248. številka. Ljubljana, v soboto 28. oktobra. XXVI. leto, 1893. Iihaja t«k dan n***r, iftimM nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman 7.a *vs t r o - og er sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ati večkrat tiska. Dopisi na) se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo inupravniitvoje na Kongresnem trgn ftt. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Položaj v položaji. Sedanji položaj notranje naše politike, — kdo ga umeje? Poročila v »'likih Dunajskih listov se pobijajo vsaki dan vse križem ; vse, kar prijavljajo, je ie bolj ali manj slubo zveriženn, gola domneva, kaj bi utegnilo biti, če bi tako ali tako ne utegnilo biti. Boljše niso poučena niti glasila, katera so v zvezi z vodilnimi faktorji parlamentarnih strank, kajti tudi ti možje vedo bore malo, kako »e stvari zasuČejo od danes do jutri. Ali voditelj politike, grof Taaffe, kaj več ve? Kakor kaže, tudi on šele premiSljnje s uvojimi ministri-kolegi vred, kam bi se nagnilo oje zavoženega vladanja. Tri vladne predloge so, kakor štrleče skale, mimo katerih se je izmuzniti Taaffejevemu kabinetu. Zoper volilno reformo so se izrekli pri prvem čitanji vse tri velike stranke po svojih voditeljih. A to bi ministerskemu predsedniku ne delalo preglavice samo na sebi, stvar prvič ni tako silna, da bi mu šlo za življenje, drugič p.i se da od njo odjenjati na to ali ono stran. Najpoglavit-nejša naloga za konstitucijonalnega ministra bi pač bila dobiti odobrenje izjemnih naredeb prej ko moči, a kaže se, da v tem pogledu grof Taaffe nič posebno ne hiti, nego celo na to dela, kako bi se odločitev prav dolgo zavleči mogla. Kar je sedaj vladi najbolj pri srci, na kar polaga vso važnost, je njena predloga novega d o m o-branskega zakona. In glejte čudo, — to predlogo je že rešil dotični odsek, kakor bi z očmi trenil, in odobril je predlogo, katera nalaga nov velikanski davek v blagu in krvi, skoro jednoglasno! Kje je, vpraša se, opozicija levice, katera je pred štiriindvajsetimi urami še takšno razjarjenje kazala nasproti Taaffejevemu napadu z volilno reformo, kje je sploh nezaupanje vseh treh velikih strank do vlade, ako se ne pojavi pri tej eminentni priliki ? To je sedaj največja zagonetka, če se pomisli, da hoče grof Taaffe z mirno vestjo skleniti obračun s tem parlamontom, kakor hitro spravi na varno domobransko predlogo, zagonetka, če se po- misli, da se prav resno namerava alijanca med Hobenvvartom, Plenerjem in Javvorskim proti vladi, katera manevruje s taksno volilno reformo. Tedaj vzlic načelom vladne volilne reforme dohodi mini-sterstvo domobranski zakon, brez katerega bi sicer pasti moralo?! Pravi narobe svet se nam kaže v vsem današnjem parlamentarnem položaji, svet brez načel, brez vodilnih idej. Kdo bi bil verjel, da bodeta kedaj vkupe stopila Hohenvvart in Plener, pa vender utegne živa istina postati — državnozborska večina, katero vodi poleg imenovanih dveh se Ja-vvorski! Tu se nam pa zopet vriva Vprašanje, kaj je in kaj bode z zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda, kolikor jih je še v Hohenvvartovem klubu? Če na.s poročila ne motijo, začele so se tudi tem zastopnikom oči odpirati, da jim dolgo vsaj ne more biti več obstanka v Hohenvvartovem klubu. Pri vseh treh perečih vladnih predlogah opazujemo namreč izjemno stališče naših in hrvatskih poslancev v Hohemvartovem klubu. Imenovali smo že dva slovenska poslanca, katera odobrujeta, seveda „mutatis mutandis", volilno reformo in v glasilu naših domačih nasprotnikov smo potem čitali popravek, da ne le imenovana poslanca, nego tudi ostali poslanci slovenski se strinjajo z razširjenjem volilne pravico v rečenem smislu. A kako je govoril grof Hohemvart k vladni predlogi? Tako, da je bilo očitno navzkrižje z ostalimi slovenskimi poslanci, tako, da moramo njegove nazore obsojati vsi Slovenci Potem — izjemne naredbe ! Kakšno stališče moramo nasproti njim zavzemati slovenski politiki, ni treba poudaijati. Mi menimo in smo tudi že izrekli, da slovenski in hrvatski zastopnik ne more in ne more odobriti taeih represalij na češkem n.trodu. Z veseljem smo zato čuli, da sta v odsek za izjemne naredbe prišla Alfred grof Coronini in pa Klaic, o katerih je znano, da sta odločna nasprotnika teh izjemnih naredeb. To sta ta dva zastopnika pokazala pri prvem glasovanji v odseku, ko sta stopila z Mladočehoma vred v opozicijo proti vladi, a s tem tudi proti tovarišem v Hohemvartovein klubu. To jasno kaže, da je večina slovenskih poslancev odločno navzkriž z ostalimi Hohenwartovci. In tretja predloga zastran domobranskega zakona? Ni nam znano, kako o njej sodijo naši poslanci. A z jedne strani mislimo, da ne morejo srca imeti za tako izredno novo obre-menjenje svojih volilcev, z druge strani pa sta tudi že hrvatski poslanec Klaić in slovenski poslanec Pfeifer nastopila proti tej predlogi v odseku, in tako se nadejamo, da slovenski zastopniki tudi v tem vprašanji ne bodo šli za Hohenvvartom in drugimi konservativci, ki hočejo na vsak način biti na uslugo grofu Taaffeju. V najvažnejših vprašanjih sedanjih dnij so torej slovenski in hrvatski poslanci opozicija v Hohenvvartovem klubu. To razmerje se pa mora poostriti v kratkem in osobito tedaj, če se uresniči, kakor prorokuje včerajšnji „Vaterland", to, da se najde program, po katerem bode med Hohenvvartovci, levičarji in Poljaki možno složne postopanje. Na tem programu pač ne more biti nič dobrega za Slovane, posebno nič dobrega za Slovence in Hrvate. In tako se bo izpolnilo na Slovencih in Hrvatih v Hohenvvartovem klubu, da zrel sad pade sam z drevesa. Ali pa bi vsem tem ne kazalo, da rajši poprej častno izstopijo iz te družbe, predno se jim vrata pokažejo? Državni zbor. Na iMmaji, dno" 27. oktobra. Zanimanje za debato o volilni reformi je vedno manje. V današnji seii je najprej razkladal dr. Pattai, kako bi bilo človeško družbo orgauizovati po poklicih, za njim je duhoviti Mladočth dr. Kaizl dokazoval, kako abotne sodbo se izrekajo o stališču Bocijalizma napram veri in narodnosti, ter se odločno izrekel za splošno, jednako in neposredno volilno pravico, potem pa bo je tudi vodja Malorusov Romancu k izrekel za volilno reformo. Nemški levičarji bo poslali v boj dva kimovca, Krzepeka in Peschko, ki sta pela pesem o krivičnosti razširjenja volilne pravice. LISTEK. Iz dnevnika konservativnega poslanca. 14. oktobra. . . . Nesreča pride časih kar čez um'. Ves čas parlamentarnih počitnic nisem bil tako dobre volje, kakor včeraj, danes pa mi je duša žalostna in srce mi teže moreče skrbi. Kako prijetno je bilo vender sinoči pri Sacberju ? V polutemni Bobi, pušeč fino Binodku, Bedel sem pri penečem šampanjcu in poslušal »rožo vseh baletku, bohotno Julijo. S kakšnim ognjem bi pel Josip Nolli podoknico v „Tebarskih plemičih", da pozna mojo Julijo! In kako dobre lastnosti ima to dekle. Samo petdesetak ji dajem na mesec in čaBih jo povabim na Bouper, to je vse, kar žrtvujem zanjo . . . Bila Bva torej pri Sacberju. Julija mi je pripovedovala, kaj je v poletni sezoni počenjala v Išlu, kako je za nos vodila razne gospode, mej njimi tudi nekatere poslance (pa ne konservativnih, to se ve!) in poslušal sem jo i tihim zadovoljstvom, dajatroškov teh zabav nisem jaz plačal. 0, ta prearčkana žaba je premetena in vrb tega izredno nadarjena umetnica. Sedaj pleše že v prvi kadrilji in vse občuduje nje prirojeni talent. „Julika," vprašal sem zgovorno dekletce dobrodušno, „Julika, levo oku me srbi. Kaj pomeni to?" Naslonila je glavo na belo ročico — tako, kakor stori VVolterica, kadar igra Desdemono — in vprašala: „Koliko je ura?" „ Polnoči je minulo.1* BČe človeka po polnoči srbi oko, pomeni to, da bo mu drugi dan primeri nekaj neuguduega * Prvi hip sem se smejal, a kmalu se mi je lice zresnilo, zakaj spomnil sem se, koliko slučajev, ki niso več slučaji, je že navedel .Slovenec*4. Morda je vender nekaj na tej prazni veri, mislil sem sam pri sebi. Io — bilo je tako ! Pričakuje*, da bo prijatelj Taaffe dobro ošvrkal hudobne mladočeške liberalce, prišel sem na prvo sejo poslanske zbornice. „Dijet se utegne precej nabrati," mislil sem sam pri sebi, sedel mej najboljša svoja prijatelja, Trtoušnika in Mlekozadruž-nika, ter poslušal ministerskega predsednika Govoril je nekaj o volilni pravici. Iz začetka ga nisem dobro razumel, ker še nitiem prav vajen diploma-tičnih izrazov — saj predlagam vedno le konec debate — in prav začudeni Brno gledali, ko so poslanci začeli hkrati begati po dvorani. .Kaj pa je" vprašala sta ob jednum Trtoušnik in Mlekozadružnik, predno sem pa še utegnil priznati, da sam ne vem kaj Be je zgodilo, zapazil sem, da je postal grof Ho-benvvart, bog vseh konservativnih bogov, ves bled, skoro zelen. Takoj sem spoznal situvacijo in steg-nivSi noge pod klop globoko vzdihnil. Trtoušnik sicer trdi, da se mi je zakolcnilo, pa ni res, četudi sem bil izdatno zajutrkoval. Ko sem iz pogovorov drugih poslancev izvedel, za kaj gre, poBtavil sem se prav blizu Elohen w < rta in začel rojiti. „Kn|", Bem ropotal, „z laj bodo imeli tudi izdelovalci atihe robe in prodajalci kostanja volilno pravico? Njihov glas imej tisto veljavo, ka-kakor glas gospoda ercpristerja ali celo moj glas?" Trtoušnik in Mlekozadružnik sta stala za menoj in me krepko podpirala. »Moji vinžčaki bodo vsi zoper mene glasovali," jecljal je prvi in gledal pred se tako žalostno, da ga je moj prijatelj, držav-nozborski sluga, pomilovalno vprašal, Če hoče Čašo vode Mlekozadružnik pa se je držal moje suknje in vzdihoval: „Prijatelj, ne zapusti me — m nji hlapci me bodo vsi zapustili." Reči moram, prav dober utis smo naredili, celo Hohenvvart nara je a tresočo roko sočutno namignil, samo nekateri slovenski poslanci bo se nam nekoliko posmehovali, češ, da nimamo uzroka jadikovati. „Zludej liberalni, brez-verski," rekel sem na tihem, Bko bi ti vedel, kako trda bo zdaj za naše mandate, Ti bi se smejal na ves glas." Splošna volilna pravica, skoraj taka, kakor na Nemškem! Lasje se mi ježe. Kaj mora na Nemškem kandidat vse prestati in prebiti, predno dobi mandat! Kako vse bolje bo v tem oziru naše razmere. Par fajmofitrov povabim na juiino, če je kdo po- * (Romani Dum asa starejega.) Pokojni Dumaa |e svojemu tudi ie osivelemu sinu fte vedno dober oče. Izmej 300 romanov, katere je napisal Aleksander Dumas utareji, se nekateri Se vedno rado čitajo in se jih vsako leto tiska po 50O0 do 10000 izvodov. Sin dobiva torej vsled tiskovnega prava še vedno vsako leto okroglo vsotico 30.000 do 40 000 frankov. * (Čuden slučaj.) V Mostaru umrl je te dni Hadži Vejiz Duranović, ki se je še le vrnil iz Meke. Sedemdesetletna njegova mati jn oslepela pred kakimi 5 leti. Ko je odšel v Meko, proHila ga je mati: Sinku, Bog ti pomozi! Prosi zame v Meki, ne bi li mi Bog dal, da zopet spregledani !u In res, na veliko čudo Hpregledala je Btarka, ravno nekako ob iBtem Čsbu, ko so se romarski hadžije vračali iz Azefata. Razneuel se je bil pač glas, kako umirajo romarji, a starka se je tolažila, da je njen bio živ, ker je spregledala. In res se je vrnil zdrav, a 20 dni pozneje umrl je na svojem domu v Mostaru. Zdaj starka pač vidi, a je fie bolj žalostna, ker je čez toliko let zopet videla sina, potem ga pa tako naglo izgubila. * ( 1 h k h u i c potopljene „Rusalke".) Da Be najde potopljena ruska topnjača „RuBalka", predlaga neki profesor visoke šole v Helsinglorsu, da se preiščejo mesta, kjer se misli, da se je po topila indija, z malim plovom, za katerim bi se vlekel velik z indukcijskimi žicami oskrbljen magnet. Ker je „Rusalka* bila zgrajena vsa iz železa, bode nje bližina tudi v morski globini vplivala na magnet. Za uporabljenje tega načina iskati potopljeno ladijo ni potreba niUakoršnih posebnih stroškov. * (Dovtipno uradno poročilo) Neki sodnik na Nemškem dobil je dopiB vidje instance, naj kot varuh poroča, kaj se je zgodilo z devetimi prašički, katerih ne uajde nadvarstveno oblastvo v izkazu varovancev^ga premoženja. Sodnik je odgovoril na kratko: „Svinja je prašičke požrla", a nadvarstveno oblastvo ni bilo zadovoljno s tem pojasnilom ter je naročilo Hodniku, naj naznani, kako to, da je s* inju prašičke požrla. Sodniku se je to vprašanje zdelo abotno in pisal je nadBodišču: „Svinja je prašičke požrla, ker ni hotela, da bi dobili varuha in bili nadlegovani z nepotrebnimi dopisi" —. Odgovor na to poročilo je bila kazen; nadsodišče je naložilo dovtipnemu sodniku 15 mark globe, katere je ta rad plačal, >'s: Starega aem pa le zjezil vsaj za 30 mark. * (M. R. 4 00 6.) ČikaŠki listi priobčevali so nekaj časa sem velik inserat: Mlada dama, ki ima 30 000 dolarjev premoženja in ljubi naravo, se želi poročiti s poljedelcem. Ponudbe s fotografijami je posiliati v Čikago, poste restante, pod fl'fro M. R 4006. DoAlo je nebroj pisem. Pisala bo dobili vsi odgovor podpisan Marion Reed. Marion pisala je vsakemu, da se je zanj odločila in da hoče priti na ta in ta dan, tja in tja, naj ji pošlje izvoljenec denar za potovanje. In dohajale so lopat nukaznice, lepa Marion Reed pa le ni prišla na določene kraje. Skrbni snubci so to naznanili policiji in ta je dognala, da je ljubezniva dama — mošk in sicer znan slepar, Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 27. oktobra. V parlamentarnih krogih se danes govori, da vlada drž. zbora ne ho razpustila niti zaključila, ampak razveljavila izjemne naredbe še predno pridejo v plenarno sejo. Govorica, da sestavi Hohemvart novo ministerstvo, se vzdržuje. Dunaj 27. oktobra. V javni seji odseka za izjemne naredbe prečitani materijal ni na poslance naredil nikakega utiša. Vse se je po-smehovalo. Dunaj 27. oktobra Državno sodišče odbilo pritožbo nekaterih Dunajskih vseučilišČ-nikov zoper vladno prepoved ustanoviti nemško dijaško društvo „Ostinark", ker je društveni znak, črno-rudeči-zlati trak, zrnat ruti kot politično demonstracijo. Nadalje je drž. sodišče razpravljalo o pritožbi Brnskega delniškega društva „ Beseda". Za časa cesarjeve navzočnosti v Brnu je bila vlada šiloma odstranila z društvene hiše tfrbe čeških dežel, vsled česar se je društvo pritožilo. Vladni zastopuik predlagal, naj se pritožba zavrne, zastopnik toži-teljev, dr. Koudela odločno zagovarjal na sprotno stališče. Razsodba se jutri razglasi. Praga 27. oktobra. Sodišče ustavilo je preiskavo zoper 20 članov tajnega društva „Omladina", toženih veleizdajskih demonstracij in razzaljenja Velečanstva, ter je takoj izpustilo iz preiskovalnega zapora. V preiskavi je že 51 oseb. Bud\lape6ta 27. oktobra. Novi vojni min^ier konjiški general Krieghauimer je včeraj pHfeekei kot minister. Toulon 27. oktobra. Carnot dospel danes zjutraj sem. Neštevilna množica ga je viharno pozdravila. Spezia 27. oktobra. Angleškemu bro-dovju na čast priredil občinski svet sijajen banket, katerega se je tudi vojvoda Aosta udeležil. Zvečer je bil ples. Oeneno domače zdravilo. Za nravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitzpraška", ki ae dobi za nizko ceno in kateri npliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po poStnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLI,, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati HOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh Skatljic se ne pošilja. 