem še zelo slaba, tudi letos ne izboljšuje. Na prosta delovna mesta se je v tem obdobju prvič zaposlilo 460 delavcev, ostali pa so dobili ponovne zaposlitve. Novih delovnih mest je bilo v tem obdobju odprtih 820. Od vseh 2293 zaposlenih je dobilo 1397 stalno, nekaj več kot 800 pa začasno zaposlitev. Ker je letos 2031 delavcem prenehalo delovno razmerje, je dejansko dobilo zaposlitev v prvem polletju letos 1262 novih delavcev. Samo letos je 380 mladih po mi. Zlasti v podjetjih, kjer ima-končani osnovni šoli izrazilo že- jo težave zaradi odvečne delov-ljo, da bi se zaposlili. Ker pa je ne sile, bi morali pri reševanju precej mladih, ki še niso za- teh problemov tesneje sodelo-poslili še'iz prejšnjih Tet, ra‘ču- ' Va'ti z zavčdbm' ža zaposlovanje, najo, da je na območju zavoda Zdaj se namreč vse prepogosto še okoli 600 mladih, ki bi se radi zaposlili. Na skupščini komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev v Novem mestu so poudarili, da je treba v prihodnje problematiko zaposlovanja še bolj načrtno reševati v sodelovanju z delovnimi organizacij a- lllOllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllM Na splošno ugotavljajo, da jč zaposlovanje na področju novomeške komunalne skupnosti letos bolj umirjeno in beležijo v povprečju le en odstotek večjo zaposlenost kot lani. Seveda pa je to gibanje po posameznih občinah različno. Če se bo povečanje števila zaposlenih še dalj časa gibalo v enakem odstotku, ne bo mogoče zaposliti vsega prirastka, ki ga ocenju-. jejo nekaj nad 2 odstotka. Tako je bilo ob koncu junija 1.125 brezposelnih, kar je skoraj enkrat več kot lani v tem času. Sodijo pa, da je brezposelnih na tem območju še več, ker pri zavodu niso vsi prijavljeni. Med prijavljenimi, ki na Dolenjskem iščejo delo, je 66 odstotkov žensk. Med brezposelnimi so v glavnem nekvalificirani delavci, dobra polovica pa -e mlajših od 26 let. Poseben problem predstavlja mladina do 18. leta starosti, ki čedalje teže dobi zaposlitev. dogaja, da podjetja zaposlujejo nove delavce mimo zavoda in potem zavodu pošljejo le potrdilo o zaposlitvi. Pri tem pa dobe zaposlitev tudi taki, ki dela niso nujno potrebni, medtem ko ljudje, ki jim je zaposlitev edini vir dohodka za preživljanje, ne dobe dela. R. Š. POČITNIŠKA SKUPNOST alpe adria CENE VSTOPNIC SO NASLEDNJE: I. parter — fotelji II. parter — stoli III. parter — stoli III. tribuna — sedeži IV. tribuna — sedeži 28 N-din 25N-din 20 N-din 20 N-din 15 N-din SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM Dolgoletna želja, da bi tudi v Ljubljani imeli drsalno revijo, se nam tokrat uresničuje. V zadnjem mesecu letošnjega leta boste imeli priliko spoznati svetovnoznano ameriško drsalno revijo »HOLIDAV ON ICE 1967«. v dvournem programu boste v športni hali Tivoli spoznali mojstrovine večkratnih svetovnih prvakov SJOUKE DIJKSTRA, EVE in PAVLA ROMANOVA ln še vrsto prvakov v UMETNOSTNEM DRSANJU. Prireditve, Id bodo v času od 12. do 26. decembra, sovpadajo s prireditvijo novoletnega sejma na Gospodarskem razstavišču, kar je posebna ugodnost za obiskovalce izven Ljubljane, ki bodo ob enkratnem Prihodu v Ljubljano lahko obiskali novoletni sejem in revijo. Zanimanje za drsalno revijo izven naših meja nam narekuje, da čim bolj e organiziramo obisk našim delovnim ljudem. Predsednikom sindikalnih organizacij priporočamo, da napravijo za to primemo reklamo in seznanijo svoje članstvo o naslednjih možnostih: — da Počitniška skupnost ALPE-ADRIA, organizacija za domači turizem, oddih in rekreacijo, sprejema kolektivne prijave — naročilnice za obisk revije: — prodaja vstopnice posameznikom ln — kolektivom iz oddaljenih krajev omogeči prevoz ■ posebnimi Avtobusi. Zaradi pravočasne oskrbe vstopnic priporočamo vsem, id boste prevzeli skrb za rezervacijo potreb, da javite vaše želje naši recepciji Pismeno na naslov: Počitniška skupnost »Alpe-Adria«, Ljubljana. Marokov* 44. ali po tel, št. 311-S72, 310-264. prireditev bo naslednje dneve: 12. 