Primer Beriša: obravnava Vroče o dokapitalizaciji zoper policista regionalne razvojne Stran 17 agencije Stran 3 Št. 11/ Leto 61 / Celje, 7. februar 2006 / Cena 150 SIT Û 0 □ m Odgovorna urednica NT: TaÇana Cvirn GLEDALIŠKA PRILOGA PRED DNEVI KOMEDIJE ■EE233I*® ! ABITURA „ I Podjetje za izobraževanje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ■KOMERCIALIST ivi stopnja)! Informativna dneva bosta v pclck. 10.2.2006 ob 16. uri in v soboto, 11.2.2006 ob 9. uri -POSLOVNI SEKRETAR (VI. stopnja) ; Informativna dneva bosia v pelek, 10.2.2006 ob 17. uri in v soboto,'! 1.2.2006 ob 9. uri I SVOJCI PO TRUPLI UMRLIH V SRBIJO rasne ! MATJAŽ LENASSI, DIREKTOR S PROGRAMSKO NAPAKO 9770353734020 2 DOGODKI iôff SIH Konec agonije za Himske Toplice? Krajani težko verjamejo predstavljenemu projektu oživitve propadajočega zdravilišča Maketa obnovljenega zdravilišča v Rimskih Toplicah. Bei objekt na levi je Sofijin dvor ter na desni Zdraviliški dom, vmes so z zeleno obarvani novi objekti. Občina Laško je v četrtek v Rimskih Toplicah pred skorajšnjim podpisom družbeniško-delničarske pogodbe pripravila prostorsko konferenco, na kateri so investitorji krajane seznanili z novo podobo zdraviliškega kompleksa in rekreacijskega centra v Rimskih Toplicah. Do podpisa pogodbe, ki bo pomenila začetek oživljanja propadajočega zdravilišča, naj bi po besedah Maksa Brečka, direktorja družbe MRC, ki ima v najemu rimsko zdravilišče, prišlo še ta mesec. Potem bi lahko investitorji začeli obnavljati obstoječe objekte, medtem ko bodo morali za gradnjo novih prej pridobiti prostorsko izvedbene akte. Pri tem župan občine Laško Jože Rajh pričakuje, da bi gradbeno dovoljenje za nove posege v prostor lahko pridobili do avgusta, hkrati pa zagotavlja, da občina projekta oživitve zdravilišča ne bo v ničemer ovirala, »ravno nas- Metropolit srbske pravoslavne cerkve Jovan Pavlo-vić je v nedeljo obiskal Celje. Po cerkvenem obredu v cerkvi Sv. Maksimiljana in obisku celjske opatije je v zgodovinskem arhivu slovesno predal knjigo Varaždinski apostol. Gre za znanstveno kritično izdajo rokopisa v srbsko-slo-venski recenziji iz leta 1454. Preko rodbinskih povezav dinastij Brakoviéev in Celjanov je knjiga povezana tudi z našim mestom. Metropolit eparhije za-grebško-ljubljanske in cele Italije Jovan Pavlovic je povedal, da je Varaždinski apostol bogoslužju namenjen rokopis, ki velja za najstarejšo ohranjeno srbsko knjigo na področju današnje Hrvaške. S poroko Ulrika II. Celjskega v dinastijo Branko vićev so se tudi celjske povezave s pravoslavnim svetom izredno okrepile. Katarina naj bi imela dvorno cerkev v Celju oziroma Varaždinu, lik grofice Celjske pa je znan tudi z nekaterih reliefnih upodobitev v našem mestu. Celjski oltar na Ptujski gori iz 15. stoletja pod Marijinim plaščem upodab- protno. Mi se bomo še naprej maksimalno trudili, da bi stvari čim hitreje tekle.« lja tudi ogrskega oblastnika despota Štefana Lazareviča. Po mnenju Boga Grafenauer-ja je bil knežji dvor v Celju poleg Trsta v tistem času edino mesto v Sloveniji, kjer so se stikali in prepletali evropski kulturni in umetniški tokovi. Potem ko sta ostala brez potomcev in so 1456 zadnjega Celjana ubili v Beogradu, je po uveljavitvi pogodbe s Habsburžani Katarini Brankovič od nekdanjega bogastva bolj ali manj os- Projekt novega zdravilišča je pripravilo ljubljansko podjetje Arhiveda. Pri načrtova- talo le posestvo Gerkfeld v Krškem. Direktor celjskega arhiva mag. Bojan Cvelfar je omenjeno bogoslužno knjigo, ki predstavlja bogat zgodovinski vir tako za jezikoslovce kot zgodovinarje, s hvaležnostjo sprejel in poudaril, da se v Celju teh zgodovinskih vezi zavedajo in upajo, da jih bodo ohranjali tudi v prihodnje. Metropolitu je v zameno podaril faksimile ustanovnih pravic mesta Celje. nju so posebno pazili na to, da so ohranili čim več naravnega okolja, hkrati pa poskr- Ob koncu je Pavlovič še povedal, da Celje sicer nima pravoslavne cerkve, vendar so zaradi dobrega sodelovanjem z zdaj že pokojnim opatom Friderikom Kolškom in ostalimi tudi v tem pogledu stvari dokaj dobro urejeno. Kljub temu si želijo, da bi tu obnovili takoj v začetku II. svetovne vojne po Hitlerjevem ukazu zrušeno cerkev sv. Save. SAŠKA TERŽAN Foto: SHERPA beli za vse, kar zdravilišče potrebuje - hotel, gostinski in družabni prostor, zdraviliš-ko-medicinski in wellness center, konferenčne dvorane, garažno hišo in vso potrebno infrastrukturo. Kot je predvideno v načrtu, bodo novi objekti nevtralni ter" v sožitju z obstoječimi. Dominantno vlogo bosta tako še vedno imela Sofijin dvor in Zdraviliški dom. Med njima bodo v breg vzidali nove objekte, pri čemer bodo vezni hodnik med obstoječima objektoma porušili, kapelo pa prestavili na drugo mesto. Vsaka pozidana terasa, v katerih bodo restavracija, konferenčna dvorana in wellness ponudba z bazeni, bo enota zase. Povezovala jih bo promenada, v katero se bodo stekale vse poti. V to ureditev naj bi vključili tudi rekreacijski center z zunanjim bazenom, avtokampom, hotelom in igrišči na spodnji strani glavne ceste. Takšnemu projektu so naklonjeni tudi pri spomeniškem varstvu, nekaj nesoglasij je le glede obvozne ceste do Senožet. V igri sta trenutno dve različici ceste. Prva, ki bi bila nekoliko bolj odmaknjena od zdravilišča, je že projektno obdelana. A se z njo ne strinjajo krajani Senožet, zato se predlagali drugo različico (ki bi bila krajša in s tem tudi precej, cenejša), pri čemer bi šel del poti skozi zdraviliški park. Seveda spomeniško varstvo k tej različici ni dalo pozitivnega mnenja, zato nameravajo na Občini Laško z njimi in Senožečam opraviti še dodatne razgovore. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi Rimske terme zaživele konec prihodnjega leta. A krajani, ki so bili s takšnimi obeti že tolikokrat naplahtani, obljubam težko verjamejo. Janko Rode: »Verjamem. Absolutno verjamem v predstavljeni projekt oživitve zdravilišča. Mislim, da je že skrajni Čas, da se te stvari uredijo. Zelo lepo bi bilo, če bi zdravilišče svoja vrata odprlo že konec leta 2007. Sicer pa, če smo lahko čakali 15 let, bomo pa še kakšno le- OtoTajhmajster: »Predstavitev projekta.oživitve zdravilišča je bila prečudovita, da bi lahko bila resnična, zato v oživitev ne verjamem. Dolgoletne izkušnje so me privedle do ugotovitve, da zdravilišče ne bo oživelo leta 2007, temveč kvečjemu 3007. Če se doslej ni nič premaknilo, dvomim, da bi se v teh dveh letih.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Celjski v zrcalu Varaždinskega apostola Metropolit srbske pravoslavne cerkve na obisku v Zgodovinskem arhivu Celje Metropolit srbske pravoslavne cerkve Jovan Pavlovič in direktor arhiva mag. Bojan Cvelfar sta si v znak zgodovinskih povezav izmenjala knjigi. Župan izgubil tožbo Zgodbe o prodaji 24,47-odstotnega občinskega lastniškega deleža v Zdravilišču Laško še ni konec. Potem ko je laški občinski svet zavrnil pobudo civilne iniciative po razveljavitvi sklepa o omenjeni prodaji kapitalskega deleža, se je civilna iniciativa (ki se ne strinja s porabo denarja, pridobljenega s prodajo) po pravico obrnila na Upravno sodišče RS. To je njihovi tožbi ugodilo, saj je tožena stranka, to je župan Občine Laško, »zavrnila pobudo za razpis referenduma, ne da bi ugotovila, ali je pobuda z zahtevo oblikovana pravilno in v skladu z zakonom«. Pri tem je treba omeniti, da je občinski svet omenjeno prodajo potrdil, denar, pridobljen s prodajo delnic, pa je že zajet v proračunu občine za letošnje leto. Z njim namerava občina fk nancirati regulacijo struge Savinje, kar je predpogoj za širitev in razvoj Zdravilišča Laško. Občina Laško, ki bo morala v najslabšem primeru razveljaviti celoten postopek odprodaje delnic, se lahko zoper sklep upravnega sodišča v 15 dneh pritoži na Vrhovno sodišče RS. BA SODKI Zlatnik t' z nominalno Í vrednostjo 25,0.00 tolarje S.nootolaiiev Zahteven porod O dokapitalizaciji RRA Celje ponovno konec tedna »Rojeva se velik in težek otrok in jasno je, da bo porod težak,« je petkovo prekinjeno skupščino Regionalne razvojne agencije v Celju (RRA) komentiral njen direktor Boris Klanč-nik. Na skupščini so odločali o dokapitalizaciji agencije, ki je pogoj za gradnjo prve stavbe v rojevajočem se Tehnopolisu. Razlog za prekinitev skupščine, ki jo bodo nadaljevali konec tega tedna, je bila zahteva dosedanjih družbenikov, da se njihov ustanoviteljski delež in delež v prvi dokapitalizaciji ponovno ovrednotita, saj sta bila ob koncu leta 2005 bistveno večja kot takrat, ko so ju vložili. RRA je k načrtovani dokapitalizaciji v višini 400 milijonov tolarjev pritegnila dosedanja partnerja Emo Orodjarno in Banko Celje ter novega partnerja Valji Group Štore, z vložkom v obliki komunalno opremljenega zemljišča pa se je na poziv k dokapitalizaciji odzvala tudi Mestna občina Celje. Do petkove skupščine je bilo svežih 400 milijonov tolarjev že na računu RRA. Na skupščini (na trenutke je bila menda zelo glasna) pa dosedanji družbeniki niso pristali na vključitev novih, ne da bi prej jasno predstavili spremembe družbeniške pogodbe in lastniških razmerij. Na krat- Boris Klančnik ko - pred nadaljevanjem skupščine mora RRA na novo ovrednotiti ustanoviteljske deleže in družbeniška razmerja po vstopu svežega kapitala in tudi pridobiti soglasje ministrstva za gospodarstvo, da ostane registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo, kljub temu, da ima z novimi že 50 ustanoviteljev. A to ni edina zadrega. Načrtovani dokapitalizaciji nasprotuje tudi država, ki se sicer kot lastnik umika iz RRA in bo svoj delež brezplačno prenesla na občine. »Razlog za nasprotovanje je na eni strani v tem, ker država zahteva, da RRA še naprej zagotavlja PRILOŽNOSTNI KOVANCI Banka Slovenije daje 6. februarja 2006 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 150-letnici rojstva pesnika Antona Aškerca