1 (18—15) Tujci: 23. oktobra. Pri Malf«Mi Steiner, Ditrich, Reiter, Muhi.t. Mayer, lieich, Sika, Lakom, Murkovski, Villich, VVeiss /. Dunaja. — Lmirio, Kenda, Gotzl iz Trsta. — Makesch, Lukanitsch iz Celja. — Planer, Grnntar iz Ribnice. — Vitez pl. Stein-berg, Robs it Gradca. — Kreidl iz Berolina. — Beoker iz Prage. Pri Mlonu : Pl. Goldberger, Kelka. Weltm»n, Suero z Dunaja. — Rosenberg iz Reke. —i Fabek iz Grade*. — Kotnik iz Vrhnike. — Pauser iz Rudolfovega. — Fischer iz Kamnika. — Gorenc iz Kranja. — Eiedler iz Celovca. — Ki.nI! iz Gradca. Umrli so v Ljubljani: 24. oktobra: Anton Cešnovar, posestnik, 48 let, Kurja vas 5t. 3. 25. oktobra: Valentina Potokar, stražnikova hči, T mesecev, Židovska steza Bt. 4. 26. oktobra: Meta Lainpic, livilja, Tu let, Mestni trg st. la. V deželni holuici: 24. oktobra: Franca Blejc, delavka, 2G let. 25. oktobra: Martin Okršlar, delavec, 73 let. Meteor o logi čii o poročilo. Dan Čas opazi > v u n j a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mn-krina v mm. M O 1 Ot 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740« hit. 788*9 mm. 737-3 mm. 12° C 14 4" C 12 0° C brezv. si. jzh. si. jzh. megla obl. obl. 000 mm. Srednja temperatura 9*2", za 0*1° pod normalom. ID-u.n3,jsl£Si borza ilne 27 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 96 gld. 80 kr. Skupni državni dolg v Brebra .... 96 , 60 , Avstrijska zlata n-nta....... 119 „ 45 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 96 „ 05 „ Ogerska zlata renta 4%...... 116 „ 15 „ Ogcrska kronska renta 4°/0 ..... 93 „ 50 „ Avutro-ogerske bančne delnice .... 993 „ — „ Kreditne delnice......... 333 „ 50 „ London vista. . . ,....... 126 „ 70 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 62 „ 27«/« , 20 mark............ 12 „ 45 . 20 frankov . . . ,....... 10 „ 06«/, „ Italijanski bankovci........ 44 „ 35 „ C. kr. cekini........... 6 B — » Diie 26. oktobra t. i. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 144 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 jfld.. . 195 , — , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 12h „ — , Zemlj. obč. uvstr. 4«'17o zlati zast. listi . 123 „ 50 „ Kreditne srećke po 100 gld...... 195 , 75 „ Ljubljansko srečke........ 24 , — „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , — „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. 14K „ 75 „ Tramway-dmH. velj. 170 gld. a. v. . . . 245 „ — n Papirnati rubelj......... 1 „ 31 „ Zahvala. Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja mej boleznijo kakor o pogrebnem sprevodu naiega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, odnosno očeta, gospoda Antona Češnovar-ja gostilničarja in hišnega posestnika za mnoge daruvane vence In za častno, izredno mnogobrojno spremstvo dragega rajnika do po-slednjega počivališča, zlasti od strani gospodov gostilničarjev in slavnega društva „Sokol", ču* tirno se dolžne, izrekati tem potem najiskrenejfio in najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dno 27. oktobra 1893. (1088) Žalujoči ostali. C. Ari telezaiii. Izvod iz voznega reda -velja.-v-a.eera. od 2.. oDactotera, 1883. Nastopno omenjeni prihajata! in odhajalni oaai oanačeni ao v »rednjeevronahem ram*. Srednjoevropski .*« Je krajnemu čaiu t Izubijani za 3 minuti naproj. Odhod U LJubljane (jnž. kol.). Oh ta. uri S Min. po nori osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frunzensfosto, Ljubno, Dunaj, oez Selathat v Amsee, Iaohl, Omundon, Solnogrnd, Ijend-Uaatphi, Zeli na joaaru, Btevr, Lino, lin' ili'juv-ii'i!, 1'lziMij, .Marijino vam, Ki}«r, Krancove vare, Karlove Tare, Prago, Ur,i/.I m.., ] hi naj vla Amstettsu. Ob 7. uri OG min. zjutraj osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Golovec, FranaenttoHto, Ljubno, Dunaj, 6ea Selithal v Solnograd, Dunaj via Arint.'tt.'n . Ob 11. uri SO min. dan, PniRo, Francuvili varov, Karlovih varov, Kuni, Marijinih varov, Planja, Budejovio, Solnogruda, Lino«, Steyra, Iaohl«, Gmundena, Zolla na jezoru, I.oml-Oaiteina, I.juliuegu-, Beljaka, Oelovoa, Franaenifunte, Trbiia. Ob 11. uri -T tnin j>i>tinfnc oiebni vlak ■ Dunaja vi* Amitetten, Draidan, Praite, Francovih vftrov, Karlovih varov, K^ra, Harijinili varov, Plznja, lludejovio, Solnograda, Iachla, Omundena, Ijincu, 8toyra-Pariza, Geneve, Curiha, Bregniuo, Zella na jezeru, Jjend-Oatteiua, Ino, ntoita, LJubnega, Culovca, Pontabla, Trbiie.. Ob 4. uri 63 min. j>opoluiltu> osebni vlaka Dunaja, I^nhnega, Beljaka, Celovca, Franzensfuste, Pontabla, Trbiia. Ob 0. url ii7 min. tvrrrr osebni vlak z Dunaja, LJubnoga, Seljaka, Oo lovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob «. url V.1 min. tjulrnj v Kočevje. / '.*. ,, OO ,, opoliulne „ „ ,, O. „ lO „ tevfeer „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. url lO min. tjutraj la Kočevja, it 1. m Ol „ jiopolmlne „ „ i> S. „ 4.0 „ mvečer „ „ Odhod is LJubljano (drg. kol ; Ob 7. uri 1H min. »jutra) v Kamnik. „ it. „ OS „ popoliulne „ „ „ S. n SO „ zi-rrrr „ „ „ IO. n lO „ zvečer m „ (moieca oktobra oh nedeljah in pracnikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri SI min. tjutraj iz Kamnika. |J»J_^33) „ 11. „ IS „ dofntlntine „ ,, ' II •« i, 90 „ tveeer „ ,, 9. ,, SS „ tverer ,, „ (meseoa oktobra oh nedeljah in praznikih.) 1033 1 Tovariiliika malogis ^ šivalnih strojev in l velocipedov 31 IVAN JAX { v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. g M Ceniki zastonj in poštnine proito. k> ^ ITMaR-SVETILKE za vsake vrste razsvetljevanja! Namizne svetilke, viseče svetilke, lestenci, stenske svetilke, svetilnice u laterne, svetilke s podstavkom in na stebrih s čipkastim senčilom. (993—3) Največja, fabrikacija palilnikov. Petrolejski p a 11J n i k s svetilno močjo 4 do 130 sveč. R. D1TMAR, c. in kr, priv, tovarna svetilk na Dunaji, III., Erdbergstrasse 23, 25, 27 in III, Schwalbengasse 2, 3, 4. Ditmar-svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami. l/iiitjiilfu m odgovorni urednik: j o m i j> N nI I I. LaBtnioa in tisk .Narodne Tiskarni* 333194 Začetkom seje nasvetuje posl. Plener, naj se postavi na dnevni red poročilo proračunskega odseka o konvertovanju bukovinskih zemljiških odveznic. Ta predlog se vzprejme in ko je posl. L upu I či tal svoje poročilo v tej stvari, vzprejela je zbornica zakonski načrt v drugem in tretjem či-tanju ter potem nadaljevala debato o izjemnih naredbah. PobI. dr. Pattai pripoveduje, da je Bismarck uvedel splošno volilno pravico in odpravil dijete, da se znebi parlamentarcev in politikov po poklicu. Popolnoma se njegov namen ni izpolnil, in sicer zato ne, ker prebivalstvo jednega okraja nima jed* nakih interesov in ne samo, da ni zastopana manjšina, ampak časih celo večina ne. To je rodilo nasvet, naj ho volilni okraji razdele ne po teritoriju ampak po poklicih. Tak parlament bi pa bil nesposoben za vsako delo, ker so si interesi posamičnih poklicev preveč navskriž. Najboljši bi bil medan siBtem. Sedanje volitve v mestih naj dajo produktivnemu meščanstvu zastopnike, navaduo pa se izvolijo zastopniki kapitalističnih interesov. Bareutber-jev predlog ima napako, da organizuje delavce kot stan brez imetja. Prebivalstva ni razdeliti v kaste, katerih jedna je vrh druge, ampak po — jednakopravnih — poklicih, ki stoje vsi v isti vrsti. Tudi če se uvede splošna volilna pravica, ne bo inteligencija izgubila svoje veljave. Vlada je predložila zakcn o kmetijskih zadrugah. Tem zadrugam naj se da volilna pravica. Trgovski in obrtni stan imata že svuje zastopnike, poslance trgovinskih in obrtnih zbornic, a ti so navadno zastopniki veletrgovinskih in veleobrtniških interesov, zato je treba skrbeti, da dobe tudi mah obrtniki svoje zastopnike. Liberalna stranka, ki govori sedaj za meščanstvo in za kmetski stan, je bore malo storila za interese teh stanov. Volilne kurije veleposestnikov ni moči odpraviti, ker je veleposestnikov in zastopnikov trg. zbornic skoro tretjina v parlamentu. Veleposestniki se ustavljajo volilni reformi le ker se boje za svojo kurijo. Dokaz, da zna čitati in pisati, kdor zahteva volilno pravico, je nezaupnica ljudski Soli, in nezadosten kot dokaz naobraženosti. Voditelji velikih strank pobijali bo vladno predlogo, a tudi drug drugega. Socijalni demokratje so plod kapitalističnega postopanja z delavci. Noben fevdalec ne ravna tako s svojimi delavci, kakor kak tovarnar ali kaka delniška družba s h v * i j i ti 11. Vrh tega se delavcem vedno propoveduje: Vaš boj je brezupen 1 Očita se jim tudi, da nimajo vere. Kako naj jo imajo, ko vidijo, da izhajajo delodajalci brez nje prav dobro. Na Duuaji pridobivajo kršćanski socijalisti vedno več tal. Človeško družbo je mogoče le počasi reformovati. Liberalci tolmačijo Hobeuwartov govor tako, da jim je ž njim konservativna st ranka ponudila zvezo. Kdo ve, če je Hohen-vvart imel ta namen, sicer pa je tudi dvomljivo, da bi liberalno meščanstvo hotelo prestopiti v konservativni tabor. Posl. Pesenka povdarja, da je velika večina kmetskega stanu na Češkem, na Moravi in na Koroškem liberalna. Pattai se usiljuje kmetom kot re- Hcbno uporen, govorim pametno besedo z njegovo kuharico — in vse je v redu. Še volilnega shoda ni treba. K večjemu, da časih k* ko deputacijo županov pogostim b kruhom in vinom; prav zato sem tudi svoj čas glasoval za vinsko klavzulo, ker je laško vino ceneje kakor domaČe. OdBlej bo huda za mandat. Ko bi imel malo boljši glas, bi se naučil peti „Hej Slovani" ali pa .Naprej" ; to bi nekoliko pomagalo. A treba bo tudi piti, bratovščino piti z volilci in pili bomo — laško vinol Škoda, da sem glasoval za vinsko klavzulo! Poljubovati bo treba umazane otroke in jim nositi slaščice, jaz pa otrok ne maram, odkar mi je neka ženska po nedolžnem grozila b tožbo. Pa za botra me bodo klicali na vse strani in vence bom moral kupovati umrlim volilcem, da se ognem zameri, pa po staro obleko in po Btare čevlje bodo hodili k meni, in zajce mi bodo pobijali — — — — — — Orožno 1 Nesrečni grof Ta&fir)! Ti naB bočeš pregnati, nam vzeti vsakdanjo pečenko? Dobro! Mi pa preženemo tebe! Jutri poj dem k Hoheavrartu, da ga podkurim. V opozicijo — to bodi naš bojni klic. Dokler nam vlada v idejalnih rečeh ni ustrezala, smo jej prizanašali, sedaj pa gre za našo kožo in tu ne poznamo pardona. Aut — aut I Ko bi le prilika nanesla, da bi mogel zopet jedenkrat zagovarjati kako železnico. Toliko bi vsaj zaslužil, da bi bila dobro preskrbljena jaz in Julika. Potem pa naj se zgodi, kar so nebesa namenila. šitelj. Govornik pravi, da kot kmetovalec protestuje zoper vladno volilno reformo. Socijalisti bi v kmetskih občinah na Češkem dobili VBaj deset manomtov, če bi se uvedla splošna volilna pravica. Vlada hoče moderno anarhijo uvesti, ker ni mogla oživiti sredo-večnega fevdalnega sistema. Položaj v Avstriji je sedaj tak, kakor je bil leta 1848. Ker se je večina parlamenta izrekla zoper vlado, naj Taaffe odstopi. To bi bilo jedino pravilno. Posl. dr. Kaizl pravi, da je odpor liberalcev zoper volilno predlogo naraven, ker se naslanja na načela liberalizma in na narodnostne interese. Liberalcem se ne more odrekati, da so brez ovinkov priposnali svoj brezmejni strankarski egoizem in brez najmanjše skromnosti postavili v jedno vrsto ob* stanek države z obstankom njihove stranke. Ko bi bilo res, da Avstrija brez hegemonije in privilego-vanega prvenstva Nemcev ne more obstati, potem bi bilo bolje, da ni nikdar nastala, ker mora vedno biti zavetišče krivice in nesvobode. Nemško posestno stanje je pravi brezozirni pritisk na Slovane. Leta 1873. se je to imenovalo ustavovernost. Skromna, kakor je, se levica ne identificira samo z Avstrijo, nego tudi z avstrijskim nemUvom, dasi še nismo slišali, da bi se bili nemški nacijonalci, proti-Bemiti in nemški konservativci odrekli svoji narodnosti. Jedini socijalisti hočejo vzbuditi mnenje, da jim ni narodnost nič, ali če kje, tako pretiravajo v tem oziru z mladostno naglostjo in to prav po nepotrebnem. Kar se tiče vere in krščanstva, naj omenim, da se je pri diskusiji mej socijalizmom m nemškim društvom za etično kulturo pokazalo, da |e socijalizem dovzeten za etične motive in pozna važnost etičnega življenskega reda. Kar se dostaje stališča, na katero se je postavil socijalizem napram narodnosti, tako učf praksa, da pripoznavajo socijalisti vsem narodom popolno ravnopravnost. Vsakemu puščajo kar ima, in če bo socijalizem dosegel, da se bo narodno mišljenje kazalo bolj v ljubezni do lastnega naroda nego v sovraštvu zoper tuji narod, bo to najboljša rešitev narodnostnega vprašanja. Mladočehi zinatramo socijalistične delavce za važen sostavni del našega naroda. Vprašanje o splošni volilni pravici je z vladno predlogo principijelno priznano in je s tem postalo akutno. Naj reakcijo-narna odpornost tudi za nekaj časa združi Plenerja, Hobenwarta in Stadnickega, naj se trozvezna večina še tako utrdi — vladna predloga ni samo obljuba, ona je dokaz, da so najnižji in najvišji sloji Bpoznalt, da je splošna volilna pravica jedino in najboljše zdravilo zoper starodavno bolezen naše države. Ideia bo gotovo zmagala, mej premaganci pa nas ne bo! Posl. Krzepek očita vladi, da se ni nikdar brigala za kmetski stan, sedaj pa hoče b svojo predlogo zanetiti boj mej kmetom in njegovim hlapcem. Jedro države je kmetski stan in ta je jedin v odporu zoper vlado in bo Taall -u pokazal, da je močnejši, kakor on. PobI. K o man čuk pozdravlja vladno predlogo z zadoščenjem in se veseli, da je vlada opustila nepolitično politiko. Vsakdo prizna, da jo treba razširiti volilno pravico. Sicer so največje stranke predlogo odklonile, ali iz nasprotujočih si razlogov. Vse tri tožijo, da bi ta predloga oškodila njih politično posestno stanje, ne vprašajo pa, če je ta posest tudi pravična. Malorusi niso tako zastopani, kakor bi morali biti, da je volilni red pravičen. Vladni načrt je podlaga pravični volilni reformi, zato izjavlja govornik, da misli glasovati za vladno predlogo, če bo bodo ob jednem uvedle neposredne volitve v kmetskih občinah in če se bo pomnožilo število poslancev. Razprava bs potem zaustavi. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28 oktobra. Jlohentvart in Slovenec". Sinočni „Slovence" priobčil je na prvem mestu Hohenvvartov govor o volilni reformi, komentar pa je potisnil v politični pregled , kjer] ga malokdo zapazi. Iz tega komentara se vidi, s kako državniško modrostjo sodi „Slovenec* Hohenvvartovo stališče. Da se ta klasični entrefelet otme pozabi, naj ga postavimo semkaj. Slove takole: „Govor grofa Hohentvarta je vzbudil veliko senzacijo. Posebno levičarski listi so jako zadovoljni, da je vodja konservativcev naglašal, da bo mej konservativci in liberalci neke vezi in da v marsikakem oziru lahko »kupaj delujejo in pa da konservativni klub nikdar ne dopusti, da bi politično težišče prešlo na ljudij, ki nič nimajo. Nam se hvala liberalnih listov pač zdi precej sumljiva in zatorej nikakor ne moremo biti tako navdušeni za besede konservativnega vodje. Odločno bi morali oporekati, ko bi konservativci hoteli hoditi z roko ob roki z liberalci. Tudi v zadevi volilne reforme so se liberalci postavili na stališče, ki bi bilo jako škodljivo katoliški stvari.a „Slovenec" se torej le zato ne more navdušiti za Hohenvvartov govor, ker ga hvalijo liberalni listi. Svoje sodbe ntma ali si pa ne prisvaja zanjo potrebnih duševnih zmožnostij. Da se je ,slovenski1 poslanec Iiohenvvart postavil očitno zoper interese slovenskega naroda, da se je očitno izrekel za ohranitev krivične nemške politične posesti v celi državi, torej tudi na Štajerskem in na Koroškem, tega »Slovenec" iz Hohenvvartovega govora ni razvidel, ali mu za to ni mar, samo temu oporeka, da bi konservativci hodili roko ob roki z liberalci. Gospdda, ali ste zadnje dve leti spali, da ne veste, kako so hodili konservativci z liberalci čez drn in strn in kako so se liberalcem usiljevali ? Domobranski za/con. Kakor smo že naznanili, udali so se uporni nemški levičarji vladni želji in — vsaj v domobranskem odseku glasovali za vladni načrt. Storili so to vsled pritiska Poljakov. Razven posl. Klaič* ni nihče nasvetoval nikake premembe, tako da pride predloga Že te dni v razpravo v zbornici. Veseli nas, da se je slovenski poslanec g. Viljem Pfeifer oglasil v odseku zoper predlogo. Povdarjal je, da ne more odobravati določeb, da je smeti aktivno službovanje pri domobranstvu raztegniti na dve oziroma na tri leta, zajedno pa izrazil koastitucijo-nelne svoje pomisleke glede dovoljevanja troškov v slučaji mobilizacije domobranstva, li *kel je nadalje, da znašajo troški za oboroževanje odkar je bila Alzacija in Lutaringlja priklopljena Nemčiji, 61 tisoč milijonov goldinarjev. Če se repartira ta znesek na teritorijalno obsežnost alzaško lotarinško, tako se izkaže, da velja vaak štirijaški meter alzaško-lotariu-ške zemlje toliko, kakor štirijaški meter najlepšega stavbišča na Štefanovem trgu na Dunaji. — Odsek je volil poljskega poslanca Popovrskega poročevalcem. Njegovo poročilo je že natisnjeno in se je tudi že razdelilo poslancem. Mladočehi 4n hrvatsko dr Savno pravo. Pri prvem branju izjemnih naredeb govoril je, kakor znano, tudi srbski poslanec iz Dalmacije, Kvekič. Zagotovlial je Čehe srbske simpatije in slovesno priznaval češko državno pravo, pri tem pa nekako zaničljivo zavrgel hrvatsko državno pravo. To je napotilo mladočefiki klub, da je doposlal klubu neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev nastopno izjavo: Slavnemu klubu hrvatskih in slovanskih poslancev oa Dunaji. Parlamentarna komisija kluba neodvisnih poslancev čeSkib sklenila je jednoglasno, da se izogne vsakemu nesporazumljenju, obvestiti veleceojeoi klub, da se je soglasje članov našega kluba o priliki govora gospoda dra. Kvekiča nanašalo samo na njegovo izjavo simpatije za češki narod, da pa se, kokor je samo po sebi razumevno, nikakor ni nanašalo na njegovo insinuvacijo proti hrvatskemu državnemu pravu. Naš klub nikakor ne odobrava te insinuvacije in obžaluje, da je bila baš 0 tej priliki izrečena Iz parlamentarne komisije kluba neodvisn'h čeških poslancev. Na Dunaji, dno 20. oktobra 1893. Dr. Engel, predsednik. Dr. Brzorad, tajnik. Hrvatska deputacija v Budimpešti, Na konferenciji duhovnikov Zagrebške nadško-fije, dne 17. t. m., je bilo skleneno odposlati posebno deputacijo k|cest*rju in k papežu prosit, naj se že imenuje nadškof Zagrebški. Ta deputacija je dne 24. t. m. prispela v Budimpešto in bo oglasila v aabinetai pisarni za avdijenco. Tajnik cesarjev jim je rekel, nai pride drugi dan kdo vprašat, kdaj bo avdiienca. Pnšedši drugi dan, pošlje tajnik pooblaščenca deputacije k ravnatelju dvorne pisarne Pa-payu iu ta mu reče, da deputacija nima mandata in da ne zastopa nikake korporacije. Na vprašanje, če bi zadostovalo, ako bi deputacija dobila brzojavnim potem mandat od kapitularnega vikarja, rekel je Ptpsv, da ne. Pooblaščenec je Papava opozarjal, da došla deputacija ne zastopa samo jedne, nego več korporacij, priznanih od države in od cerkve. Vicearbidijakonati so cerkveni organi s svojo uredbo in svojo jurisdikcijo, a došla deputacija reprezentuje te vicearhidijakouate, ki so jo izvolili in odposlali. Papay je pooblaščencu ugovarjal, Češ, da izgleda vsa stvar tako, kakor da bi kak ljudski shod bil volil in ponlal deputacijo. Ker ni pooblaščenec ničesar dosegel, Šla je cela deputacija k Papavu, naj Bporoči njeno prošnjo za avdijenco cesarju. Papay je to obljubil in določil odgovor za drugi dan. Na izjavo deputacije, da gre tudi k nunciju na Dunaj in k papežu, rekel je Papay: „To izgleda, kakor da hočete Ni. Velečan-tvo satožiti Sv. Očetu." Deputacija ni bila vzprejeta v avdijenciji. Preprečili so to vzlic obljubljeni podpori bana in hrvatskega ministra različni faktorji. Vitanje države. Rusi na Francoske m. Danes se vrče zadnje rusko francoske slavnosti in to v Toulonu. Pozornost političnih krogov pa se W0T D*h> v prilogi. H 1 "tf 28. oktobra 1893. ne obrača več na te alavnosti, pač pa na neko drugo, preznačilno okolnost. Komaj ho ruski častniki zapustili Pariz, prihiteli so tja z raznih strani) bratje ruskega caria, veliki knezi Sergej, Pave), Vladimir ia Aleksej. Slučaj to ni, nego gotovo namen in sicer v politično s vrh o. Kakšna je ta svrha, tega ne ve nihče povedati. Veliki knez Sergej obiskal je Carnota in mu Bporočil zahvalo ruskega carja za krasni vzprejem ruskih častnikov. Diplomati si belijo glave, kaj neki pomeni ta obisk. Francoski listi razpravljajo obširno o pomenu mi-nolih slavnoitij in povdarjajo njih mirovni značaj. Zmerni Jules Simon piše v .Figuro", da sta sedaj Rusija in Francija ravnopravni trozvezi, „Rappel* pa kliče ruskim Častnikom : Na svidenje, dragi bratje, pri nas, pri vas, ali pa — kje drugod! Špansko in Mar oho. Španska vlada se |e uklonila javnemu mnenju in odločila, da je končno urediti razmerje mej Špansko in Marokom. Za sedaj pošilja čim več vojske v Molillo, da se pripravi za vojno. Operacije se imajo začeti prvega novembra. Tudi Maroška se pripravlja za odločen odpor in težko je verojeti, da bi bilo še mogoče, ogniti se krvavi vojni. Dopisi. Z dežele, 26 oktobra. [Izv. dop.j (Klerikalna taktika in prisilna legalizacija.) Odprava legalizacije pri zemljeknjižnih listinah do 100 gld. vrednosti, to je zdaj bojno geslo, s kate rim si hoče duhovna gospoda, kateri sta glasili „Slovence" in .Domoljub", priboriti zmago na volišči za nad deželni zbor. S tem geslom se agituje zdaj na Notranjskem, ter se pokojnemu g. Hinko Kavčiču še v grob očita pregreha, da za odpravo te legalizacije ni glasoval. V resnici zanimivo in nad vse značilno je pa to, kako bo ta pobožna gospoda poslužuje omenjenega agitacijskega sredstva. Vpijejo namreč v jedno mer, kako strašno breme je ta legalizacija za ubogega kmeta, koliko stroškov da ima in koliko časa zgubi zavoljo nje s hojo do sodišča ali notarja. Zraven pa skrbno prikrivajo one razloge, na katere se je opirala večina deželnega zbora, ki je glasovala proti odpravi. Prikriva se ljudem velevsžna okolščina, da pri nas na Kranjskem pravni predmeti do 100 gld. vrednosti niso, kakor na Koroškem ali Štajerskem, malostoi, ker obsezajo skoraj jedno tretjino vseh zemljeknjižnih predmetov, tako, da bi odprava legalizacije pomenila toliko, kakor skoraj jedoo tretjino ravno najubožnejših ljudij, ki imajo opraviti pri zemljiški knjigi, izročiti v roke zakotnim pisačem, kateri so, kakor skušnja uči, kmetu v pravnih rečeh najbolj nevarni in zanj sploh tudi najdražji. To bi bila res lepa skrb za ubogega kmeta! Skrbno se nadalje prikriva, ter »Slovenec" in „Domoljub" ne zineta niti besedice o tem, da naši notarji listine omenjene vrste legalizujejo zastonj; da ljudje ne plačajo druzega, ko državni kolek, t. j. pri notarju 10 kr., pri sodišči 36 kr. in pri listinah za izbris starih dolgov pa še tega ne, tako, da v tem primerljeju legalizacija ne stane niti krajcarja. Ostanejo tedaj Še pota. Zastran teh je večina povdarjala, da imajo le nekatere stranke do sodišča ali notarja daleč; da pa tudi večkrat ni treba nalašč zavolj legalizacije pota delati, ker bo lahko opravi ob jednom z drugim potrebnim opravkom, zavolj katerih morajo ljudje k sodišču, kjer je večinoma tudi za marsikaj druzega Bredišče celega okraja. Poleg tega pa imajo nekateri notarji v bolj oddaljenih krajih še posebne uradne dneve, da prihranijo ljudem dolgo pot. Reklo bo je tudi, da se naši ljudje ne bojo tako strašno potov, katerih narede brez vsake sile prav obilo n. pr. na sejmo ve, cerkvene shode, misijone, božja pota, nad čemur se pa ravno tisti, ki toliko kriče zavolj legalizacije, nič ne spodtikajo, če ravno povzamejo tudi ta, leto za letom se ponavljajoča pota ljudem prav veliko časa in denarja, več kot pota zavolj legalizacije, katero imajo mnogoteri od prizadetih morebiti komaj jedenkrat v celem svojem življenji. Zraven pa ta gospoda nikdar ne zamude ob jednem mahniti po odvetnikih in notarjih, kažoč jih ljudem kot zgolj sebičnike. Vender pa pri tem popolnoma pozabijo, da so oni m\m: in njih duhovni tovariši v jako podobnem, če ravno ugodnejšem položaji. Zakaj, dočim odvetnik ali notar nima drugega prihodka, ko postavno odmerjene takse od Bvojega dela, čaka duhovnika že naprej določeno stanovanje v farovžu, zraven večkrat kmetija za užitek, morebiti tudi bira in, kjer so farovži do leta 1848 imeli kmete, ter od njih tlako in desetino, tam so tudi obresti od zemljiško-odveznih dolžnih pisem in naposled, če je kongrua prepičla. doplačuje se iz verskega zaklada, oz roma državne blagajne, od koder dobi on na stare dni tudi primerno pokojnino, v tem, ko si jo morata odvetnik in notar sama preskrbeti. Iu vender jemlie tudi duhovnik takso od krstnih, poročnih in mrtvaških listov, ki jih naredi in plačati se mu morajo tudi maše, krst', poroke, pogrebi itd. Ako je tedaj odvetnikov in notarjev zaslužek gola sebičnost, kaj je pa potem duhovnikov? Ne pluvajte torej v lastno skledo in ne očitaite nobenemu stanu poštenega zaslužka, kakor ga tudi mi vam ne. Iz VBega tega ie pa vidno, da „Slovenčevi" goBpodi ni za resnico in pravico, niti za blaginjo kmeta, ampak le za posvetno oblast in goapodovanie. Ib Celo ven, 2G. oktobra. [Izv. dop.] (Shod pri Velik ovcu.) „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je priredilo dne- 22. t. m. javen shod „pri Diirn wirthuu v Št. Peterski fari pod Velikoveem, kateri se je res sijajno izvršil. Došlo je okoli 250 možakov, večjidel posestnikov, ki so vse govore s čudovito vstrajno-stjo in pazljivostjo poslušali. Prostori v gostil niči so bili lepo okrašeni, v dvorani sto bili lepi podobi sv. Očeta Leona XIII. in presvetlega cesarja Franca Jožefa I. v znamenje, da so Slovenci zvesto ndani sv. veri in cesarju. Zunaj pa so na hiši plapolale cesarske, slovenske in koroške zastave. Zborovanje je v pričo c. kr. vladnega komisarja gosp. Kremen-šeka otvoril predsednik č. g. Gregor Kinspieler. Pozdravil je srčno vse došlece in jih vzpodbudil z marsikatero osoljeno opombo. Posebno je smeh vzbudil z opazko, da je že staro prerokovanje, da bodo takrat hudi časi, kedar bodo začeli po taber-nah (gostilnicah) 'pridigovati, in tisti časi so zdaj prišli, pregovor pa je resničen, ker so zdaj vsi stanovi nezadovoljni, posebno pa se kmetom trda godi. Zato je prav, da se zbiramo in posvetujemo, kako bi si sami pomagali, kajti od drugih pomoči pričakovati, je prazen up. — Potem je č. gosp. mestni kaplan Treiber govoril o namenih katoliško-poli-tičnega in gospodarskega društva. Razložil je prav dobro in temeljito, kaj naša stranka hoče in v čem se razločuje od „bauernbunda" in drugih političnih strank. — Kot izvrstni ljudski govornik znani g. Kandut je govoril o šolah in temeljito zavrnil vse ugovore zoper slovenski pouk v šolah, ki so namenjene za slovenske otroke. S kakimi razlogi nemškutarji nase ljudi podpihujejo zoper slovenske šole, o tem se je pač že dovolj in dostikrat pisalo, zato je našim bralcem stvar že znana. Govornik je omenil, da smo zastran slovenskih šol do zdaj le kaj malega dosegli, toda če stanovitni ostanemo, bomo premagali vse zapreke in ovire. Dotaknil se je govornik tudi nameravane slovenske šole v Ve-likovcu, in kakšen strah imajo nasprotniki pred njo. O šulferajnskem „ortsgruppentaguu v Veli-kovcu pa je rekel, da so bili tam zbrani sami generali brez vojakov, torej stvar za nas ni nevarna, ker najboljši general brez vojakov nič ne opravi. — Za njim je zopet govoril gosp. predsednik Gregor Einspieler in sicer o volitvah in novem volilnem redu, ki ga je vlada predložila državnemu zboru, ter nasvetoval resolucijo, ki se naslednje glasi: „Slovencem na Koroškem ni zagotovljeno, da bi po volilni reformi, katero je predložil ministerski predsednik državnemu zboru dne 10. oktobra t I., dobili svojega zastopnika v državnem zboru, še manj pa, da bi imeli iz svoje srede toliko državnih poslancev, kolikor jih jim gre