Štev. 5.
Tečaj I.
»Brus* izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po dogovoru, sicer pa po 4 kr. vrsta.
Predpustna.
Nestrpna, prevzetna: Zakaj te otrobe? To vse je narobe! Strast veri ni znana! Zato sta kaplana Do tal pogorela, Dežela pa cela Si misli in pravi : „Kaplani ongavi, Če Krista ste sluge (In s vrhe ni druge,) Resnico ljubite, Mir, spravo učite! Potem dušni pastir Nam priljubljen bo vir!"
Oj ti nesrečni predpust, Ko iz posvečenih ust Le prepir se oglaša Piha vroča se kaša! Ko v cerkvi raz lečo Za starce in deco, Mesto božje besede Se politika prede, Se hujska in ščuje Strastno beseduje; Ko Karlin in Kalan Oba trobita v dan, Ko Kalan in Karlin Za svoj delata mlin. Mlinarja nespretna,
„Dom
(Piše
Seznanimo se v tej povesti tudi z „jelenastim psom", ki že praktično izvaja poprej proglašeno načelo: „Kj er ti je dobro, tam si doma." Pasja para dobro ve, da pri ciganih ni mastnih grižljajev. Potepal se je nekaj časa z nemirnimi cigani, a naposled začelo mu je tako življenje presedati, na stare dni imel bi rad ugoden zapeček. Zaradi tega zataji meni nič — tebi nič znano pasjo zvestobo, ostavi cigansko tolpo in si poišče novega gospodarja, dobro sluteč, da sta naposled Ivan in Martin vender-le glavni osobi v tej povesti. Vodil ga je pri tem izvestno uprav pasji nos, da je že naprej vohal tolste polhe, mastne divje gosi in drugo zverjad, katero sta glavna junaka streljala, kadar in kolikor se jima je ljubilo.
Jelenasti pes izbral si je zares dobra gospodarja. Ne samo, da sta mu nadela blagoglasno ime „filaks" in da je smel ovčice pasti, skrbela sta tudi sicer jako močno zanj. Ko sta dva neprevidna volka priskakala na dvorišče, ne da bi mogla nazaj, ulovila sta Ivan in Martin oba volka tako hitro, da nesta niti utegnila raztrgati „filaksa",
in Svet."
Ciril.)
marveč sta bila zadovoljna s polovico pasjega ušesa. Filaks bil je volkoma gotovo hvaležen, da sta tako rahlo ž njim ravnala, poslednjima pa gre vsa čast, da sta za-tajivši prastaro sovraštvo mej pasjim in volčjim rodom, oba vkupe s polovico pasjega ušesa imela dovolj. Tolika zmernost sicer volkovom ni lastna, a v tej povesti je vse neobičajno, torej tudi volka.
Da Ivan in Martin volkova živa, kakor teleti peljeta v Vipavo, temu se človek ni diviti ne sme. Izredni so ljudje, izredne tudi živali. Izredni so celo cigani. Nikjer in nikdar se še ni culo, da bi si cigani ledene jame izbirali za bivališča svoja, najmenj osnovana pa je vari-janta, da bi si odbrali Nanosa pusti hrbet. Drobnice, sicer lesnike imenovane, jim ne gredo nikakor v slast, veliko bolj jim ugaja kaj slanine, še bolje pa perutnina. Vsega tega v pogorskem vrtu, v Lepem dolu niti za najbujnejega razcvita ni bilo.
V obče so cigani jako nepotrebna, prisiljena stafaža tej povesti, popolnoma nesrečen pa ciganov naskok na Lepodolsko kočo. Pravega povoda ni, z ito je tudi vse
5
dejanje čudno, skrajno nedoumno pa, čemu bi cigani Martina v Cigansko jamo odnesli. Na pol mrtvega človeka dvigniti na rame in odnesti ga, je jako težavna stvar, popolnoma nepraktična pa, ako se ne ve zakaj, čemu. Pisatelj pravi, da so ga odnesli „ne da bi bila živa ali mrtva priča njih dvojnemu zločinu", a tega menda sam ne veruje, kajti v istem hipu opisuje vračujočega se Ivana, ki je, uvidevši svojega prijatelja nevarnost z gro-mečim glasom zaklical bil: „Martin, ne udaj se!"
Preobširno bi bilo še nadalje baviti se z drugimi pretiranimi in banalnimi epizodami, n. pr. kako je Ivan splašene konje ustavil in grofa in grofico rešil, kako je dež uprav na minuto pogasil požar, kako je nekdanji polkovni zdravnik Brand samotaril na Nanosu, kajti vse take podrobnosti so se že pred več nego 100 leti veliko boljše pripovedovale v raznih pripovedkah in potem leto za leto več menj srečno tu in tam ponavljale, so torej že obrabljena, večkrat obnošena snov.