Srebrnik. Priložnostno kovance lahko pisno naročile v Banki Slovenije po elektronski pošti coins@bsi.si. ali na naslov: Hanka Slovenije, Slovenska cesta >5, I 505 Ljubljana. Neposredno pa jih lahko kupile v poslovnih bankah. Podrobnejše informacije o kovancih in pogojih za nakup so objavljene na spletnih straneh Banke Slovenije vvww.bsi.si. BANKA SLOVENIJE uresničevanje javnega interesa pri pripravi projektov za skladnejši regionalni razvoj. Po drugi pa v tem, da se nam zdi bolj smotrno z dokapita-lizacijo počakati, dokler država svojega deleža in deleža ribniškega javnega sklada za razvoj podeželja ne prenese na občine. Prav tako bi bilo po našem bolj smotrno dokapitalizirati družbo Teh-nopolis kot RRA,« je po skupščini povedal državni sekretar v vladni službi za lokalno samoupravo in skladen regionalni razvoj Franc Ro-kavec. Istočasno je jasno poudaril, da bo vlada spoštovala sklepe skupščine in da podpira projekt Tehnopolis, ki je lahko močan razvojni potencial za celotno Savinjsko regijo. Partnerstvo med javnim in zasebnim Boris Klančnik je ob predstavitvi dogajanj na skupščini RRA ponovno jasno zatrdil, da pri dokapitalizaciji ne gre za poskus privatizacije javnih sredstev, pa tudi, da bo RRA še naprej preko sklepov Regionalnega razvojnega sveta in zlasti Sveta regije, ki odloča o strateških usmeritvah dela RRA, zagotavljala uresničevanje javnega interesa za skladnejši regionalni razvoj. »Smo pa prvi, ki težko in z mukami uresničujemo poskus partnerstva med javnim in zasebnim kapitalom pri naložbi v prvo stavbo Tehnopolisa.« Direktor Emo Orodjarne in predsednik skupščine RRA Stanko Stepišnik je interes njegove družbe za vložek v Tehnopolis jasno opredelil. »Naš razvoj bo šel v smeri laserske obdelave kovin. Sami za razvoj programov in raziskav na tem področju nimamo dovolj denarja, tudi dovolj kadrov ne. Zato smo zainteresirani za nastanek in razvoj tehnoloških parkov, mahh podjetij, ki bodo razvijala nove tehnologije, nam pa z njihovo uporabo omogočala plemenitenie kapitala.« Podobno jasen je bil direktor družbe Valji Group - Št. 11 - 7. Stanka Stepišnik Ivan Štrlekar. »Razvoja novih kvalitet valjev ne moremo zagotavljati sami, uporaba novih tehnologij, ki jih bodo razvijali v tehnološkem parku, pa je za nas pogoj za kreativen razvoj in konkurenčen boj na svetovnih trgih.« RRA naj bi bila ob koncu lanskega leta vredna 510 milijonov tolarjev, dokapi-talizacija pa bi po sedanjih razmerjih pomenila, da bi imele banke in gospodarstvo v njej 80, občine pa le še 20 odstotkov lastništva. Če bodo stari in novi družbeniki s prevrednotenjem svojih kapitalskih vložkov v RRA zadovoljni in če se bodo strinjali tudi z na novo opre-delj enimi družbeniškimi razmerji, bo sklep o dokapitalizaciji RRA sprejet. To pa bo hkrati tudi zelena luč za začetek del pri gradnji prve stavbe Tehnopolisa (stala bo 1,7 milijarde tolarjev) in za kandidaturo za državna sredstva, ki jih bo kot razvojno spodbudo namenilo ministrstvo za gospodarstvo. Od tega razpisa naj bi za naložbo pridobili pol milijarde. BRANKO STAMEJČIČ ANKETA Dan, ko se je rodil ali umrl Čeprav Slovenci že več kot šest desetletij 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, večino Slovenk in Slovencev še vedno bega vprašanje, ali se je naš največji slovenski pesnik na ta dan rodil ali umrl. Poleg Zdravljice, ki je deloma tudi slovenska himna, se že kar težko spomnimo kakšne njegove pesnitve, čeprav smo se jih v šoli morali učiti na pamet. Pojasnimo vsaj prvi del zagonetke - France Prešeren nezakonski materi, Vrbo se je rodů 3. decembra 1800 znam malo recitirati ... Si v Vrbi na Gorenjskem, umrl bom osvežila spomin, ko pa 8. februarja 1849 v Kra- bom šla na kakšno kulturno nju. prireditev v domačem kraju.« Valentina Kresnič iz Celja: »Kulturni praznik praznujemo na Prešernov dan 8. februarja in sicer na dan, ko je France Prešeren umrl. Če se ne motim, je umrl leta 1849. Spomnim se še nekaj verzov njegovih pesmi, ki smo se jih na pamet učili v šoli, na primer Povodnega moža, Zdravljice. Spomnim pa se tudi, da je bil naš največji slovenski pesnik.« Majda Somrak iz Vitanja: »Kulturni praznik praznujemo v sredo, samo, ojej, ne vem, ali ta dan pomeni Prešernovo rojstvo ah smrt. Rojstvo na primer. O njem sem kar veliko vedela, a se trenutno ne morem veliko spomniti. Poznam njegovo Zdravljico, pa eno pesem o EPUBLIKA SLOVENIJA Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorát za prostor, vabi na 2. PROSTORSKO KONFERENCO za državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, ki bo 15. februarja 2006 ob 14. uri v Gasilskem domu Žalec, Ulica heroja Staneta 1, Žalec. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog najustreznejše variantne rešitve zadrževalnikov visokih voda iz elaborata »Utemeljitev predlagane rešitve za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini«, RC Planiranje Celje, november 2005. Na prostorsko konferenco so vabljeni predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilcev urejanja prostora. Gradivo je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor. Direktorátu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15. uro, na sedežih občin Žalec, Prebold, Braslovče in Mestne občine Celje v času uradnih ur in na spletni strani Direktorata za prostor, www.aov.si/upr/. v rubriki Aktualno/Obvestila za javnost. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR Bernarda Stiplošek iz Podčetrtka: »Zagotovo vem, da kulturni praznik Prešernov dan praznujemo na dan njegove smrti, sicer pa o njem vem zelo malo. Trenutno se od vseh njegovih pesmi spomnim zgolj Vrbe. Vrba, srečna, draga vas domača ... Sicer pa si za razne kulturne prireditve, ki so vrstijo v teh dneh, nikoli ne vzamem časa, saj sem bolj športni tip.« Polona Fonda iz Prebolda: »Vem, da jutri praznujemo Slovenski kulturni praznik, ne vem pa, ah zato, ker se je na ta dan rodil ali zato, ker je na ta dan umrl France Prešeren. Zdi se mi, da rodil oziroma, čakajte, mislim, da je 8. februarja umrl. Njegove bolj znane pesmi, ki se jih trenutno spomnim, sta Zdravljica in Sonetni venec.« RP, foto: ALEKS ŠTERN 4 O Direktor s programsko napako Med prejemniki nagrade GZS je tudi Matjaž Lenassi, direktor podjetje BSH Hišni aparati Nazarje Leto 2005 je bilo očitno leto nazarskega podjetja BSH Hišni aparati, predvsem pa direktorja Matjaža Lenassija. Poleg razglasitve za častnega občana Nazarij je prejel še nagrado Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). »Lepo je, da so opazili dobre rezultate podjetja in dejstvo, da je tudi tuj lastnik lahko pozitiven za Slovenijo. To je ves čar te nagrade, ki pa ni samo moja, ampak pripada celemu podjetju,« je povedal Matjaž Lenassi. Verjetno je lansko leto v grobem zaokroženo. Kakšni so rezultati? Nismo dosegli plana, vendar je bilo poslovanje krepko boljše kot predlani. Plan je bil zelo visoko nastavljen, zaradi položaja na trgu, predvsem podražitev, pa nismo dosegli vsega, kar smo načrtovali. Smo pa bili zelo blizu. Se pravi, da podjetje normalno raste. Dobiček je znašal 18 odstotkov prometa, kar je visoka številka. Ob zadnjem pogovoru ste zanikali govorice, da bi Hišne aparate preselili na Kitajsko. To še drži ali so razmišljanja kaj drugačna? Ne vem, zakaj me to vsak sprašuje. Na srečanju male- bodo posli z nižjo dodano vrednostjo selili. Kam, bodo pokazale analize. To niso več bitke, to so vojne. Nazarsko podjetje je zaradi inovativnih sodelavcev nekaj posebnega. Zdi se, da temu posvečate še posebno pozornost? Tovarna je lahko konkurenčna, Če je zelo inovativna in fleksibilna. V letih 2000 do 2005 je kar 34 odstotkov slovenskih patentov prišlo iz Nazarij. Lani smo delali tri nove aparate, dva od teh sta svetovni novosti. Zaradi pa-ličnih akumulatorskih me-šalnikov, na primer, nas boli glava, ker jih ne moremo narediti toliko, kot bi jih lahko prodali. To so zadeve, ki se jih brez motivacije in nadarjenih ljudi ne da izdelati. Seveda imamo razdelan sistem spodbujanja in nagrajevanja inovatorjev, na srečo imamo tudi dovolj denarja, da lahko vse inovacije patentiramo. To nam zagotavlja tudi prihodnost. Philips, na primer, patentira vse, kar se spomnijo - pri avtomatih za kavo, ki jih je Philips prodal 10 milijonov, mi kljub znanju in drugim dejavnikom ne moremo mimo, ker nas je ustavil na majhni, vendar zelo pomembni inovaciji. Govorila sva o gospodarskih rezultatih - po čem bo vam osebno ostalo leto 200S v spominu? Imam programsko napako, da se ne ukvarjam s seboj. Lani se je zgodilo veliko, med drugim sem postal vodja skupine Food & Beverage (mali gospodinjski aparati za pripravo hrane in napitkov) za cel svet. To mi bo gotovo ostalo v spominu. Kakšen je vaš tempo? Je hudo nenehno biti še boljši, še uspešnejši, še prodor-nejši? Vsako leto imamo delovno srečanje, na katerem si zastavimo cilje. Lani je bila ena od tem pogovor, kako ohraniti motivacijo. Osebno na srečo ne potrebujem tega, saj imam dovolj motivacije za delo. Če sem v Nazarjah, je vsak dan dolg 12 ur. Moj problem pa je, da sem bolj malo v Sloveniji, včasih samo po dva dni na teden. So tudi meseci, ko prejmem 22 dnevnic - to pomeni, da me 22 dni ni bilo tukaj. Vsa potovanja se začenjajo v nedeljo in končujejo v soboto. Po eni strani je naporno, po drugi pa tudi zanimivo. URŠKA SELIŠNIK ICovintrade se krepi na Češkem Celjsko podjetje je lani na češki trg prodalo za 14,5 milijona evrov izdelkov, uvozilo pa za 6,5 milijona evrov Hčerinsko podjetje celjskega Kovintrada na Češkem je v kraju Frydland kupilo 32.