po številu slovenskega prebivalstva na Koroškem. Zaradi tega zahtevajo, naj se spremeni volilni red za Koroško po dr. Ferjančičevem predlogu ter pričakujejo od slovenskih drž. poslancev, da bodo glasovali za vladno predlogo glede volilne reforme, oziroma za razširjeno volilno pravico le tedaj in jo vzprejeli le s tem pogojem, da se odpravijo indirektne volitve na kmetih ter se upeljejo direktne volitve, kakoršne imamo že sedaj v mestih in trgih." Ko je bila resolucija soglasno vzprejeta, je g. predsednik svoj govor nadaljeval in dokazal, da je politična izomika dandanašnji tudi za kmeta potrebna, ker mora to vsacega posestnika zanimati, kaj se v postavodajalnih zborih sklepa o davkih in o postavah, katerim se je treba pokoriti, kakoršne so, torej je treba skrbeti za poslance, ki delajo dobre postave. Dosledno je bilo, da je bližnje občine Ovbre, Grebinj in Rudo prosil in opominjal, naj pri bodočih državnih volitvah boljo volijo, kakor zadnjič. — 0. gosp. provizor Lene je prav jeder- nato govoril o novi postavi zastran kmetijskih zadrug in rentnih posestev, kateri postavni načrt je poljedelsko ministerstvo predložilo državnemu zboru. Govornik je pohvalil ta dva postavna načrta in razložil, v čem bosta kmetom koristila. Govoril je tudi o slovenskih posojilnicah, kako dobro delujejo, na konec pa je Slovence prosil, naj se držijo gesla: „svoji k svojim" ter naj podpirajo s svojimi krvavo prisluženimi denarji le take trgovce, rokodelce in gostiluičarje, kateri so naši prijatelji tudi takrat, kedar gre za resnico, namreč pri volitvah, pri podpisih za slovenske prošnje, pri naročevanji na slovenske časnike i. t. d. — Zborovanje se je zaključilo z gromovitim i Živio-klici na presvetlega cesarja. — Potem je sledila jako živahna prosta zabava. Nastopili so pevci in pevke pod izbornim vodstvom č. g. Volavčnika ter nas kratkočasili z lepim petjem. Vmes so se slišale mnogovrstne napitnice, v katerih so zbrani rodoljubi povedali svoje misli, nasvete in želje. Hvala gre sosednji duhovščini, ki je na zbor poslala 12 zastopnikov. Nasprotnikov ni bilo blizo, in je torej vse šlo gladko ter se je shod izvršil v najlepšem redu. Lepo zahvalo izrečemo g. gostilničarju, da se ni zbal naših nasprotnikov in da nam je v vsakem oziru prav dobro postregel. Slovenci, obiskujte to pošteno gostilnico! — Na konec še omenimo, da je okr. glavarstvo slovensko ulogo zastran shoda rešilo v nem š k e m jeziku in s pristavkom, da se ljudje iz Ovber in Dobrove ne smejo shoda udeležiti, ker je tam legar ali titus. Hm! — Naznanjamo tudi, da je bil gosp. deželni poslanec Pr. Muri po bolezni zadržan, udeležiti se tega zborovanja, a ko zopet okreva, porabiti hoče prvo priliko, da se svojim volilcem predstavi. 0«1 lio>li i-in i h bregov, 25. oktobra. |Izv. dop.] (K ako se oddajajo pri nas učiteljske službe.) Minuli torek 24. t. m. blagoslovili so prav slovesno iz jedne v dvorazrednico razširjeno ljudsko šolo v Predosljih blizu Kranja. K staremu poslopju so prizidali toliko, da so dobili potrebne prostore še za jedno šolsko sobo in za res lepo stanovanje druge učne moči. Vsi prostori so jako lični, zračni in ugajajo vsem zahtevam moderne šole. Če še pristavimo, da stoji šolsko poslopje na najlepšem kraji v vasi, odkoder je divni razgled na orjake Kamniških planin in mejnih Karavank, da je v bližini starodavni znameniti Urdski grad baronov Zois-ov s krasnimi sprehajališči, potem se pač ni čuditi, če je marsikatera učiteljica, koja uže leta in leta službuje v oddaljenih, zapuščenih vaseh in stanuje v zaduhli, vlažni, zdravju skrajno škodljivi sobici, težko pričakovala, kdaj se razpiše drugo učiteljsko mesto, a čakala je zaman! Gg. c. kr. okrajni glavar podelil je drugo učiteljsko službo „pod roko" na svojo roko brez pritrditve c. kr. okrajnega Šolskega sveta in vkljuh prošnji in ugovoru krajšega šolskega sveta mladi učiteljski kaudidatinji nemškega mišljenja. S takim samovoljnim in neobjektivnim postopanjem se ne pridobivajo simpatije učiteljstva, katero uže težko prenaša gorjačo, ki se vihti nad njegovimi glavami. Da ni prave vzajemnosti mej prvima zastopnikoma ljudskega šolstva in učiteljstva v okraji, pokazalo se je zopet 26. t. m. v Predosljih, ko sta imela zbranih krog sebe 9 čast. gg. duhovnikov katehetov, a niti jednega učitelja! Zdelo se nam je stvar z bližine opazujoč, da se blagoslavlja kako Župnišče. S takim ravnanjem se vede in hote spodko-puje veljava, vpliv in ugled učiteljstva, ki ga nekateri priporočajo z besedo, pa jemljo z dejstvi. Skrajni čas je, da se temu mučnemu stanju pride do konca, da učiteljatvo ne zgubi veselja do itak težavnega poklica v kvar narodnemu napredku. Na to opozarjamo merodajne kroge. Domače stvari. — (Notranjska volitev.) Kakor se nam poroča iz raznih krajev volilakega okraja, ultra-klerikalna stranka še vedno in povsod strastno agituje. Njen kandidat „iz zadrege" gosp. Fr. Modic razpošiljal je te dni po tarovžih in drugih uplivnih hišah svoj jako previduo sestavljeni program, ki se baje v bistvu prav nič ne razlikuje od programa našega kandidata. Čemu tedaj toli strastno nasprot-stvo ? Pač zato, ker mora ta kaudidat sedaj še drugače govoriti, nego njegovi protektorji mislijo ! Saj dosedaj tudi še ni bila navada na Slovenskem, da bi se kandidat predstavljal volilcem le s previdno pismeno izjavo, mesto z možato besedo. Jako nepotrebno je tudi, da se g. Modic sklicuje na svojo Priloga „Slovenskemn Naroda" &t . 248. li Slovenci še do zadn|ič, ko je pred 3 l«ti bil izvoljen naroden župan, najailovitBJšo borbo morebiti na vsem Slovenskem, odklenilo je oemškutarjem iu »nemškim" Celjanom tako, da se še upali niso priti na volišče; za nje ni bilo več „upa zmage" ne zdaj, in kakor smo prepričani, tudi nikdar več! — (Hiša družbe bv. Mohorja v Celovcu) je skoro Že dovršena in bode jeduo izmej najlepših poslopij v (''lovcu ter bode delala čast slovenskemu narodu, ki je opravičeno pouosen na svojo družbo sv. Mohorja in nje izborno delavnont. — (Goriške novice.) Odbor društva „S loga", katero vzdržuje že več let s požrtvovalno pripomočjo slovenskih rodoljubov na Goriškem razne šolske zavode v Gorici, razposlal je na vsa županstva v slovenskem delu Goriške dežele okrožnico, s katero jih prosi, naj bi podpirala društvene šolske zavode, ter v to svrho stavila primerno svoto v občinski proračun bodočega leta. Ker mesto neče ničesar storiti za slovenske šole v Gorici, morajo Slovenci pomagati si sami, da si vzdržujejo toli potrebno narodne šole. — Posojilnica in hranilnica v Cerknem dela prav izborno. V prvih treh mesecih je imela nad 70.000 gld. prometa in izposodila drugim posojilnicam 10.000 gld. — Prizivna obravnava urednika „S o č eu proti obsodbi pred porotniki v tožbi Babševi bode na Dunaji dne 25. novembra. — V L o i; n i k u nahujskani po-balini mečejo kamenje v slovensko šolo in počenjajo druge nesramnosti. Jeden taki loletni paglavec je bil pred okrajnim sodiščem v Gorici obsojen na \ dni zapora. — V Gorici umrli g. B o 1 t e r zapustil je slovenskemu AlojzijeviŠGU 500 gld. in jedno srečko. — Obravnava o zaplembi št. 37, „Soče", katero zaplembo je potrdila prva instanci, se je vsled priziva urednika g. Gabt-r.šfVka vršila dne 24 t. m. Sodišče je odklonilo priziv in potrdilo prvo razsodbo. Urednik naznanil je vzklic. —■ „R i n-novament o",- ki se čedalje bolj utrjuje, izhajal bode odslej ob sobotah. — „Slovanska knjižnice" tretji zvezek izide v kratkem iu bode obsegal na 64 straneh prav zanimivo berilo iz ruščine. — Tamburaški zbor »Goriškega Sokola" nastopi prvič jutri pod vodstvom g. M. K o r š i č a, ki ga je poučeval več mesecev. — (Poitahjančevanie Tržaške okolice.) V Šfcednju odprl se je laški otroški vrtec. Proti temu so se s'cer pritožili slovenski okoličanski poslanci. Mestni svet Tržaški pa je zavrgel to pritožbo. Z vso silo se dela torej na to, da Be po-italijanči slovenska okolica ter da se jo preparira za biuženo Italijo! — (Novo vino) Ker so zdravstvene razmere v Trstu iu v Bosednjih deželah povsem ugodne, preklical je mestni magistrat odredbo od dne 0. septembra ter se sme novo vino od 30. t. m. prodajati brezpogojno. — (Klub slovenskih tehnikov na Dunaji) si je izvolil za zimski tečaj v svoji redni seji dno 20 t. m. Bledici odbor: Predsednik: stud. ing Alois Ciuha; podpredsednik: stud. mech. Ivan Korsič; tajnik: stud. ing. Rudolf Zajec; b'agajuik : stud ing. Ant. Hafner. Klub šteje do 25 rednih iu izrednih članov. — (Umrl je v Zagrebu) gosji. Pravounl Krhek, ravnatel) kr. velike realke iu ž njo združene višje trgovske šole, mestni zastopnik itd. v 42. letu kvoje dobe. r Prvo krono družbi sv. Cirila In Metoda! 1 Vabilo. Da se predstavim čestitim gospodom volilcem za dopolnilno dežclnozborsko volitev v sodnih okrajih Postoji na, Senožeče, Bistrica, Logatec iu Lož, sklicujem volilni vS h od na dan 29. oktobra t. L ob 4. uri popoludne v gostilni ,, Tri reškem mestu" v Št Petru na Krasu in vabim naj uljudne je k obilni udeležbi. V Hraščah pri Postojim, 24. okt. 1898. Jurij Kraigher. Razne vesti. * (Umrl je) na Duoaji dvorni kapelnik iu večletni vod|a Dunajskega kouservatori ja Jožtf Helrrjesberger starejši v 64. letu Bvoie dobe. B:l je markantna oseba v glasbenem Bvetu Dunajskem. * (Francosko-ruska dopisnica.) Tudi francoska poštna uprava ]e praznovala dobod ruskih gostov s tem, da ja izdala bogato opravljeno dopisnico, ki itna na spreduji strmi! v sredi pristanišče ToulonBko z mestom v ozadji, na desni v krona-nem čveterokotu podobo ruskega carin, okolu nje pa francoske in ruske zastave. Na karti je napis: „Souveoir de la vi«ite de I1 escadre russe a Toulon 13. oetobre 1893 u Poleg francoskega je tudi ruski napis. Natisnjeni sta dve marki po centimu, ako se torej odpošlje to dopisnico, treba še za osem centi-mov znamk prilepiti. * (Orijentui ekspresni vlak.) Bolgarska vlada je odobrila predlog, da se potnikom, ki se vozijo z ekspresnim vlakom preko IJol^urske, ni treba podvreči nikakoršoi kvaranteni. Vsled tega bode menda začel v kratkem zopet voziti orijentni ekspresni vlak. * (Sredstvo proti da vid.) Zdravniku v Karlsrulie prof« dr. Etviou Klebsu posrečilo se je po dolgih preskuAniah Bestaviti iz diftentskih bak-cdov, preparat, kateremu je dal ime a n t i d i f t e r i n. To sredstvo umori difteritske bakcile v človeškem truplu iu so se dosedanje poskusile obnesle prav dobro. Profesor Kleba se je pečal mnogo tudi s Kochovo izuaidbo proti tuberaulozi. Novi lek je po mnenji izumitelja sredstvo, ki utegne, ako se pravočasno uporablja, popolnoma ozdraviti davico. * (Ženski ogledubinji.) Te dni zaprli so v Parizu dve elegantni dami, rodom Peruanki, ki sta mnogo občevali v < ficijelnih salouih in bili ogledubin)! za Italijo Izpustili so )u sicer zopet, a bržkone ju bode policija izgnala iz Francije. * (Panika v gledališči) V mestnem gledališči v Tounmvu v Belgiji nastal je mej predstavo opere „Traviata" vsled eksplozije plina ogenj. Mej občinstvom nastala je gn.zua zmešnjava iu je vse drvilo proti izhodom. Mnogo oseb. posebno žensk in otrok je bilo v goječi poškodovanih. Ogenj se je kmalu pogaBil. * (Velik gozdni požar) nastal jo v obsežnih carskih gozdih v Gorskem okraji v Kavkazu in trajal več dnij. li b!ižn|ih garmzijskih mest prihiteli so vojaki gasiti. Skoda se ceni na več milijonov rubljev. V jilameou je baje našlo tudi več ljudi i Bim t. * (Spodletela sleparija.) Drzno sleparijo hotela je izve-ti te dni neka Beligrajska firma. Narofiia je v Oseku pri Sorgerju zu 50 000 gld. leaovja. Sorger prišel je sam v Beligrat, da izroči blapo in vzprejme denar, kakor j« bilo dogovorjeno. Na kolodvoru v Belemgradu pa je policijski komisar Tartarov ć Sorgerja ustavil ter mu zabianil vstopiti v mesto. Biligrajske fitme ljudje hoteli so potem lesovje s plavov spraviti v mesto. Plavičarji pa so to zabranili in spravili vse plave na avstro-ogersko obrežje. Drugi dan naznanila je BMigrajska firma konkurs in se je pokazalo, da je bil polici|ski komisar podkupljen, da bi pomagal izvesti sleparijo. Književnost. — „SiovaoskiSvet" prinaša v Št. 20 naslednjo vsebino: Opravičene zahteve; — Nov dokaz gospodovalnosti ; — Volilna reforma; — le poezij M. J. Lermontova : Ziikaj? — Hrvatska pjesma; — Magarcu ; — Oda hoče .. .; — Dobre voljice; — Zakaj so ljudje živi? — Značaj narodnoga junaka u južnih Slovjena, (studija po narodnim pjesmama); — Ruska narodna muzika na VBesvetovni razstavi v Čikagi; — Dojiisi: Iz Trsta, iz Rusije; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Zmes; — Književuost. — „Po p ot n i k", glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", prinaša v št. 20 nastopno vsebino: V. skupščina „Zaveže Blovenskih učiteljskih društev" v Mariboru; — O hiperboli in nje rabi; — Razstava učil v Mariboru; — Konečna beseda o .filozotičnih študijah"; — Slovstvo; — Društveni vest n k; — Dopisi in druge vesti; — Prošnja; — Natečaji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 28. oktobra. Cesar pride popoludne za nekaj dni j sem. Dunaj 28. oktobra. Situvacija je še vedno kritična. Govori se, da do petka ne bode seje. V tem se bodo Plener, Hohenwart in Jaworski dogovarjali glede* ustanovljenja trdne parlamentarne večine. Dispozicije za tako združitev so baje ugodne. Včeraj je bil mini-sterski svet sklican; povabljena sta bila tudi Jawor.ski in Hohemvart. Govorica, da vstopi grof Stadnicki v kabinet, je popolnoma neosnovana. Dunaj 28. oktobra. Drž. sodišče je glede pritožbe „Besede" v Brnu odločilo, da je vlada z odstranitvijo grbov čeških dežel kršila pravico, izražati svobodno svoje mnenje, da pa hišne pravice ni kršila. Beligrad 28. oktobra. Rusko srbska trgovinska pogodba se je včeraj podpisala. Sofija 28. oktobra. Včeraj se je otvorilo novo zasedanje narodnega sobranja. Toulon 28. oktobra. Carnot je včeraj, koj po prihodu, šel na ladjo »Fonnidabfe*, kamor je prišel admiral Avelau s poveljniki ruskih oklopnic ga pozdravit. Carnot um vrnil obisk na ladji , Car Nikolaj". Ruske ladje razobesile francosko zastavo, godbe svirale marzeljezo. Carnota pozdravila Avelau in poslanik Mohrenheim. Pri krstu oklopniee „.Iau~ reguiberrv" rekel škof k Avelanu: Sporočite mogočnemu carju, da ste videli Francijo, ko je milila zanj in za Rusijo. Navdušenost prebivalstva in nebrnjtiih tujcev se ne da popisati. Toulon 28. oktobra. Na obedu pri prefektu napil Carnot carju in carici, prijateljstvu