Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 8
Leto VI.
10.	septembra 1981
Vsebina 8. številke Delegatskega vestnika
-	Z gospodarjenjem v prvi polovici letošnjega leta ne moremo biti zadovoljni
-	Ali bo odlok osnažil in ozaljšal naša naselja?
-	Obrazložitev odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v občini Murska Sobota za leto 1980
Predsednica zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti občine Murska Sobota
SKLICUJETA
47.	sejo Zbora združenega dela in
43.	sejo Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota
Seja bo v
petek, 25. septembra 1981 ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota
VESTNIK, 10. SEPTEMBRA 1981 STRAN 17
Za sejo predlagata naslednji začasni dnevnired:
1.	Izvolitev verifikacijskih komisij
2.	Poročilo verifikacijskih komisij
3.	Potrditev zapisa 42. seje Zbora krajevnih skupnosti, z dne 18. junija 1981 in 46. seje Zbora združenega dela, z dne 16. julija 1981
4.	Informacija o gospodarskih gibanjih v 1. polletju 1981 in uresničevanju resolucije v občini Murska Sobota za leto 1981
5.	Uresničevanje kmetijske politike
6.	Poročilo o delu Skupščine Skupnosti pomurskih občin v preteklem mandatnem obdobju
7.	Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za leto 1980
8.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti (otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejavnost, zdravstveno varstvo)
9.	Periodični delovni načrt zborov občinske skupščine za IV. trimesečje 1981
10.	Razdelitev sredstev za financiranje programov manj razvitih krajevnih skupnosti v letu 1981
11.	Osnutek odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Murska Sobota
12.	Predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in
Osnutek odloka o spremembah odloka o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozdnega zemljišča v občini Murska Sobota
13.	Osnutek odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter zaključnega računa starostnega zavarovanja kmetov
14.	Volitve in imenovanja
15.	Delo zborov Skupščine SR Slovenije
16.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja
17.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila
Gradivo za obravnavo 4. in 11. točke dnevnega reda je objavljen no v Delegatskem vestniku št. 8, z dne 10. september 1981.
Gradivo za obravnavo 3., 6., 7., 8., 9., 10., 12. in 14. točke dnevnega reda smo posredovali vodjem delegacij in vodjem konfe-v renc delegacij.
Pod 5. točko bodo zbori obravnavali republiško gradivo, ki bo objavljeno v Poročevalcu.
Gradivo za obravnavo 13. točke je posredovano vodjem delega^ cij in vodjem konferenc delegacij, informacija o stanju in problematiki s področja, ki ga obravnava ta osnutek odloka, pa je. objavljena v Delegatskem vestniku št. 8, z dne 10. september. 1981.	•	..
Informacija k 15. in 16. točki dnevnega reda bo podana na seji zborov.
8 - DELEGATSKI VESTNIK
določbe 8. točke 3. člena, 4. točke 8. člena, 1., 2. točke 9. člena in 11. člena odloka o javnem miru in redu mesta Murska Sobota (Ur. objave, št. 29/79) in 26., 40., 45. in 46. člena odloka o ukrepih za zdravo okolje ljudi v občini Murska Sobota.
78.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Obrazložitev:
Pravna podlaga za izdajo Odloka o javni snagi in videzu naselij v občini M. Sobota je podana v 165. členu statuta občine M. Sobota, ki določa, da zbori skupščine občine sprejemajo odloke, ki se nanašajo na temeljna vprašanja, med drugim tudi komunalnega gospodarstva. Prav tako je pravna podlaga podana v zakonu o ravnanju z odpadki, v zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin in v zakonu o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
Dosedaj je to področje urejeval občinski odlok o zunanjem videzu in komunalni ureditvi mesta M. Sobota iz leta 1965 in posamezne določbe odloka o ukrepih za zdravo okolje ljudi v občini M. Sobota in odloka o javnem redu in miru. Z novim odlokom je potrebno konkretizirati izhodišča in rešitve na področju komunalnega gospodarstva in doslednejše upoštevati nove družbenoekonomske odnose, ki so opredeljeni s posameznimi sistemskimi zakoni.
Osnutek odloka je razdeljen na šest poglavij, pri čemer največ sprememb in novosti glede na odlok iz leta 1965 prinaša poglavje javne snage, kjer je na novo opredeljeno urejevanje in vzdrževanje zelenih površin.
V splošnih določbah je opredeljen namen odloka, ki je v določitvi načina in ukrepov za varstvo in vzdrževanje snage in zagotovitve primernega videza mesta in drugih naselij v občini. Posebno je povdarjena dolžnost delovnih ljudi in krajanov, ki so dolžni skrbeti za varstvo in vzdrževanje javne snage in videza naselij, kot tudi opredelitev, kaj se šteje za javno površino in kdo je upravljalec zgradb in drugih objektov.
V poglavju javna snaga je določen minimalen način vzdrževanja javne ^nage, ki je v kazenskih določbah ustrezno sankcioniran. Na novo je določena dolžnost upravljalcev nezazidanih zemljišč glede vzdrževanja in čiščenja.
Pooblaščena organizacija za odvoz smeti in odpadkov je po odloku pristojna, da za vsakega uporabnika določi velikost posode za odlaganje smeti. Določeno je, da vsaka individualna stanovanjska hiša mora imeti najmanj en smetnjak, po potrebi pa tudi več smetnjakov. Smetnjake nabavlja, popravlja, zame
njuje in razkužuje uporabnik stanovanja oz. upravljalec zgradbe. Za odvažanje večjih kosovnih odpadkov je praviloma določen dvojni termin odvoza, ki ga mora pooblaščena organizacija objaviti v javnem glasilu. Prav tako so določeni pogoji za odvažanje vnetljivih snovi, olj, fenolov in podobnih snovi, ki se morajo odvažati ločeno od ostalih odpadkov. Na področjih, kjer je obvezen odvoz smeti, morajo upravljalci poslovnih prostorov namestiti koše za smeti.
Javne površine smo v osnutku odloka razdelili v stalno odprte poslovne površine (železniške postaje, avtobusne posta-' je), ki jih morajo redno čistiti upravljalci teh površin in v javne površine, za katere ni mogoče ugotoviti upravljalca in jih čisti pooblaščena organizacija. Določitev obsega čiščenja pločnikov in zelenic v ožjem centru mesta M. Sobota je prepuščeno krajevnim skupnostim. Za tako rešitev smo se odločili iz razloga, ker imamo posamezne predele v ožjem delu mesta M. Sobota, ki jih nihče ne čisti.
Osnovno načelo glede odvoza smeti in odpadkov je, da z območja, kjer je obvezen odvoz smeti, lahko odvaža le pooblaščena organizacija, ki skrbi tudi za javno odlagališče, po sprejetem in objavljenem vrstnem redu. V osnutku je določeno najmanj enkrat tedensko pobiranje smeti in odpadkov. Osnutek odloka je ohranil še nadalje dosedanji način določanja cene za odvoz smeti in odpadkov (uporabna tlorisna površina stanovanja za gospodinjstva, količina smeti pri odvozu s kontejnerji).
