L £ T O 43
S T £ V. 37. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLJANI, DNEH. SEPTEMBRA 1930
Cena 38 Din za čelo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din Izhaja vsako sredo, bpisi m dopisi naj so pošiljajo Uredništvu >Domoljubac. naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« * L juMjarif.
Še enkrat: kmetje skup!
Spoštovani gospod urednik!
V zadnjem času čitam v Vašem listu pogosto prav lepe članke, ki govore o kmečkih organizacijah, o kmečki časti in dostojanstvu, ki gre kmetu in njegovemu delu, o kmetskem zadružništvu in še o drugih za kmeta važnih in pomembnih zadevah. Vsi ti članki so zlata vredni in le škoda, velikanska škoda bi bila, če bi naleteli na slepe oči in gluha ušesa in tako ostali brez uspeha. Posebno lepe besede sem bral zopet v zadnji (35.) številki >Do-moljuba« in toplo priporočam vsem kmet-skim gospodarjem in sinovom, naj jih preberejo in si jih vzamejo k srcu.
Ko se že govori o kmečki organizaciji in moči kmečke zadruge, dovolite, da še jaz kot kmečki sin povem nekaj misli k temu vprašanju.
Najprej naj zapišem, kaj pravi o organizaciji voditelj nemških kmetov dr. Heim: >Ako hoče kmetski stan v javnem življenju kaj pomeniti, mora doseči, da stotinam onih, ki imajo milijone, postavimo nasproti milijone onih, ki štejejo svoje premoženje po stotinahk To so besede, ki jih je izrekel delaven in izkušen mož v kmečkem pokretu. Izrekel jih je Nemec, a so kakor nalašč tudi za nas. Tudi pri nas itnamo večinoma le male kmete, to se pravi »miljone ljudi, ki štejejo svoje premoženje komaj po stotakih«. In če hočejo ti milijoni kaj doseči, se morajo združiti, stopiti drug k drugemu, da si dajo med seboj poguma in moči, ki izvira iz zavesti, da človek ni sam, marveč jih ima še tisoče za seboj. Vsi enako mislimo, vsi isto hočemo! Zakaj se ne bi potem zedinili in mož ob možu stopili na dan in povedali, kaj hočemo! Pa moško izjavili, da se hočemo za svojo stvar tudi boriti, delati zanjo in ako je treba, tudi kaj pretrpeti, dokler ne dosežemo tega, kar nam gre. Nekaj stotin takih je,'ki imajo milijone, in teh par sto ljudi vedi in lcomandi.ru milijone in milijone ljudi, ki imajo manj- Ali je tega treba? Danes ve-{*>, da ni, in da se lahko predrugači, da do tudi kmet dobil svojo pravico in čast, ki mu gre po božjih in človeških postavah. Toda vedeti moramo, da tega nikdar ne bo dosecel posameznik, kakor posameznik ne
more premakniti velike skale, a če jih poprime deset ali dvajset, se skala kmalu prevali. Prav tako je tudi s kmetskimi zadevami.
Zadnjič sem bral pri nekem kmetskem pisatelju, ki je mnogo let živel med kmetskimi ljudmi, lepe besede o prijateljstvu in slogi med sosedi. Mož piše, da so razumni in prijateljski sosedje kakor plotovi in stene, ki jih ne prerije in ne predere nobena svinja, da bi jim razrila njive. Vse to bi se dalo s popolno pravico reči tudi o kmečki organizaciji, ki mora postati nap trdnejši plot, prava stena, ki je ne bo predrl noben sovražnik našega kmetai, da bi ga mogel še nadalje izrabljati in zatirati. Najbolj razširjen je kmečki stan in največ sovražnikov ima ravno kmečki stan! Zmerom jih je imel, kar obstoja, a nikdar ne toliko in tako nevarnih kakor vprav v današnjih časih, ko mu grozi nevarnost od zunaj in od znotraj. Zato tudi še nikdar ni bila kmečka organizacija tako potrebna kakor je danes, ko se vse organizira in le z organizacijo doseže svoje zahteve. Ubogi kmet stoji tukaj sam' kot bi prišel s srednjeveško sulico in lokom v moderno vojno s kanoni, strojnicami, eroplani in kaj vem kakšnimi pripravami še- Ni čudno, če je potem povsod poražen, povsod potisnjen v ozadje in ob stran. Kamor se obrneš, povsod zadeneš na močne organizacije, sam pa stojiš med njimi kakor revež in ne veš kam bi se obrnil! Zato čujte, kmetje, zganite se, stopite v organizacijo! Zgradimo si trden plot, ograjo, ki je ne bo predrl noben naš neprijatelj. Z orožjem ne gre, da bi se danes bojevali in potegovali kakor so se naši predniki pred štiri sto in več leti _ in še tedaj niso nič dosegli! Pokažimo, da čeprav delamo s krampom in koso, imamo tudi glavo, ki misli in ve kaj sme in mora zahtevati. Nikar samo ne za-bavliajmo na ves svet, na >gospodo« in na škriee in na ne vem koga vse! Tako ne bomo nikdar nič dosegli! Glavo v roke, z možgani začnimo delati, z možgani. Vsi kakor en mož stopimo v Kmetsko zvezo, in ko bo ta dosti močna, bomo zahtevali še svojo Kmetsko zbornico, kjer edino bomo dosegli kar bi radi in kar nam gre. Zgra-
dimo si plot, skozi katerega se ne bo preril noben sovražnik, ki nam skuša uničiti dom in nas pregnati z 'naše grude.