obeh velikih narodov, Francozov in Rusov, ter svetovnemu miru, ki je posledica tega prijateljstva. Avelau napil Carnotu in prijatelju Rusije, plemenitemu francoskemu narodu. Toulon 28. oktobra. Carnot dobil je, malo pred svojim odhodom, telegram ruskega carja, v katerem se mu ta ginjeo zahvaljuje za presrčni iu sijajen vzprejem ruskih častnikov« Ta prepričevalni dokaz iskrenih simpatij mej obema narodoma bo obe drŽavi Vcžoce vezi pomnožil in utrdil ter pripomogel ohraniti mir, ki je smoter vsemu delovanju in neugasna želja obeh držav. Pariz 28. oktobra. Pogreb Grounodov je bil sijajen, udeležba velikanska. Spezia 28. oktobra. Pri včerajšnjem obedu pri admiralu Labranu napivalo se je kraljici Viktoriji in kralju Uinbertu. Zvečer bil v vojaškem kazinu krasen ples. Narodno-gospodarske stvari. — Aiuerikari.ske trte bodo odslej na raznih krajih na produj. Dobivale se bodo razun v državuih in deželnih trtnicah na Kranjskem in na Štajerskem in v vinorejakih šolah tudi pri zasebnikih v imenovanih dieh deželah. Oglasil Be je že graS^ak gosp. pl. Obračaj na Impolct (pošta R*dna pri Sevnici). — Zagauje sredstvo proti trtni uši. Govorili smo že o trditvi hrvatskega župnika gosp. Antona Bogetiea, da je žaganja najbol|e sredstvo proti trtni uši, zdai donaša „Obzor" zopet daljni d«pis iz Stubice, v katerem daie na znanie pristav g. Mato Babic, da se je sam preveril o istini te trditve. Trije bratje imeli so skupaj vinograd. Ko sta dela dveh bratov popolnoma propadla in ju je uničila trtna uš, ostal je tretji del zdrav in rodi fle vedno. In kaj je bilo uzrok? Lsstmk tega dela vinograda, ki je kolar, gnojil je z žaganjem iu trobljivitni t r-kaini ne imajnč drugega gnoja. Ta način gnojenja obranil je vinograd pred trtno ušio. — Brezplačne uradne brzojavke. Avstro-Ogerska, Ruinunuka, Srbija m Bolgarska so sklenile mej saboj, da se vse uradne in službene brzojavke vzprejemajo in odjiošiljajo brezplačno v vsaki teh posamičnih držav. — Izplačevanje kuponov. Dne 1. novembra leta 18!)) J zreli kuponi prijortitetnih obligacij I. in II. izdaje, kakor tudi e. kr. priv. železnice nadvojvode Albrechta izdajo 1890, izplačevali se bodo od tega dne in sicer: 5% srebrni prijoritetni kuponi (I. izdaje) po 7*50 gld. avstr. velj. v srebru, 5U 0 zlati prijoritetni kuponi (II. izdaj«) po .r> gld. v zlatu 12'Zj frankov = 10 mark, 4% srebrni prijoritetni kuponi (izdaja 1800) po 20 gld. av. velj. v srebru oziroma po 4 gld. avstr. velj. Kupone izplačuje: Na Dunaji: Prva blagajnica c. kr generalne direkcije avstr. drž. železnic, XV. okr. Schon-brunnerstrasse It 6. V Berolinu : Kupone I. m II. izdaje nemška banka, kupone izdaje 1. 1800 narodna banka za Nemčijo. V Frankobrodu o M : Kupone I. in II. izdaje nemška društvena banka in banka pl. Krlanger & Hinovi, zadnja izplačuje tudi kupone I. 1800. V Mnnakavem: Bavarska društvena banka kupone 1. in 11. izdaje. Od 15. novembra t. I. izplačuje kupone samo glavna blagajna c. kr. generalne direk.'ije avstr. drž. železnic. Dne 1. maja 18!> 3 izžrebane prijoritetne obligacije vseh treh izdaj izplačuje od 1. novembra t. 1. istotako glavna blagajna c. kr. generalne direkcije avstr. drž. železnic, do incl. 14. novembra t. 1. pa tudi zgoraj navedena mesta za izplačevanje kuponov. agitacijo zoper dolenjsko železnico, kajti tačas potegoval se je on v prvi vrsti za svoj lastni interes, ne pa za interes volilskega okraja, kateremu se je ponujal. Sicer pa vse tako kaže, da je gosp. Modic grdo šel na limanice našim „Slovenčevcern", kajti ako bi bil izvoljen, moral bi plesati po piščalki g. Kluna, ne pa po svojem sedanjem programu. Nadalje je pa tudi jako verojetno, kar se govori po Ljubljani, da je namreč gosp. Modic le „kandidat za slučaj blamaže" in da bi ga „Slovančeva" gospoda še v zadnjem trenutku „odstavibi", ako bi ji bila zmaga gotova, kar pa hvala Bogu nikakor ni. — V Trnovem je, kakor znano, tudi pri drugi volitvi volilnih mož (prva se je zaradi nekih formalnih hib razveljavila), sijajno zmagala narodno-napredna stranka navzlic strastni agitaciji v „Slovencu" pohvaljenega kaplana Rudolfa, ki je stoprav pred dvema letoma zapustil semenišče in vender že vse bolje ve, kakor stari izkušeni narodnjaki in domačini! To je talent! Glede na trditev „Sloven-čevo", da tudi v Trnovem napreduje njegova stvar, piše naš dopisnik mej drugim: „To se imenuje napredek, ako se mej lmdstvom, kjer je vladala sloga in jedinstvo, tihotapsko seje razpor, jezo in sovraštvo. Lepo domoljubje to!" Prav ima mož. — V C i r k n i š k i obrini pa ta volitev zopet Begunjskemu kaplanu Kušarju ni dala spati, kajti pisaril je volilcem kar „dekrete", da naj pridejo ta in ta dan k volitvi — češ, „koga bo treba voliti, bom v Cirknici povedal!!" Tak dekret 8 to mogočno Opazko imamo v rokah. — Iz K ne žaka piše se nam, tla je klerikalno zmago zakrivil tam jedino le Župan Cucek, ki pri vsaki priliki kaže tudi svoje politično veternjaštvo ter se sedaj usiljuje iz golega zisebneg.i .sovraštva do učiteljstva, „za spremembo" zopet po farovžih, o katerih .se pred kratkim ni imel dovelj grdih besedij. Sicer pa se borno pečali s tem gospodom o priliki tudi še v drugem oziru. — Tudi iz K o š a n e prejeli smo pritožbo o agitaciji nekaterih gg, duhovnikov, i. s. toli strastni, da preti uničiti v narodu za dolgo časa ugled du-hovskega stanu. — Navzlic vsem tem mahmacijam za trdno upamo, da bo tudi to pot zmagalo na Notranjskem politično poštenje in da bo izvoljen v torek narodni kandidat Jurij Kraigher. Zamoleati pa ne smemo in ne moremo pritožeb, prihajajočih skoro iz vseh občin, da se je iz Ljubljane veliko premalo storilo za to volitev in prsveč zaupalo klerikalni lojalnosti, ki je v sredi votla, ob krajih je pa nič ni. — Drugo pot bo treba odločneje postopati, kajti sedaj mora vsak razumnik uvidevati, da je 8 sedanjimi neomejenimi mogotci klerikalnimi poštena sprava nemogoča. — (Slovenska pravna terminologija.) Poročali smo že vtčkrat, kako društvo „Pravnik" skrbi, da se uredi slovenska pravna torininologna ter uda v obliki nemško slovenskega slovarja. Gradivo )u že ure] uo nekaj fasa in daueB se nam piše, d t je založništvo tega slovarja prevzela o. k r. dvorna in državna tiskarna ua Duaaji, ka teri se gradivo dopošje, da se tako; tekati prične. — (Slovensko g le d a 1 iS Če.) J utri se bode predstavliala na slovenskem odru ljudska igra v 4 de janjih »Čarovnica pri jezeru", ki se je zadnjikrat igrala v jeseni 1. 1889. na čitalmškem odrti, Glavno ulogu Kiiii i/.borna naša igralk ji gospa Borštnikova, kar že samo jamči za dober uspeli. — (Slovenske gledališke predstave) v mesecu novembru bodo nastopne dni: V sredo dne 1. novembra (vseh svetih dao), v soboto 4. (opera), v če t r t e k 9., v nedeljo 12. (po po I u-d n e m /.večer), v sredo 15. (opera); v soboto 18, v četrtek 23. (opera), v nedeljo 26. (popoiudne drama, zvečer opera), v sredo 29. novembra. Skupaj bode torej v novembru jed-uajst slovenskih predstav. — (Osebna vest.) Gospod dr. Peter D e-iraucescbi se je kot zdravnik nastanil v Novem Mestu, kjer bode ob jednein voditelj bolnice usmiljenih bratov. — (Častnim občanom) imenoval je zastop Cerkniške \elike občine jednoglasno v včerajšnji seji goHpuda Franca Kučavar j a, predsednika c. kr. deželne hmioi|e, zaradi velicih njegovih /.uslug za Cerkniško občino. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslali so kroti i ne darove: Na Duuaji je 25 kron nabral g. Anton Š v igel j, cand. juris v zabavnem delu seje „Slovenije' dne 26. t. m. — V Novem Mestu jo 7 krou uabral g. Antun Vir aut; da- rovali so: gospodična Beti Mehora ml. 1 k., gospod Grossman 2 k., vesela družba .gasilcev" pri Kovaču 3 k., g. Virant (stavo) 1 krono. — Iz Slovenske Bistrice poslal je 8 kron g. odvetnik dr Urban Lemež, nabrane v veseli družbi pri slovečem Braudnerju č. g. Antona Haj seka de-kim in č. kanonika istotam. — Vesela družba Šiška rje v prt Matijanu v Gornji Šiški 5 kron. Skupaj smo vzprejeli danes 4 5 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in darovai ke m njih nasledniki! — (Na vseh svetih dan) pelo bode pev sko društvo „Ljubljanu" ob 3 uri popoiudne na poko|iališči pri Sokolovi piramidi tri žalostinke, namreč: Angehka Hribarja „Clovek glej", Ger-b ć'vo „Kože? in trote" iaJalenov „Ustiši nas Gospod". Ako bi vreme bilo posebno neugodno, pelo se bode v cerkvi sv. KrHtota. — (Občni /. 1) o r Š e n t j a k o h s k e - T r n o v Bkežeiske podružnice sv. Cirila in Metoda) se je vršil 22 t. m. pri Virantu in je bil prav dobro obiskan. Ker je predsednica gospa Šj-biceva bila zadržana, zastopala je podružnico nje namestnica gospa Ivanka Gutnikova. S primernimi besedami pozdravila je mnogobrojne zborovalke in goste, zahvalivši se jim na obilni udeležbi. Marljivo sestavljeno poročilo ta|mce gdčne. Maroltove kazalo |e oh nepričakovane uspeha v poslovnem letu, zahvalivši za bogate in male darove in proseč, naj vsi dosedanji dobrotniki in podporniki tudi oddej osta nejo zvesti prepotrebni šolski družbi. Poročilo je bilo navdušeno vzprejeto. Glasom porodila vrle de-narničarice gdčne. Antonije Kadivec imela je podružnica po odbitiu troškov znušajočih 113 gld. 89 kr. čistega dohodka 892 gld. 51 kr. Tudi bla-gainičarica izrekla je vsem dobrotnikom na izvanredni požrtvovalnosti iskreno zahvalo, kazaie s ponosom ua kronine darove in na doneske zavednih touarniškh tdužbenic, vzpodbujajoča jih k daljnjemu narodnemu delovanju. Z burnimi Ž■• vio-klici in glasnim priznavanjem vzprejelo se je poročilo marljive in trudoljubive funkcijonarke. Potem se je vršila volitev odbora. Predlog gospe učiteljice F. 11'avka, naj se zopet izvolijo dosedanje odboroice, je bil soglasno v/.prejet, vsled Česar so zopet izvoljene: Gospa 11 - lvga šubiceva, predsednica; gospa I vanka Gutnikova, podpredsednica; gdčna. Marija Marult, tajnica; gdčna. I?ana Praprot nik, nje namestnic*; gdčna. Antonija Kadivec, denarnča-rica, in gdčna Rezika K a čar, namestnica deoar-ničarice. O Ibornica gdčna Lana Praprotnik de-klamovala jo za tem Stritarjevo: „Preširnovo oporoko" prav dovršeno. Občni zbor počastilo je s svojo navzočnostjo vec odbornikov glavni družbe, mej njimi načelmk č. g. profesor Tomo Zupan, dalje veleč, gg Auton Zlngar, Lan Vrhov n i k , A K o h 1 a r , dr. Fran Papež, profesor Fr. O r o ž e n , S. R u t a r in dr. Po završenem zborovanju pričela ae je prosta zabava, pri kateri se je pevsko društvo „Lj ubijana" s svojim ubranim petjem zopet odlikovalo, oeutrudljive odbornice pa so mej tem nabrale družbi nad 80 gld. — (Telovadba zastarejšegospode) pod vodstvom g. Bruneta, telovadnega učitelja na realki, pričela se bode prihod|i ponedeljek, ako se oglu-e goBpodje v zadostnem številu. Telovadilo se bode v telovadnici realke od 6 do 7 ure zvečer vsak ponedeljek in petek. Pristop naj se blagovoli na zuaniti g. Bruoetu pismeno ali ustmeno. — (Razstava c h r y j a n t e m o v) v kazin-skem steklenem salonu je odprta od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, kar smo naprošeoi objaviti. Na| noben prijatelj cvetlic ne zamudi te izredne prilike ogiedati si te zares zanimive krasote H ire. Razstava chrvsantemov, katero je priredil g. Kor sika v svojih prostorih na Vrtači, se je podaljšala za dva dni in je odprta jutri ves dan. — („K o n s e r v a t i v n o obrtno društvo v Ljubljani") naprosi nas objaviti, da je imelo v nedeljo 22. t. m. občni zbor, ter da bo se pri volitvi odbora pokazale izdatne premembe. Predsednikom voljen je bil namreč g. Rebek Josip, ključaraki mojster. Drugi g. g. odborniki konstituirali so se pa v prvi odborovi seji takole: Kozak Josip, mesarski mojster, podpredsednik; Ivan Kregar, erebrar, blagajnik: Ban France, upravitelj tiskarne, tajnik. Odborniki: g. g. Čamernik Ignacij, kamnosek; Dostal Karol, tapetnik; Schmelzer Bertram, stolar; Tome France, pozlatar; Tome Jože, usnjar. Namestniki: češouvar Lorenc, krčmar; Carmelj Jernej, trgovec z južnim sadjem; Sterle Jakob, izkuhar; Zor man Alojzij trg. z moko; Virk Boštjan, Čevljarski mojster. Preglednika računov: Bukovnik Jože, brivec; Vidma jer Ljudevit, mizarski mojster. — (Okrajna b o I n i S k a b 1 a g a j n i c a Ljubljanska) imela je v III. letošnjem kvartalu, to je v mesecih julij, avgust in september 6802 gld. 88 kr. dohodkov in 4572 gld. 10 kr. troškov; v blagajnici ostalo je torej doc 30. septembra 2230 gld. 78 kr. Za bolnišnico in porodne troške se je izdalo 2090 gld. 20 kr.; za zdravnike, vožnje in za bolniško kontrolo 678 gld 62 kr.; za zdravila in druge zdravilne pripomočke 517 gld. 8 kr.; bolnicam na oskrbovalnih troških in za prevažanju bolnikov 397 gld. 75 kr.; za pogrebščine 94 gld.; za bla-gajničnu upravo 790 gld. 30 kr.; razni mali troški pa so znašali 4 gld. 15 kr. Rečena svota dohodkov se je zložila iz hlagajničnih prispevkov udov in delodajalcev, potem iz gld") in povračil po §§6. in 23. blag. pravil. — („Fremden Zeitung") se imenuje v Solnogradu izhajajoč nemšk list, ki si je stavil nalogo, seznanjati občinstvo z naravnimi krasotami avstrijskih, zlati alpskih dežel in mu dajati pojas« nila o razmerah in udobnostih v teh krajih. List je jako razširjen, spretno urejevan in prinaša lepe slike ter je vsled tega odločilnega upliva na tiste kroge, ki poleti potujejo po raznih deželah. Naš list je že večkrat opozarjal merodajne faktorje na to, da je treba širše kroge seznaniti s kranjsko našo domovino, ki se sme primerjati najlepšim deželam, in opetovano smo povdarjali, naj se skrbi za izdatno reklamo. Imenovanega lista uredništvo namerava odslej obračati posebno pozornost tudi na našo deželo, kar utegne biti velike koristi in privesti mnogo tujcev k nam. Kake materijalne koristi je to za prebivalstvo, pač ni treba posebe pripovedovati. Ker nam je uredništvo zagotovilo popolno nepristranost v narodnih rečeh ter zatrdilo, da se bode v listu vedno spoštoval slovenski karakter naše kronovine, priporočamo ta list prav toplo. Tudi župan Ljubljanski je obljubil uredništvu svojo podporo in po tem vzgledu naj bi se ravnali drugi slovenski župani. — (Živinoreja na Gorenjskem) zlasti v Ridovljiškem okraji gre rakovo pot. V tem okraji padlo število glav goveje živine v poslednjih 20 letih za 3045 glav. Uzrok temu nazadovanju je, da kmetje nimajo pravih pravic do pašnikov in da dižavni upravni organi ne pospešujejo kmetskih koristi kakor bi bilo Želeti. Največjo