V tretjem poglavju je podana razdelitev zelenih površin v zelene površine, ki so javnega pomena in z njimi gospodari pooblaščena organizacija združenega dela na podlagi sprejetega programa in v zelene površine, ki so družbena lastnina, niso pa javnega pomena in jih vzdržujejo upravljalci zgradb. Novost v. odloku so tudi posamezne določbe, ki se nanašajo na dolžnosti izvajalcev gradbenih del pri odstranjevanju rodovitne zemlje. Ostale določbe v tem poglavju se nanašajo na vzdrževanje zunanjih delov zgradb, napisov, reklam, osvetlitev izložb in na plakatiranje. Glede plakatiranja je določeno, da je dovoljeno le na krajih, ki jih na svojem območju določijo krajevne skupnosti.
Osnova za določitev kazni je podana v 9. členu zakona o prekrških, ki določa posamezne vrste kazni, in sicer:
—	za posameznika od 20.— do 5.000.— din,
—	za pravno osebo in za posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti od 100.— do 30.000.— din,
—	za odgovorno osebo pravne osebe od 20.— do 3.000.— din.
Višina denarnih kazni v odloku izraža težnjo po zaostritvi kazni za posamezne storjene-prekrške.
zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v občini Murska Sobota za leto 1980
V skladu z določili 21. člena Pravnilnika o knjiženju davkov občanov je občinska uprava za družbene prihodke dolžna po preteku vsakega leta sestaviti letni zaključni račun. V letnem zaključnem računu se mora stanje analitičnih računov davčnih zavezancev v pomožni knjigi ujemati s stanjem njihovih sintetičnih računov v glavni knjigi, prav tako pa mora biti doseženo ravnovesje med razredi. Letni davčni zaključni račun obsega bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
Komisija za pregled davčnega zaključnega računa za leto 1980, ki jo je imenoval Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota je svoje delo opravila v dneh od 3. do 12. 0. 1981. Pomembnejše ugotovitve komisije so:
1.	Celotna obremenitev za leto 1980 je v primerjavi z letom 1979 porastla za 12 % in je znašala 97.748.213,05 din. Ob koncu leta je bila izterjava 92,1 %. Glavne značilnosti porasta oziroma zmanjšanja so naslednje:
—	zvišanje obremenitev pri davkih znaša 13,5 % s tem, da najvišje obremenitve 73,8 % prikazujejo davki na dediščine in
darila. Pri davkih iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti je zvišanje 52 %, vzrok temu pa je močan porast dohodka. Obremenitve pri davkih iz kmetijstva so se znižale za 16,1 %, kar pa je posledica odpisov tega davka zaradi škode, prizadejane po toči;
—	tudi pri obremenitvi prometnega davka je prikazano znižanje za 2,5 %. Glavno znižanjeje nastalo pri temeljnem prometnem davku odmotornih vozil (za 18,7 %), kar pa je povzročila sprememba v strukturi nabavljenih motornih vozil (zmanjšana nabava uvoženih in dražjih avtomobilov);
—	zvišanje na prispevkih in drugih obveznosti je prikazano v višini 30,5 %. Vzrok takemu povišanju so močno porastli dohodki in osebni dohodki obrtnikovter pri njih zaposlenih delavcev in večji obseg poslovanja.
2.	Odstotek plačila davkov, prometnega davka in prispevkov je v približnem razmerju s porastom oziroma padcem predpisa posameznih obremenitev.
3.	Zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov izkazuje 26,382.554,15 din obveznosti vseh zavezancev. Te obveznosti so se v primerjavi z letom 1979 povečale za 14 %.
, 2 Hr DELEGATSKI VESTNIK
1. Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj v prvem polletju 1981
V strukturi čistega dohodka seje povečal delež za osebne dohodke za 1,1 % ter sredstva za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela za 2,2 %.
, V prvem polletju letos je bila ustvarjena 'akumulacija v .višini 445.674.000 din ali za 32 % več kot lani. Pri tem je 21 OZD v občini obračunalo amortizacijo nad minimalno stopnjo v skupni vrednosti 63.646.000 din (povečanje za 49 %). Najbolj so porasla sredstva akumulacije v kmetijstvu, gozdarstvu in industriji: v gradbeništvu pa so za 21 % nižia kot v nrvem polletju lani.
Na koncu polletja so OZD izkazale skupne zaloge v višini 2.721 milijonov din od tega odpade 41,3 % na zaloge surovin in materiala, 30,6 % na zaloge nedokončane proizvodnje, 10,5 % je zalog gotovihproizvodov in 17,6 % zalog blaga. Zaloge so porasle za 74 % pri tem pa so se najbolj povečale zaloge nedokončane proizvodnje za 11 %.
Po periodičnih obračunih izkazuje izgubo 5 gospodarskih organizacij v višini 38.809.000 din. Izguba se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem zmanjšala za 35 %. Skoraj celotna
- 2. Investicije
V skladu s sprejetimi ukrepi o omejevanju investicij v letu 1981 seje v občini Murska Sobota pristopilo k podrobni analizi investicij v teku z namenom, da se ugotovi usklajenost investicij s-Sprejetimi kriteriji, zagotovitev sredstev,in prekoračitve. Na osnovi teh podatkov bi se sprejele odločitve o ustavitvi posameznih investicij, zmanjšanju obsega del oz. preložitvi investicije ha kasnejše obdobje.
Iz podatkov, ki sojih posredovale OZD izhaja, da imamo v občini s področja gospodarstva v teku 23 investicij v skupni predračunski vrednosti 827 milijonov dinarjev in ugotovljenih prekoračitev v višini 121 milijonov, kar predstavlja 17,7 % družbenega proizvoda planiranega za leto 1981. V strukturi predračunske vrednosti so gradbena dela v višini 430 milijonov din,'oprema 343 milijonov dih in ostalo v višini 54 milijonov din. Skupna vrednost investicij v občini se financira 58 % iz kreditnih , sredstev, 15 % s sovlaganji in 27 % iz lastnih sredstev. V 7 organizacijah se investicija financira v celoti iz lastnih sredstev, v 2je zagotovljeno 50 % lastnih sredstev, v 4 OZD od 30—50 % lastnih sredstev, v ostalih pa pod 30 % lastnih sredstev. Od investicij v tekli je 8 investicij realiziranih nad 80 %, 5 nad 50 %, 2 nad 30 % iostefe pa pod 30 %. Vse ugotovljene prekoračitve so pokrite delno iz lastnih sredstev, delno pa iz ostalih virov.