12. — torek ob 19.30 PRIČAKUJEMO VAŠIH NAROČIL IN SE PRIPOROČAMO! 13. 12. — sreda ob 19.30 14. 12. — četrtek ob 17. 15. 12. — petek ob 17. 16. 12. — sobota ob 19.30 17. 12. — nedelja ob 16.30 19. 12. — torek ob 17. 20. 12. — sreda ob 19.30 21. 12. — četrtek ob 17. 22. 12. — petek ob 19.30 23. 12. — sobota ob 19.30 24. 12. — nedelja ob 16.30 25. 12. — ponedeljek ob 17. 26. 12. — torek ob 17. ®#il|||i|ii|! '•'fllllllllllHIIIIIUIl ll!!ll!llllllllllllllllll!l!lllllllll!llllllil!llllllllllllllllll!l!llll!!llllllllllllll!illllllll!l!lil!ll!llll!llllll llllllIlllHItltllllllllllilHIlHIIHIinilllilillHHIIH Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevaj- | te samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira«, | alpska modna industrija Radovljica. ... i Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otro- g ške pletenine po najnovejši modi. .........................i.....milili;..... .................................................................................................................................................................................. Ko^ertia n: H HBBSBWH»8miBBsasBanBBERBBHSBBHaBBBeeBi ibbmbbm ■ S3 B H R m B ■ B B m B B B B B S raša današnja zgodba se začne s tole časopisno vestjo, objavljeno v lokalnem li:¥tu: »V industrijsko kmetijskem kombinatu, ki je edina večja delovna organizacija na našem iffemočju, no v minulih devetih mesecih letošnjega leta povečali osebne dohodke zaposlenih za 16 °/o, čeprav je bila njihova delovna storilnost za 3°/o manjša kot lani ob istem času.« Te vrstice so brali tudi v treh republiških znanstvenih ustanovah in nekaj dni košnje so prišle v Dolgi potok tri študijske skupine in potrkale na vrata industrijsko kmetijskega kombinata. Hkrati z njimi sem misel v kombinat tudi jaz, novinar lokalnega lista, ki sem napisal in objavil prej omenjeno vest, da bi naše bralce obveščal, kako so delavci znanstvenih ustanov proučili probleme delitve osebnih dohodkov. Bilo je zelo zanimivo in zdaj, ko je njihovo delo končano, lahko rečem, da sem se veliko naučil. Vsaka študijska skupina je imela svojo delovno metodo. Prva, ki jo je poslal Center za raziskavo mnenja občanov, je razpisala anketo. Delavcem je razdelila listke, na katerih je bilo natipkano naslednje vprašanje: »Ali veste, do mora biti rast osebnih dohodkov usklajena z rastjo delovne storilnosti?« Ko so tovariši zbrali izpolnjene anketne liste in jih. proučili, so ugotovili, da 97,6 % vseh anketiranih pozna to pravilo delavskega samoupravljanja. In so odšli. Druga študijska skupina, ki ■ jo je poslala Komisija za proučevanje samoupravljanja pri inštitutu za družbeni utrip, je pripeljala s seboj v kombiju nekakšen stroj, s pomočjo ka- nopolitičnih organizacij — ter jih testirala. Vsakdo je moral narisati tovarno. Kakršnokoli tovarno, veliko ali majhno, kemično ali železarno ali kakšno drugo. Tiste risbe so potem tovariši iz inštituta proučili in na sestanku vodilnih ljudi sporočili: »Vaša delovna in družbena odgovornost ni na dostojni višini. Res je sicer, da nihče med vami ni narisal tovarniškega zidu, kar dokazuje, da niste ozkosrčni, da se ne Zapirate v svoj kolektiv in da Vprašal sem, delavce, zakaj so si delili tisto, česar niso ustvarili. Rekli so mi: »Kdo pa je vedel, koliko bomo naredili. Delavski svet je povečal plače, mi pa smo njegov sklep navdušeno podprli.