korist od pašnikov na škodo kmetov ima le kraniska obrtua družba. — (Z o pe t n o v o g ra d i Šče.) Iz R boice nam piš-ji: V četrtek sta obiskala prof. Butar in Jernej P- čuk našo divno goro Sv. Ane in našla okoli cerkve (920 m) iira/giidovinsko naselbino z naaipora, ki jio-kriva okoli 128 arov. Naselbina pa se je razprostirala Še čez več nego dvakrat toliko prostora po obronku navzdol proti jugovzhodu. Tudi v Kotanji za cerkvijo iu po senožeti proti „Skalam" stale so posamezne koče. Po k rti mi h se nabere lahko vse polno črepinj od posod najstarejše dube. Pri Sv. Ani torej je stala najstarejša naselbina v R buiški dolini. — (Iz Št. Ruperta) na Dolenjskem sa porota, da je bila vinska letina prav dobra bodisi gl *de množine, kakor tudi glede dobrote pridelka. Ti tiie uši še ni v tem kraji. Trgatev je dala obilo vina kakor že mnogo let ue. Kupci že pridno povprašujejo po pristnem nčviČku". Ker se pa ne manjka tudi sleparjev, ki delajo „narejenca" povpraševali bo kuj ei tudi po grozdju, ki ga kupujejo na vago, kakor je to običajno v Istri, na Tirolskem in drugod in bi se lehko uvedlo tudi na Dolenjskem. Vse že željno pričakuje, da se odpre tudi glavna proga Dolenjske železnice na Novo Mesto. Promet bode gotovo prav živahen posebno na postaji Trebno, ki bode središče rodovitnemu in prekrasnemu kraju tega zapuščenega dela dolenjske strani. — (ElektiČna razsvetljava v Kočevskem rudniku) Vodstvo Trboveljske rudarske družbe, katere last je kočevski rudnik, je sklenilo, da uvede v poslopjih rudnika v Kočevji električno razsvetljavo. Uporabilo se bode 10 velikih in 60 inahii svetilk in se bode potrebna elektriciteta v centralni postaji pridobivala iz posebnega stroja. — (Pri občinski volitvi okolice Celjske) bili so tudi v II. in I. razredu izvoljeni, in sicer pri Živahni udeležbi, sami narodnjaki, in sicer v III. razredu tudi opat proč. g. Ogradi in g. dr. Ivan Dečko, v II g. dr. Sern ec in v I. W*W Dalje v prilogi. ~~^mt Listnica uredništva. Snežnifiki. Prejeli in prijavimo v jedni prihodnjih Številk. Danes ni bilo mogoče. — F. O. P. na Dima ji: „Idt'jaliflt" pride na vrato kakor hitro mogoče. Prosimo torej potrpljenja. — J. St. v Ljubljani. Sprejeto. — Raznim dopisnikom z Notranjskega: Poročila Brno porabili, kolikor ju kazalo. Bog in narod! \hc one «•«»*! i l«* |». bi. naročnike, čutili nO 7. iiaio« uiiio mi (lolgll, 0|)0« Kiirjumo uljudno, itn nam hlugo\ole isto n[>oslaii. ker tlriigitre Ji ni l»o iiNtav- l|tn- Upravnistvo ..Slovenskega Naroda". &m\V ^n<*-«»t «»lc «>l> 1 aH. ii i-i /večer. Ster.ft. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.537 V nedeljo dne 29. oktobra 1893. Čarovnica pri jezeru. Narodni igrokaz v štirih dejanjih, l'o Kruna Nisola „Die Zanberln am Stein" poslovenil Anton Trstenjak. Režiser g. Ignacij IJ< lAtiiik. Začetek točno ob l;18. uri, konec ob 10. uri zvečer. dramatično d.r-u.štT7-o. Pri predstavi avira orkester slavnega peSpolka Leopold II., kralj Belgijcev st. 27. Parfcrni Hedoži od I. do III. vrsto 8) kr , od IV. do VIII. vrste 00 kr., od IX. u"o XI. vrste f»0 kr. — lialkonski sedeži I. vrate »>o kr., II. vrste 50 kr., 111. vrBte 40 kr. — Gale rijwki Hede/.i 3U kr. — Vstopnina v lože fiO kr. — Parterna stojišča 4D kr. — Dijaško in vojaško nstopnice 30 kr. — Galerijska HtojiSP* -jo kr. Sedeti, lože in natopil ce so dobivajo v stari čitalnični trafiki v seleoborgovifa ulicah in na vcčor predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Prihodnja predstava bode v sredo, dne 1. novembra 1893. Blagajnica se odpre ob 7. nrl zvečer. „LJUBLJANSKI IW ■ to]i ca vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. *********** *W4vm* Tujci: 27. oktobra. Pn Maild: Schiajvnliaot't'ii, Hartl, Schneider, Berk, Eberchard, Pregelhof, IJnideriuan z Dunaja. — Kanzinger i/. Korcvja. — Tnrri iz Trsta. — Uuuibold iz Gradca. — 1'o'iiedik iz Prage. — Zieman iz Brežic. Pri Slonu : Kraimd, Wolsch, (Jrfinbaum, Aichholzer, vVeiat, Štoru i Dunaja. — LUnover iz Herolina. — Hallis iz Rakeka. — Mully iz Tržiča. — Viri iz Zagrebu. — 1'jislor \t, Budimpešte. Pri južnem kololjaiii: 26. oktobra: Janez Verderber, umirovljeni finančni svetnik, To let, Poljanska cesta fit. 6. — Friderik M.-i.il, delavec, IN1/« leta, Poljanski nasip St. 50. '21. oktobra: Elizabeta Love, delavka, PJ let, Trža-Ska cesta St. 19. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. M O 1—" (M 7. zjutraj •J. popol. U. zvečer 73:i 5 mm. "i .'12 3 mm. 733 0ffla 11 ■4° C 13 I« C 110° C hI. vzh. si. zah. hI. zah. obl. dež. dež. 2f>-50« dežju. Srednja temperatura 118°, za 3*0° nad uormalom. ID-cLn-GLjslra, boiza dne* 28 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 96 gld. 8f> kr. Skupni državni dol^ v srebru .... 96 . 76 , Avstrijska zlata renta....... 119 „ 40 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 9f> „ 85 r Ogerska zlata renta 4°/0...... 116 „ 10 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 93 „ 40 „ Avatro-ogersko bančne deluice .... 994 r — „ Kreditne delnice......... 334 „ — „ London vista. . . ,....... 126 „ 80 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 62 , 30 . 20 mark............ 12 , 45 , '20 frankov . . . ,....... 10 „ 06«/, „ Italijanski bankovci........ 44 „ 20 C. kr. cekini...... . 6 — ........... "» n Dne* 27. oktobra t. t. 4°/0 državne srečke iz 1. 18.r>4 po 260 gld. 145 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 195 , — Danava reg. srečke 5*/0 po 100 gld. . . 128 „ — , Zemlj. obč. avstr. 41/,0/, zlati zank liati . 123 „ 50 Kreditne srečke po 100 gld...... 195 75 Ljubljanske srečko...... 24 _ Rudoltbve srečke po 10 gld....." 23 " _ Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. . . 149 * _ Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. ... 240 " _ Papirnati rubelj........, % 31"/4" =3 on 2 £ e — o i. X c« — — GLAVNO SKLADIŠTE [JEVE a- m* najCIstlje lužnt KISELINE kateri jo kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih slitini m preUai ii. pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(5-7) bolele in mej nosečnostjo. I. Najboljša »lijotetifna in onelevalna pijaca. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. Bobre službe dobe: Kulinrien za tu in drugod, jako dobri službi, 8—10 gld plače; — kuli»rlc» za rcMtuvraseijo v Ljubljani, Zagrebu, Malem Lošinju, Gorici, 10—15 gld. plače; — ku-liarieu za vse za Reko; — g<»Mp«idiiijnf /.ajedno kn-liariea (okolica Ljubljaro); pt»Nliiu|t* za Trst, sine biti tudi začetnica (za jako fino In&o); blngAjiiičarica« za Hrvatsko; natakariea za tu; IilAnl lilape« ird. itd. — — Več v poNi'iMlo viiluici Gr. l'L in sladko hruševo vino llt«»i- po -i.- Kr. se proda v večji množini loeo Hart-l»«*rg ZelezniSka postaja). Več pove iz prijaznosti gospod Karol ri\>injšl<'-, c. kr. postni upravit-lj v Ilart iter^u na s«j*jt-i-u«-m. (108:"> —1) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, želemic. Izvod iz voznega reda -v-«l?a."V3a.egr«t oc3. 3L. o^tolorat 1893. Nastopno omenjeni prihajnlni in odliajalni 6»ui označeni ao t »rrtlnjm-rujtHkrm ranit. SrodnjeerropBki čaa je krajnemu čaiu v l..ni.. i- m. ta 1 minuti naprej. Odhod is Izubijano (juž. kol.). Oft 12. url li tutt). po ttorl m »lak ▼ Triiiž, Vontiibnl, Beljak, Ce- lovec, IV m.-, u -i- Ljubno, Dunaj, SeUthal v Attiaee, Iaclil, Omuiidon, 8oliiOKrmi, ljend-Oaate*n, /ell na jezeru, Strvr, Lino, llu-dejovice, 1'lzi-nj, Murijine vare, Ki^er, Pntncuve vare, Karlove vare, rnitto. Družil mio, Dunaj via Amilettan. Oh 7. uri mi min. zjutraj osebni \Uk v Tri.i/, Pontabel, Beljak, Celoviti-, Kr ni.-.-i.-l'. -!.•. Djubuo, Dunaj, čea Selzthdl v Solnograd, Dunaj via Amstnttun. Ob ti. url '■<> min, i/o/> min. po/mlinln/- osebni vlak ▼ Trbii, Beljak, Celoveo, Solnograd, LoniLUiiatein, Z»U ua jezeru, Inomost, BreRnic, Curili, Genavo, 1'n ■ -. Lino, Iscbl, limlejevioo, rizonj, Marijine vare, Kifor, f ranoove vare, Karlove varu, l'i .Driž.luiin, Dunaj via Amatetten, Prihod v LJubljano (juž. kol). Ob S. url .tli min. zfutrai osobni vlak a Dunaja via Amitetten, Drai- ilan, PlUli Krioicnvili varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varov, 1'lznja, Du.lnji.vii-, SoIiioltradii, Liuca, 8toyra, Isehla, Omuiuloua, Zella na jezeru, lii.ii.l-Uasteiiia, Ljulme^a, Beljaka, Celovcu, Kransoiiafeate, Trbiža. ' ti. url Vi »nO*, ititjtotittfar osebni vlak t. Diinnja via Amstetten, Dražiiun, 1'ruue, Kraneovih varov, Karlovih varov, Ki^ra, Marijinih varov, l'1/.uju, Kmlejevio, SolnoKrmla, Iselila, Oiiiunileua, Linca, Htoyni-1'nriza, Geueve, Curihi., Drobnice, Zella naježeni, Lond-Unsteiua, llio, mostu, LjubiK'ua, Ci.lovua, 1'outulila, Trbiža. Ob -t. url .l.'t min. fni)mluilui> oaebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Kran/.oiisfeste, 1'ontabla, Trbiža. Ob U. uri H7 min. zvrrt-r osebni vluk z Dunaja, Ljuhnoga, Beljaka, Celovca, 1'ontabla, Trbiža, Odhod iz LJubljano (.juž. kol.). tih it. url V/J min. jutrni v Kočevje. ,, IV. ,, tm „ i./" '/»i/ur . ., ,i ti. ,, 10 ,, livrci' „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). OP ti- url tO min. zjutraj iz Kočovja. ii 1. ti ti t .< po/mlini ur ., .. „ S. ,, tO „ zvrrrr „ „ Odhod iz LJubljane (drž. koU. Ob 7. url IS min „ V. „ OS „ n «• t. SO „ „ io. . tO „ Kamnik. tih ti. u o. „ o. zjutraj piifioln ii ur n B zrrrrr n „ zvrčrr „ „ (moseca oktobra nb nedeljah in praznikih.) Prihod v LJubljano (dri. kol.). BI min. tintraj i/. Kamnika. IS „ tlanitlinlnr .. ,, SSO ,, zrrrrr ,, ,, SS ,, zvrrrr ,, „ (meseca oktobra ob nedeljah in praznikih.) (VI—234) izurjen v trgovini z uiušaniiu blagom, dober pro lajalec, veio olieh de*el. ih jezikov, vzpr«>jnie m«? pri Ivanu KIwl»iioli«it--Jii v Kozjem (Driiviis-iittiit-,;) iim Npodiijciii Ntik}4'rsli eni. (Iub2 — "Ji Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPEL.L.ER), pripraveny v RiohtrovS lekarnS v Praze, všeobecne znom^, bolesti uriAuji.-i domači lok k mazani, jest na skladfi ve vStSinS lokaren, lahov po 1 al. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani treba so miti dobfe na pozoru a prijmouti jen lahve a oehran-nou znamkou „kot vou" jakožto pravo. T>att-edm aaa^latelatvi: Rlctitrova likima „11 zlateho Ivi" v Praze. r a Ljubljana Mestni trg št. 10. ——*~——■— Najboljše in najceneje kupuje ho železo, železnina, okove, cement itd. pri Andrej Druškoviču v Ljubljani nt% JfMcstiicm fr^-ii nI. III. 2La,logra, nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag, ledenic (f>4i—28) po najnižji ceni. Ljubljana Mestni trg št. 10. C. in kr. intendancija 3. voja. K štev. 8626 iz leta 1893. Ji Državno vojno ministerstvo namerava v priloženem seznamu A navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja, ki reprezentujejo četrtino normalne potrebščine za 1. 1804, dobivati od malih obrtnikov. Kot pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe : 1. ) Ponudbe za prevzetje take dajatvo smejo se vložiti le od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro-Ogerski, in so z obrtnim listom obrtniške oblasti ovlaščeni, da smejo dotično obrt samostojno izvrševati in ki dotične predmete izdelujejo faktično v lastni svoji delavnici. 2. ) Vsaki mali obrtnik, kateri se misli udeležiti bodisi posamezno, bodisi kot član zaveze pri dajatvah, ima svojo ponudbo vložiti po obrazcu ki je dalje spodaj razviden. Potrjilo, ki mora biti na ponudbi o upravičenosti k samostojnemu izvrševanju dotično obrti, se v krajih, kjer se nahaja obrtniška oblast, izprosi pri ti oblastniji, v vseh družili krajih pri občinskem predstojništvu. Na ponudbe, ki niso sprevidene s tem potrdilom, se ne bode ozira jemalo. 3. ) Mali obrtniki, ki se zjedinijo v zavezo, da morejo dajatev izvršiti, imajo v svojih ponudbah tam, kjer je v obrazcu mesto za to določeno, imeriOVati svojega pooblaščenca. Ponudbe takih malih obrtnikov se naj vlože vse hkrati po pooblaščencu. Ce se hoče pooblaščenec sam udeležiti dajatve, naj priloži tudi lastno svojo ponudbo. Ce je pooblaščenec določen kot zastopnik od kake čevljarske zaveze, ali pa od kake jermenarske, sedlarske itd. zaveze mojstrov, tako naj v tem slučaji vloži ponudbe čevljarskih mojstrov posebe in posebe ponudbe ostalih mojstrov. 4) Mali obrtniki, ki pripadajo kak: zavezi kot članovi, ne smejo tudi hkrati posamezno oferirati. Isto tako ne sme noben mali obrtnik pripadati ob jednom dvema zavezama ali celo več zavezam. 5.) Ponudbe naj se vpošljejo najkasneje do 2 8. decembra 18 9 3. leta intendanciji onega vojaško-teritorijalnoga področja, v katerem bivajo mali obrtniki (odnosno pooblaščenec zaveze). Te intendancije so : intendancija 1. voj: l V Krakovu, n 2. n na Dunaj i, M 3. 91 v Gradcu, n 4. n » Budimpešti, j) 5. n n Požunu, n G. n Košicah, « 7. B 7) Temešvaru, n 8. » n Pragi, v 9. n n Josefovem, V 10. n Przemvslu, » 1 1. » n Lvovu, n 12. n n Sibinju, n 13. n n Zagrebu, n 14. n T» Inomostu, „ vojnega poveljnist va v Zadru. Na ponudbo, ki prepozno prihajajo, ali ki se pošljejo telegrafičnim potom, se ne bod« ozir jemal. G.) U/.orcev za poskušnjo ni treba pošiljati, niti ni treba jamčevine (kavcije) polagati. 7. ) Denarna vrednost dajatvene partije se ima ravnati po broju došlih ponudeb, ki so za vzprejetje godne, v razmerji k razpisani vkupui dajatveni količini. Pri obutalu si državno vojno ministerstvo pridržuje v soglasji z besedilom obrazca ponudbe, določevati vrste in velikostne razrede obuta!, ki jih imajo oddajati pojedini mali obrtniki (zaveze) in sicer pri naročevanju samem. Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikom odkazali, kateri v ponudbi specijelno izjavljajo, da tudi te vrste obutalo vzprejmo v dajatev. Ni dovoljeno, dajatev, ki jo je kateri prevzel, odstopiti drugim osebam. 8. ) Za orijentovanje o razmerah glede cen naj služi spodajsnji seznam B, iz kojega 'so razvidne cene, ki so zdaj veljavne za dobavljalne družbe vojskine. Višje cene kot tu navedene se ne mogd nikomur dovoliti. 9) Oddajalni kraji in oddajalni termini za naročene vrste naznanijo se ob jednem s priznanjem oddaje. Načelno je oddajalno mesto ono monturno zalagališče, ki je najbližje prebivališču dotičnega zalagatelja. Da se oddajanje kolikor možno olajša, ustanovile se bodo, ako bi kazalo, za male obrtnike iz krajev, ki so posebno oddaljeni od monturnega zalagali.šua, bliže ležeča mesta. 