Po namenu odpade 65 % predračunske vrednosti vseh investicij na investicije v kmetijstvo, 22 na gradbeništvo, 7 % na
3. Izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981
Po podatkih SDK je gospodarstvo občine v prvem polletju 198ib v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečalo
izguba odpade na Mesno industrijo, katere vsi TOZD-i so polletje zaključili z negativnim poslovnim rezultatom, izgubo pa beleži še FAZAN Beltinci v vrednosti 27.000 din.
Kljub izboljšanju pogojev gospodarjenja se v Mesni industriji še vedno srečujejo z nekaterimi že znanimi problemi kot so nesorazmerje med cenami živine, mesa in izdelkov, slaba izkoriščenost kapacitet, neugodna struktura in asortiman izdelkov, visoke obveznosti za odplačevanje kreditov in obresti idr. Izguba v FAZANU je minimalna in sezonskega značaja.
Vrednost izvoza v gospodarstvu občine je v prvem polletju dosegla 625 milijonov din in seje povečala za 50 %. Uvoženo je bilo blago v vrednosti 215 milijonov din ali za 89 % več kot v enakem obdobju lani.
Industrijska proizvodnja narašča po stopnji 7 %. Nadpovprečno rast dosegajo nekovinska, kovinska, tekstilna in grafična industrija, zmanjšanje proizvodnje pa je prisotno v industriji gradbenega materiala in lesni industriji.
Kmetijska proizvodnja bo glede na opravljeno jesensko in spomladansko setev ter ugodne vremenske razmere predvidoma dosegla načrtovano 4 % rast.
Po podatkih statistike je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega leta v občini povprečno 17.390 zaposlenih, od tega 14.454 v gospodarstvu in 2.936 delavcev v negospodarstvu. Število zaposlenih seje povečalo za 2,1 %, enaka rastje bila dosežena v gospodarstvu, v negospodarstvu pa 1,9 %. Od 1. 1. 1981 do 31.6. 1981 seje v občini na novo zaposlilo 121 delavcev oz. povečala zaposlenost za 0,7 %. Na skupnosti za zaposlovanje je prijavljenih 667 iskalcev zaposlitve, od tega 238 išče zaposlitev prvič. Več kot 50 % nezaposlenih je starih pod 26 let.
industrijo, 2 % na komunalno dejavnost, 4 % investicij pa na ostale dejavnosti.
Predračunska vrednost 4 investicij v teku v negospodarstvu znaša 93 milijonov din, od tega za gradbene objekte 77 milijonov dinarjev, opremo 5 milijonov dinarjev in ostalo 10 milijonov dinarjev. Predvideni viri financiranja so 59 % kreditna sredstva, 20 % sovlaganja in 21 % lastna sredstva. Dosedanje ugotovljene prekoračitve znašajo 10.5 milijonov dinarjev.
Po podatkih SDK je ugotovljeno, da so v letošnjem prvem polletju OZD iz gospodarstva v občini vložile v investicije 290 milijonov dinarjev, kar je 20 % manj kot v enakem obdobju lani. V SR Sloveniji pa so se investicije v istem obdobju povečale za 5 %.
V mesecu avgustu so bile na novo prijavljene investicije v gospodarstvo v skupni vrednosti 288.431.000 din. Od tega odpade na izgradnjo hotela v Moravskih toplicah 284 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa bodo namenjena za adaptacijo trgovskega lokala in osnovne šole v G. Petrovcih.
V teku so priprave za izvedbo investicije proizvodnega obrata Iskre v Murski Soboti, katere predračunska vrednost znaša 383 milijonov dinarjev.
Intenzivne priprave so tudi za izgradnjo bolnice v Rakičanu v predračunski vrednosti 460 milijonov dinarjev. Republiška komisija o oceni investicije bo o izgradnji bolnice odločala na seji 15. 9. 1981.
dohodek za 28 %, maso sredstev za osebne dohodke pa za 29 %. V skladu -L določili dogovora bi glede na nižjo rast dohodka od
VESTNIK, 10. SEPTEMBRA 1981 STRAN 18
I
VESTNIK, 10. SEPTEMBRA 1981 STRAN 18
in podobno) morajo biti redno vzdrževani tako, da ne kvarijo videza naselja in okolice.
54.	člen
Redno vzdrževanje zunanjih delov zgradb obsega zlasti:
1.	popravilo in obnovo pročelij,
2.	popravilo strešnih žlebov z odtočnimi cevmi, popravilo snegobra-nov in prekritje strehe ter podobno.
c) Napisi in reklame
55.	člen
Ime, ki ga mora imeti organizacija združenega dela oziroma samostojni obrtnik (v nadajnjem bsedilu: zavezanec) po predpisih na svojem poslovnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: napis), mora biti praviloma na pritličnem delu pročelja zgradbe, v kateri je poslovni prostor.
56.	člen
Napisi na poslovnih prostorih v ožjem mestnem območju morajo biti praviloma v svetlobni izvedbi (svetlobni napisi).
Ožje mestno območje določijo krajevne skupnosti.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za poslovne prostore v dvoriščnih zgradbah.
57.	člen
Zaradi javnega ponujanja ali priporočanja dejavnosti, proizvodov in storitev, se lahko na zgradbah ali drugih primernih objektih ter površinah nameščajo oziroma postavljajo stalni ali občasni reklamni elementi, po predhodnem soglasju upravljalca zgradbe (v nadaljnjem besedilu: reklame)
58.	člen
Napisi in reklame morajo biti tehnično in estetsko dovršeni, urejeni pa morajo biti tako, da ne motijo varnosti prometa.
Zavezanec je dolžan napis oziroma reklamo redno vzdrževati, okvaro pa popraviti brž, ko je mogoče.
V kolikor zavezanec redno ne vzdržuje napisov in reklam, jih je dolžan odstraniti, če ne, jih na njegove stroške odstrani pooblaščena organizacija.
Za namestitev svetlobnega napisa oziroma reklame si mora zavezanec pridobiti soglasje pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem.
d) Osvetlitev izložb
61.	člen
Osvetlitev izložb mora biti usklajena z določili jugoslovanskega standarda.
Odstopanje od predpisane osvetlitve je dovoljeno samo začasno, kadar se s tem želi doseči poseben aranžerski učinek.
62.	člen
Izložbe morajo biti razsvetljene v skladu s sodobno tehniko. Pri ureditvi razsvetljave izložb je treba upoštevati zlasti naslednje:
—	osvetljenost izložb mora biti bistveno večja od osvetljenosti cestišča in okolice;
—	razsvetljava se ne sme bleščati, zato morajo bili svetlobni viri praviloma zaslonjeni (indirektna svetloba);
—	uporabiti je potrebno takšne vire svetlobe, ki ustrezajo in razsvetljujejo razstavljeno blago, zlasti kar zadeva barvo.