Jožef Gregorič, kmečki sin.
Klic dolenjskega
vinogradnika.
Kriza, kmetijskega gospodarstva se nikjer tako globoko ne pozna, kakor na Dolenjskem v tistih krajih, kjer je kmet pri svojih dohodkih navezan samo na vinsko letino in prodajo vina. Vncvčenje vina pa je vsako leto težavnejše. Lansko leto je trta še precej dobro obrodila in tudi kapljica je bila dobra. Toda vina ni bilo mogoče spraviti v denar. Se danes so potfinogih krajih hrami polni vina, drugod pa so ga popili doma ali ga še pijejo kakor za stavo. En glažek al' pa dva, to nam korajžo da.« Tako si ljudje iščejo korajže v teh žalostnih časih. Drugi pa so si zopet mislili: >sila kola lomi« in so v svojih hramih otvorili kar »»bušenšanke« in prodajali vino pa 4 do 5 Din liter. Tako so romali dinarji iz žepa v žep. Nekateri so si pomagali vsaj za silo in skupili za sol, tobak in druge potrebščine, drugi pa so zopet zapili še to, kar so imeli, tako da morajo danes jesti neslano, če sploh kaj imajo. Vse pa navdaja skrb za bodočnost.
Letos kaže grozdje še lepše, kakor lani. Kam s pridelkom? Ali naj se ta žlahten, dragocen sad zopet uniči na tako surov in brezploden način? Ali naj Dolenjci vse vino popijejo sami in tako uničujejo svoje zdravje, posestva pa spravljajo na boben? Kajti odkod naj dobijo denar za davke in druge potrebščine? Vso to vznemirja pametne gospodarje, ki se s strahom vprašujejo, kaj bo.
V zadnjem času sta se sicer ustanovili dve vinarski zadrugi, toda še nista začeli z delom in bogve če bosta mogli začeti pravočasno. Toda če bosta tudi začeli že letos poslovati, bosta smeli kupovati grozdje, oziroma vino samo od svojih članov.
Kaj pa bo v tistih krajih, kjer ni vinarskih zadrug? Ali naj tam pustimo, da vinogradniki popolnoma propadejo drug za drugim? Tu je treba nt kaj storiti, in sicer hitro. Po našem mišljenju bi bilo treba že letos vpeljati na Dolenjskem prodajo grodja, kakor je to vpeljano že v Dalmaciji.
Če gredo iz Dalmacije celi vagoni grozdja, zakaj bi se to ne moglo zgoditi tudi na Dolenjskem? Opozarjamo ia to vse mero-dajne faktorje. Dalje opozarjamo zlasti gostilničarje in vinske trgovce.. Če hočejo priti do dobrega Dolenjca, kakršnega želijo, naj kupujejo grozdje in preaajo sami. Kajti če imata tudi dva vinogradnika enako. kvaliteto grozdja, bo vino vendar različno, ker je posoda morda pokvarjena, hrami slabi i rt- tudi znanje večkrat nezadostno. Obenf^n pa bo tudi konec vsakega >pančanjac, ki se je. že tako razpaslo na Dolenjskem po mnogih krajih, da nam ubija dobro ime našega pridelka.
Če se vpelje prodaja in nakup grozdja, potem bodo lahko vinski kupci prešali tu-. di večkrat na mestu samem ia tamkaj rno&t * deponirali, ker so ponekod na razpolago veljke in dobre vinske kleti. (Tako ima n. pr. velikansko vinsko klet na razpolago gospod župnik na Raki, dobri prostori bi se dobili tudi v Kostanjevici.)
Hoteli smo s tem opozoriti našo javnost, naše strokovnjake in vinske trgovce. Mislimo, da se bo na ta način moglo pomagati vsej za silo dolenjskim vinogradnikom. Ampak hitro je treba nekaj ukreniti, ker grozdje že nenavadno lepo zori. _________A. S.