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem bo zgradilo centralno skladišče za izdelke iz jekla. Z njim bodo poleg češkega trga pokrivah še sosednjo Slovaško in tudi Poljsko. Z novim centrom se bo po mnenju vodstva Kovintrada njihov položaj na Češkem še bolj okrepil. - Kovintrade je bil na Češkem že doslej zelo uspešen. Hčerinsko podjetje Kovin-tradePraha, kitrenutno za-poslujé 50.1judi, ima tam že od leta 1992 . Poleg tega ima v mestu Chrudim centralno skladišče za metalurgijo, v Baski v Frýdek Mistku pa poslovno enoto Feryo. Po prvih ocenah je Kovintrade Praha lani ustvaril 24,5 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, kar je za 36 odstotkov več, kot so načrtovali, bruto dobiček pa bo od načrtovanega višji za 16 odstotkov. Češki trg ima v Kovintra-dovi blagovni menjavi s tujino zelo pomembno mesto. Lani so v to državo prodali za 14,5 milijona evrov iz- Predstavniki češkega veleposlaništva so prejšnji teden obiskali Kovintrade. Z leve: predsednik uprave Iztok Saničar, veleposlanica Ivana Hlavsova, član uprave Jože Kastelic in ekonomski svetnik Vladimir Randaček delkov, kar je 31 odstotkov več kot leta 2004, uvoz pa je znašal 6,5 milijona evrov inje bil od predlanskega višji za 41 odstotkov. V deležih to pomeni, da Kovintrade na Češkem ustvarili 27 odstotkov svojega celotnega izvoza in 11 odstotkov uvoza. Takšni rezultati uvrščajo celjsko podjetje tudi visoko na lestvici slovenske zu- nanjetrgovinske menjave s Češko. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je v preteklem letu v prvih devetih mesecih zasedlo peto mesto po vrednosti izvoza in sedmo po vrednosti uvo- NI« Zaradi dobrega dosedanjega sodelovanja s Češko in napovedane gradnje centra v Frydlandu sta prejšnji - Št 11 - 7. februar 2006 teden Kovintrade obiskala veleposlanica Češke republike v Sloveniji Ivana Hlavsova in ekonomski svetnik Vladimir Randaček. Hlavsova si je ogledala tudi centralno skladišče za izdelke črne metalurgije, ki ga je Kovintrade lani postavil v Štorah. JANJA INTIHAR Foto: Arhiv Kovintrade Zdrs tečajev in prometa Ljubljanska borza se je v zadnjem tednu zavila v sivo povprečje, kot da bi mrzlo vreme ohladilo tudi prste borznih posrednikov. Obseg sklenjenih poslov komajda, ali pa sploh ne, preseže 500 milijonov tolarjev, kolikor jih je bilo le še teden poprej sklenjenih samo z eno delnico. Indeks SBI 20 je v preteklem tednu izgubil dober odstotek, kar je v veliki meri zasluga treh primorskih podjetij -Intereurope, Istrabenza in Luke Koper. Delnice Intereurope so izgubile skoraj štiri odstotke, tudi cena delnic Istrabenza je med tednom zdrsnila za več kot 3 odstotke, vendar pa obseg sklenjenih poslov bolj kaže na slučajni odklon kot pa na povečano ponudbo. Nič bolje se ne godi niti delnicam Luke Koper, ki so v zadnjem tednu znova zdrsnile pod mejo 7.000 tolarjev, in tudi načrti EU o evropskih pomorskih avtocestah ne večajo zanimanja za te delnice. Resnici na ljubo so razmeroma skromni tudi načrti podjetja glede rasti pre-tovora v letošnjem letu, ki prav tako ne obetajo hitrega povečanja števila kupcev delnic. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet vmSIT % spr. CICG Cinkarna Celje 24.427,41 4.18 -0.30 CETG Cetis 28.000,00 1,01 -0.04 CHZG Comet Zreče 2.250,00 0.03 0,00 GRVG Goreoje 5.414,64 172,95 -0,65 PÍLR Pivovarna Laška 7.402.09 24,52 0.03 JTKS Juteks 26.327,92 29.59 3,05 ET0G Etol 47.000,00 4.78 -2.13 V celi borzni kotaciji so samo štiri podjetja, katerih cena je višje kot prejšnjo sredo. Izstopajo predvsem delnice Au-tocommerca, kjer so kupci pošteno izkoristili pomanjkanje ponudbe delnic. Tako smo lahko dalj časa spremljali 10-odstotno dnevno rast cene delnic, kar je maksimum, ki ga dopušča Ljubljanska borza. Ko pa je borza ob koncu tedna odpravila omejitev gibanja tečaja, se je hitro izkazala realna vrednost delnice in cena se je v enem dnevu znižala za več kot 15 odstotkov. Ob veliki koncentraciji lastništva pa je za pričakovati, da bo predvsem dividendna politika družbe tista, ki bo dolgoročno oblikovala tečaj delnic. Po nekaj dnevih zatišja in drsenja tečaja ob razmeroma skromnem obsegu sklenjenih poslov so se v drugem delu tedna znova prebudile delnice Krke, ki se že spogledujejo z vrednostjo 120.000 tolarjev. Ponudba delnic je razmeroma skromna, stabilno poslovanje podjetja pa ne kaže na to, da bi se v bližji prihodnosti bistveno povečala. Povpraševanje kupcev je tudi kar precejšnje, čeprav se zelo racionalno odločajo za nakup tega podjetja, tako da je težko oceniti, da je trenutna cena že pregreta. Tudi med investicijskimi družbami je prišlo do korekcije tečajev, saj so le delnice Zlate monete 1 in Maksime odstotek višje kot sredi prejšnjega tedna. Je pa zanimivo občasno povečano trgovanje z delnicami nekaterih investicijskih družb. Najbolj prometne delnice se tako po prometu občasno približajo tudi najbolj prometnim delnicam borzne kotacije. Povečano trgovanje praviloma ne povzroči tudi večje spremembe cene delnic, kot bi bilo sicer za pričakovati. Primerjava čiste vrednosti sklada (ČVS), pa kaže ravno obratno sliko kot gibanje tečajev. Razen dveh, so se ČVS vseh ostalih nekoliko popravile. Če gledamo letošnje leto, najuspešnejše posluje Krona Senior, katere letošnji donos je 1,75 odstotka, sledijo pa delnice NFD 1 z 1,23-odstotno rastjo ČVS. Če vse investicijske družbe primerjamo z vzajemnimi skladi s podobno naložbeno politiko, ugotovimo da je njihova uspešnost podpovprečna, vendar zaenkrat še ni bistvenega odstopanja. KAREL LIPNÍK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. "^IR www.novitediiik.com Matjaž Lenassi, direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazaije ga in velikega gospodarstva v Velenju sem povedal, da je položaj obraten - Kitajci bodo prišli v Nazarje, saj smo konkurenčni. Če v Sloveniji ne bo kakšnih velikih pretresov, bo tako tudi ostalo. Čimprej je treba doseči socialni sporazum, da ne bo prišlo do ustavljanja proizvodnje, potem pa ne vidim ovir. Je pa res, da iz Kitajske uvažamo repromaterial in polizdelke, ki jih vgrajujemo v naše aparate, saj to pomeni racionalizacijo. Nazarje so konkurenčne, ker so fleksibilne. Če in ko bo nazarska tovarna pridobivala nove posle in če bodo to posli z višjo dodano vrednostjo, je jasno, da se Zgornjesavinjski nagrajenci Člani Kulturnega društva Solčava so v sodelovanju z mozirsko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti v petek pripravili območno proslavo ob kulturnem prazniku, na proslavi pa so podelili tudi priznanja sklada. Jubilejna priznanja so prejeli zgornjesavinjski godbeniki, solčavske pevke, glasbenik Darko Atelšek z Rečice in režiser Bert Savod-nik iz Mozirja. Najvišje priznanje so namenili poslancu Jakobu Presečniku, ki je med drugim tudi predsednik kulturnega društva, ki združuje godbenike. Na prijetni slovesnosti so svoje delo predstavili domačini, torej Solčevani, ki so združili solčavski talent, dobro voljo in željo po ustvarjanju. Slavnostni govornik Edi Mavrič je sprego- V imenu nagrajencev se je zahvalil Jakob Presečnik. voril o prazniku kot prazniku vsega slovenstva ter tudi o potrebi po zaščiti slovenskega jezika na doma- čem pragu. Kot gost je nastopil igralec Jernej Kunt-ner, ki že več let zahaja v te kraje. Kot poklicni igralec se je zahvalil vsem, ki ustvarjajo kulturo izven uradnih institucij. Veleni čar* na referendum? Velenjski župan Srečko Meh je na podlagi 13. januarja letos vložene pobude sprejel in objavil navodila za zbiranje podpisov za razpis referenduma, na katerem naj bi volilci odločali, ali naj stopi v veljavo spremenjen odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Sta- Gre za odlok, ki so ga mestni svetniki sprejeli 20. decem- bra lani. Po njem zasebnemu investitorju dovoljujejo na njegovi zemlji zgraditi večsta-novanjski objekt s poslovnimi prostori. Odloku nasprotujejo nekateri sosedi, ki menijo, da takšen objekt v naselje individualnih hiš ne sodi. Sicer krajani gradnji sami ne nasprotujejo, sporna je predvsem lokacija. Pobudo za razpis referenduma je vložil nekdanji poslanec, sedaj mestni svetnik Jožef Kavtičnik, ki je že pred sprejemom nasprotoval odloku, vendar je prepozno vložil pobudo za svetovalni referendum. Rok za zbiranje na upravni enoti overjenih podpisov občanov, ki podpirajo razpis referenduma, je začel teči minuli teden, zbirali pa jih bodo do 1. marca na Mestni občini Velenje. V občini pretekli teden še niso imeli povsem točnih podatkov o številu prebivalcev, saj jih mora posredovati ministrstvo za notranje zadeve. Po ocenah naj bi bilo v občini od 25 do 26 tisoč volilnih upravičencev, zahtevo za razpis referenduma pa mora podpreti 5 odstotkov oziroma približno 1.300 volilnih upravičencev. Do petka dopoldne so pobudo za razpis referenduma podpisali trije volilci. US Za praznik Big band Celjani so kulturni praznik obeležili v ponedeljek. Na osrednji slovesnosti v veliki dvorani Narodnega doma je bil slavnostni govornik mag. Bojan Cvelfar, direktor Zgodovinskega arhiva Celje. V nagovoru je spomnil, da bo eno od slovenskih mest leta 2012 kulturna prestolnica Evrope in skušal vzbuditi zanimanje odgovornih, da bi se za to potegovalo tudi Celje kot pomembno slovensko kulturno središče z bogato zgodovino. Če bi uspeli pravočasno pripraviti vse potrebno, bi v tem okviru lahko reševali tudi obnovo Knežjega dvorca kot enega od prizorišč evropske kulturne prestolnice. Slovesnost je zaokrožil koncert Big banda RTV Slovenija pod vodstvom Tomaža Grintala, pela pa je Eva Hren. Kot je znano, v Celju ob kulturnem prazniku ne podeljujejo posebnih nagrad, pač pa zaslužne kulturne delavce ustrezno nagrajujejo ob občinskem prazniku z občinskimi grbi. BS Prešeren vdan v Šmoclu Mladinski center Laško in učenci OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic so letos že drugo leto zapored sodelovali v mednarodnem projektu likovne umetnosti in poezije za otroke Poem Express. Na lanskem natečaju Strip in animacija je sodelovalo 30 učencev OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic, med katerimi je 10-letni Gregor Borštnar prejel eno izmed glavnih nagrad natečaja. Tema letošnjega Poem Expressa pa je bila Poezija in ulica. Ponovno