Izviren je konec. Ko je pisatelj vse povoljne mu osobe zbral v „Lepem dolu", ne dopušča jim, da bi se dolgo veselili sreče svoje. Kar drug za drugim morajo pod „rušev pot" in celo Alfonz, ki je bi pri vojacih povzdignen v plemeniti stan s pridevkom „Lepodolski" pal je „pri Wagramu brez potomcev."
Po tej tragični usodi tudi Lepega dola več treba ni. Janezek, kateremu je Ivan na smrtni postelji izročil
velekrasno posestvo, „ni imel potrebnih pridnih rok in modre glave". Katastrofa, zavozljanje, katerega smo v povesti sami zaman iskali, nastane še le tedaj, ko so že vse osobe stopile z odra.
Potem pa je res hudo. Janezok podre nepotrobni hlev, gotovo je že vso živino poprej zapravil. Pride pa tudi še potres, ki uniči krasni vodovod, katerega bi si 3icer Ljubljančanje vzeli za uzor. Potres je toli neusmiljen,
da niti Ciganski jami ne prizanese. Skala se je posedla in o jami ni več sledu, kakor ga menda tudi o povesti ne bode.
Sedanji gospodar zoblje že ovsen kruh. Ker nema hleva, torej tudi živine ne, bilo bi v kmetijskem ozira zanimivo, poizvedeti, kako in s čim gnoji in k.iko sploh poljedelec gorjanec izhaja brez živine. Bilo bi še ved jednacih uprašanj, katerih pa povest niti vredna ni.
Povest „Lepi dol" nema niti jedne vodilne misli. Dvoje dosluženih vojakov spravi se v pozabljeno dolino na Nanosu in izvaja dela, Herkulu podobna. Vse se jima posreči, a čemu delata? Za potomce ne, ker Ivan poznaje sicer mnogo krepostnih žen, a se vendar zaradi Martina neče ženiti. Druzega smotra tudi nemata. Jedino, kar jih vodi, je ugodno življenje, sicer pa je njijino gaslo „Apres moi le deluge". To se tudi zgodi. Moža brez strasti, brez zanimanja za občni blagor, brez višje ideje, zapustita dolino solza brez sledu. Avtomata sta bila, kot taka sta se tudi poslovila.
„Lepi dol" deloma posnet po Robinzonu, deloma po znani pojesti „Zlata vas" je popolnoma ponesrečen poskus „Ježe na Parnas". Da je mnogo tacih junakov, kakor sta bila Ivan in Martin, Brand in Alfonz, bila bi vsa zemlja kmalu pustinja, kakor je nekda sedaj „Jazni dol". Pisatelj in urednik stekla bi si neprecenljivo zaslugo, ko bi hotela čitajočemu občinstvu, v prvi vrsti u^eči se mladini pojasniti, česa se jej je iz te povesti učiti, na čem se navduševati.
Veliko vrednost ima povest „Lepi dol" v tem, da v njej ni nobenega plesa, nič o spiritizmu, da ni govora o ljubezni, tudi ne o dvoboji. Ce je vmes upletenih par umorov, tatvin, opravičene so take človeške pomote že s tem, da so popisane v leposlovnem listu „Dom in Svet."	(Dalje prihodnji«)
Veliko veselje Ljubljanskih podgan,
Iz Žužemberka 20. februarja. Pri nas, v je 'ni največjih župnij dolenjskih, se ni čitala maša zadušnica za ranjcim cesarjevičem, ni se oglasil zvon niti ua dan pokopa, m z besedico se ni omenil tragični slučaj raz
ltco. Pa čemu zvonenje, čemu črne maše — to so le zunanja znamenja in svojo udanost cesarski hiši tudi na ■ zunaj kazati, to ne gre! Čemu ljudstvu praviti o tem, [ saj mu ni treba vedeti, kako brezmejno gorje je zadelo
ne le cesai sko hišo, temveč i celo Avstrijo. — Preteklo nedeljo imela se je po vsej škofiji darovati slovesna votivna sv. maša za Najvišo ces. rodbino. Tako smo či-tali v »Slov." in tako je bilo oznanjeno i pri nas. Ali naši gg. so jo malo po svojem zasukali. Maša je bila pač, maša, toda o slovesnosti nismo čuli ni videli ničesar. Blagoslova ni bilo, v propovedi ni besedice o nesrečnem cesarjeviči, koncem nje ni očenaška za cesarsko obitelj, dasi je bila maša oznanjena v ta namen! Jedini opomin je bila jedna kitica ,,Ces. pesni", pa i te g. kaplan ni mogel počakati pred altarjem — čemu neki, saj gg. res svojo lojalnost skrivajo na vse možne načine. Res, uzorna lojalnost! Ej, gospodje! poznamo Vas in ni prazni dovtipi Sviftijanca, ni zavijanja »Slovenčeva" ne operejo Vašega postopanja v tem slučaji. —
Ker pa že ravno pišem o naših razmerah, bodi mi dovoljeno, spregovoriti še besedico o žalostni prikazni, ki se javlja v nas nekaj mesecev sem, ki bega ljudstvo in nas tlači, kakor mora, da že prosti ljud maje z glavo in vzdihuje: »Kam pridemo? Kaj tacega še nismo slišali!" V mislih imam namreč naše propovedi. Saj te so menda vendar javne in ni ravno treba, da bi človek moral biti žandarm, da jih kritikuje.