« In sem Vprašal člane delavskega sveta, zakaj so povečali osebne dohodke, ne da bi poprej izračunali, koliko sredstev bodo ustvarili. Odgovorili so mi: »Direktor je predlagal, mi pa smo njegov predlog sprejeli.« Potem sem dejal direktorju: V pričakovanju reelekcije terega so tovariši znanstveniki izračunali, da bo delovni kolektiv kombinata, če bo še naprej za 3 "/o zniževal delovno storilnost in za 16 °/o povečeval osebne dohodke, točno v treh letih, štirih mesecih in dvanajstih dneh pojedel vsa svoja osnovna in obratna sredstva. Potem so stroj naložili v kombi in se odpeljali. Tretja skupina, ki jo je poslal inštitut za znanstveno ugotavljanje delovne in družbene odgovornosti, je zbrala vse vodilne tovariše — organizatorje proizvodnje, upravne voditelje, predsednike samoupravnih organov in družbe- novi tokovi v našem gospodarstvu ne gredo mimo vas. Vsi pa ste narisali dimnike, iz katerih se ne kadi, kar kaže, da ste se sprijaznili z mislijo o težavni prihodnosti kombinata; torej, da bodo prišli časi, ko se iz vaših dimnikov ne bo 'kadilo.« Po tej ugotovitvi so tudi oni odšli. V kombinatu pa je ostala anketa, listek, na katerem je izračunan datum propada te . delovne organizacije in nekaj bolj ali manj posrečenih risb različnih tovarn. Pa še jaz sem ostal, da bi. na svojo roko nekoliko proučil omenjeni problem. »IVe razumem. Še ni tako dolgo, ko ste na simpoziju o odgovornosti govorili, da mnogi delavski sveti ne vidijo dalj od svojega nosu, ker delijo osebne dohodke tja v tri dni in da bodo delavci s takšno delitvijo pojedli tovarne. Nekaj mesecev kasneje pa ste sami...« Bilo mu je malce nerodno, potem pa se je ujezil: ‘■‘■Tu ni kaj razumeti! Osebni dohodki naših delavcev so bili manjši, kot jih dobivajo delavci v nam sorodnih podjetjih. Jaz se bom vedno in povsod zavzemal za naše delavce in to oni dobro vedo.« PIŠE JANEZ VOLJČ Ko sem ob dveh popoldne v gruči delavcev odhajal iz kombinata m razmišljal, od kgd nenadoma takšna zavzetost tovariša direktorja za osebne dohodke delavcev in ali ne bi bilo nemara bolj prav,, če bi poskrbel za večjo storilnost, sem prisluhnil pogovoru: '■'■Poboljšal se je naš direktor, ni kaj reči« je dejal delavec pred menoj. Vsi so mu pritrjevali, le nekdo je pripomnil: »Počakaj, da mine tale reelekcija. Bomo videli, če bo potem še tako dober.« In se je zagonetno smehljal. 1 m m S B B B lasasBaaa* S SIS iBBaBaaHBfflsa D IB' PETNA.SSTI jUBIL&»W GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR 1 vlO izeiži z Gostinsko turistični zbor v Rogaški Slatini je organiziral republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije © Kaj nam je prinesla minula turistična sezona? % Slovenija ni več samo tranzitno turistično področje % Dokaj skromna vlaganja v turizem © Kreditna politika v mnogočem onemogoča razmah gostinsko-turističnih zmogljivosti, kot bi to želeli Letošnji petnajsti jubilejni gostinsko turistični zbor v Rogaški Slatini, ki se ga je udeležilo blizu 1200 gostinskih in turističnih delavcev Slovenije, je minil v znamenju pomembnih dogodkov. To je bilo petnajsto in zato jubilejno, tradicionalno zborovanje po vrsti, ko se zberejo turistični in gostinski delavci ob koncu turistične sezone, ne samo z namenom, da pregledajo dosežene rezultate, da izmenjajo strokovne misli, da opozorijo na probleme, ki