Zavarovance proti toč?.
(Nadaljevanje.)
Društvo v Zurichu. Organizacija zavarovalnih društev v Šviei.
Ko so 1. 1875. na zborovanju kmetov sproi ili misel zavarovanja proti toči, so celih pet let proučavali vprašanje organizacije, osobito vprašanje, ali se naj društvo osnuje na zadružni podlagi ali na podlagi delniške družbe, ali naj bo zavarovanje prostovoljno ali prisilno. Zbirali so statistične podatke glede škode po teči itd. Šele 1. 1880. so izvolili.. prvi odbor društva. Uspeh društva se najbolje kaže v tem, da je po komaj petletnem obstoju društva moralo prenehati z delovanjem nemško zavarovalno društvo iz Magdeburga, ki je prej vršilo zavarovanje proti teči.	v
Društvo v Zurichu sloni na podlagi medsebojne pomoči v slučaju škode, povzročene po toči, a člani -ne prevzamejo nobenega jamsiva za društvene obveze. Organi društva so: glavna skupščina, okrajna skupščina, upravni odbor, nadzorstvo, ravnatelj in agenti.
Glavno skupščino tvorijo delegati okr-skupščin, izvoljeni na tri leta, razen tega smejo prisostvovati na glavnih skupščinah člani upravnega odbora, nadzorstva, ravnatelj, zastopnik zvezne vlade in onega kantona, ki podpira zavarovanje. Glavna skupščina, ki se vrši vsako-leto, voli člane upravnega odbora in nadzorstva, odobrava poročilo upravnega odbora in nadzorstva, rešuje pritožbe in vsa vprašanja, katera predloži upravni odbor.
V posameznih kantonih se z ozirom na število članov ustanavljajo okraji za zavarovanje. Člani, ki stanujejo v teh okrajih, tvorijo okrajno skupščino, ki se sestane vsaj enkrat vsaka tri leta, in sicer v jeseni, po ^potrebi pa večkrat. Okrajna skupščina
voli svoj odbor, 1 delegata za glavno skupščino na 500 članov in sklepa o predlogih za glavno skupščina
Upravni odbor obstoji i t 11—15 članov, katere izvoli glavna skupščina za dobo treh let. Isti vrši vse tekoče posle društva, določa pogoje zavarovanja, premije zavarovanja, popust pri premijah, voli ravnatelja, določa posebno kontrolno komisijo enegiai ali več članov, odreja pregled blagajne itd. Člani upravnega odbora ne dobivajo plače, dobe le povrnjene potne in vozne stroške, le predsednik in tajnik dobita nagrado za svoje delo.
Nadzorstvo, obstoječe iz treh članov, pregleduje letni račun in bilanco ter poroča glavni skupščini. Nadzorstvo se udeležuje sej upravnega odbora, kadar se razpravlja o upoiabi rezervnega fonda.
Ravnalelj vedi posle društva po navodilih upravnega odbora, je odgovoren za svoje delo, se udeležuje sej upravnega odbora in podpisuje vse akte društva, katero zastopa napram tretjim osebam.
V posameznih krajih Švice se imenujejo razboriti kmetje, učitelji, ekonomi za agente, da bi se posli brie in pravilneje opravljali. V glavnem sprejemajo eni prošnje za pristop, prijave škode in vplačilo premij. Položiti morajo kavcijo, katere višino odredi upravni odbor. Decentralizacija poslov je zelo praktično izvedena, zato ima centrala le zelo malo število urad nikov.
Vsako le>to se sestavi računski zaklju ček in prebitek odkaže rezervnemu zakladu, v katerega se stekajo tudi vsi drugi iz-vamredni dohodki. Rezervni zaklad se uporablja v letih, v katerih je toča napravila veliko škodo in ne zadostujejo zavarovalne premije in doplačilo na iste za primerno odškodnino težko prizadetim kmetom.
(Dalje sledi.)
Novice iz Belgrada.
Na merodajnih mestih študirajo sedaj vprašanje obratovanja državnih posestev, zlasti gozdov, rudnikov in kmetijskih posestev. Če se bo pokazalo, da je državna režija pri posameznih posestvih nerentabilna, bodo prepustili posestva potom javnih ofertnih razprav zasebnemu obratovanju. Nekatera posestva so že sedaj v visoki izmeri v zasebnem obratovanju.
V finančnem ministrstvu je bil te dni dokončan
zakon o banovinskem gospodarstvu,
ki obsega obširne predpise glede finančnih vprašanj naših banovin.