Bili smo doslej vsekdar mnenja, da je leča ozna-njevalka morale, spcdbujevalka nravnega življenja; zdaj pa smo se povs<m drugače poučili. Če so po drugod propovedi „medicinično-somatologične", tedaj pa se pri nas vrše prave pravcate ekshumacije in seciranja, z neizmerno slastjo rijemo po »kupčkih smradu" — ipsissima verba — in kosti oglojemo do zadnje trohice. Vsaka ljubezen je pregrešna, vsaka se mora opustiti, torej tudi ona med možem in ženo, med stariši in otroci, kajti »glej, in ta kupček smradu si ti poljubljal in te kosti si ti objemal!" O Zola, kaj če tvoj naturalizem proti temu, ti si mojster skaza, pridi sem in uči se! Morda se pa motimo, morda pa to ni naturalizem, temveč oni krščanski idealizem, za katerega se toli poti dr, Malinič v svojem »Rimskem Katoliku". Take pridige neso nemoralne in besede »nečistnica, nesramnica, kuhinjska cunja, sm— (gabi se mi, zapisati jo) —, kojih propovedi kar mrgole, so menda le epitheta ornantia, le slastni
ocvirki, ki dajejo še le pravo začimbo klasičnim tem govorom. Gotovo so te pridige velike moralne sile, so izvrstno vzgojevalno sredstvo, saj pridejo iz ust kateheta, ki govori pred par stotinami otrok, in pedagog mora vendar vsa vzgoje valna sredstva poznati in vpo-rabljati!
Sicer se pa na leči tudi lahko malo pečamo s političnimi agitacijami in predmet o slabi druščini nudi kaj prijetno priliko, obregniti se nekoliko v »nekatere slov. časnike, ki pačijo narod in kvarijo ljud, sejaje med;nj moderno brezverstvo, ki je hujše od paganstva in katere so radi tega mil. g. škof duhovnikom prepovedali naročati, brati in priporočati".
• In krščansko ljubezen pa tolerantnost zasajamo v srca vernih svojih poslušalcev, da je veselje! Saj mrtvecem ne damo miru ni pri odprtem grobu, ni na leči in svojevoljno jim odkazujemo prostor v peklu, ker za nas ne velja rek: Ne sodite, da ne boste sojeni!
In ti, dekle, ne goji snage in reda, ne oblači se čedno, ker s tem hočeš le obrniti nase pohotne oči mlade-ničev, češ, vzel me bode! »Ja, hudič te bo vzel!"
Toli visoko-etične vsebine so v nas propovedi, da jih revni, na materialistični svet navezani Zemljani niti razumeti ne moremo, temveč jih vse drugače tolmačimo. — Nič se nam pa čudno ne vidi, če g. sam pride do zaključka: »Prepričan sem, da nikogar ne bom spreobrnil." Kako neki, gospodine, ko že prosti ljud obsoja Vaše početje.
Tudi je v kraji, kjer so dekleta tako do cela spri-dena, da pohajajo — hu! — plesišča, prepotrebna policija in špijonaža. Kako dobro je, če nese kuharica v hišo, katere praga sicer nikdar ne prestopi, prodajat za 2 groša jajc, kako lahko se pri tem pozveduje, koliko in katera dekleta so plesala!
V druge zadeve pa se nikakor ne utičemo, ampak če imajo v občinskih sejah izključljivo le g. oče besedo, so to le oratorične vaje za prihodnjo nedeljo. Zabavlja se tu in tam!
Tripelalijanca
je zračna hišica, zato jej je pa tudi vsaka sapa nevarna.
Dobro se je odrezal!