63.	člen
Svetlobni napisi in svetlobne reklame ter izložbe morajo biti osvetljene od mraka do 23. ure, v zimskem času pa tudi od 5. do 7. ure.
e) Plakatiranje
64.	člen
Nameščanje lepakov, oglasov in podaobnih objav (v nadaljnjem besedilu: plakatiranje) je dovoljeno le na krajih, ki jih v ta namen na svojem območju določijo krajevne skupnosti.
Mesta za plakatiranje morajo biti urejena tako, da ne motij o prometa in ne kvarijo videza okolja.
65.	člen
V mestu Murska Sobota skrbi za plakatiranje, nameščanje in snemanje transparentov pooblaščena komunalna organizacija združenega dela.
Izven mesta Murska Sobota so za nameščanje in odstranjevanje lepakov, oglasov in podobnih objav pristojne krajevne skupnosti oziroma organizacije, ki jih krajevne skupnosti za to pooblastijo.
Lepake, oglase in podobne objave, ki so iz kakršnegakoli razloga neprimerni, ki kazijo zunanji videz kraja ali več nimajo svojega namena, mora pooblaščeha organizacija takoj odstraniti.
66.	člen
Organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitične organizacije lahko plakatirajo tudi na mestih, ki niso za to določena, vendar le v primerih, ko se obračajo na javnost v okviru izvrševanja svojih nalog.
IV. NADZORSTVO
69.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na -njegovi podlagi opravlja pristojna inšpekcijska služba, pooblaščeni čuvaji reda in čistoče ter milice, vsak v okviru svojega delovnega področja. Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in 'predpisov izdanih na njegovi podlagi opravljajo tudi pooblaščeni’ delavci organizacije, ki opravlja to dejavnost.
70.	člen
Če pristojni inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil uporabljen, ali ni bil pravilno uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V. KAZENSKE DOLOČBE
71.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000.— do 20.000.— dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti v nasprotju z določili: 7. člena, 1. točke 10. člena, 22. člena, 1. odstavka 37. člena in 38. člena.
Z denarno kaznijo od 300,— do 3.000,— dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega čleena.
72.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000.— do 10.— dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti v nasprotju z določili:
1.	in 2. odstavka 5. Člena, 6. člena, 2. do 7. točke 10. člena, 12. člena, L, 2. in 3. odstavka 13. člena, 1. odstavka 16. člena, 2. odstavka 25. člena, 1. in 5. odstavka 27. člena, 1. odstavka 28. člena, 29. člena, 1. in 2. odstavka 39. člena, 1. in 2. odstavka 49, člena, 53. člena, 1. odstavka 64. člena in 68. člena.
Z denarno kaznijo od 200.— do 2.000.— dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka
Z denarno kaznijo od 200,— do 2.000.— dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
73.	člen
Z denarno kaznijo 500.L- dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v nasprotju z določili 2. odstavka 26., 1. odstavka 30. in 55. člena.
Z denarno kaznijo do 500.— dinarjev še kaznuje tudi fizična oseba, če ravna v nasprotju z določili: 12. člena, 22. člena, 1. odstavka 28. člena, .1. odstavka 31. člena, 37. člena, L, 2. in 3. odstavka 39. člena, 53. člena in 68. člena.
74.	člen
Z denarno kaznijo do 200.— dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če ravna v nasprotju z določili: 1. in 2. odstavka 5. člena, 6. člena, 7. člena, 9. člena, 1. odstavka 16. člena, 2. odstavka 26. člena, 1. odstavka 30. člena, 52. člena in 1. odstavka 64. člena.
75.	člen
Za prekrške iz 73. in 74. člena tega odloka lahko izterjajo kazen delavci milice, pristojni inšpektorji in pooblaščeni čuvaji reda in čistoče . takoj na mestu, kjer je bil prekršek storjen.
O plačani denarni kazni se Izda potrdilo. Če storilec prekrška denarne kazni ne plača, mu izda uradna oseba plačilni nalog.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
76.	člen
Navodilo za izvajanje tega odloka izdaja komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
77.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zunanjem videzu in komunalni ureditvi mesta Murska Sobota (Ur. objave, št. 7/65),
DELEGATSKI VESTNIK — 3
10 % morala sredstva za osebne dohodke, pri 28 % povečanju dohodka v globalu zaostajati za 4 % oziroma bi se lahko povečala za 26,88 %. Povprečni osebni dohodek je v prvih šestih mesecih v gospodarstvu občine znašal 9.197 din in seje povečal v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 29 %. Povprečni osebni dohodki so se hitreje povečali v industriji 34 %, kmetijstvu 40 %, vodnem gospodarstvu 34 % ter gostinstvu in turizmu za 34 %. Počasneje pa so se povečali povprečni osebni dohodki v gradbeništvu 16 %, prometu in zvezah 24 %, trgovini 24 %, obrti in osebnih storitvah '9 %, stanovanjsko-komunalni dejavnosti 17 % ter finančnih, tehničnih i-n poslovnih storitvah 23 %.
Od skupno 77 organizacij in delovnih skupnosti s področja gospodarstva je 32 ali 41,56 % povečalo maso sredstev za osebne dohodke hitreje kot dopušča dogovor. Od skupnega števila prekoračiteljev jih je 21 povečalo maso sredstev za osebne dohodke za več kot 40 %; kar je v dogovoru določeno kot zgornja meja povečanja osebnih dohodkov pri rasti dohodka za več kot 50%. V 18 organizacijah združenega delaje v prvem polletju porasel dohodek za manj kot 20 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Večina teh organizacij je povečala maso osebnih dohodkov hitreje kot dohodek vendar niso kršitelji, ker dogovor dopušča možnost rasti osebnih dohodkov v takih organizacijah do 20 %.
V negospodarstvu povprečni osebni dohodek v občini v prvih šestih mesecih letošnjega leta znaša 11.423 din ih se je povečal za 28 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Hitreje so se povečali povprečni osebni dohodki v zdravstvu in socialnem varstvu 34 %, počasneje pa v izobraževanju, kulturi in informacijah 21 % ter družbenopolitični skupnosti. SIS, družbenopolitičnih orgahizacijah 26 %. Od skupno 56 organizacij družbenih dejavnosti je v nasprotju zdoločili dogovora povečalo osebne dohodke 12 organizacij. V teh organizacijah so povečali maso sredstev za-osebne-dohodke oziroma povprečne osebne dohodke hitreje kot so porasli osebni dohodki v gospodarstvu občine.
Glede na rast osebnih dohodkov gospodarstvu bi izvajalske organizacije združenega dela s področja negospodarstva lahko povečale osebne dohodke za 29 %, delovne skupnosti SIS. družbenopolitične skupnosti in ostale organizacije negospodarstva pa za 10 % počasneje od rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu oz. za 26,1 %.
Od vseh organizacij s področja gospodarstva in negospodarstva. ki so izplačale osebne dohodke v nasprotju z določili dogovora seje zahtevala pismena obrazložitev na podlagi katere se bodo ugotovili kršitelji dogovora in sklepalo o nadaljnjih ukrepih.