jih kot delavce v tej panogi težijo, marveč tudi zavoljo tega, da se po naporih, ki jih terja od njih sezona, sprostijo in ne nazadnje, da se med seboj bolj spoznajo. Tudi v Rogaški Slatini, kot na prejšnjih podobnih zborih, ni manjkalo veselja, pa naj si bo ob dobri kapljici ali pa ob športnih igriščih in na prizoriščih, kjer so se zlasti gostinski delavci pomerili v najrazličnejših tekmovanjih. Videli smo zanimivo kulinarično razstavo, razstavo pogrinjkov, tekmovanje s pladnji pa tekmo debeli : suhi itd., itd. Toda to pot se ne bi kaj dlje pomudili ob vsem tem. Nedvomno je trenutno najbolj zanimivo, kaj nam je prinesla minula turistična sezona, pravzaprav, kaj smo storili na področju gostinstva in turizma v minulih petnajstih letih, kot se je v referatu na zboru vprašal tovariš Rvdi Zupančič, predsednik pododbora za gostinstvo pri Republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, sicer pa pomočnik direktorja hotela Lev iz Ljubljane. KAJ SMO DOSEGLI V PETNAJSTIH LETIH? »Rezultati niso majhni, niso pa v celoti zadovoljivi glede na prirodne, nrometne in druge možnosti, ki jih ima Slovenija na področju turizma.« je uvodoma povedal tovariš Zupančič. V petnajstih letih se je v Sloveniji povečalo število nočitev od 1.277.000 na 3.840.090, torej za trikrat. V tem okviru je zanimivo, da se je povečalo število prenočitev domačih gostov le za 82 odstotkov, medtem ko se ,ie število nočitev tujih gostov v enakem obdobju povečalo kar za 12-krat. »Za obdobje zadnjih petnajstih let je značilna hitrejša rast inozemskega turizma, kar je privedlo do znatnih sprememb v strukturi našega turizma, oziroma povzročilo da je odoadlo denimo lani 46,1 odstotka na tuje in 53,9 odstotka na domače prenočitve. Spričo letošnje nadaljnje rasti inozemskem turizma in nazadovanja domačega turizma pa bosta letos domači in inozemski turizem v Sloveniji izenačena ...« Ti rezultati so nedvomno zelo zadovoljivi, jasni, zlasti te- Na mejnih prehodih Slovenije je leta 1953 stopilo v našo državo samo 207.000 tujih turistov, lani pa že 22.741.000 ali 110-krat več, od tega z motornimi vozili leta 1953 le 113.090, lani pa 21.835.000 ali kar 197-krat več turistov. daj, če jih primerjamo z razmeroma skromno rastjo prenočitvenih zmogljivosti, ki so nedvomno naj večja osnova za rast turističnega gospodarstva. Od mnogih prisotnih na gostinsko turističnem zboru pa je bilo slišati, da se je prav turizem v primerjavi z drugimi panogami najbolj intenzivno vključil v mednarodno delitev dela, kar tudi v celoti ustreza ciiiem gospodarske reforme. Turizem je pri nas nedvomno tista gospodarska dejavnost, ki je z najmanjšimi vloženimi sredstvi doslej največ prispevala k aktivni strani naše plačilne bilance. MALOOBMEJNI PROMET — ZA NAS POMEMBNA DEVIZA Pomemben dosežek in hkrati značilnost turizma za Slovenijo je tudi neprestana rast rednega in maloobmejnega prometa na mejnih prehodih Slovenije. S postopno sprostitvijo mejnih in carinskih formalnosti, zlasti v zadnjih petih letih, posebej pa se je letos zlasti maloobmejni promet večal z bliskovito naglico. Skupaj pa se je v zadnjih petnajstih letih povečal kar za UO-krat. ■ Turistični strokovnjaki so opravili skrbne analize, koliko se od tega . ogromnega števila tujih turistov, ki pridejo k nam preko mejnih prehodov Slove- nije v okviru rednega in maloobmejnega prometa, zadrži v naši republiki. Prišli so do spoznanja, da se jih je lani zadržalo v Sloveniji manj kot en dan — torej pretežno turistov, ki niso prenočevali — blizu l3 milijonov. To pomeni, da se je