Otroci včasih toliko in tako vprašujejo, da niti modrijani ne vtdo pravega odgovora. Učitelj Drinovec ni bil modrijan, v zadrego pa ni lahko prišel, vselej pomagala mu je prirojena dovtipnost
Ko ga nekega dne upraša mlad dečak, kako pač prihaja človek na svet, je učitelj Diinovec sulico hkratu zasukal, uprašajoč dečka:
„Koliko si star?"
— „ Trinajst let!" odvrne dečak.
„Pa se nič ne spominjaš, kako si nasvet prišel?"
.— „Nič, prav nič!"
„Kako bi se pa jaz spominjal, ki sem že 57 let
star?"
Čujte in premišljujte!
Dne 25. februarja prišel je v Ljubljano g. L. Rih-mani, nadškof v Edesi. Nastanil se je pri Frančiškanih ter dne 26. februarja ob 7. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi maševal po orij entalskem obredu v sirskem j eziku.
Ker je potem takem sirski jezik v Ljubljanskih cerkvah dopuščen, mora nam izvestno biti pri-rodneji nego staroslovenščina. Zato globoko po-milujem vse one zlovoljne prenapetneže, ki po vsej sili hočejo slovansko liturgijo, namesto da bi se za sirščino potezah. Logika, nepremagljiva logika je na strani sirščine, pomislite to! Dixi!
Na sv. Kurenta dan 1889.
Jurij Kopriva
profesor logike na Golovci.
v
„Cez sedem let vse prav pride".
Tako uči narodni pregovor in tako je tudi res. „Pesem od mlinarja" smo bili že popolnoma pozabili, sedaj pa je v naši družbi zopet na dnevnem r( du. "Vsak večer jo pojemo. Ugaja nam začetna kitica: „Ta mlinar na svetu prav „luštno" živi — Ker mu ni treba mlatit; — Kamen zasuje pa leže za peč, — Če
se mu zljubi, pa......ugaja kitica „o kmetu",
„ferboltarji" in drugih stanovih. Najbolj pa se nam je prikupila nastopna (v dveh besedah preinenjena) kitica:
„Kaplanček na s\etu prav luštno živi, Ker mu ni Ireba mlatil'.
i
Na lečo se spravi, pa prid'gat začne, Če se mu zljubi, razbijat začne: Tidirinka taktinka tidirinka tatom Tidiriuka taktinka tatom !
(Se ponavlja.)	Jaka od sv. Jakopa.
Uprašanje, oziroma naloga.
Ako je Marijine bratovščine loterija za poštne znamke in pisma potrošila 139 G gol d., bi vender
rad vedel, v katerem paragrafu kazenskega zakona se nahaja pravi izraz za tako postopanje.
J. S. v L j u b 1 j a ni.
Čudna vas.
Na Goriškem nekje je majhna, a zelo dolga vas I)., še bolj pa čudna. Nad Hribom je Dol, v Dolu Dolina, v Dolini Otlica, v Otlici pa Luknja. Ljudje bivajo v Dolu, Dolini, v Otlici in v Luknji. Tudi imena prebivalcev so zanimiva. Poleg česnika je čebula, Medved in Volk, Poljanec in Gorjanec sta si soseda. Gospod Flikal in Gospa Bodež sta si v botrinji, tudi Močnika ne manjka. Zadnji čas prišel je tjakaj še „figaro".
Telegrami „Brusu".
0(1 Jezera na Koroškem. Pri nas vlada veliko veselje. Naši trije Karantanci lovci, ki so bili šli na lov na „golobice" proti Šenčurju, vrnili so se zopet.
Beligrad. Milan je svoje oči vrgel na princesinjo Ypsilanti, ki ima kacih deset milijonov. To bode zopet drobiža za nekaj časa!
Senožeče. Zakaj da je bil Fekete imenovan častnim članom? Jaz pa uprašam, zakaj je pa prišel Poncij v Vero? He?
Št. Peter: Mej seboj imamo velikega modrijana, to je občan V. K. V polemiki z »Narodom" pisal je pred par dnevi: »Tvoji sotrudniki bodo s e d em i ns e de m d e-setkrat pokopani." Naj bi uredništvo »Sloven-čevo" izvolilo pojasniti teh besed tamni pomen. Se-d e m i n s ed e m d ese t k ra t pokopan biti, ni kar si bodi. Kdo bode to storil in na čigave stroške? Po vseh sklepih me trga, ("e naj kaj taci-ga mislim.
Pismo iz Gorice.
Oprostite, gospod urednik, da se tudi jaz pridružim Vašej novej obrti — bmsariji namreč, jaz, gospod urednik, ki sem se te obrti dobro izučil — doli nekje v laškem kraljestvu, v Karnjelskih gorah.