- 5. Uresničevanje resolucije občine v letu 1981
Z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Murska Sobota v letu 1981 so načrtovane naslednje rasti gospodarskih gibanj: družbeni proizvod 4%, dohodek 3,9 %, industrijska proizvodnja 4 %, kmetijska proizvodnja 4 %, izvoz 8 %, uvoz 1 %, zaposlovanje 2.5 % in produktivnost 1,5 %. Določeno je tudi, da bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb rasla 10 % počasneje in sredstva za splošne potrebe v občini 30 % počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine; sredstva za osebne dohodke pa v skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu
VESTNIK, 10. SEPTEMBRA 1981 STRAN 19
- 6. Izvajanje stališč zbora združenega dela
Na podlagi ocene gibanj v gospodarstvu, skupni in splošni porabi za prvo polletje 1981 je zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 16. 7. 1981 sprejel stališča, ki so bila posredovana vsem organizacijam združenega dela v občini z zahtevo, da v skladu s sprejetimi stališči pošljejo kratko poročilo o izvedenih ukrepih v svoji organizaciji.
Poročilaje poslalo le 16 organizacij s področja gospodarstva in 7 organizacij s področja negospodarstva oz. 17 % vseh organizacij v občini.
Iz poročil izhaja, da so organizacije združenega dela analizirale polletne poslovne rezultate in izvajanje letnih planov,
- 7. Ugotovitve in stališča Izvršnega sveta SO Murska Sobota
Na podlagi doseženih gospodarskih gibanj v prvem polletju je Izvršni svet skupščine občine na seji dne 1.9.1981 ugotovil, da je v gospodarstvu občine prisotna ugodna rast industrijske in kmetijske proizvodnje ter izvoza. Pozitivni premik je dosežen tudi pri zmanjševanju izgube v Mesni industriji v primerjavi s prvim polletjem lani.
1981 — v globalu okoli 5 % počasneje od rasti dohodka. V letu 1981 naj bi bila dosežena nižja rast cen in življenjskih stroškov kot je bila v letu 1980.
Na osnovi doseženih nominalnih gibanj in rasti cen ocenjujemo, da so v prvem polletju prisotna naslednja realna gibanja: rast industrijske proizvodnje 7 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 10 %, zaposlenost 2,1 % in produktivnosti v industriji okoli 4 %. Glede na zelo močan porast cen pa še ocenjuje padec realnega družbenega proizvoda, realnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela gospodarstva kot celote.
sprejele ukrepe varčevanja, izboljšanja delovne discipline, večjo izkoriščenost delovnega časa, zmanjšanje nadurnega in pogodbenega dela ter proučile investicije v teku.
Vsa poročila so'splošna, brez konkretnih številk in drugih pokazateljev iz katerih bi bili razvidni določeni pozitivni premiki.
Glede na sprejeta stališča je Izvršni svet podrobno analiziral investicije v teku, gibanje osebnih dohodkov in cen, Tekoče je tudi spremljal izvajanje stališč po poročilih, ki so jih pošiljale OZD.
Poleg pozitivnih premikov pa so prisotna tudi negativna gibanja kot so močno naraščanje porabljenih sredstev, zlasti surovin, materiala in energije, naraščanje zalog in nedokončane proizvodnje, poslabšanje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, počasna rast dohodka in čistega dohodka ter sredstev akumulacije, povečanje prispevkov in davkov, močna: zadol-
- 4. Skupna in splošna poraba
Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini so zaradi prenesenih obveznosti iz republiških SIS večji za 38 % v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta, brez prenešenih obveznosti pa so prihodki večji za 31 % oz. za dejavnost 27 %.
Celotna sredstva skupne porabe (izdatki) so porasli za 40 % oz. sredstva za dejavnost 46 %; brez prenešenih novih obveznosti pa 28 % oz. za dejavnost 33 %.
V okviru sredstev za dejavnost so močno porasli odhodki v skupnosti otroškega varstva, izobraževalni skupnosti, zdravstveni skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva.
Zdravstvena skupnostje v prvem polletju izkazala izgubo v -višini 26.126.946 din. Posebna komisija sestavljena iz predsta-
vnikov izvršnega sveta, zdravstvene skupnosti in Pomurskega zdravstvenega centra ugotavlja vzroke izgube in pripravlja predloge za odpravo pomanjkljivosti, ki so vplivale na nastalo izgubo.
V mesecu septembru se bo pričel postopek za usklajevanje skupne porabe z doseženo rastjo dohodka in določili resolucije.
V posameznih samoupravnih interesnih skupnostih je priliv sredstev manjši od planiranega za letošnje leto, tako bo prišlo do krčenja programov, predvsem pri cestnokomunalni skupnosti.	;
Prihodki za splošno porabo so porasli za 30 %, dočim so odhodki večii 1p zn %
6 - DELEGATSKI VESTNIK
Javno površino mora očistiti oziroma razkužiti povzročitelj prometne riezgode ali drugega podobnega primera. Ce zavezanec tega ne stori, mora to opraviti pooblaščena organizacija na stroške povzročitelja.
c) Od^oz smeti in odpadkov
32.	člen
Z območja, kjer je določeno obvezno zbiranje in odlaganje smeti in odpadkov, sme odvažati smeti in odpadke samo pooblaščena organizacija. Odvoz se vrši po ustaljenem vrstnem redu, ki ga na predlog pooblaščene organizacije sprejme izvršni odbor komunalne skupnosti občine Murska Sobota.
Razpored odvoda smeti in odpadkov se objavi v javnem glasilu ali na drug običajen način.
33.	člen
Smeti in odpadki se odvažajo najmanj enkrat tedensko s posebnimi vozili, ki so tako urejena, da omogočajo brezprašno polnitev in praznjenje. Odpeljejo se samo tiste smeti in odpadki, ki se nahajajo v smetnjakih, v plastičnih in papirnatih vrečkah ali v kontejnerjih.
34.	člen
Ce smetnjak za smeti in odpadke ni na mestu kot to določa 18. člen tega odloka, ga pooblaščena organizacija ne izprazni.
35.	Člen
Odvoz smeti in odpadkov od gospodarskih in drugih organizacij, kjer so nameščeni tipski kontejnerji, se opravi po potrebi. Potrebo po odvozu sporoči uporabnik kontejnerja pooblaščeni organizaciji.
36.	člen
Poleg rednega odvoza smeti in odpadkov mora pooblaščena organizacija nuditi storitve odvoza smeti in odpadkov vsem civilnim in pravnim osebam, če ti imajo potrebo po odvozu in to naročijo pri pooblaščeni organizaciji.
d) Odlaganje smeti in odpadkov	*
37.	člen
Smeti in odpadki se smejo odlagati samo na javnih odlagališčih.