spremenila Slovenija v tem obdobju v izrazito izletno območje sosednje Avstrije in Italije — mimogrede povedano prevladujejo med turisti Italijani in Avstrijci, med njimi pa so tudi turisti drugih narodnosti, ki letujejo v obeh sosednjih deželah — in da je to nov element našega turizma. Dejstva, da se je mudilo lani samo v Sloveniji manj kot 24 ur kar 18 milijonov, letos pa se jih bo mudilo blizu 30 milijonov tujih turistov, se vse premalo zavedamo, je povedal eden izmed govornikov na minulem gostinsko turističnem zboru . v Rogaški Slatini. Kajti jasno je, da tega ogromnega »tržišča« zavoljo še vedno pomankljive gostinske mreže in ostale ponudbe, ki sodi v okvir turizma, še zdaleč ne izkoriščamo zadovoljivo. »Hotel pa bi tudi opozoriti,« so spet besede osrednjega govornika tovariša Zupančiča na gostinsko turističnem zboru v Rogaški Slatini, »na zmotna mnenja nekaterih turističnih delavcev, ki vztrajno trdijo, da je Slovenija zavoljo razvoja turizma v naših južnih reoubli- V razdobju zadnjih deset let se je število postelj v hotelih, penzionih, motelih in zdraviliščih, torej v objektih hotelskega karakterja, povečalo od vsega 7.625 na 14.180. torej samo za 6.555 ležišč, oziroma za 86 odstotkov. kah in zlasti na Jadranu postala izrazito tranzitno turistično področje in da je samo v prehodnem turizmu njena perspektiva. Resnica pa je, da je od blizu triindvajset milijonov tujih turistov, ki so prišli lani k nam preko mejnih prehodov Slovenije, ostalo v naši republiki na dopustu ali na večdnevnih izletih blizu tri in pol milijona tujih turistov...« ALI BOMO URESNIČILI NAČRTE? »Ali bomo dosegli ob kopcu leta 1970 predvidenih 5,700.000 prenočitev, od tega domačih tri milijone, in ali bomo v 'Sloveniji v tem času dosegli devizni priliv v znesku 73 milijonov dolarjev?« je bilo tudi eno cd zelo tehtnih vprašanj gostinskih in turističnih delavcev na zboru v Rogaški Slatini. Srednjeročni plan Slovenije namreč predvideva, da moramo, če hočemo uresničiti načrte in najti odgovor na postavljeno vprašanje, zgraditi do konca leta. 1970 deset tisoč novih restavracijskih sedežev, blizu deset tisoč ležišč, rekonstruirati in mo- V zadnjih desetih letih pa se je izredno močno povečalo število ležišč v počitniških domovih, to je od 1.452 na 7.775, ali za več kot petkrat, ter ležišč v zasebnih turističnih sobah od 1.680 na 11.290 ali kar za blizu sedemkrat. dernizirati nekatere gostinske objekte, zgraditi nove žičnice itd., vse v vrednosti blizu 53 milijard starih dinarjev. Kako ta načrt v resnici izvajamo? Podatki službe družbenega knjigovodstva pa nam kažejo, da smo v prvem letu uresničevanja družbenega načrta na področju turizma vložili le nekaj nad 6 in pol milijarde starih dinarjev ali za 37,5 odstotka manj sredstev, kot je predvideno z načrtom. V prvem letu izvajnja načrta torej nismo dosegli zaželenih investicijskih rezultatov. Iz tega pa bi namreč sledilo, da bi morala biti dinamika vlaganj v drugem, to je v letošnjem letu intenzivnejša, oziroma obsežnejša, da bi nadomestili nastali negativni »investicijski saldo« iz minulega leta. Toda žal dokončnih podatkov še ni na voljo in je zategadelj za letos težko ocenjevati obseg investicij v turizem in gostinstvo. S KREDITNO POLITIKO NI NEKAJ V REDU »Verjetno smo si edini v tem, da je eden ključnih pogojev za nadaljnji razvoj turizma,« lahko spet povzamemo besede pomočnika direktorja hotela Lev iz Ljubljane, »izgradnja novih turističnih zmogljivosti. In kaj naj porečemo turistični in gostinski delavci k takemu tempu turistične izgradnje predvsem pa izvajanja srednjeročnega načrta. Imam občutek, da se za to panogo pristojni forumi ne zavzemajo dovolj resno in da kljub prepričljivim rezultatom, zlasti kar se tiče ustvarjenih deviz, ki jih prispevamo z našo dejavnostjo v plačilno bilanco, z našo kreditno politiko nekaj ni v redu ...