Da ste se lotili baš te obrti — »brusarije", ne vem kaj Vam je v glavo palo. Mari še ne ' veste, da ste se s tem jako zamerili laškemu m inistru Crispiju, ker delate konkurenco njegovim podanikom, živečim baš z ono obrt-nijo v Avstriji? Da ste se gorej imenovanemu ministru več nego zamerili, je gotova in gola resnica, kajti drugače bi se ne bil zoper Vas pritožil avstrijskemu veleposlaništvu v Rimu. A Vi — še vsega tega nič ne veste, ktr ste daleč, daleč od Rima — gori na severu v sneženih stepah.
Gotov sem, gospod urednik, da neste vzeli patenta brusarije samo za Kranjsko, Štajersko in Koroško, pač pa tudi za primorsko deželo, in k tej spada tudi naše mesto Gorica, kjer je po mojih mislih obilo zaslužka z brusarijo. Tukaj se nahaja prav mnogo, predmetov, ki so jako potrebni tem predmetom spada v prvi vrsti Madame Luzzattova, alias prava urednica »Corriera", glasila goriške sedanje vlade. A počasi, gospod urednik, stvar je delikatna, opolzla in nevarna, s to babo ni tako lahko priti na — brus, kajti, ako jo primeva z gladkimi rokovicami ter ■citirava na — brus, ne bode šlo, ker je hujša od mačke in praske.
Jako prilično brušenje hofeva imeti z našimi slovenskimi odvetniki v Gorici, dasi so slovenske majke sinovi, a vender naš jezik slovenski zanemarjajo in zametu-jejo, osobito v pravdnih zadevah tako, da ste nam c. k. sodniji sami pravičnejši, nego naše krvi odvetniki, ker je oni sami silijo na to, da uradujejo vse le jtdino in iz-
ključno v laškem jeziti — in vse to, da ustrežejo volji in želji manjšine bivalcev v goriškem okrožji.
Še nekaj gospod urednik. Pred mano leži »Rimski Katolik", katerega mi je posodil Štefan Hodulj.i za pol litra črnega petijota. To Vam je knjiga, učena knjiga! Jaz in Vi, ki nesva dovršila »črne čole", je bodeva kaj malo razumela. Ranjca moja predbabica — Bog jej daj vse dobro kjer je — mi je večkrat, ko me je pestovala v naročji, pripovedovala o »črnih bukvah", o »črni šoli" in — Bog si ga vedi še kaj! In — stoprav zdaj, silijo mi na pamet one pripovedke, in večkrat, prebirajoč stranice »Rimskega Katolika" sem vzdihaval, kakšna nesreča je zame, da me ni bolje ranjca predbabica poučila o »črnih bukvah" in o »črnej šoli", da bi ložje zdaj umel Mahničeve »črne bukve" — »Rimskega Katolika". Oh, gospod urednik, srečo, veliko srečo imava, da nema več zdaj moči nekdanji španjski jezuvitizem — slaba bi nr.ma pela, ne vem kakšne baže muk odločd bi
nama Tone od Kala, ali recimo dohtar Mah-nič. Čuden svetnik res ! Danes propoveduje o ljubezni — pardon — a ne o spolni, jutri že veje iz njega samo golo sovraštvo in hinavstvo. Pač res, lep namestnik Krista! Krist vender ni tako učil!
Imava še jako mnogo predmetov v Gorici, katere bova sčasoma vse pritisnila na brus, a potrpljenja je trebrt, potrpljenja. Ako naju Bog pri zdravji in zdravem humorji ohrani --iiočeva v teku tega, \se pobrusiti, krepko nabrusiti.
Za danes dovolj. Prihodnjič pa začueva (jrus.ti, kar od kraja, brusiti tako, da bode strelica na brusu vedno ostra, da uničiva vse kar je najinemu narodu v kvar.
Ves Vaš
Fran Erjavec, na btus. K
P.
A-hacelj: Sedaj pa res ne vem, bi li šel na ples, ali pa ne.
B-liacelj: Zakaj?
A-hacelj: Le pomisli »Dom in Svet" in »Rimski Katolik" oba hudo obsojata ples.
B-hacelj: Kaj zato? »Slovenec" je pa bolj liberalen, on plese celo naznanja.
A-hacelj: Vse
naposled utegneta me »Dom
in Svet" in »Rimski Katolik" vender le preklinjati!
B-hacelj: Nikar se ne boj, te bele pa „SL venec" blagoslovil!
C-hacelj: To bo pač »Blažev žegen"!
A-liacelj: Sta li cula,- kako je g. Karlin pri sv. Jakobu propovedoval ?
B-hacelj in C-hacelj: Ne, nesva. Kako je rekel?