Javna odlagališča za odpadke določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, na predlog upravljalca javnega odlagališča, po predhodnem soglasju pristojnih inšpekcijskih služb in mnenju krajevne skupnosti.
38.	člen
Upravljalec mora javno odlagališče za odpadke primerno vzdrževati. Vzdrževanje odlagališča obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo , zemljišča, zasipanje organskih odpadkov, razkuženje ter uničevanje mrčesa in podgan.
39.	člen
V mestu Murska Sobota sme izpraznjevati greznice in fekalije pooblaščena organizacija.
Črpanje fekalij iž greznic in odpadnih snovi iz kanalov in njihov prevoz je dovoljen le s pripravami oziroma vozili, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevkom.
Okolico greznic je potrebno takoj temeljito očistiti in razkužiti.
e) Financiranje javne snage
40.	člen
Cena za odvoz smeti in odpadkov iz gospodinjstev se določi po površini uporabne tlorisne površine stanovanja ali poslovnega prostora.
41.	člen
Smeti in odpadki, ki se odvažajo v kontejnerjih, se zaračunavajo po količini odpeljanih smeti in odpadkov.
42.	člen
Stroške za odvoz smeti in odpadkov so dolžni plačati vsi občani na območju, kjer je organiziran redni odvoz smeti in odpadkov.
Odlaganje smeti in odpadkov na odlagališče, ki jih ne odvaža pooblaščena organizacija, se plačuje po ceniku pooblaščene organizacije.
43.	člen
Uporabniki stanovanjskih in drugih zgradb so dolžni dati pooblaščeni organizaciji točne podatke o površini stanovanja oziroma o površini poslovnega prostora in jo obveščati o nastalih spremembah.
44.	člen
Sredstva za čiščenje javnih površin, na katerih ni mogoče določiti uporabnika te javne površine in sredstva za vzdrževanje ter zamenjavo košev, smetnjakov in kontejnerjev, ki so na tej površini, zagotavlja krajevna skupnost.
III.	VIDEZ NASELIJ
a) Vzdrževanje zelenih površin
45.	člen
Zelene površine v mestu Murska Sobota delimo v:
1.	Zelene površine, ki so javnega pomena.
2.	Zelene površine, ki šo družbena lastnina, niso pa javnega pomena.
Razdelitev zelenih površin v mestu M. Sobota določijo krajevne skupnosti.
.	46. člen
Zelene površine, ki so javnega pomena, upravlja in vzdržuje pooblaščena organizacija združenega dela na podlagi letnega programa urejanja in vzdrževanja zelenih površin, ki ga sprejmejo krajevne skupnosti mesta Murska Sobota.
Zelene površine, ki so družbenega pomena, niso pa javne površine, urejajo in vzdržujejo upravljalci zgradb in drugih objektov.
Zelene površine, ki so v lasti občanov, urejajo in vzdržujejo njihovi lastniki, oziroma njihovi uporabniki na lastne stroške.
Upravljalec zelenih površin, ki so družbenega pomena, lahko prenese vzdrževanje ria pooblaščeno organizacijo s posebno pogodbo.
47.	člen
V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, se zelene površine urejajo po pogojih lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.
48.	člen
Ce je po lokacijskem dovoljenju investitor dolžan urediti zeleno površino, mora pred izdajo gradbenega dovoljenja predložiti tudi projekt ureditve zelene površine.
49.	člen
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame najprej na vsem prizadetem območju odstraniti plodno zemljo.v celotni debelini, brez primesi nerodovitnega rhateriala, jo deponirati na primeren kraj, da se ohrani plodnost zemlje, ali pa jo uporabiti za izboljšanje neplodnih zemljišč.
Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje, ki je debelejše od 10 cm, kolikor ni v lokacijskem dovoljenju drugače določeno.
Po končani gradnji investicijskega objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji v lokacijskem in gradbenem dovoljenju vzpostaviti zemljišče v urejeno stanje, zlasti pa odstraniti nepotrebni material in zatraviti zemljišče ali ga zavarovati na drug primeren način pred odplavljenjem.
Zelene površine, ki ob izdaji uporabnega dovoljenja za investicijski objekt niso urejene, mora investitor urediti v roku, ki se določi v uporabnem dovoljenju in ki ne sme biti daljši od enega leta. Ce investitor kljub Opominu v naknadnem roku, ki mu ga določi za komunalne zadeve pristojen organ občine zelene površine ne uredi, lahko ta organ odredi, da se uredi zeleno površino na stroške investitorja.
50.	člen
Vzdrževanje zelenih površin obsega:
— negovanje in obnavljanje gozdnega in okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov itd.,
— vzdrževanje peš poti, zelenih ograj, klopi in opreme, varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi.
51.	člen
Sredstva za vzdrževanje zelenih površin javnega pomena zagotavljajo pooblaščeni organizaciji za vzdrževanje zelenih površin krajevne skupnosti?
Stroški vzdrževanja zelenih površin, ki so družbena lastnina, bremenijo upravljalca zgradbe oziroma drugega objekta, ob katerem je zelena po-' vršina.
52.	člen
Javne zelenice je potrebno skrbno gojiti, ohranjevati in uporabljati v skladu z njihovim namenom.
Zato je prepovedano:
—	lomiti drevje in grmovje, trgati cvetje v parkih na zelenicah in cvetličnih gredah, hoditi, parkirati in voziti izven dovoljenih poti;
—	poškodovati žive meje ob javnih poteh;
—	prevračati ali prestavljati klopi, naprave za igranje otrok in druge naprave na zelenih površinah;
—	puščati živali na zelenice in otroška igrišča;
—	poškodovati ali zasmetiti zelene površine.
b) Vzdrževanje zgradb in ograj
53. člen
Zunanji del zgradbe in ograje (pročelja, balkoni, vrata, izložbe, okna
VESTNIK, 10. SEPTEMBRA 1981 STRAN 19
M - DELEGATSKI VESTNIK
ženost in odvisnost gospodarstva od kreditnih sredstev predvsem je velik porast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva ter povečanje neplačane realizacije.
Glede na zelo visoko rast cen je bilo pričakovati v gospodarstvu občine večjo rast celotnega prihpdka zlasti dohodka.
Dohodek v gospodarstvu občine močneje zaostaja za celotnim prihodkom predvsem zaradi izpada dohodka v gradbeništvu. ki je doseglo za 6 % manjši dohodek v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in nizke rasti v obrti, stano-vanjsko-komunalni dejavnosti, prometu in trgovini. Poleg tega je na rast dohodka vplivalo močno povečanje zalog predvsem nedokončane proizvodnje in povečanje neplačane realizacije.
Ob primerjanju doseženih gibanj v občini z gibanji v pomurski regiji ugotavljamo, da ta zaostajajo pri rasti dohodka za 4 % in pri čistem dohodku za 6 %, v primerjavi s povprečnimi gibanji v SR Sloveniji pa zaostaja rast dohodka gospodarstva občine za 5 % in čistega dohodka za 9 %.