« V tem pogledu pri nas res ni neke jasnosti, trdnosti, odločenosti in zavzetosti, so si bili spet edini udeleženci jubilejnega gostinsko turističnega zbora v Rogaški Slatini. Razen tega pa turistični in gostinski delavci menijo, da so v precejšnji meri odvisni od bank, ki dajejo kredite in ki vse bolj skrajšujejo rok odplačila in povečujejo obrestne mere. »Naše hotelsko podjetje (Lev iz Ljubljane, op. p.), ki je vzelo kredit na deset do petnajst letno odplačilno dobo in z obrestno mero šest do devet odstotkov, res ne more konkurirati italijanskemu hotelirju, ki je dobil kredit na dvajset do tridesetletni odplačilni rok z dvo ali celo manj odstotno obrestno mero,« je še dodal Rudi Zupančič. In eden od namenov in ciljev mednarodnega leta turizma je, kot smo slišali . tudi v Rogaški Slatini, da vlade posameznih dežel in pristojni organi proučijo turistično politiko globalno in v podrobnostih. Glede na razmere na področju investicij pri nas pa bi bile zategadelj potrebno izdelati podrobne študije in prepričati naše najvišje republiške in zvezne forume, da bi o teh vprašanjih razpravljali bolj odločno, je bil tudi eden od najpomembnejših zaključkov gostinskih in turističnih delavcev na zboru v Rogaški Slatini. milan Živkovič PRIHODNJIČ: POLOŽAJ GOSTINSKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ g Prijetne glasove imajo I tale dekleta, ki dajejo 8 g poštne centrale v Ljubija-E ni informacije. In česa vse* g ga ne vedo! Poznamo jih P° g barvi in tonu glasu, sicer Pa j| so za nas popolne neznanke, g Pa smo na seji zadnjič skl®' g nili, da bomo poiskali eno g od njih, da nam in vaJO g pove kaj o sebi, malo P°' E toži o svojih drobnih clo* g veških težavah in reč« g kakšno o svojem delu. g Drugi dan zavrtim šteli vilko informacij, razložim g namen razgovora in P°v' E prašam, kdaj bi lahko Pr*‘ | šel. ' g »Žal, vam tovariš sam® E ne morem ničesar obljubiti* g Vprašajte mojega šefa, «« H vam ta dovoli, potem 1® g pridite!« Zavrtim številko 311-127* E »Žal, toda to ni v moj* H pristojnosti. Vprašajte n® g številko 313-909, tam vam E bodo dali dovoljenje!« E Poklical sem to številk® g in nato še pet drugih: 311' g 906, 314-626, 312-840, 3ll* | 449 in 312-148. | Zadnja številka 312-148, g je številka samega direk* g torja ljubljanskega tele* E grafa in telefona: g »Zelo mi je žal, dragi to* g variš, vendar vas bom ® g svoji odločitvi obvestil t®' E Iefonično. Prosil bj le vaš« g ime in številko vašega tele* g fona.« E Povedal sem mu oboje« E pa me do danes, peti daB g po razgovoru, ni še nihče 9 g PTT obvestil o nobeni od* H ločitvi. In tako še vedn° g čakam, kdaj bo zapel tele* g fon, po glavi pa se mi m®* g ta jo take misli: »Kako n«* E pomembne zadolžitve m«' g rajo imeti šele drugi odg°* g vorni tovariši z ljubljaU' E skega PTT, če mora sam g direktor dati dovoljenje g kratek razgovor njiho'e §§ uslužbenke z novinarjem g In kolikšna je ekspeditiV' g nest ostalih, če že direktor g o tem, ali bo razgovor d«' E volil ali ne, premišlja nekaj g dni?« E Tako je v imenu E spraševal in v svojem ime' g nu premišljal g MATJAŽ VIZJAK illllllil!!llllilllllllllll!!!l!ll!lll!lllllll!!i!i!!llll!!ll!llll!i!lllllll|1111 Kdor zdravje ijufci* ne pije veliko. | če pa pije, I pije Hermeliko %