10. ) Vse vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materijala, kakor glede obliko dimenzij, teže in konfekcijo popolnoma odgovarjati rruričnim uzorcem, ki leže pri monturnih upravnih zavodih. Ti uzorci z opisom in črtožem, in k obutalom tudi prikrojevalne patrone so vsakomur na vpogled pri monturnih zalajiališčih št.. I v Prnu, št. 2 v Hudimpešti, št. 3 v Gradet, št. 4 v Kaiser Kbersdoifu in pri mon ■ turnem filijalnem zalagališči v Karlsburgu, oziroma no lahko od tam naruče proti plačilo. (Hode materijala (Rohrplattenstoff) za telečakfl iz telečje kože in za nabojnjače, potem prevleke (Oberstofi) za lahke čevlje se opozarja specijelno na dotično opazko v seznamu A. Čevljarski mojstri jedoega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgotavljanji vojaških obuval po uzorcih, lahko iz svoje srede jednega mojstra odpošljejo v bližnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotične potrebno informacij". 11. ) Dovoljeno j", posluževati se strojev. V vsakem slučaji pa morajo biti obutala vseskozi šivana. 12. ) Gle.le vizitacije oddanih ohutal BO opomni, da se najpreje notranja kakovost preiskuje na ta način, da se razpori jeden odstotek (najmanj jeden pari vsake oddajalno partijo od častnika, ki jo bo>lo prevzel. Ua se ni pri tej preiskavi nič pomanjkljivega pokazalo, preiskovala se bode vsa partija, ne da bi se dalje paralo. t'e bi pa bilo kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz česar bi hrezdvomno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vsem propisom, potem se takoj vsa partija smatra za izmeček in se odkloni. Če bi pri prvi preiskavi bilo kaCSga dvoma, dali odgovarjajo preiskovana obuvala uzorcem, preiskovalo se bode dvojno eveu-tuvelno trojno odstotno število (najmanj pa dva do tri para čevljev). Če ni nikakih pomislekov proti vzprejetju, se razpeljani komadi na erarične stroška zopet popravijo. Inače 8e ti komadi razporjeni, kakor so, vrnejo zalagatelju, kateremu ne pristoja potom pravica do odškodnine. Vojaška in jahalna oprava pregledovala se bode vsak komad posebe. 13. ) Dne vrste, glede katerih so je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po uzorcih, ali katere so se doposlale sloprav potem, ko jo potekel rok za oddajanje, se ne bodo Vzprejemale. 14) če misli kak mali obrtnik (zaveza) da odklofaitev kake vrste, ni utemeljena, je upravičen, prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 14 dnevih od dneva odklonitve pri onom kornem poveljništvu. v katerega področji se nahaja monturno zalagališče (oddajalno mesto), ki je dotično vrsto odklonilo. Nepristranska komisija (razsodišče) ki jo ima sklicati omenjeno komo poveljništvo, obstoji iz jednega štabnega častnika vojske kot predsednika; iz dveh stotnikov (rit mojstrov) vojske; iz jednega uradnika vojno intendancije in iz treh BVedenceV civilnega stanu, od katerih jednega določi zalagatelj, jednega monturno ialagališče (odnosno korna intendancija, v katere področji leži dotična prevzemna postaja) in jednega trgovsko sodišče vsled prošnje kornega poveljnižtva. 'Ce trgovskemu sodišču ni možno, imenovati zvedenca, onda ima komo poveljništvon naprositi dotično trgovsko in obrtniško zbornico, da de-leguje svedenca. Sodba, katero izjavi večina vseh članov razso tišča glede* vzprejetja ali odklonitve vrst na temelju dajatvenih pogojev, se ima smatrati za ko-nečno odločitev, proti kateri ni nobene pritožbo niti administrativnim, niti pravnim potem. Stroški nepristranske komisije zadenejo v slučaji, če je komisija spoznala, da ni moči vseh njej predloženih vrst vzprejeti, zalagatelja, v pro* tivnem slučaji, to se pravi, če so vso vrsto vzprejmo, pa vojaški erar. Ce pa je bilo spoznano, da samo jeden del predloženih vrst ni za nobeno rabo, potem ima zalagatelj od vkupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo jtisto kvoto, katera odgovarja oddajalni vreduosti dotičnih vrs*", glede kojih se je izreklo, da niso za vzprejetje. V G radci, dne 24. oktobra 1893. Obrazec za ponudbe. C. in kr. državnemu vojnemu ministarstvu na jDunaji« Ponudba. stanujoč v.......(mesto, ulica in hišna številka) na......(kronovina, pri ponudnikih iz Ogerske tudi županija) izjavljam s tem, da sem pripravljen, obuvala vsake vrste, številke in velikostnega razreda po cenah objavljenih v razglasu drž. vojnega ministerstva z dne lo. oktobra 1893, oddelek 13, št. 199G v smislu določil tega razglasa, ki so mi v polnem obsegu znana in kojim se popolnoma podvržem, sam izgotavljati in na lastni račun dajati. Takisto vzprejemam pod istimi pogoji dajatev lahkih čevljev.3) Kot svojega pooblaščenca3) za vzprejetje naročila, oddajanje naročenih vrst in vzprejem zasluženega zneska določujem gospoda N. N.*) v..... (mesto, ulica, hišna štev) V.......dne....... 1893. Daje gospod N. N. v N......obrtno pravico uživajoč samo- Podpis stojen čevljarski (jermenarski itd.) mojster, se s tem potrjuje: (krstno ime in priimek, razločno napisan). obrtnokrajne oblasti / >) Ponudniki vojaške in jahalne oprave imajo besede „obatala vsnkega razreda številke in velikostne vrate" izpustiti, in mesto njih navesti število in kakovost vrst, katere hi bili pripravljeni dajati. a) Ta stavek je vzprejeti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri bi hoteli evontuvelno tudi zalaganje lahkih čevljev sprojoti. ") Ta tretji stavek naj vzprejmo samo oni mali obrtniki v ponudbo, kateri se zjedinijo v svrho izvrševanja zalaganja v zavezo. 4) Će pooblafičenec ni posamezna oseba, nego protokolovana družba, zadruga i. t. d., naj se mesto „Gospoda N. N." navede ime te družbe, zadruge i. t. d. "V r s t e Čevlji -7. 13, lahki škornji*) 6. 13. ■ a "to 8 Gotovi nizki Skornji 6. o 10. o "K M K škornji za konjico 6. 11. husarske rižrne 6. 11. Jermenov Popolni telečaki z nosnim odrom . Nosni odri Tom istro Tornistri za konjicp brez nubojnjaj ev Tornistri za topništvo brez jermena za jedno zdjelico nabojnjač in brez Naboj njače Kratki jermeni /.a jedne zdjelice k tornistru za Pasovi s zaponko (stare vrsto' Topolci za sabljina bodala k repetirkam . . Werndlovo puško peStva .... Pasovi za | ■ karahinsko zaponko konjico brez karahinsko zaponke . . . Nosilne priponko k pasn . Pasovi s karahinsko zaponko**) za moštvo Tobolec za pijonirske sabljo k pasu pri trenu Jermeni za polke .... Jermeni za repertirko karabinko Plaščeni jermeni za peštvo z dvema zaponkama na konjih brez konja moštvo artilerije komadov garnituri Pnnudbmikom iz kraljevin in dežel zastopanih v držav, zboru dežel ogerake krone pridržane so v oddajo 34825 9625 1820 0125 1995 8470 4708 1086 4322 526 819 490 1008 7000 472 9690 245 182 182 210 1400 308 308 G126 «47 lotvto 399 455 14925 4125 780 2625 865 3630 2017 465 1853 225 351 210 432 3000 203 4110 106 78 78 90 600 132 132 2026 278 4660 171 195 "T7~ iste Nabojnjača za peštvo 8 mm municiji brez držala nabojev............. Naboj njače za konjico k 8 mm municiji Tobolci za revolverje z oprtnicami sabijeni pasovi Vodeki ročni jermeni...... s tobolci za pijonirsko sabljo tobolcev samih za pijonir. sabljo Oprtnice za bobnje okovane Prepasni jermeni za bobnje Podsedlice...... Gorenje opasovnice . . Spodnje I brez podpon opasivnice j podpone , . Remeni okrog konjske glave KlestiČnl remeni..... Žval ne uzdo KlestiČne Stremenski remeni Sprednji Zadnji stranski sredn j i Pritezalni jermeni brez pripevnic***) Ulevnih podponcev B pripevnicami Oprsnega remenja .... Tobolcev za podkve s pripevnicami Oprtalnice za kuharsko orodje M. 1K8M Oprtalnice za kuharsko orodju za konjico Obodov za infanterijake lopate . . . Toholcov za orodja za peštvo Ponudbenikom iz kraljevin in dežel zastopanih v držav, zboru dežel ogerske krono pridižane so v oddajo parov T3 a 8400 1190 262 1435 875 625 1S9 56 56 612 595 525 2013 665 823 805 893 735 3728 2048 1133 997 1277 613 420 9870 350 2275 91 3600 510 108 615 875 225 81 24 24 263 155 225 862 285 352 845 382 815 1597 877 487 428 548 liH 2 180 4230 150 975 89 I m e n o m a JtJnolna cenil Reci! ,l,l.| kr- goldinar. krajfsrjuT 1 1 7 r> 16 pet | šestdeset 1 8 5 11 pet I jednajst 1 čevljev 9 4 99 štiri devet indevetdeset 1 lo 6 01 pet jeden 1 1*2 4 82 štiri dvainosemdeset 13 4 77 Štiri sedem insedemdeset 1 6 M 3 78 | tri ossminsedemdeset 1 7 TS 3 77 tri sedemitisedemdeset 1 8 Oi 3 7 2 tri dvainsedemdeset 1 lahkih 9 t- 3 66 tri šestinšest.deset 1 čevljev 10 N 3 65 tri petinšestdeset 1 11 a 3 56 tri šestinpetdeaet 1 — 12 t4 8 52 tri dvain petdeset 1 > 18 35 3 51 tri enainpetdeset 1 6 tO 7 01 sedem jedna 1 O nizkih 7 a> 6 97 šest sedeinindevetdeset 1 8 a 6 08 šest triindevetdeset - I 4* škornjev 9 6 G6 šest petinšestdeset l O 10 m 6 G4 šest štiriinšeBtdcset 1 > 6 O 9 01 devet jedna . bO 7 M 8 97 osem sedemindevetdeset 1 škornjev 8 — 8 93 osem triindevetdeset 1 za konjico 9 — H 63 osem triinšestdeset 1 in o 8 69 osem dvainšestdeset r~— 1 m 11 > 8 53 osem _triinpetdeiftt 1 6 9 18 devet osemnajst 1 7 9 18 devet trinajst 1 hazarskih 8 9 06 de v i;t devet 1 čižem j 9 8 75 osem petinsedemdeset 1 10 H 78 osem triinscdoindoset 1 11 H 66 osem petinšestdeset |"l komad Jermenov za hlače ....... — 19 — devetnajst 1 Popolnih telečakov I nosilno pripravo 6 27 šest sedemindvajset 1 carn it. Tornistrov z nosilno pripravo . . . 1 86 jedna šestintrideset 1 Tornistrov za naboje ...... 3 39 tri deveti ndvajsetj 1 Tornistrov za konjico ure/, nabojnjačev 7 51 sedem dvain petdeset 1 Tornistrov za topništvo brez nahojnjače in brez jermena za jedno zdjelico _ 99 sedem devetindevetdeset ' o — 77 sedem sedeminsedemdeset 1 T3 ca S o Kratkih jermenov za jedno šalico k tornisterski malhi za topništvo _ 10 _ deset 1 Pasov brez zaponke M. 1888 . . . — 48 — osetninštirideset 1 Pasov s zaponko (stare vrste) . — 53 — triinpetdeset 1 sabljino bodalo za repetirke — 21 — jedenindvajset 1 i ouoicev za Wcndlov. inf. p. — 24 — štiriindvajset 1 1 infanteriJBko sablje — 26 — Šestindvajset I m e n o m a Jednotna (Ml Reci! -—-— —-——..---1 l-uM. kr. irnltliuar. krajterjer 1 Pasov za s karahinsko podponko — 73 — triinsedemdeset 1 konjico brez karabin, podponke 53 triinpetdeset 1 Nosilnih priponk k pasu — 06 — šest l 1 pasov s karahinsko podponko za moštvo — 73 — triinsedemdeset 1 ToholccT is pijonirsko sabljo k pusu trena — 31 — jednaintrideset 1 _ 35 — petintrideset 1 Jermenov za ropetirsko karabinko — 69 — deveti o šestdeset 1 Plaščenih jermenov peštvo z dvema zaponkama — 12 — dvfinajst. 1 na konjih moštvo — 10 — deset 1 brez konja topništva _ 07 — sedem v 1 Infanterijskih nabojnjač k Hmm municiji brez držala za naboje . . 1 27 jedna sedemindvajset 1 Kavalerijskih nabojnjač k 8mm munic. — 50 — petdeset 1 o Tobolcev za revolverje z nosilnim 1 62 jedna dvainšestdeset 1 Sabljinih pasov — H6 — šestinosemdeset 1 a ročnih jermenov — ^4 — štiriintrideset 1 o V i nI ■■ k i s tobolci za pijonir. sabljo — 79 — devetinsetlenideset : 1 M ToIiuIcct smilili u pjuniško sabljo _ 24 — štiriindvajset 1 Nosilnih jermonov za bob njo nku v, ne 1 05 jedna pet 1 Prepasnih jermenov za bobnje . . — 33 — triintrideset. 1 Podsedlic . . . ,..... 6 JKJr šest pet 1 1 79 jedna devetinsedemdeset i Spodujih brez podpone 1 56 jedna petinpetdeset 1 T opasivnic Spodnje opas. podpone _ 68 — oseminšestdeset Jermenov krog konjske | (lave . . . — 98 — Šest indevetdeset i — 49 — devetinštirideset i Žvalnih uzd ..... 68 — oseminšestdeset i K testi čnih _ 62 — dvainšestdeset i par 1 38 jedna osemintri deset i Sprednjih pritezalnih jermenov — 24 — štiriindvajset ; 1 Zadnjih stranski — 31 — jednaintrideset 1 srednj i — 3K — osemiutrideset 1 o Hlevnih brez pripevnic 1 55 jednu petinpetdeset 1 o m a d c povodcev pripevnic 57 sedeminpetdoset 1 1 46 jedna Sestinštiridesct 1 Tobolcev za podkve s pripevnicami . 1 — jedna - 1 Oprtalnice 1888 za kuharsku orodje M. _ 10 deset 1 Oprtalnice za kuharsko orodje za —. 44 BtiriinBtirideaet 1 Obodov za infantorijBke lopate . . — 73 — triinsedemdeset 1 Tobolcev za orodje za peštvo . . . 23 dvo triindvajset * Materijal, iz katerega 8e izdelujejo telečaki in nabojnjače (Rohrplattenstoff), dobivajo ponudniki garnituro za ceno 38 kr. za telečak 54 kr. za nabojujac pri najhližnj monturuem (filijalnem) zalagališč. Ponudnikom je na prosto voljo dano, kje hote kupovati v preji rujavo barvano j a d r o v i n o, kise potrebuje pri lahkih čevljih kot notranja previs ** Od teh vrBt je izdelovati 5 odstotkov po 1. in »5 odstotkov po 2. velikostnem razreda. **• Od teh vi-bt jo izdelovati 60 odstotkov po 1. in 60 odstotkov po 2, velikostnem razreda. em ka. V najem se da takoj strojarija in trgovina z usnjem a vsemi prostori In pripmvHinl, kur jih ie treha pri izvrševanju teh podjetij. Tudi preatorno iUaov«« pje nahaja se v hisi. Ponudbe vzprejema lastnik Fr. Km. !Nitt>j-otl«», posestnik in trgovec v Idriji. (11)7«—3) V kleti gospe Vlljemlne pl. ThlerTy porrjene 91 ar g; 1 v Brežloah na Spodnjem Štajerskem je v zalogi 300 veder letošnjega SroniBljstesa vinskeoa mošta od oplemenjenega trs j a na ameriški podlogi, lautni pridelek najboljšo kakovosti. Povprašati nuj se blagovoli pri gospodu Franu Warletz-u, hišnemu posestniku in gostilničarju v Brežloah na Spodnjem Štajerskem (1074—3) ^mmummkVmmnkmkmSFSakmmm Naznanilo. Na prodaj je 1151 hrastov pri "\7"xln-:m.Il£i- Več pove gospa ^laii ju .lelovsek na Vrli u Ili i Povpraša naj ne pri isti ali v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7, I. nadstropje, «lo 10. novembra is«>:;. (1054—3) Pristno Brnsko sukneno blago za obleke. 04iwtri*4'ii m :t io i »čiri. 4.mu iz dobre } prKiu«' ti4»iK. *•» i»«|m.ino I iz Hn« I 1 BS^SBfi I 7.75izlineiše | telovnik sume le I i<>.— iz najlinpjse I »«HIie. Itlago sil /im-ln- suknje, suliiio /h lOTSiKC ol»l«'ke. io «al|ioio hiiliiiti (loileu). Knitlillglir zii sukii)e iri lilaee v najlepši izhćrl, meter po goldinarjev - fiO do gld *'».25, in vso vrste suknenega blaga, i>izpn'nl|k proti povzetju kot reelno in solidno znano skladišče suknenega blaga .-■Isriliof v Brzxu. Vzorci zastonj in frankovano .1; 111 m i se, da poftiljatvc vzorteni popolnoma odgovarjajo Na nvaženje! Spoštovano p. n. občinstvo se osobito opozarja na to, da Niikneno l»lHg<» pO pravih to« vnrnlšklh eeinili , brez povišanj)! is ih) po$il|n zgolj tvrtlku Siegel-lntliol" v Itnni. 01) sebi sn t x: irv< i is i*. Hpiiliier o. kr. priv. |uzne selesnlce. v ■.]■■■•! jioil, ■in Dnaajek i renti •*!. Il>. 