Na osnovi doseženih gibanj in izvajanja dosedanje aktivnosti in gornjih ugotovitev je Izvršni svet SO sprejel naslednja
stališča: ■
—	sprejeta stališča na Zboru združenega dela SO dne 16. 7. 1981 je potrebno še naprej dosledno izvajati v vseh sredinah s konkretnimi ukrepi, ki se naj odrazijo v fizičnih kazalcih;
—	v vseh organizacijah, kjer so zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov hitreje porasle od rasti dohodka je potrebno sprejeti ukrepe za zmanjšanje zalog;
—	za izboljšanje likvidnosti morajo organizacije združenega dela zmanjšati neplačano realizacijo ter tudi na ta način povečati dohodek;
—	Izvršni svet bo podrobneje analiziral' poslovanje v gradbeništvu in ugotovil vzroke za zaostajanje rasti dohodka v tej dejavnosti. Prav tako bo analiziral poslovanje v vseh tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki dosegajo počasnejšo rast dohodka od 20 %. V ta namen bodo predstavniki IS in DPO obiskali določene organizacije;
—	glede na strukturo investicij v teku je IS mnenja, da v občini ni nobene investicije, ki bi jo bilo treba v tem trenutku zaustaviti.
11. TOČKA
- Osnutek odloka o javni snagi in
videzu naselij v občini Murska Sobota
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo način in ukrepi za varstvo in vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah zaradi zagotavljanja higienskih pogojev za življenje na območju občine Murska Sobota davna snaga).
S tem odlokom se določajo tudi ukrepi za zagotovitev primernega videza mesta in drugih naselij v občini (videz naselij).
■ 2. člen
Za javne površine in objekte se po tem odloku štejejo:
1.	Ulice s pločniki, trgi in ceste, podhodi, mostovi, obrežja vodoto-kov ter javna kanalizacija;
'	2. železniške in avtobusne postaje ter postajališča, avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice in telefonske govorilnice;
3.	javni parki, javni nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice, javna kopališča, sejmišča in pokopališča;
4.	otroška igrišča, zemljišča za stalne in občasne športne in druge javne prireditve;
5.	okolica javnih zaklonišč.
3.	člen
Za upravljalce zgradb in drugih objektov se po tem odloku štejejo organizacije in občani, ki imajo pravico uporabe, ki gospodarijo ali so lastniki zgradb in drugih objektov.
4.	člen
Za varstvo in vzdrževanje javne snage ter za primeren 'videz mesta in drugih naselij so že zlasti dolžni skrbeti delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v krajevnih skupnostih ter hišni sveti.
Krajevne skupnosti morajo pri izvrševanju določb tega odloka sodelovati s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in državnimi organi.
Pristojni občinski upravni organi morajo pred odločitvami v zadevah, za katere je s tem odlokom tako določeno, zahtevati mnenje krajevne skupnosti, oziroma pooblaščene organizacije.
II.	JAVNA SNAGA
a) Vzdrževanje javne snage
5.	člen
Na javne površine je prepovedano:
1.	Odmetavati papir in druge odpadke,
2.	Zlivati odpadne vode, fekalne odpadke in drugo tekočo nesnago,
3.	Odlagati smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo, gospodinjske stroje, dotrajana vozila, kurivo (premog, drva) in podobno.
Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druga vozila.
Krajevne skupnosti lahko v izjemnih primerih dovolijo, da se na javne površine začasno odlaga gradbeni material in embalaža.
6.	člen
Odvajanje vode iz zgradb in zemljišč na javne površine je prepovedano.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za odvajanje vode v javno kanalizacijo.
7.	člen
V javno kanalizacijo je prepovedano odvajati ali odmetavati snovi ali predmete, ki bi lahki poškodovali kanalizacijo oziroma ovirali dela pri njenem vzdrževanju.
8.	člen
Pri čiščenju in vzdrževanju javnih površin mora pooblaščena komunalna organizacija odpadke odstraniti.
9.	člen
Prepovedano je pisati ali risati po fasadah ali zidovih zgradb, spomenikih, spominskih ploščah, pripravah in napravah na športnih in otroških igriščih, javnih parkih in kopališčih, ograjah, vozilih in drugih predmetih, ki niso za to namenjeni ali te kako drugače naklepno umazati.
10.	člen
Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:
1.	pri obnovi pročelij zgradb zagotoviti varnost mimoidočih in javnih površin,
2.	vzdrževati gradbišče v takem stanju, da ne kvari videz okolice in ne povzroča onesnaženja javnih površin,
. 3. preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb,
4.	skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih čiščeni,
5.	nalagati vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah,
6.	očistiti pnevmatike vozil pred odhodom z gradbišča,
7.	uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne more prenašati na javne površine.
11.	člen
Odpadni gradbeni material se sme odlagati v soglasju z upravljalcem odlagališča samo na posebnih odlagališčih ki jih potem, ko je dobil mnenje krajevne skupnosti, določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
12.	člen
Upravljalci nezazidanih zemljišč na območjih, na katerih je obvezen odvoz smeti, so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati tako, da na njih ni nesnage in drugega odpadnega materiala.
13.	člen
Organizacije in občani (prevozniki) so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in drugih podobnih snovi preprečiti odlaganje takih snovi na javne površine.
VESTNIK, 10. SEPTEMBRA 1981 STRAN 20
DELEGATSKI VESTNIK - 5
VESTNIK, 10. SEPTEMBRA 1981 STRAN 20
Pri prevozu in parkiranju tudi ne smejo povzročati smradu in prahu.
Pri prevozu gramoza ali peska morajo prevozniki uporabljati cesto tako, da ne povzročajo onesnaženja.
Povzročitelj onesnaženja mora brez odlašanja poskrbeti za očiščenje ceste.
Nesnago, ki nastane pri nakladanju ali razkladanju, je dolžan odstraniti prevoznik.
14.	člen
Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo skrbeti, da se javne površine čimmanj onesnažijo in da se ne pojavi smrad.
Po uporabi so uporabniki dolžni javne površine temeljito očistiti in po potrebi razkužiti.
15.	člen
Ce zavezanec iz četrtega in petega odstavka 13. člena, oziroma iz"dru-gega odstavka 14. člena tega odloka javne površine ne očisti, oziroma razkuži v šestih urah po onesnaženju oziroma uporabi, mora to storiti pooblaščena organizacija po naročilu organa, ki nadzoruje izvrševanje tega odloka na stroške zavezanca.
16.	člen
Na območju občine M. Sobota, kjer je organiziran reden odvoz odpadkov, je obvezno odlaganje in odvoz odpadkov iz vseh stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov ter drugi uporabniki prostora morajo zbirati in odlagati smeti v tipske smetnjake oziroma v posebne plastične vrečke, ki jih je možno odložiti v avto-smetnjake ali v tipske kontejnerje.