A-hacelj: Rekel je mej drugim: „Cesarjev je več, papež je pa samo jeden."
B-hacelj: Saj je tudi res tako!
C-hacelj: I seveda, saj je duhovnikov tudi več, Karlin pa samo jeden.
Nos.
Komičen govor. Spisal Vinko Lapajne.
Gospoda slavna! Govoriti mi je danes o zelo važnem delu telesa našega, o delu, katerega imate tako rekoč „pred nosom". Ako se primete, gospoda, za nos, imate že predmet v rokah, o katerem mislim govoriti. Predmet denašnjemu govoru je torej nos.
Nos zavzema prvo mesto v obličji človeškem; on je takorekoč predstraža, osrednja točka, pomol (balkon) obraza našega. Nemci izumili so mu naslov „Gesichts-erker." Nos je varuh in čuvar obraza, on mnogokdaj skrbi za to. da se ne poškodujejo obraza drugi deli, kadar je kdo tako nesrečen, da hoče z nosom v mater zemljo napraviti luknjo.
Sicer je pa nos pomilovanja vreden, stati mu je na straži v lepem in grdem vremenu. Niti hišice nema, kakor vsak vojak, da bi se umaknil mrazu in dežju. Ni čuda torej, da vsled tega pretaka čestokrat — bridke solze. Nos je jako občutljiv, kadar kdo puši znane Du-najevskijeve smodke, alias „šoštarice", tedaj se nos hitro zaviha.
Istotako, kadar je v obližji raznih odpadkov, znanih pod imenom gnoj. Nos je povsod navzoč, sosebno pri tacih ljudeh, ki radi v vsako reč „svoj nos vtikajo (glej „dr. Mahnič") med tem ko drugi zopet za vsako malenkost nos vihajo, če se jim kaj pod „nos pokadi" (vide Slovenčeve urednike puncto črnih zastav). Tudi otroci kaj radi „rilec kuhajo". Nos je tudi radi tega zelo potreben, ker bi inače kratkovidni ljudje ne imeli natakniti kam naočnikov svojih. (Reči bi se moralo pravo za pravo: „n ano s n i k o v").
Nosovi so zelo različni: Jeden ima dolg, drugi kratek nos, tretji židovski kljun, drugi gori zavihanega, tretji debel, četrti suh itd.
Veliko vrednosti ima „dober nos". Dober nos ima n. pr. žena, katerej mož domov prišedši že od daleč po pijači diši in katera tudi kmalu zavoha, koliko je mož zapil.
Taki ljudje, ki radi vse zvohajo, so zelo nevarni, imenujemo jih „vohune".
Barva nosov je zelo različna. Nahajajo se nosovi rudeči kakor škrlat, in taki, ki že na vijolice spominjajo. Rudeč (bakren) nos je nevaren, kajti naredi se rad „ze-leni volk" če kane jesih nanj. Rudečih nosov lastniki so konservativci. Domovje imajo rudeči nosovi po pivovarnah, krčmah in deloma tudi po samostanih, kjer se jim kaj dobro godi. Nos je pri otrocih ovaduh. Kadar zmanjka sladorja v pušč'ci, ne treba druzega, kakor da mati otroku potiplje — nos; če se naredi bela pika, tedaj je gotovo otrok slador zmaknil.
imajo še to neprijetno lastnost, da se kaj hitro množe. Od ministra do svetnika in od tega naprej do diurnista raste nos kaj hitro, tako, da se ga zadnji težko odkriža.
Nos je tudi kažipot. Če se koga upraša za pot, odgovarja dosledno: ,,Idite za nosom!"' Sicer se pa pride tudi „pred nosom" kamor se hoče.
Nosu poprijelo se je tudi pesništvo. Spominjam le na narodno pesem, v katerej slove jedna kitica:
,,Nos ima kopito, Ni nikoli tobaka sito."
Nos je izvrsten barometer, ima celo preroškega duha, kdor tega ne veruje, spomni naj se na nuhajočo gospodinjo in dijaka, ki je na vprašanje, pride li na kosilo, stereotipno odgovarjal „kakor kane".
Nos je tudi pobožen, kajti kadar kihne, pozdravlja se z „Bog pomagaj!" na kar on odzdravlja z „Bog lonaj!" Zanimivo je tudi, da ima nos v vseh jezicih isto korenino.
V vseh slovanskih jezicih je nos, „nos", istotako v druzih, n. pr. nemški: nas-e, laški: nas-o, francoski: nas-e, latinski: nas-us, grški: nis-is, madjarski: nas-um baratum, španjski: nas-inus, kitajski: Fu-ki-nos. angleški: nos-e.itd.