2 zlate, 18 srebrnih svetinj 9 častnih in pri/.nalnih diplom Kvvizdina restitucijska tekočina pralna voda za kotijo. < enai -leUleni« i »vstr. V«*lj- niti. l*IO. Rabi tm 30 1«-1 v ilvorulh lilevilt, v teejili v«»|n> sitih In /.n-rli ili lil«-« i I ■ kot krep« il<» preil ti/.liiin delom io po le/l. Ii delili, | ■ r ■. t i podil-vum, o\ni|i n|l. ter daje konjem posebno moe la t»r#.o tekanje. Dobiva se. v lekarnah in drogerijnli. Paziti je na /.gornjo varstveno zn.-.inko in /.ulite vati je izrecno: 210 — 14) Kwizdino restitucijsko tekočino. (lLAVNO SKLAJDISČE: Fran Iv. fi4\vi/ c/a to 5 p» i/j i 1/1 —• g > o *^ "~t TJ O C« UBERALL VORRATHIG 17 MEDAIUEN 5COT" SUCHARD NEUCHATEL|schwci;|. m m, m LeichtloslTcher cačao '.-,Atiscjie«m.<- 1,K^-20Q/TA,s$EN- s..Nuhrlx2\ti ,•1 Trgovsko posestvo z jako staro trgovino, v večjem okrajnem mestu slovenskega Štajerja, b 30 orali amndovanega, jako d»bro kuitiv ranega zemljišča, lepim poslopjem z veliko prodajalnico, magazinom m solidnimi postranskimi poslopji, ki ie posebno prikladno tudi zs truuvino z deželnimi pndelki, Me proda po primerni evnl. Pnnuihe pod „Trgovina št. 40" poste re-stante Podčetrtek (VVindisch Landsberg). (1075—3) * Na najnovujsi in najhol|Si nsAln * J uiiietne (694—34 J z&he In zobovja: ustavlja brez vnakih bol»rin tur oprav I j a |>loinl»o- * vmh|m in vae /.uime e>pemMl|e« — odstranjuje X mlini' l»ol«M'ine z UHlurtelij(Mu IIVOS ♦ zobozdravnik A. Paichel, { poleg ć«vljarnkega mostu, v Kohler-jevi hisi, I. nadltf. J jA^Sti @amiB «m puškar «> V floro vi I a h (IVrhieh) mt liuroske izdeluje in prodaja vn*kovrstuo nove puiike in revolverje ter vse lovike prlpr»ve9 palroiir ter «lrti|ro streljivo po najnižjih ceu ah. — luske so vse pre* sktiftene na ces. kr. i/.kn$avalisći ter zaznamenovane z znamko tega zavoda (4'(H—27) Za izbornost blag" J uniči izilelovatelj. Stare puške ])opiavljn,jo se ceno. — Ceniki pošiljajo s«* brezplačno. za nesrečne žrtve s a ui o o h k r u m h e (onanije) in tajnih razpasnostij ju i/borno delo l>rai. I^ctuii-h Češko izdanjo po 80. neni&ki izdaji. S 27 podobami. Cena "l gld. a. v. Cita naj je vsakdo, ki trpi na »trusnih posledicah te raznzilHiiosti. resiii^ni njegovi pouki rušijo vsako loto u a tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva se v zalofcni knjigarni „ V o r 1 h g s - M a ga z i n R. F. Bleroy v Lip-iketn Stisko), Ne-iiinarkt 34", kakor tmli v vsaki knjigarni. (291—33) d o ■d o rH .a o •d (D 03 a> Na blagohotno u važenje! Sukneno blago za obleke. Vse novosti nikncne^a blaga za Jesensko ln zimsko dobo za gospodsko obleke, vrhne suknje ln klade. Sukneno blago za damske obleke in sicer: bolfro (tkanina iz ncbarvane volno), tirolsko nevaljano snkno doden), mimo za dame, changoau, kasan, crftpp, angleški okevlot in konfekcijsko bla^o. ■ssr Velika izbera motvoznega (schniirl), piqnc-barhanta in barhanta za oblek«, ki se da prati. — Schrollov šitton, posteljni gradi, julet in nepreuiočno sukno v chenillab (za^rinjače) in suknu, ki je na statvab delano, kakor tudi v prekrasnih ecbarpib, Madras-zavesah in v lnmbreqtiinib. Tovarniška zaloga platnenega in damaškovega blaga priznano najboljši proizvod. |JSS7~ Vse potreloždiiae za, kronate v clothn. orolse, shir-tinjrn in foulardu v vseh bojah in v največji Izberi možno si jo naročiti po vsaki ceni najceneje direktno pri Stari trg št. 4. Josipu Višnar-ju Stari trg št. 4. lit* -gmi Ujam talili <'f s usrtfd /». it. it ti »■<»<■# tvk\ fem na ^ithtt* a nje paitninf gp*-f»xttt. (1003—3; OD 09 Pi o C m* < P N o C o 09« a> t< o o £ >-•• o a> P P pr Hotel Arko v Ribnici. Dobra restavracija, 5 minnt od kolodvora. Priznano dobra kuhinja, zaloga dobrih vin in pive. Cenene sobe. (957—ti) *"*lt*fra. It vMiikonin vlnUu. \fm\W Ta I10IH evciitiiteluo tntli profla. Štev. 20.690. (1084—1) Za tekoče leto podeliti ima mentul maglNtrat sLjuhl jiuiNk i sledeč« ustanove: 1. Jan. II«kriiar Icr. ; 2. Juri| Tlinlnioiiiorfcvo v znesku . . . Hil ghl. iili kr.; 3. «Iom. .lah. Belil IIIlipovo v znesku . . . Sii fgld. 1© kr.; 4. Jan. Jošl Heberjevo v znesku .... 90 fgld. 92 kr.; do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile. 5. Jan. JNlli. kruške* ireio v znesku . . 71» gl7 gl Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena vdova Ljubljanskega meščana, do druge polovic e pa ubožna, dobro vzgojena hči Ljubljanskega meščana, ki se je letos omožila. 9. Mllmjel l*»kičevo v znesku.........120 aUt. do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 10. Jnu. ISnpt Kovačevo v znesku . . 151 «l«l . ti O kr., katero je razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 11. II <'!«'■■«' Valentini jevo v znesku.......HI gldL, katero je razdeliti mej otroke rojene v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starisev in še niso 15 let sturi. 12. I stanova %a posle v znesku.....50 gl«l. 40 kr, katero je nazdeliti mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na d ob ram glasu. Prošnje za te ustanove vložiti je s potrebnimi prilogami vred pri |MMi|»isiiii«>iii ina^isl rutn «lo M*, mu enibrn IctoM. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 2o. oktobra 1893. L Luser-jev obliž za turiste. (.olovu in hitro nph- >^>a» j^*. vaj oče sredstvo proti v^tS^ •c^^ kurjim »m'-«-noiu. /iil|«-m na pod- y tu^^r platih, petah in S^sT JpjS Veliko drugim trdim >*cj§^ , *>r priznalnili praskam /vV' ^ P'»*,m J« "H kože. ' -'s Dobiva se v Iekar nah ogled v srlaviii razpo.šiljaliiici: L. Schvvenk-a lekarna (302) Moidllng-DunaJ. r. w v Pristen samo, vc imata navod in OnJV i^^^ obliž varstveno znamko in podpis, ^iČ'S ^l ^e tu zr*voni t°rwJ ,,ftj Pa»i \* 'Vr^^ in zavrne voe manj vredne ponaredbe. i'i i •*! n>-:.i Imajo ■ LJubljani J. Swoboda, U. pl. Trnk6cxy. G. Piccoli, L. Grečel; v lla«lolfovem S. pl. SUdovic, F. Ilaika; v 14iiiimiku J. MoCnik ; v C'elovoi A. Bg>ger, W. Thunuwald, J. Ihrnba-cher; v Bresuh A. Aich-inger; v 'i'rmi (na Koroškem) 0. Menner; v It.-ljniiii F. Scholz, Dr. K. Knmpf; v CSortoi G. B. Pontoni; v IVoITm-berga A. Ilnth; v Kra> ujl K. Savnik; v Rad-Koul C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v Italja,ni priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila in sploh za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilu in nizki ceni. (1089—1) Zunanja naročila izvršujejo se točno, solidno in ceno. St. 101. lin«'- 20. novembra t. 1. ob 10. uri predpoludne oddala se bude naprava nove občinske ceste v Radencih pri Starem trgu -mm po očitni družbi. Cestna proga je dolga II IO metrov in je delo cenjeno na 24fttf K'd. L cdacijski pogoji, proračun in načrt ležć pri županstvu v Radencih vsakteremu na ogled. Licitacijski pogoji razvidni so tudi pri okrajueni cestnem odboru v Ornomlii. Kdor hoče licitirati, ima vložiti vadija 10%. L*c>tacija vrši In s • hude pri župani! vn v Itadeuelli. Okrajni cestni odbor v Črnomlji, dno 24. oktobra 1893. (1087) Za načelnika : *Teritnovlć. SLAVIJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavarnjc človeško življenje po vseh kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. (''leni banke „Slavije" imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende, katera je doslej iznašala po 10 0) 20%, 25% in ledno leto eelo 48%. Za škode izplačala je donlej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. Kako koristno in potrebno je zavarovanju življenja, dokazujejo naslednje (193—19) primere s 1. Miha Doluićar iz Št. Vida nad Ljubljano zavaroval <>e je dne 15. oktobra 1873 in je umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 80 gld. ♦JO kr.; d.dići DJefOvl pa so prejeli od hanke „Slavije" 1000 gld. 2. JoHip ZanoAkar, deželni oficijal v Ljubljani, h varoval Be je dnu 10. aprila 1874. Du svoje smrti dno 22. februvarja 1876 uplačal je 196 gld. 38 kr., banka „Slavija" pa je dedičem njegovim izplavala 1000 gld. 8. Henrik grof VVurmhrand v Konjicah zavaroval se je dno 15. m 11 ci j :i 1875 ter je do svoje smrti dne 15. marcija 1*77 uplačal 1188 gld.; dediči njegovi pa so od banke „Slavije" prejeli 6000 gld. 4. Anton Ahćin, župnik v Begunjah, zavaroval seje dno 1. avgusta 1870. Po smrti njegovi dne 17. julija 18al izplačala jo banka „Slavija" kapital 1000 uhl., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 364 gld. 9H kr. 5. Janez Vernic, načelnik postaje na liakoku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878; umrl pa je duo 25. novembra 1883. V tej dobi uplačal je 174 gld. '.'6 kr.; banka „Slavija" pa jo izplačala dedičem njegovim 10e0 gf-1. 6. Luka Sulice trgovec in posestnik v št. Petru na Notranjskem, zavaroval se je dno 30. januvarja 1*82 za lvOO gld. Do svoje umrli dnč 17. junija 18H4 uplačal je 215 gld. 52 kr. in banka „Slavija" iipla-čalu je rodbini njegovi ves zavarovani kapital. 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetuik v PoBtojini. zavaroval se je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dnč 9. oktobra 1891 uplačal je 8159 gld.; banka „Slavlja" pa je dedičem njegovim izplačala 6000 gld. 8. Simon Matejčič, župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je Unč 10. januvarja 1892 in je umrl že dnč 25. februvarja istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala je banka „Slavija" ijegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar Bogovič, župnik v Lunu na otoku Kalni, zavaroval je dnč 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletičeviin, po 500 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dnč 28. februvarja 1891 168 gld. 88 kr.; banka „Slavija" pa hode vhakej imenovanih deklic, ko doživi le leto, izplačala 500 gld., tedaj vsem trem 1500 gld. 10. Josip Perko, učitelj v Šmhelu pri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 58 kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu, ko doseže 20. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči kvarnemu uživanju nemeSane ali z surogati mešane bobove kave in da je moč prirediti mnogo -Imlu« j«. >„ poleg tega xdrHve|Ao in OfiicjM) kavo. — N «■ |» rr li (t>itm kol prini«*«-U k na-vimIiiI kubovi kuvi. (417—28) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito seje čuvati slabih posnemovunj. i>obivn mv> povito«! — 1 , kile po '£Si kr. Solidne, zložne, močne in čudovito cenene vsake vrst«« ponuja prva iranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napo- jenega masivnega lesa Josipa Verbie-a v Bistri, pošta Borovnica. (34.1—81) (1043—3) Pozor gasilna društva! S sklepom „Zaveže gasilnih društev" (požarnih hramb) uvedene nove distinkcije ima. v zalogi podpisana dobro znana firma Benedikt J*i|— a' I ub Ijani — Satjmfi tfjr. Komfori ! Priročnost ! Cathrein-ov zapiralec (('alhrein's Fernschlies.ser) i-am oiiiognčuie odpirati In zapirati vrata, ne da bi nam bilo treba zapustiti postelje (k.opolj) itd. — Vsak Ujik ta aoarat lahko v nekolikih minutah pribije, ne da bi ae poškodovala vrata aH zid. Centrala,: Jos. Cathrein, Dunaj, L, Predigergasse Nr. 5. Glavno SaSt#psi%o srn Hraii|ako pri gospodu Franu Doberlet-n pohištveni etablissement v I4Jnlilfanl, Frančiškanske ulice. Cena jcltl. 2-75 celemu aparatu za jedno sobo, naj line j u poniklano gl po 8 in 5 krajcarjev mesno juho in ga priporoča najbolje (958) "lnuul ^ Iv. E. HutHchcr-ja ua»le ■H ° đ AS (D 0 (Q K) J> (d 6 o, I Ti O 1 (D (> > O i l^iijiiiasje cene! TVajiiiiJe cene! JSčiSk osobito uvaženje! Priporočava za jesensko in zimsko sezono v največji izberi vsake vrste S1 suknenega blaga =3 za ^oniiomKc in dc^kc ohlclte. iiiennkovc /imskc suknje; suknenega blaga za damske obleke in pristno tirolsko damsko nevaljano sukno (loden) v moiJcriiili liojali; Barhant, ki se da prati za l»ln#,e in olllaelln po osobito nizki ceni, isto tako |ii«|iict-. S t* lili liri« in ntinsnl-liarUaiit1« 4iu,riiiJti4T. pluhlt> posteljne odeje in p l<* i ni i pilil neilO in I»oiiiIi»i>.«'\o hliij&o. samo izvrstni proizvodi. Grobelnik & Ihl trgovina s suknom in manufakturnim blagom aa.su d.eToelo In na. drobno. (1036—4) Tovarniška zaloga platnene in damaškove robe. Pred škofijo št. 2. Ljubljana Pred škofijo št 2. Za dobro kakovost se jamči! Za dobro kakovost se Jamči! CD W 00 «Q e* o ^ ~i g| o £ CD cd |f o OD S" on -4 Pg Og ITe • »o P CD Ji ar C BO o 2. Rudolf Vertnik anatoaiično - ortopeftična v Ljubljani, Rimska cesta št. 10 priporoča se čast. p. n. občinstvu za izdelovAnje vseh v njegovo stroko »padajočih del, katera iz-vrinje natančno po naročilu in nizki ceni. (1090) Na željo p. n. slavnega občinstva hode (1077) razstava indijskih chrvsanthemov in družin krasnih cvetlic odprta še jutri v nedeljo. A. KORSIKA ti a. Tržnnki cesti išt. IO. Svetovna razstava v Čikagi. Vožnji listki v AMERIKO (360—30) pri nizozemsko-ameriški | parobrodni družbi. I IV Weyringerga88e T DUNAJ. I Kolowratring- 9 Fojn^ni lit /iihIoiij. do 20 gld. Za Yse Svete priporočam faatiteuiu občinstvu največjo zalogo nagrobnih vencev s trakovi in napisi po najnižjih cenah in po najnovejši faceni, V nanj a naročila se vestno in po najnižji ceni izvršujejo. Tndi imam veliko zalogo za gospode trgovce, katerim dajem primeren popiiMtelc. Ceniki dobe se brezplačno hi poktnine prosto. Z odličnim spoštovanjem (10 f»—4) Marija Podkrajšek v Ljubljani, v Špitalskili ulicah. 00 O O to o P* HBfjggjg od 80 kr. do 20 gld. SlužIli gtaveega listu „Slovenski Narod" lEŠT se raxpišeti. Upravitelj mora biti vešč potrebnega knjigovodstva. Za to mesto imajo prednost oni, ki znajo već jezikov, imajo nekoliko trgovskega pojma in ki se spoznajo tudi v tiskarskih zadevah. Službi je takoj nastopiti. Plača po dogovoru. Prošnje s spričevali in referencijami uložiti je do I. novembra t. I. pri g. dr. Iv. Tavčarju, predsedniku upravnega odbora „Narodne Tiskarno". Senzačno 1 Senzačno! Važno za dame! „Hungaria"-kroj-tabele seiu <>il gospodu F. Cassermann-u t-utlcaOŠKiJeaaa-u. IcrojaiJlceiaai-uL mojstru. Slavno p. n. občinstvo izvoli naj se torof obrniti do imenovanega gospoda, ki bode zamogel poučevati to£uo po moji metodi. Ignacij Koch, umeteljni prikrojevalec- Restavracija „Pri Lipi" v Ljubljani. i£ŠT VVittingausko pivo. TjtSJ Čast mi je, slavnomu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da točim slej ko prej Wittiiig'ausko pivo iz kneževsko Scliwarzenbergove pivovarne v Wittingau (Ćeška) in da bodem isto imel tudi v zalogi za tukajšnje in zunanje gospode restavraterje. (105*2-1) Z velespoštovanjem L« KtllltillLi. izdajatelj m odgovorni urednik: J o« i p Not I i. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".