Za območje občine M. Sobota, kjer še ni organiziran reden odvoz odpadkov, lahko predlaga uvedbo rednega odvoza občinski pooblaščeni organizaciji pristojna krajevna skupnost ali sanitarna inšpekcija.
O uvedbi rednega odvoza odpadkov se dogovorita občinska komunalna skupnost in izvajalec.
Ko je uveden reden odvoz odpadkov, morajo uporabniki upoštevati določilo prvega odstavka tega člena.
Pooblaščena organizacija za odvoz smeti in odpadkov je pristojna, da za vsakega uporabnika določi velikost posode za odlaganje smeti in odpadkov. Pri tem mora upoštevati zlasti količino ter vrsto smeti in odpadkov, ki jih odvaža od uporabnika.
.	17. člen
Vsaka individualna stanovanjska hiša mora imeti najmanj en smetnjak, po potrebi pa tudi več smetnjakov, ne glede, če se za odvoz smeti uporabljajo tudi plastične vrečke.
18.	člen
Smetnjaki za zbiranje smeti in bdpadkov se hranijo:	'
a)	pri individualnih hišah v času odvoza ob cestni strani, kjer je možen dostop s posebnim komunalnim vozilom,
b)	pri objektih, ki so v upravljanju skupnosti stanovalcev v zato namenjenih prostorih ali na prostoru, ki ga sporazumno določita skupnost stanovalcev in pooblaščena organizacija.
Uporabnik zgradbe sme imeti smetnjak tudi na drugem mestu, kjer ne kvari videza okolice, vendar ga mora na dan, ko se smeti odvažajo, postaviti na mesto iz prejšnjega odstavka.
19.	člen
Smetnjake za zbiranje smeti in odpadkov nabavlja, popravlja, zamenjuje in razkužuje uporabnik stanovanja, hišni svet oziroma upravljalec zgradbe.
Razkuževanje smetnjakov lahko prevzame pooblaščena organizacija, če se tako dogovorita uporabnik smetnjakov in pooblaščena organizacija.
20.	člen
Prostor okrog smetnjakov in način zbiranja smeti in odpadkov morata biti tako urejena, da je možno sortirati odpadke, ki so pomembni kot odpadne surovine (papir, plastika, stekto). Pooblaščena organizacija za zbiranje odpadnih surovin mora preskrbeti zadostno število kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov.
21.	člen
Večje kosovne odpadke (štedilniki, pohištvo, kolesa ipd.) mora pooblaščena organizacija odvažati najmanj dvakrat letno. Točen datum odvoza mora pooblaščena organizacija objaviti v javnem glasilu ali na drug običajen način.
22.	člen
Hitro vnetljive snovi, olja, fenoli masti, snovi bazičnega izvora, kisline ter podobne snovi se odlagajo in odvažajo od ostalih smeti in odpadkov na način, ki ga določi pooblaščena organizacija za odvoz smeti in odpadkov v soglasju s sanitarno inšpekcijo.
23.	člen
Posebne pogoje glede zbiranja'in odvoza smeti in odpadkov gospodarskih in drugih organizacij določita pooblaščena organizacija in upravljalec zgradbe s posebno pogodbo. V tej pogodbi se tudi določi oblika in vrsta kontejnerja, prostor, kjer se odlaga kontejner in vrstni red odvoza.
24.	člen
Za gostinske, družbene in živilske obrate veljajo glede odlaganja odpadnih živilskih snovi posebni predpisi, za ostale odpadke pa veljajo določila tega odloka.
25.	člen
Na javnih površinah, ki so na območju, s katerih je obvezen odvoz smeti, morajo biti nameščeni koši za smeti in odpadke.
Koše za smeti in odpadke so dolžni namestiti upravljalci poslovnih prostorov in uporabniki javnih površin (trgovine, gostilne, banke, obrtne delavnice in drugi), ki koristijo javne površine pri opravljanju svoje dejavnosti. Ce za javno površino ni mogoče ugotoviti njenega uporabnika, namesti koše za smeti pooblaščena organizacija.
Koše za smeti izpraznjuje, vzdržuje, popravlja in zamenjuje pooblaščena organizacija. Obliko in barvo košev določi krajevna skupnost.
26.	člen
Na območjih, kjer je prepovedano kopanje, morajo biti postavljeni opozorilni znaki.
Opozorilne znake mora ob vodotokih in jezerih postaviti vodnogospodarska organizacija, ob drugih stoječih vodah pa imetnik pravice uporabe ali lastnik zemljišča, na katerem je stoječa voda.
b) Čiščenje javnih površin
27.	člen
Stalno odprte poslovne površine (železniške postaje, avtobusne postaje, vrtovi gostinskih obratov, stadioni, kopališča, telefonske govorilnice, podhodi in podobno), so dolžni redno čistiti upravljalci teh površin.
Upravljalec lahko prenese čiščenje na pooblaščeno organizacijo združenega dela.	'	(
Javne površine, za katere ni mogoče ugotoviti upravljalca, redno čisti pooblaščena organizacija.
Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (dvorišča, vrtovi; odprte garaže, vhodi in izhodi v javne prostore, prostori, ki se začasno uporabljajo za javne prireditve), skrbijo upravljalci površin oziroma organizatorji prireditev.
Organizator prireditve je dolžan očistiti javno površino takoj, ko je prireditev končana.
Ce upravljalec površin, navedenih v tem členu, teh ne očisti redno, jih mora očistiti pooblaščena organizacija, po naročilu organa, ki nadzoruje izvrševanje tega odloka, na stroške zavezanca.
28.	člen
Pločnike in zelenice so dolžni redno čistiti upravljalci, lastniki, oziroma uporabniki zgradb in zemljišč, ob katerih so pločniki. Smeti s teh površin morajo odlagati v smetnjake pri zgradbah.
Razmejitev na obseg čiščenja pločnikov in zelenic ožjega centra mesta M. Sobota določijo krajevne skupnosti.
29.	člen
Cestne odtočne jaške mora očistiti komunalna organizacija, ki vzdržuje kanalizacijo.
30.	člen
Upravljalci in lastniki zgradb morajo skrbeti za čistočo okoli smetnjakov in drugih posod za smeti in odpadke.
Pooblaščena organizacija za odvoz smeti in odpadkov je dolžna očistiti okolico smetnjakov in kontejnerjev, ki jo pri praznjenju osnesnažijo njihovi delavci oziroma, če je prišlo do onesnaženja zaradi nerednega odvoza (polni kontejner).
31.	člen
Pri prometnih nezgodah in v drugih podobnih primerih je treba z javnih površin takoj odstraniti nesnago in oljne madeže brez odlašanja. Madeže je treba sprati z vodo in površino razkužiti.