je v projektu sodelovalo 14 učencev iz omenjene šole. Razstavo njihovih del bodo v Šmoclu odprli jutri ob 19. uri. V kulturnem programu bo nastopil ženski pevski zbor Ko-rina, ob 21. uri pa bo sledil koncert albansko-hrvaško-italijanske skupine East Rodeo. Clasba zasedbe je večinoma instrumentalna zmes džeza, ročka in značilnih balkanskih ritmov. BA Dva zlata možnarja Etno odbor Jureta Kra-šovca Možnar vsako leto ob slovenskem kulturnem prazniku podeli priznanja zlati možnar za dosežke na področju etnologije in etnografije v občini Laško. Tudi letos bodo s priznanjem ovenčali kar dva, Martino Jelene ter Etno skupino Strelskega društva Celjska četa Mala Breza. Martina Jelene je že vrsto let učiteljica na podružnični šoli v Lažišah, ob tem pa si zelo prizadeva za razvijanje kulturnih, predvsem etno dejavnosti v kraju. Že več kot 30 let je članica KD Miklavž. Vsa ta leta je vodja dramske sekcije, ki velja za najbolj aktivno sekcijo društva. Jelen-čeva je tudi članica sekcije za obujanje starih šeg in običajev. Ljubezen in znanje do etnologije prenaša tudi na svoje učence. Etno skupina iz Male Breze je lani skupaj s Strelskim društvom Celjska četa Mala Breza lani praznovala 50-let-nico delovanja. S starimi običaji je že približno 30 let prisotna na prireditvi Pivo in cvetje, sodelujejo tudi na prireditvah Lepo je res na deželi. S svojimi prikazi starih običajev so se predstavili tudi preko občinskih meja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ob priznanju zlati možnar bodo nocoj ob 19.30 v Kulturnem centru Laško podelili tudi občinska Aškerčeva priznanja za izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku. Aškerčeva priznanja bo župan Jože Rajh podelil KD Antona Aškerca Rimske Toplice, ki bo praznovalo 60-Iet-nico delovanja, Ferdinandu Pajku za več kot 60-letno članstvo v Laški pihalni godbi ter Magdaleni Hrastnik, zaslužni za dolgoletni prispevek na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti. Poklon posameznikom Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Braslovče je bila v soboto v dvorani Doma krajanov na Gomilskem. Slavnostni govornik je bil profesor geografije, humanist in publicist Milan Natek. Med drugim je poudaril, da območje Savinjske doline ni samo sprejemalo kulturnih in drugih dobrin od drugod, pač pa od tod izhajajo posamezniki, ki so s svojim delom obogatili slovensko duhovno, kulturno, prosvetno in gospodarsko področje. V programu so nastopali učenci osnovne šole, mladinska in odrasla dramska skupina, dekliška vokalna skupina in oktet Gomilsko. PRILOŽNOSTNI KOVANCI Banka Slovenije daje 6. februarja 2006 v prodajo in obtok priložnostne kovance, ki jih je izdala Republika Slovenije ob 250-ietnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta z nominalno (k vrednostjo i P 5.000 tolarjev It Priložnostni tečajni kovanec !z nominalno I vrednostjo 500 tolarjev Priložnostne kovance lahko pisno naročile v Banki Sl< po elektronski pošti coins@bsi.si, ali na naslov': B. Slovenije, Slovenska ( esta 3 5, I 505 Ljubljana. Nepoi pa jih lahko kupite v poslovnih bankah. BANKA SLOVENIJE Za vsakovrstne počitnice, potovanja ali izlete smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden Kredit takoj tudi do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let in brez stroškov odobritve. Več informacij v poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7. www.nkbm.si (((«08017 50") Počitnice... male ali velike? EV -M Iflfell Šentjurski povodni moi Prihajajoči slovenski kulturni praznik so v soboto že obeležili v Šentjurju. V Kulturnem domu Šentjur se je tako že zgodila osrednja prireditev občine s podelitvijo priznanj JSKD - OI Šentjur, sledil pa je še tradicionalni županov sprejem. Sodeč po nabito polni dvorani kulturnega doma, so Šentjurčani precej navdušeni nad tovrstnimi prireditvami. Vsako leto pripravo prepustijo enemu od kulturnih društev v občini. Letos so se zalogaja več kot uspešno lotile članice Vokalne skupine Kresnice iz Kulturnega druš- tva Gorica pri Slivnici, ki so predstavile svojevrstno interpretacijo Prešernove pesnitve Povodni mož. Skozi življenje in delo največjega slovenskega pesnika so se sprehodile z glasbenim izborom, ki je segal od ljudskih do popularnih pesmi ter z dramskim vložkom. Zbranim je spregovorila direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkmajer. Sprehodila se je skozi zgodovino odkrivanja in raziskovanja šentjurskega arheološkega bisera Rifnika, ki se mu v Zgornjem trgu končno obeta primerna predstavitev. Med letošnje dobitnike priznanj so se vpisali Pari-dolske korenine za uvrstitev na državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, Mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida, Otroška gledališka skupina OŠ Planina, Mešani nonet Grič iz Dobja, Ljudske pevke z Dobrine in Mladinski pevski zbor OŠ Blaža Kocena Ponikva. Po prireditvi je župan Občine Šentjur Štefan Tisel v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu priredil tradicionalni svečani sprejem za nagrajence in šentjurske kulturnike. POLONA MASTNAK Prireditve, priznanja in nagrade Na predvečer kulturnega praznika, v torek ob 19. uri, bo svečana akademija s podelitvijo priznanj v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah. Na njej bo slavnostni govornik župan Janez Jazbec, gost večera pa Pavle Ravnohrib. Priznanja in nagrade bodo za svoj pomemben prispevek h kulturnemu življenju v konjiški občini prejeli: Adolf Pri-stovšek za 10-letno vodenje Moškega pevskega zbora Adolfa Tavčarja, Stanka Ma-euh iz Draže vasi za 10-letno predsedovanje Odboru za kulturo v KS Draža vas, Olga Kan-gler za dolgoletno delo na področju kulturnih dejavnosti in vodenje različnih pevskih zborov, Arpad Šalamon za bogato ustvarjalno delo na likovnem področju, ki ga je predstavil tudi na pregledni raz- stavi ob svoji 75-letnici, ter mešani pevski zbor Strune za 15-letnico svojega delovanja. V Vitanju bo osrednja prireditev 8. februarja ob 18. uri v kulturnem domu. Nastopila bosta Moški pevski zbor Vitanje in gledališka skupina iz Slovenj Gradca, o pomenu praznika bo spregovo ril župan Slavko Vetrih, priznanje za dolgoletno in vestno ohranjanje ljudskega izročila in kulturne dediščine pa bo prejela Marjana Špegel iz Spodnjega Doliča. V občini Zreče bodo ob slovenskem kulturnem prazniku priznanja in nagrade podelili Mešanemu pevskemu zboru sv. Egidija Zreče ob 250-letnici župnije sv. Egidija za njegov dolgoletni prispevek v mozaik zborovskega petja v Zrečah, študentu arhitekture Dominiku Sagadi- nu za pomembne umetniške dosežke na področju arhitekturne dejavnosti v zadnjih dveh letih in Zdravku Ivačiču za njegov 30-letni prispevek pri. povezovanju kulturne dejavnosti in gospodarstva v Zrečah, še posebej za vzpodbujanje te dejavnosti v družbi Comct. Priznanja in nagrade bodo podelili na prireditvi, ki bo 8. februarja ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Zrečah. Ob tem bo v avli dvorane na ogled tudi razstava del nagrajenca Dominika Saga-dina, v kulturnem programu pa bodo nastopili Mešani pevski zbor KUD Vladka Moho-riča Zreče z zborovodkinjo Darinko Ivačič, saksofonist Tadej Drobne in Zreški godbeniki z dirigentom Avgustom Skazo. MBP Kulturni praznik obeležili s petjem V Vojniku bodo slovenski kulturni praznik počastili predvsem s petjem. Občina Vojnik skupaj s Kulturno umetniškim društvom, ki si je ime nadelo prav po Francetu Prešernu, nocoj v počastitev kulturnega praznika prireja revijo pevskih zborov Občin Vojnik in Dobrna. Ob 19. uri bodo v Kulturnem domu Vojnik nastopili Ženski pevski zbor Dobrna, Moški pevski zbor Dobrna, Moški pevski zbor Nova Cerkev, Mešani pevski zbor Društva uppkojencev Vojnik ter Moški pevski zbor KUD Franceta Prešerna Vojnik, pri katerem ponovno poje tudi vojniški župan Beno Podergajs ter njegov sin. Kot slavnostni govornik bo na predvečer kulturnega praznika spregovoril Drago Medved. RP Foitova ulica v Velenju Od Fcrta do Kocena Pred tednom smo vas v Novem tedniku in v oddaji Radia Celje vprašali, po kom se imenuje Foitova oziroma ulica Františka Foita v Velenju. Pravilno ste odgovorih tisti, ki ste v kuponih zapisali, da je bil František Foit akademski kipar, profesor, raziskovalec in zbiratelj. František Foit, akademski kipar in profesor, se je rodil v Taboru na Češkem leta 1900. Kiparstvo je študiral v Pragi, Dresdnu, na Dunaju, v Parizu in Zagrebu (pri Meštoviču). Leta 1931 mu je Karlova univerza v Pragi naložila nalogo, da v Afriki preuči tradicionalno afriško umetnost. V dveh letih dela je prepotoval čmo celino od skrajnega severa do skrajnega juga in preučil ter izdelal portrete in kipe predstavnikov več kot sedemdesetih afriških plemen. Leta 1947 je Foita pot ponovno zanesla v Afriko, tokrat skupaj z ženo Ireno. Črna Afrika je zakonca tako prevzela, da je postala njuno novo domovanje. V prvih letih sla prepotovala saharske države Niger, Nigerijo in Čad in končala v pragozdnem Zairu, kjer je Foit pri pig-mejskih plemenih odkril svoje najljubše kulturno gradivo, t. i. gledališče malih lesenih lutk. Burna afriška leta sredi preteklega stoletja, ko so dekolo-nizacijski procesi prinesli vrsto novih neodvisnih držav, so nevarno zapletala življenje zakoncev Foit. Nezaupanje ljudi do belcev jima je prekrižalo marsikateri načrt. Zaradi nesporazuma so leta 1950 zakonca Foit po napadu domačinov na Ireno v Kinšasi zairske oblasti za sedem mesecev konfi-nirale daleč v notranjost deže- FrantišekFoit le. Obtožili so ju, da sta želela zanetitirevolucijo. Povod za napad domačinov na heno je bil obtožba, da sta ljudožerca. Domačini v današnji Kinšasi so namreč v Foitovem avtomobilu videli glinene antropološke upodobitve glav domorodcev, kar je bilo dovolj za obtožbo o ljudožerstvu. Zaradi zakoncev Foit so oblasti celo razglasile izredne razmere in splošno vojaško pripravljenost. Leta 1951 sta lahko zapustila Zaire in se naselila v sosednji Tanzaniji, kjer sta ostala devet let. Leta 1960 sta se ponovno selila, tokrat v kenijsko glavno mesto Nairobi. Foit je postal vodja tamkajšnjega Kenyatto-vega učiteljišča, raziskoval, mlade Kenijce pa je poučeval tradicionalne afriške umetnosti. V Vzhodni Afriki se je uveljavljal tudi kot umetnik, saj so bih njegovi leseni, kamniti KUPON 'itednik ;e.si k. si/domprojekti. htm Ime in priimek .. Naslov................ Kraj in poštna številka............. Ulica/stavba se imenuje po ki je bil Odgovore pošljite do ponedeljka, 13. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje ... in keramični kipi prave umetnine. Po dvajsetih letih življenja in dela v Afriki sta se zakonca Foit odločila, da se vrneta v rodno Češko. Vendar ko so leta 1968 vojaške enote varšavskega takta zasedle takratno Češkoslovaško, domov nista več želela. Poznanstvo s Slovencem, takratnim jugoslovanskim diplomatom v Keniji in slovenskim etnologom ter tedanjim ravnateljem slovenskega etnografskega muzeja dr. Borisom Kuharjem, ju je usodno povezalo s Slovenijo, saj sta si kot mnogoštevilni Čehi takrat za nadaljnje življenje izbrala našo deželo. Leta 1971 sta se naselila v Velenju, kjer ju je takratni župan Nestl Žgank sprejel z odprtimi rokami. Foitove zbirke, ki jih je prinesel s seboj iz Afrike, pa so našle mesto v mestnem muzeju na velenjskem gradu. Foit se življenja v Velenju ni veselil dolgo. Le nekaj tednov po prihodu j e med selitvijo zbirke umrl za posledicami prometne nesreče pri Petrovčah. Spomin nanj poleg urejene zbirke v velenjskem muzeju ohranja tudi Cesta Františka Foita pod velenjskim gradom. Danes vas sprašujemo, po kom se imenuje ulica Blaža Kocena v Šentjurju? Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na kuponu, če pa boste priložili še zgodbico, anekdoto ah kak prijeten spomin iz Kocenove ulice v Šentjurju (ali v Celju), vas čaka še posebna nagrada. Nagrajenka tokratne nagradne igre Po kom se imenuje... je Danica Gobec, Spominska 5, Celje. Za nagrado bo prejela majico Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, kijih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Nagrado bo nagrajenka prejela po pošti. Foto: US Kratko zgodbo o življenju Františka Foita je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. MM lavi IBM AZA VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Marjana in Branko Cmok skupaj plašeta že 55 let. no razglašen, so se njeni prsti že pogovarjali s črnobelimi tipkami. In Maja je zapela. Razglašen klavir gor ali dol, njene skladbe niso še nikoli zvenele tako lepo in njen glas tako zvonko. Marjano je krasil poseben nasmeh, mož Branko ni mogel skriti solza, ganjenosti pa tudi nihče drug ne. Ko je tišina najbolj zgovorna In ko je Majin glas napolnil sobo, se je Marjana šele zares prepričala, da se ji je želja izpolnila. »Maje nisem poznala. Ampak njen glas ... Kadarkoli sem ga slišala po radiu, se mi je zdel nekaj posebnega. Res ji privoščim, da bi uspela. Pri njej mi je tako zelo všeč, ker je ne glede na vse uspehe tako preprosta in prijetna,« je povedala slavljenka, ko se je navdušenje poleglo. Tudi za Majo Slatinšek je bil to poseben večer. Verjame, da te uspeh in slava ne moreta narediti nedostopnega in muhastega, ker zvezde pač ne naredi zgolj zvezdniško obnašanje. No, Majina zvezda na slovenskem estradnem nebu vedno močneje sveti, ona pa pravi, da so ljudje, kot je gospa Marjana, tisti, zaradi katerih je vse skupaj vredno početi. »Za vsakega pevca je poseben poklon, da ga nekdo bolj posluša kot gleda, v današnjih časih pa še posebej. Tole srečanje bo tudi meni ostalo v čudovitem spominu. Ko ljudje zajokajo ob tvojih pesmih, veš, zakaj poješ in dobiš krila za naprej. Ko na koncu molčijo, ker ne najdejo besed, da bi izrazili svoja čustva, pa ne moreš, da se ne bi dotaknilo tudi tebe.« Tisti večer je bil poln topline, družinske povezanosti, glasbe, pesmi in celo plesa. Marjana je z možem Brankom zaplesala v ritmu valčka. Lahko verjamete, da jima je šlo dobro. Konec koncev v zakonu skupaj plešeta že 55 let. Vseh odtenkov večera pač ni mogoče prenesti na papir, ampak če se po jutru dan pozna, potem se nam v množici uspešnih akcij Novega tednika in Radia Celje brez dvoma obeta ena najbolj prisrčnih. Če tudi vam leži na duši kaj hec-no nenavadnega za vas ali koga, ki bi si zaslužil posebno veselje... saj veste, naslov je še vedno isti: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje s pripisom skrita želja, ali pa nam pošljite elektronsko pošto na tednik@nt-rc.si. SAŠKA TERŽAN Foto: ALEKS ŠTERN a da je slavljenka res vsestranska gospa, smo se kmalu prepričali tudi mi. Ko se v družini začne šepetati Bo že držalo, da je nekaj na telepatiji. Ali pa se je vsaj Marjeti tako zdelo, ko je njen telefon zazvonil ravno v trenutku najbolj zavzetega razmišljanja, kako neki se bo z njeno željo obrnilo. Sledilo je nekaj usklajevanja in veliko telefonskih klicev, pri Marje-tini družini doma pa še ogromno šepetanja. Skrivnost je bilo treba Šopek iz Majinih rok bo cvetel še dolgo potem, kot bodo rože ovenele. Očaral Jo |e njen glas Izpolnili smo prvo skrito željo - Maja Slatinšek je zapela ob 80. rojstnem dnevu Marjane Cmok iz Šentjurja Prav gotovo je zaživela. Naša nova akcija namreč. Kupček vaših pisem iz tedna v teden raste. Smola pri vsem skupaj je le v tem, da vam čisto vsega ne smemo zaupati. Tako vam na primer ne moremo povedati, kako se je naša akcija rodila, ker bi pokvarili eno od presenečenj, ki se nam obetajo. Ne moremo vam zaupati, kdo ravno zdaj premišljuje, ali naj si pusti pomagati izpolniti življenjsko željo ali pa bi bilo to preveč tvegano in kdo morda prav zdaj prebira pismo, v katerem piše »krasno pismo ste nam poslali in prepričali ste nas«. Eno prvih pisem nam je poslala Marjeta Straže iz Šentjurja. Vanj pa je zapisala, da se že dolgo želi na poseben način zahvaliti mami za ves njen trud in odrekanja. »Vse svoje življenje je namreč posvetila skrbi za svojo družino. Ravno 30. januarja praznuje 80. rojstni dan in med pevkami ji je zelo pri srcu Maja Slatinšek Marjetina mama Marjana Cmok je pri osmih križih nadvse mladostnega duha, veliko bere, se pogovarja in razdaja. Popoln teden pa se zanjo zaključi z nedeljo, ko se po maši vsa njena družina zbere pri njej na kavi. In Marjana jim vedno postreže s čim sladkim. Peče skoraj tako rada, kot rada prepeva. In tako kot je zdaj ponosna na svojih pet vnukov, je vedno znala stati ob strani tudi svojim otrokom. Že res, da je vsaka mama zlata in ena sama, ohraniti do zadnjega. In »posvečeni v skrivnost« so svoje delo precej dobro opravili. Tistega ponedeljkovega večera 30. januarja, ko je k Cmokovim v Šentjurju med zbrano družino stopila ekipa Novega tednika in Radia Celje z vedno bolj priljubljeno pevko Majo Slatinšek, se Marjani ni niti sanjalo, kaj jo čaka. »Nekdo nam je prišepnil na uho, da pri vas praznujete prav poseben jubilej. In zaradi tega šepeta smo vam pripeljali prav posebno gostjo,« je presenečenje napovedala urednica Radia Celje Simona Brglez. Družinsko praznovanje je bilo že v nedeljo. Toda za Majo je bil to tudi dan D. Dan, ko so dolgotrajne priprave in z malo bolezni za smolo vrh vsega doživele vrhunec z nastopom na Emi. Vsemu navkljub pa Maja ni niti za trenutek oklevala, ko smo ji razložili vso zgodbo. In tako smo slavljenko prav na dan, ko je pred 80 leti prijokala na svet, presenetili tudi mi. Vsi smo bili še malo pod vtisom Anžejeve zmage in Majinega fantastičnega nastopa. In gospa Marjana kar verjeti ni mogla, da bi rožnata princesa z Eme lahko stala v njihovi domači sobi. Maja pa je takoj opazila pianino v kotu sobe in še preden so jo uspeli prepričati, da je obup- Zbrana družina z Majo Slatinšek in ekipo Novega tednika in Radia Celje. - Št. 11 -7. februar 2006 - 8 MOI H ZaV ZAVESO Tanja Potočnik Je ena mlajših članic SLG Celje, ki je v knežji Talijin hram zašla povsem po naključju. V predstavi Nora je pred nekaj meseci zamenjala Manco Ogorevc in ostala. Kamničanko, ki jo ob gledališču zanimajo tudi družbeno-humanitarne akcije, ki se rada udeležuje demonstracij, ki ji ni odveč podariti kakšen tolar klo-šarju in ki je s še tremi prijateljicami ustanovila klub orientalskega plesa, smo za zaveso ujeli tik pred generalko komedije, s katero se bodo Celjani predstavili na letošnjem festivalu smeha. Kako se kot Kamni-čanka, priseljena v Ljubljano, počutite na Štajerskem? Zelo dobro. Že kot otrok sem bila veliko v Celju in Laškem, kjer je živela moja babica. Tu sem bila tudi velikokrat na počitnicah, tako da mi ti kraji niso tuji. Pravzaprav tu podoživljam svoje otroštvo. Ste res hoteli biti ekonomistka? Ne. V bistvu nikoli nisem hotela opravljati tega poklica. To področje me nikoli ni zanimalo, a ker smo imeli v Kamniku srednjo ekonomsko šolo, sem se pač odločila zanjo. Neko srednjo šolo sem morala narediti. Pri tem je zanimivo, da se mi je ravno tu odprla možnost, da sem postala igralka. Kako? Pravzaprav sem imela stik z odrom že prej. Vsa moja družina se nekako giblje v teh krogih. TLidi moj brat je igralec, oče skladatelj, sama se že od sedmega leta ukvarjam s plesom. Tako da smo imeli teater v hiši že od majhnega. Velike stvari so se vam dogajale, še preden ste šli na akademijo. Dobili ste eno glavnih vlog v filmu Varuh meje ... Ja, šla sem na avdicijo in bila sprejeta. To je bila moja prva večja vloga. No, kasneje sem nastopila še v nekaj študentskih filmih ... Pa Severjeva nagrada ... Ha, ha ... Tudi to je bilo pred akademijo. Nagrado sem dobila za vlogo Jollyja Joker-ja v predstavi Hiša iz kari Borisa A. Novaka, in sicer za ljubiteljsko gledališče. Lepa vzpodbuda za študij na AGRFT. Ja. Zagotovo sta mi vloga v filmu in nagrada predstavljali dodatno motivacijo za študij, a to ni imelo ključnega pomena. Se spominjate svojih sprejemnih