Tudi psovk ima nos dovolj, kajti zasmehujejo ga z raznimi imeni kakor: kufcna, cempin, kumara, kopito, podplat, klada, kljun, konfin itd. Prof. Jaeger trdi, da ima človek dušo v nosu, česar pa jaz ne verujem, vsaj za svojo osobo ne. Če pa prof. Jaeger hoče po vsej sili svojo „Riechseele" imeti v nosu, mu jaz ne morem braniti,
Upam, da ste bili slavna gospoda z denašnjim mojim govorom zadovoljni in da ne dobim v zahvalo „nosa".
Glas izmej občinstva.
Pregovor pravi: čim manjša žaba, bolj kriči. Taka žaba je nek diurnist pri deželnem sodišči. Rodom je Ižanec, po mišljenji pa krut nemčur, kakor da mu je zibelka tekla v Berolinski ^Hasenhaide." V kavarni Virantovi je nedavno strastno zabavljal, da je ondu naročena „Politik", ki vender z vlado hodi čez grm in strm. Kdo bi si mislil, da v tako revni glavici tiči toliko oholosti? Prosim vsacega, kdor ga pozna, da ga prav iz srca pomiluje, ker je pomilovanja res potreben.
Andrej Kalan.
A.	Kaj ti pri naših vajah najbolj ugaja ?
B.	Konec.
Gledališke ulice v Ljubljani,
priporoča svoje dobro založeno skladišče
vsakovrstne železnine
On tudi jedini prodaje (13 3—12)
dinaniitii in rzstreliva-
trgovec s steklenir.o 1.1, d. v Ljubljani
Stari trg št. 15.
usoja si naznanjati, da popolnoma razprodaja več sto oljnato-barvnih slik različne vrste in velikosti z okvirom in brez okvira. Dalje prodaje tudi cerkvene in salonske lestence (lustre), vse pod tovarniško ceno.	^ 3 12)
Konečno priporoča svojo bogato zalogo steklenine, porcelana, beloprstenega blaga, vse po jako nizki ceni ter se pri po roča slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk.
Rebus.
•ooius^p ■R^f^pod qos;iiBr) ui ejje«^ :a9.(is9}j
Kako se po zimi v sobi brez kurjave toplota poviša?
Dijak Mrazovič (k svojemu tovarišu): „Tu v Tvoji izbi je pa prav pošteno mrzlo! Prava ledenica!"
Vijak Zimovič: „Kaj se hoče! Za nas plebejce je kurjava pravi luksus! Moj Celsius tam le na zidu kaže +2!"
Dijak Mrazovič: „Pa si ne znaš pomagati?"
Dijak Zimovič: „Kako neki — brez drobiža".
Dijak Mrazovič: „Jaz sem si pa pomagal brez kurjave. Moj Celsius je tudi kazal v moji nezakurjeni sobi + 2, pa sem ga prodal in kupil zato — Fahrenheita, in ta mi zdaj v isti nezakurjeni sobi kaže +33! Probatum est!"	Physicus.
V šoli vpraša gospod katehet malega učenca : „Bog je Adamu ustvaril ženo. Kako jej je bilo
ime?"
„ Adamovka."
Listnica uredništva:
Gosp. Fran Pevec v Dolu: Potrjujemo, da telegrama iz Dola o tamošnjem misijrnu r.esmo dobili od Vas.
Gosp J. M. v Ljubljani: Ne, kajti propoved pri o. o. frančiškanih bila je zmerna in objektivna. Zaradi tega bila bi Vaša kritika neumestna.
Gosp. Janez Krtača: Za to številko prepozno.
Gosp J. D. v Ljubljani: Glede inseiv,ta romisch-katholischer Fabrikant4 dobili smo naslednje pojasnilo. Konkurent na Dolenjem Štajerskem bil je raztrosil vest, da je g. P. Seemann v Ljubljani protestant in s to lažjo odgovarjal kupce. Vsled tega poslal je g. Seemann omenjeni inserat samo v dolenje-Stajerske liste.
♦
A naznanjam, ♦
♦	1
Svojim cenjenim naročnikom in kupovalcm uljuedno i
da sem ustavil svojo dosedanjo
I prsnico s mm Dlap, i
♦ II	ti	9	S 7 *
♦
katero sem imel več let. in v katerej sem imel veduo naj* \ečjo izber ter se preselil
v Cetinovičevo liišo m Kongresnem trgu št. 3,
kjer sem otvoril svojo novo piodajalirco
Zahvaljujoč se najtopleje za do sedaj izkazovano zaupanje, prosim uljudno, da mi je še dalje ohranite, ter zagotavljam, da se bodem kakor dosedaj prizadeval, da postrežem svojim naročevalcem in kupovakem v vsakem oziru najreelnejše in kolikor moč po ceni.