izpitov na akademiji? O, pa še kako dobro, saj sem jih morala delati večkrat. Najbolj se seveda spomnim zadnjega, ker so me potem sprejeli. Kaj pa vem... Nič kaj takega niso zahtevali od mene. Enostavno sem sklenila, da se bom zabavala in res ... kar šlo je ... Kakšnih vlog si želite? Nisem posebno izbirčna. Vsako vlogo je treba vzljubiti, sicer zanikaš osebnost, ki jo igraš. Želim si čim več raznolikih vlog, saj se igralec na ta način tudi najbolj razvija in spoznava samega sebe. Kako je bilo igrati v nadaljevanki o Prešernu? Tudi to ste izbrskali, ha, ha, ha? Igrala sem natakarico, imela sem tri snemalne dni. Takrat sem se prvič srečala z nekoliko večjo filmsko ekipo. Od vsega so mi najbolj ostali v spominu kostumi in to, da so bili vsi tako zelo prijazni. Bližajo se Dnevi komedije. Na tem festivalu smeha boste nastopili kar v dveh predstavah. Se nadejate kakšne nagrade? Ha, ha, ha, ha ... Ničesar se ne nadejam. Ja, res je. Nastopam v predstavi Špas Teatra Kadar mačke ni doma in potem še v celjski Spustite me pod kovter, gospa Markham. Obe je režiral Vinko Moderndorfer. Opazila sem, da se radi smejete. Čemu najraje? Smešnim stvarem ... ha, ha, ha, ha, ha ... pa tudi malo manj smešnim. Veliko stvari me spravi v smeh. Zelo rada imam denimo črni humor. Ampak, ne me vprašati, ali poznam kakšen vic. Nisem za te stvari. Vsako šalo, ki jo slišim, povem samo enkrat, potem pa jo v trenutku pozabim. Kakšni ste bili kot najstnica? Od tega ni tako daleč. Ste imeli kakšne posebne muhe? Seveda so bile, saj so še zdaj. Veliko sem se prepirala s starši, vedno sem dosegla, kar sem hotela. Kar se oblačenja tiče, sem šla skozi veliko faz, od grunga, panka, metala do hipijevstva, trenutno se gibljem pri orientu. In od »muh« k pajkom ... Joj, ne! Pred pajki imam grozno fobijo. Zelo se jih bojim. In to zadnja štiri leta, prej se jih nisem. Menda je to povezano z mojo mamo, čeprav imava zelo v redu odnos. Že ob pogledu na čisto majhnega pajka dobim napad, začnem težko dihati... To je res grozno. BOJANA AVGUŠTINČIČ w ZA ~ ZAVESO Glasujem za najljubšo igralko: AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE Ime in priimek: Naslov:_ Z desne: Janez Suhadafc in Simon Sernec Plakati »zasavskega kulturnega miiiistraff Simon Sernec iz Radeč se že četrt stoletja ukvarja z grafičnim oblikovanjem. Svoje dosedanje delo, s katerim se je uveljavil tudi v tujini (svoje izdelke je v knjižnih izdajah objavljal celo v Tokiju, Mexico Cityju, Zůrichu, Parizu, Frankfurtu ...), je v petek postavil na ogled v občasnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje. Razstavo plakatov Pet petletk je odprl arhitekt Janez Suhadolc. »Mogoče bi bilo bolj prav, če bi razstavo poimenoval Prvih pet petletk Simona Serne-ca, ki je udarnik grafičnega oblikovanja. Najprej zato, ker je naredil že ogromno grafičnih oblikovalskih izdelkov, in drugič zato, ker je prepričan, da je mogoče z delom pridobiti zgodovino in prihodnost. Sernec je grafično oblikovalski proletarec in neformalni kulturni minister za Zasavje,« je v uvodnem govoru nekaj misli o avtorju plakatov strnil Janez Suhadolc, ki njegovo delo spremlja že vrsto let. Če se je Simon Sernec na začetku svoje grafične poti bolj ah manj odzival na naročila političnih strank, se danes osredotoča pretežno na socialne akcije in kulturološke zadeve. Toda za izdelavo plakata je potrebno določeno predznanje. »Najprej je treba ugotoviti literarno predlogo, ki jo oblikovalec nato udejanji v neki vidni obliki. Dober plakater je v nekem smislu hkrati literat in likovni umetnik,« je pojasnil Suhadolc. Na plakatih Simona Serneca se globalna tematika meša s problemi domačega okolja. Njegova najljubša barva je rdeča (kot kri in proletar-ska revolucija), na drugem mestu je črna (kot znamenje črne usode in noči). Odtenki sivine so za vmes in bela je za podlago. Sernec si pri plakatu, ki velja za kralja grafičnega oblikovanja, pomaga s fotografijo, fotokopijami, kolaži, veliko je tudi prostoročnih risb. A to so le sredstva izražanja, bolj pomemben pa je seveda rezultat, meni Suhadolc: »Če ima Primož Trubar na njegovem plakatu nataknjena očala, to pomeni, da gre za aktualno osebnost za vse čase. Če je velikanska klaviatura razpeta čez cel fonnat plakata, to navaja koncert izvrstnega pianista. Če sveti Jurij namesto meča drži svinčnik, pomeni, da so svinčniki, pero in beseda lahko močnejši od zmaja...« Sernečevi plakati so pri ljudeh dobro sprejeti, kar je dokazalo tudi veliko število obi skovalcev na odprtju razstave Večer je mineval ob prebira nju poezije Jureta Koritnika zvokih kitare Borija Zupanči ča in duhovitem govoru Jane za Suhadolca, ki je med dru gim takole opisal avtorja raz stavljenih plakatov: »Kot člo vek je sorazmerno solidno narejen, razmeroma zdrav, visok 182 centimetrov, tehta med 65 in 70 kilogrami, je odporen proti vlagi, plesni in moljem. Na zunanji izgled ne da veliko, kar okolice ne moti. Z leti pridobiva na šarmu in lepoti. O ljudeh ima na splošno dobro mnenje. Svoje delovne cikluse deli na petletke. Ljubi glasbo, posebno džez. V prostem času je zgodovinar in učitelj. To, da je Slovenec, ni sam kriv...« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Glasujte za svojega najljubšega igralca in igralko! Tedensko bomo med kuponi izžrebali dobitnika vstopnice za ogled predstave v SLG Celje. Tokratna nagrajenka je Mira Gradišnik iz Dobriše vasi 53, Petrovče. Kupone pošiljajte na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Šolski center Šentjur SREDNJA POKLICNA IS STROKOVNA SOLA Šolski center Šentjur, Srednja poklicna in strokovna Sola 1. ŠTIRILETNI PROGRAMI VIŠJA STROKOVNA ŠOLA - Kmetijski mehanik - NOVOI 4. PROGRAM 3+2 - Živilski tehnik (3+21 - NOVOI imetijsko podjetniški tehnik 13+2) [P^, Slovensko Ljudsko Gledališče Celje DNEVI KOMEDIJE 10. februar do ABONMA Petek, 10. februar 2006 SNG DRAMA LJUBLJANA Yasmina Reza: EN ŠPANSKI KOMAD Sobota, 11. februar 2006 SNG DRAMA LJUBLJANA J. B. Poquelin Molière: SCAPINOVE ZVIJAČE Petek, 17. fubruar 2006 ŠPAS TEATER MENGEŠ J.Mortimer-B.Cooke: KADAR MAČKE NI DOMA Sobota, 18. februar 2006 MGL LJUBLJANA Carlo Goldoni: BENEŠKA DVOJČKA Petek, 24. februar 2006 MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z MR. BEANOM Sobota, 25. februar 2006 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Maric Jones: KAMNI V ŽEPIH Petek, 3. marec 2006 SLG CELJE R. Coonev-J.Chapman: SPUSTITE ME POD KOVTER, GOSPA MARKHAM Sobota, 4. marec 2006 DRAMA SNG MARIBOR Ken Ludwig: TI NORI TENORJI Nedelja, 5. marec 2006 ZAKLJUČEK, PODELITEV NAGRAD Boris Kobal, Sergej Verč: ZAFRKON 5. marec 2006 ČASTNI POKROVITELJ MESTNA OBČINA CELJE župan Bojan SROT GLAVNA POKROVITELJA ) banka celje S POSEBNO HVALEŽNOSTJO MERKUR MEDIJSKI POKROVITELJ Boowotednik radiom SPREMLJEVALNI PROGRAM IZVEN ABONMAJA Nedelja, 12. februar 2006 ob 17. uri Željko Vukmirica: FAŠIRANEC V IZVEDBI ŽELJKA VUKMIRICE Nedelja, 19. februar 2006 ob 17. uri SLG CELJE Dale Wasserman: LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM Nedelja, 26. februar 2006 ob 17. uri ZKŠT ŽALEC Radovan Gobec: HMELJSKA PRINCESA opereta o "O o p n> tr 3 m 01 Ň' O. »B! OJ' o > C D 3 7? £75< O 3 a (D* > n 2. o" -o V m tr -i c H NJ o o o* D > FESTIVAL 2006 Pa ga imamo. Festival, namreč. Če smo do sedaj v Celju na kulturne dogodke gledali bolj skozi prizmo tednov, dnevov in mesecev, misleč naTedne domačega filma. Dneve komedije, in poletne prireditve, je to, da Dneve komedije od letos imenujejo samo še Festival, simpatičen presežek in korak naprej. In ker je v Celju pred časom že kanila zažareti festivalska filmska zvezda, pa ji vile rojenice pri takratnem rojstvu niso bile preveč naklonjene, si lahko Celjani štejemo v čast, da so Dnevi komedije po petnajstih letih ne samo programsko, pač pa tudi po imenu dejansko postali festival. Nedvomno gre pri tem za napredek, za miselni preskok, za svež veter, ki s sabo prinaša še večje zan imanje za dogodek, večjo vpetost v prostor in s tem tudi večje črke Celja na kulturnem zemljevidu Slovenije in v prihodnosti najbrž tudi nazemljevidu tega dela Evrope. Kot kulturno in zgodovinsko mesto, ki so mu temelje postavili že Kelti, ga oplemenitili. Rimljani in ga na zemljevid Evrope že pred mnogimi leti z velikimi črkami zapisali Grofje Celjski, ter kot mesto, ki se gaje v zadnjih nekaj letih prijel sloves najhitreje razvijajočega se slovenskega mesta, si Celje takšno prireditev nedvomno zasluži. Tudi zato ji Mestna občina Celje že vseh petnajst let stoji ob strani in jo podpira. Dnevi komedije v mesto ne prinašajo samo dodatnega kulturnega utripa in u.metniških presežkov, pač pa tudi smeh, sprostitev in razvedrilo. Ljudje so jih vzeli za svoje in zanimanje za predstave je vedno večje. Dnevi komedije so zrasli s Celjem in Celje z njimi. In kar je najvažnejše: ponujajo nam smeh, ki mora biti tako ali tako vedno na našem repertoarju. Pa obilo užitkov. In smeha, seveda. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje OB DNEVIH ^^ KOMEDIJE f^ 2006 ^ f * Francoski dramatik Chamfort je v ^BBK,^" \ 18. stoletju zapisal, daje najbolj iz- ^«gaBp^^i gubljen dan od vseh, tisti, ko se nismo \ 19Wf/ ', , 3 smejali. Njegova misel nas spremlja : MBHP'/:T'/' m še danes. Smeh nam daje energijo, f 7 |f potrebno za premagovanje težav, iz * njega izvira naša najgloblja lepota in se rojeva življenjski optimizem. K njegovemu širjenju smo s podporo Dnevom komedije želeli pripomoči tudi v Engrotušu. Februarja tako v Celju dnevi nikakor ne bodo izgubljeni, saj bodo najžlahtnejši komedijanti skozi prizmo smeha in ironije prikazali naše najbolj človeške zgodbe o sovraštvu, ljubezni, strasti, lažeh in resnicah. Dnevi komedije pa niso edinstveni le zaradi salv smeha, ki jih sprožajo pri neštetih obiskovalcih Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Festival je izjemnega pomena za celotno celjsko regijo, hkrati pa je to tudi vrhunski osrednjeslovenski gledališki dogodek, ki ponuja splet kulture, zabave in sprostitve. Splet, ki nas kot dobra knjiga iz sivega vsakdana odpelje v drug svet, v katerem se naše napake in zablode rešujejo le s smehom. Zabave, igrivosti, sprostitve in smeha pa vam Celje ne ponuja le februarja. Planet Tuš vam gavspletu svojih dejavnosti ponuja vsak dan. To pa ni edina povezava družbe Engrotuš z Dnevi komedije. Optimizem in dobra volja sta temelja našega podjetja, ki nas vodita skozi vsakdanje delo. Poznani smo po nasmehu in pozdravu. Manj poznani pa veijetno po motu, da za vsako težavo obstaja rešitev, ki jo je najlažje najti z nasmehom na obrazu. Zakaj smo glavni pokrovitelj Dnevov komedije, je torej jasno. So naši, celjski in v Celju združujejo najboljše, kar lahko ponudi vsa Slovenija in tudi tujina. Izvirajo iz Celja, se kot naše podjetje razpredajo po domovini in se zopet zbirajo doma, kamor prinašajo smeh, optimizem in močno voljo do življenja. Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš d.o.o. DNEVI KOMEDIJE 2006! Tradicija osrednjega gledališkega dogodka v mestu Celje, Dnevov komedije, se uspešno nadaljuje tudi 15. leto zapored. Trdoživost prireditve, kije poleg celjskega gledališča zanesla sloves Celja kot kulturnega mesta širom po državice dokazana. Vse kaže, daje žlahtni humor, vtkan v repertoar Dnevov komedije še vedno tisti glavni magnet, ki privablja vsako leto številne zveste gledalce od blizu in daleč. V Banki Celje smo se zato tudi letos odločili sodelovati pri sponzoriranju prireditve, saj svojo bogato tradicijo dobre in uspešne banke z imenom mesta Celje radi vežemo tudi na uspešno tradicijo tako odmevne prireditve, kot so Dnevi komedije. Niko Kač, predsednik uprave Banke Celje, d. d. ČASTNI POKROVITELJ - MESTNA OBČINA CELJE župan Bojan SROT GLAVNA POKROVITELJA ^ banka celje S POSEBNO HVALEŽNOSTJO MERKUR oy j?/ CSiOL REKLAMA Celje. CVETLIČARNA NOVAK Celje. MIROTEKS Celje. CETIS Celje. PEKARSTVO BRANCE Trnovlje MODA - VOLNA Celje, FOTOLIK Celje, BOROVO Celje, PEKO Celje, MLADINSKA KNJIGA Celje, CELJSKE LEKARNE, KOMPAS Celje, OPTIKA SALOBIR Celje Nagrade sta prispevata: ^ t» Zlatarna Celje MEDIJSKI POKROVITELJ □tednik radioes®!® I banka celje MERKUR 14 SLG Celje-DNEVI KOMEDIJE 2006 Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec Radovan Gobec HMEUSKA PRINCESA Opereta v treh dejanjih » banka celje Opereta je bila pregnana iz slovenskih odrov, vendar se zdaj nanje vrača. V opereti Hmeljska princesaje v ospredju zgodba Danice, ki ima bogatega očeta, zato se zanjo pulijo trgovci s hmeljem, ker jim gre samo za denar. Danica se zaljubi v mladega učitelja glasbe. Intrige in spletke povezane z denarjem mladima človekoma onemogočijo zvezo. Po vseh melodramskih zapletih se zgodba srečno razreši. Dirigent Režiser Scenogràfinja in kostumografinja Ivona Stanič Korepetitorka Irena Kralj Koreografinja Ana Vovk Pezdir Igrajo Pavel Koman, graščinski Otilija, njegova žena Darinka, nečakinja Branko Mirnik, vzgojitelj Vila Zora, operna pevka Izak, trgovec Khon, trgovec Salobir, trgovec Grgra, novinar Šušlja, novinar Deklica Služabnika upravitelj Borut Alujevič Jožica Ocvirk/Anica Milanovič Andreja Zakonjšek Marjan Trček Vida lindič Rok Šošter Dani Šlogar Primož Krt Henrik Čuvan Dušan Banko Hana Cimperman Klara Kobe, Jure Hrovat Premiera 4. december 200S # 0 r- «f J MERKUR I banka celje IVyiC SLG Celje-DNEVI KOMEDIJE 2006 DRAGI OBISKOVALCI DNEVOV KOMEDIJE Letos je pred nami 15. jubilejni festival Dnevi komedije 2006, ki bo potekal od 10. februarja do 5. marca 2006 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V tem času se bodo pri nas zvrstile predstave različnih slovenskih gledališč in ponudile gledalcem obilo smeha in zabave. Kot prejšnja leta boste lahko tudi to zimo videli tisto najboljše, najžlahtnejše, najbolj zabavno, kar se v slovenskem gledališkem prostoru dogaja na področju komedije. Preživite mrzle zimske večere v naši družbi, v našem in vašem gledališču! Veselimo se vaše družbe! Tina Kosi, umetniški vodja SLG Celje in selektorica festivala Dnevi komedije OCENJEVALCI DOSEŽKOV Žirija za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta leta bo tudi letos podelila nagrade najboljšim. Žirijo Dnevov komedije 2006 sestavljajo: -dramska igralka Ivanka Mežan, -dramaturg Andrej Jaklič in -dramaturg Matjaž Briški Najboljša predstava po oceni gledalcev Tekmovalne predstave bodo tako kot vsako leto ocenjevali tudi gledalci z ocenami od ena do pet. Komedijantka ali komedijant večera Vsak večer bodo gledalci izbrali komedijantko ali komedijanta ODPRTJE FESTIVALA Scenarij in režija Miha Alujevič Koreografija Mojca Horvat Nastopajo Barbara Vidovič in Plesna skupina Mojce Horvat Slovensko Ljudsko Gledalište Celje DNEVI KOMEDIJE RAZPIS NATEČAJA ZA IZVIRNO SLOVENSKO KOMEDIJO ZA SEZONO 2007/2008 Mestna občina Celjekot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta Javni anonimni natečaj za izvirno komedijo (žlahtno komedijsko pero) Nagrado v višini 1.100.000 SIT bo podelila žirija, ki jo imenuje SLG Celje Pogoji natečaja: • komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena • avtorji komedij naj upoštevajo možnost uprizoritve za največ t. i. srednje veliko igralsko zasedbo • avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svoje avtorstvo bodo dokazali s četrtim izvodom • pravico do krstne uprizoritve nagrajene in drugih poslanih komedij ima SLG Celje • nagrada ne izključuje avtorskega honoraija • članstvo v žiriji izključuje možnost sodelovanja na natečaju • moralno in pravno so za izvirnost komedije odgovorni avtorji Avtorji morajo svoje komedije poslati do 30. 9. 2007 (poštni žig) na naslov: Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje s pripisom "za natečaj" Prejetih tekstov ne vračamo. Odločitev žirije bo objavljena v medijih. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedije 2008. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Yasmina Reza EN ŠPANSKI KOMAD (Un pièce espagnole) Prva slovenska uprizoritev Nova igraVasmine Reza govori o svetu igralcev, ki igrajo všpanski limonadi. Prizori fikcije se mešajo z monologi, v katerih pripovedujejo o sebi, o svoji identiteti in o svojem igralskem poklicu, o meji med vsakdanjim življenjem in resničnostjo na odru. V igri so subtilno prikazani odnosi vdružini: med materjo in hčerkama, med sestrama, med možem in ženo ... Dramatičnost se meša s komičnostjo in parodijo na limonade, ki so na televiziji vsak dan. Prevajalec Režiser Dramatu rginja Scenograf in kostumograf Lektorica Igrajo Fernan Pilar Nuria, Pilarina hči Aurelia, Pilarina hči Mariano, Aurelijin mož Premiera 18. in 19. marca 2005 Ivo Ban Milena Zupančič Nataša Barbara Gračner Saša Pavček Aleš Valič k g. ) banka celje miR0?GKS j' w IÍ21 g°r,n|e sis* M gorenje (Afm^ ■'r E33 j gorenje MERKUR I banka celje NTJiC SLG Celje - DNEVI KOMEDIJE 2006 13 Dale Wasserman LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM Po romanu Kena Keseyja Prva slovenska uprizoritev phy » banka celje Igrajo Pacienti Poglavar Bromden Dale Harding Billy Bibbit Scanlon Cheswick ' Martini Ruckly Randle P. McMu Osebje Strežnik Warren Strežnik Williams Dr. Spivey Sestra Ratched Sestra Flinn Strežnik Turkle Drugi Candy Starr Sandra Premiera 13. maja 2005 Kaznjenec svobodnega duha, iskrivih misli in ostrega jezika Randle P McMurphy raje kot zapor izbere norišnico, kamor je poslan na opazovanje. S svojo neustavljivo energijo in smislom za humor takoj poruši ustaljen red in dnevno rutino na oddelku, s sedativi omamljene paciente obudi v življenje, jih poveže v skupino in postane njihov vodja. S svojim, za bolnišnico nedopustnim vedenjem napove vojno hladni, a vedno obvladani bolniški sestri Rached. Ko se njuno merjenje moči razmahne v polnem zamahu, se McMurphy z grozo zave, daje prav ona tista, ki odloča ne le o trajanju njegovega bivanja v psihiatrični ustanovi, ampak o usodi vsakega pacienta. Tina Mahkota Dušan Jovanovič Tatjana Doma Jasna Vastl Bjanka Adžic Ursulov Drago Ivanuša Kim Komljanec Spela Stres Tarek Rashid Mario Šelih David Čeh Miro Podjed Renato jenček VladimirVIaškalič Zvone Agrež Jernej Šugman k. g. IgorŽužek Igor Sancin Bojan U me k Lučka Počkaj Minca Lorenci Stane Potisk Barbara Vidovič Barbara Medvešček Prevajalka fill Režiser ■ife, Dramaturginja Bk Scenografinja Kostumografinja Skladatelj Lektorica Asistentka režiserja ZAKLJUČEK FESTIVALA Scenarij in režija Miha Alujevič Koreografija Mojca Horvat Nastopajo Barbara Vidovič in Plesna skupina Mojce Horvat Satirični kabaret avtorjev Borisa Kobala in Sereeja Verča ZAFRKON Režiserja Igrata Boris Ko bal Sergej Verč Krstna uprizoritev Boris Ko bál, Sergej Verč Željko Vu km i ri ca FASIRANEC MERKUR TOC Boris Kobal in Sergej Verč se predstavljata kot edinstvena slovenska mojstra družbene in politične satire, ki brez dlake na jeziku stresata iz rokava našpičene duhovitosti na račun Slovencev. V obliki intervjujev, ki jih vodi Sergej Verč, Boris Kobal duhovito odgovarja kot nekdanji partizanski borec, kije sodeloval pri osvoboditvi Trsta, kot najstnik, ki ga zgodovina ne zanima, kot učen jezikoslovec, ki bo oplemenitil in popravil slovenski jezik, kot duhovnik ... Skozi različne like Kobal duhovito podaja duhovno stanje slovenskega naroda in njegovih predstavnikov. Režiser, scenograf, kostumograf, izbor glasbe \Sra Željko Vukmirica Željko Vukmirica Vukmirica je neodvisna in avtonomna avtorska osebnost na hrvaški gledališki sceni. Njegova projekta Povijest moje gluposti in Mr. Single sta kultna dosežka. Faširanecje komedija, ki vsebuje politično kritiko, glasbeno parodijo in interaktivni del, kjer publika predstavo vzame v svoje roke. To je za igralca posebej zahtne-vno, saj se mora v trenutku znajti, takoj reagirati, improvizirati dramaturške rešitve. Vukmirica je sijajen komunikátor, odlično pripravljen performer. Je oster, satiričen, duhovit... Vukmirica je pravi mojster «stand up» komedije. ) banka celje O cetis ■/■■■•——■— točenje pijač in toplih na- cijapoezije Daneta Zajca 18.00 Velbanagorca__ pitkov; do 14. 2. 2006; Guček z glasbenim vložkom Pesmi na čast vinu in do- Violeta s.p. Bar Magic, Gotov- ____----- ■—-——: movini lje lile, 3310 Žalec; 18.00 Mladinsk'center Velenje predstavitev knjige pomoč pri strežbi pijač in čiš- Magično gledališče-film----———---- —- čenju; do 7.2.2006; Kobale So- nvnrAm K„lnim"~- ljjOCeljski mladinski center nja s.p. Bistro Sonja, Tabor 17, 1800 £ïï™ÏÏE2L °dprtje feStlva,a St°" 3304 Tabor; __centra Rogaška Slatma— pjn-ce s predstavitvjj0 strežba pijač za točilnim Osrednja prireditev ob mladih celjskih umetnic: pultom in pri mizah; do 17.2. kulturnem prazniku z ot- Maruše Pozvek, Andreje 2006; Ukšini Ana s.p., Bar voritvijo razstave Ivane Jezernik in Katje Andri- BMW, Pečnikova ulica 6,3310 Kobilica___________nek in odprtje razstave Žalec. 19.00 Hmeljarski dom KZ literature Srednja poklicna izobraz- Šempeter z umetnicami se bo pogo- .... .... P Proslava ob kulturnem «HalSmnoRoS_______ kïSœrSSt -"■»" lM0.íí!!feíSfe_ okolici; do 17. 2. 2006; Kota 19.19 Knjižnica Velenje- OttoTolnai d.o.o. Petrovče, Petrovče 237, študijska čitalnica 3301 Petrovče. Filmi o nastajanju Vele- Ekonomski tehnik n:a komercialist prodaje (posre------------— duje splošne in posebne informacije kupcem, vzdržuje stike s strankami, pridobiva nove...); do 10.2.2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13, Velenje; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče, Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Žalca - m/ž; do 22. 2. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljublja- 19.30 Kulturni center Laško Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 19.30 SLG Celje _ R, Cooney, J. Chapman: Spustite me pod kovter, gospa Markham abonma Torek večerni in iz- Bor Zupančič - Bori snika inglasbenika 9.00 Velenjski grad Srednja strokovna ali splošna izobrazba komercialist- za delo v potovalni agenciji; do 9.2.2006; Studio 20021, d.o.o., Hausen- 21.00 Local bichlerjeva ulica 2, 3310 Za- skupi lec. konce, Inženir gradbeništva pospeševalec prodaje za področje gradbeništva, kritin in hal na terenu in pomočnik direktorja; do 23.2.2006; vloge na nasiov: Lindap d.o.o., Trnava 5a, 3303 Gomilsko; Lindap d.o.o. Braslovče, Parižlje 12, 3314 Braslovče; komercialist na terenu zastopnik za področje gradbeništva, kritin, hal: do 23.2.2006; vloge na naslov: Lindap d.o.o., Trnava 5a, 3303 Gomilsko; Lindap d.o.o. Braslovče, Parižlje 12,3314 Braslovče. Ekonomist za komercialno dejavnost nabavni referent (naroča blago in material, komunicira z dobavitelji, spremlja roke dobave, izvaja finančni prevzem blaga...); do 10. 2.2006; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje.; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115,3301 Petrov- Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 20.00 Hotel Evropa-kavama Prešerne besede literarni predvečer slovenskega kulturnega praznika ter brezplačna zamenjava knjig 21.00 Celjski mladinski center What a blip avstralski dokumentamo-igranifilm L. Feldek in B. Gašperšič: Gromtespeku Gobanov abonma in izven 18.00 Pokrajinski muzej Celje V eno roko vzamem puš-kico, v drugo svetlo sab- odpnje občasne razstave 18.00 Celjski mladinski center Umetnost kratka zgodba literamaddavnkapodvods-tvom Andreje Jezernik 19.00 Kulturni dom Kud Zarja Trnovlje Celje___ Prešernovo po naše Dan odprtih vrat Muzeja Velenje 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje___< Demonstracija obrtnika - modistinja Marta Žohar 18.00 Sejna soba KS Gotovlje -—- Pustite novice iz vaše va- 21.00 Celjski skem kulturnem prazniku 19.19 Knjižnica Velenje-študijska čitalnica Miran Aplinc: Vošnjaki -industrial« iz Šoštanja predstavitev knjige 19.30 SLG Çelje ... ■ - _ R. Cooney, J. Chapman: Spustite me pod kovter, www.novitednik.com Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srećko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov. Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, pcikovega pa 300 (olarjev. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Boeadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.t( ' " ~ ' RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si _ 24 ZANIMIVOSTI BOVI TEDNIK V spomin in zahvalo za dolga leta skupnega dela. Z leve: Milica Leber, Mateja Porfjed, Tone Vrabl, Marjela Agrež z direktorjem Srečkom Šrotom. Slovo, ki to ni bilo V petek smo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje sedli skupaj, da bi se »poslovili« od štirih sodelavcev, ki so sicer že pred nekaj meseci (no. Tone šele na zadnji dan lanskega leta) uradno okrepili vrste upokojencev, a smo ostali tako povezani, da njihovo slovo od aktivnega delovnega staža še dolgo ne bo tisto čisto pravo. Še najmanjkrat se vidimo in poklepetamo z Milico Leber, ki jo tako močno pogrešamo tudi zato, ker naši prostori po njenem odhodu še zdaleč niso več tako lepo urejeni, v omarici zmanjkuje čistih skodelic za kavo, lončnice, ki jih je prej leta in leta razvajala, pa zdaj velikokrat dobijo vodo šele, ko so že tik pred tem, da dokončno shirajo. Zato pa se skoraj vsakodnevno srečujemo z Marjelo Agrež, Matejo Pod-jed in s Tonetom Vrablom, ki so vrsto let pomembno sooblikovali podobo našega ra- dia in časopisa in tudi zdaj, ko naj bi jim kot vsem upokojencem zmanjkovalo časa, vseeno najdejo tiste minute in ure, da naši bralci in poslušalci ne pogrešajo Marjeli-nih reportažnih utrinkov, Matejinih zapisov s kulturnega področja in Tonetovih prispevkov s področja narodnozabavne glasbe in gasilstva. In čeprav so se vsi trije, kot je poudaril direktor NT&RC Srečko Šrot, kalili v Časih »romantičnega novinarstva«, ko je bilo več časa in je bil stik z ljudmi na terenu veliko bolj neposreden in pristen, se niso uklonili niti zahtevam sodobnega časa, ko ves svet postaja ena sama globalna vas. In ker v njem ostajamo skupaj, tudi petkovo slovo sploh ni bilo slovo, pač pa priložnost, da malce poklepetamo in se spomnimo dogodivščin iz časov, ki smo jih in jih še preživljamo skupaj. IS, foto: RP Komedija pred komedijami Bojna tovariša na gledališki sceni in tudi v zaodrju. To sta Celjan po rodu Vinko Môderndorfer, petkratni dobitnik naslova (tudi letos) za žlahtno komedijsko pero, režiser petkove uspele komedije zmešnjav in zamenjav v SLG Celje, Spustíte med pod kovter, gospa Markham, in celjski igralec v vidni in vidno smešni vlogi Philipa Markhama, z nagnjenji do komedije, Bojan Umek, sta bila po predstavi vesela dobrega odziva, sicer po navadi bolj zadržanega premierne-ga občinstva. Tokrat je bilo drugače. »Smeh iz dvorane je naša nagrada,« je že v napovedi nove komedije za naš časopis dejal režiser, ki ves večer ni snel rdečega šala. V znamenje svojega ideološkega prepričanja. Z odlično zasedbo mladih igralcev in starih, »prekaljenih mačkov«, je v petek dobil tudi to bitko. Za domovino - s komedijo naprej! MATEJA PODJED Po 50 letih skupnega življenja sta znova stopila pred oltar zlatoporočenca Anica in Ladislav Gobec iz Šentjanža nad Štorami. V tamkajšnji cerkvi je njuno dolgoletno zvezo blagoslovil celjski opat Marjan Je-zeraik, na njuni domačiji pa sta si izmenjala prstana v prisotnosti matičarke in župana Štor Franca Jazbeca. Praznovanje se je nadaljevalo v krogu njunih najdražjih, sorodnikov in prijateljev. Gobčeva se veselita zlate poroke skupaj s štirimi otroki ter šestimi vnuki, ki so srečni zaradi njunega odličnega zdravja. V domačem Šentjanžu sta sicer dolga leta delala v svoji gostilni ter kmetova-la na srednje veliki kmetiji. Cerkveni del zlate poroke je bil v podružnični cerkvi sv. Janeza, kjer je bil zlatoporoče-nec več desetletij ključar. Tam si je posebej prizadeval med celovito obnovo, ki so jo opravili pred nekaj leti. Dolga leta je imel na skrbi tudi zvonjenje, najprej precej časa ročno. Po starem običaju in po njegovi zaslugi seje šentjanški zvon oglasil po trikrat na dan; zjutraj, opoldan in zvečer. Račke okupirale »Zgornjo« Po tridesetih letih so si slovenski novinarji - športniki, združeni v društvu SCIJ - za prizorišče vsakoletnega državnega prvenstva v smučanju vnovič izbrali Zgornjo Savinjsko dolino in izjemno lepo urejeno smučišče na Golteh. Približno šestdeset novinarjev iz vseh slovenskih medijskih hiš in gostje s Hrvaške, iz Srbije in Črne gore ter s Škotske, ki se ponosno deklarirajo za račke, je obljubilo, da v »Zgornjo« ne bodo zanesli kakšnega virusa račje gripe, medtem ko bodo zagotovo prinesli viruse dobre volje. Ob nedeljskem slavnostnem odprtju srečanja pred hotelom Benda so jih odprtih rok sprejeli tudi domačini. Aktiv kmečkih žena jih je razvajal s polnimi pladnji doma pečenega peciva, mozirski TIC je za dobrodošlico nakuhal nekaj vina in zrezal kar nekaj znamenitih savinjskih želodcev, mozirski Pust-naki (na sliki) pa so s svojim orkestrom Boj se ga na novinarski konferenci, na katero so končno zvabili dovolj novinarjev, napovedali pustne prireditve. In zraven ponudili, da lahko z vsakim od novinarjev opravijo še individualno novinarsko konferenco - če bo treba celo v zgornjih prostorih hotela. Vsem zbranim je prisrčno dobrodošlico izrekel tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Novinarji, v naslednjih dneh se jih bo skupaj nabralo približno sto, se bodo v torek pomerili v veleslalomu, v sredo bodo slovesno proslavili kulturni praznik, v četrtek tekmovali v smučarskih tekih in v petek, na zadnji dan srečanja, še v smuku na progi Beli zajec. Na sklepnem srečanju bodo podelili tudi medalje zmagovalcem v vseh kategorijah in panogah. Vmes si bodo ogledali še radmirsko zakladnico, muzej premogovništva v Velenju in se okopali v termah v Topolšici. BRST