Z velespoštovanjem
Jarnej Žitnik.
Preselitev podjetja E
priporočilo.
Ddano podpisani usoja se p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da je preselil svojo krojaško obrt, katero je imel 8 let v Gledaliških ulicah št. 6 v
Šelenburgove ulice št, 4 (Schleimerjevo hišo),
j(|	Hkratu se zativaluje z* zaupanje, skizano mu v
U^J	starem prostoru in prosi, da bi mu ga še nadalje ohra-
'["l	nili, kajti prizadeva! si bode v \ sakem oziru zadostovati
IvL	zahtevam p. n. kupovalcev in naročnikov, posebno pa
(--n	prečastiti duhovščini z reelno in solidno postrežbo in
I j i	konečno opozarja na zalogo došlega tu- in inozemskega
v	blaga.
Z \ elespoštovanjem
(7 4—6) F. Cassermann.
Robert Kriegel,
urar v gledaliških, ulicah,
priporoča svojo bogato
zalogo ur raznih vrst
po primernih cenah. Tudi se vsprejemajo
1»w 1»r a v ■1 *"' >	3—3)
|g3Ž®r-V katera se hitro izvrše in ceno zaračunijo.
Biseri5»
izdelovalca oljnatih, harv, flrnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje,
Ljubljana,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. I
priporočata prečast. duhovščini in p. n- občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicali (Blechbtichsen v domaČem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	(5 5—24)
Cenike na zahtevanje.

(Josip O. Gerber)
na Kongresnem trgu 5t. 4 V Ljubljani na'Kongresnem trga št 1 priporoča dobro oskrbljeno svojo
galanterijsko knjigoveznico,
po katerej je v prijetnem položaji, da more izvrševati solidno delo po najnižjih cenali. Nadalje priporoča veliko izbe i- svojo
slovenskih in nemških molitvenikov, podob svetnikov, rožnih vencev itd.
šolskega in risarskega orodja
kakor: vsakovrstnih pisank in risank, ki sc tu rabijo, risalnih blokov, risarskih desk, risarskih ravnil, jeklenih peres, svinčnikov, črnil, škrilnili pisalnih tablic, in črtalnikov itd.
Ivan Tomšič: Knjižnica slovenskej mladini, zvezek 1 — 3 obsegajoč Dragoljubci, Rokodelčič, Sreča v nesreči, in (9 3-6) Markič: Pripovedke za mladino.
A. EBERHART
v ,,Zvezdi" št. 6 in na mestnem trgu št. 3
priporoča svojo veliko zalogo -vsakovrstnih r i\\ rokovic, preramnic, ovratnikoy, manšet, srajc, kravat, nogovic, telovnikov, pred-pašnikov, spodnjih kril, robcev, gamašen
in drugih jednacih predmetov. (3 3—12)
Vinko Camernik,
kamnosek v Ljubljani nasproti parnemu «1 1 i m. ■u.,
priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih umetnih kamnoseških del, p. t. občinstvu za napravo nagrobnih spomenikov po najnovejših obrisih in različnih marmorjev.
Prevzame tudi vsako kamnoseško delo pri stavbah ter zagotavlja vsakterega s solidnim delom in nizkimi cenami popolnoma zadovoljiti.
Z veleštovanjem udani
Vinko Čamemik,
kamnosek.
xgJ>
m
Slika Einspielerjeva v veliki obliki, krasno izdelana dobi se po 50 kr. v
„NARODNI TISKARNI".
trgovina z delikatesaini in kolonijalnim blagom, Šelenburgove ulice št. 4 v hiši Šlajmerjevi.
Odbrana zaloga vsakovrstnih sirov, kakor: sir Emendolski, Grojer, Parmezanski, Gorgonzola, Strachino, Ajdamski (holandski), Jabljaški (Habacher), sir Ljubljanske mlekarske zadruge, Imperial, Neufchateler, Roquefort itd.
Zaloga raznih salam: Ljubljanskih, ogerskih, Veroneških, Milanskih, vse iz najboljših tovaren.
Vina v buteljah: avstrijska, ogerska, italijanska, španjska.
Pristni francoski šampanjec iz raznih kletij. Tudi šampanjec Kleinoschegov, vse po najnižji ceni.	(16 3—12)
Budejeviško (Budweiser) pivo v steklenicah po 6/10 litra 11 gld., po 7/10 litra 15 gld. za sto steklenic. Vse pa v zabojih po petdeset steklenic. Embalaža računi se jako nizko.
Vnanja naročila izvršujejo se točno za gotovo plačo ali pa po poštnem povzetji.