Minister za socijalno politiko je izdal naredbo
o kontroli nad prodajo živil
v vsej državi. Brezvestni trgovci bodo kaznovani s strogimi kaznimi.
Poljedelsko ministrstvo je odobrilo 330.000 Din
BRINJE Sn flGE
ima zopet nn zalogi Fran Pogačnik, Ljubljana — Dunujskn cesta 36.
Vabimo no izredni občni zbor Okrajno Kmeiske zveze za kranjski okraj, ki se vrši v ponedeljek dne 15. sept. t. 1. ob pol 11 dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Poročilo o krizi kmetijskega gospodarstva. Poroča bivši minister Sušnik. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. Ker je zborovanje izredno važno, glejte, da se ga gotovo udeležite in pripeljete čimveč prijateljev s seboj.
za nabavo raznih cepil proti ovčjim boleznim.
Kredit se bo prizadetim banovinam takoj stavil na razpolago, da se zatre ovčja kuga.
V kmetijskem ministrstvu izdeluje po« sebna komisija podroben načrt
za preskrbo vode
v krajih, kjer manjka vode. Za te namene bodo vnesli v proračun vsoto 50 milijonov dinarjev.
Dne 3. septembra se je vršila v Bcl-gradu važna konferenca predstavnikov ministrstva socijalne politike s predstavniki naših izseljeniških organizacij v Nemčiji in Franciji. Izseljence sta zastopala župnik v Merlebachu g. Anton Hafner in g. Bolha Glede vseh perečih vprašanj je bila dosežena popolna soglasnost.
Pravosodni minister je izdal uredbo
o ustanovitvi sodišč za mlajše mladoletnike.
Kmetijski minister je odobril 300.000 dinarjev kredita
za odkup plemenske živine
v okolici zagrebškega mesta. Živina se bo brezplačno razdelila med živinorejske zadruge tam, kjer nimajo dobre živine. Prav tako je odobren poldrug milijon dinarjev za odkup plemenske živine v državi.
Najvažnejši dogodek preteklega tedna v jugoslovanski prestolici je bila
zamenjava polkovih zastav.
Nj. Vel. kralj Aleksander je dal 6, sep-tembra vsem jugoslovanskim polkom, oziroma njih odposlancem nove bojne zastave, stare pa so. spoštljivo položili med zgodovinske spomenike. Ko so katoliški, pra-voslavni in muslimanski duhovniki, blagoslovili zastave, je prvi kraljevi adjutant podal vsako zastavo Nj. Vel. kralju, ki jo je izročil polkovnim poveljnikom. Vsak poveljnik jo je ob sprejemu poljubil in jo izročil -polkovnemu zastavonoši. Tako je bjjo izročenih 65 polkovnih zastav. Med izročanjem zastav je bila popolna tišina. Navzoče množice so z veliko pozornostjo sledile slovesnemu predajanju. t Govorila sta Nj. .Vel. kralj in vojni minister general Hadžič, nakar je bilo de-filiranje čet in banket. Slavnostim je prisostvovalo mnogo tisoč ljudi iz vseh delov Jugoslavije.
Kdor rabi vreče KUpI J1R na'' cenej e-pri tvrdki:
Mirko MlaKar
t Ljubljana - Slomškova ulica št. li
PO SVETU
C!alija.
TRŽAŠKI PROCES.
V Trstu se je vršila prejšnji teden izredna sodna razprava proti Slovencem, ki so jili obdolženi raznih nasilnih dejanj zoper varnost Italije. Obsodba se je glasila tako:
Obsojamo Špangerja Alcjza na 30 let ječe; štoko Vladimirja na 20 let ječe; Kosmača Nikolaja na 25 let ječe; Ruplja Karla in Kuea Lorenca na 15 let ječe vsakega; Obada Ivana in Manfredo Andreja na 10 let ječe vsakega; Bevka Slavkcta, Pertota Miroslava, Zaharja Maria in Kosmača Jožefa na 5 let ječe vsakega; Korže-Frančeškin Sofijo na 21eti in 6 mesecev ječe; vse na povrnitev »in solidum« procesnih stroškov in na tri leta posebnega nadzorstva organov javne varnosti. Oproščamo Sirka Leopolda in Kosmača Cirila, ker jim niso dokazana kazniva dejanja, in odrejamo, da se takoj osvobodita, če nimata na sebi druge zadeve; obsojamo Valenčiča Alojza, Marušiča Franca, Miloša Zvonimira in Bidovca Ferdinanda na kazen smrti, ki se ima izvršiti s streljanjem v hrbet; obsojamo Špangerja, Štoko, Kosmača Nikolaja, Ruplja, Kaca, Obada in Manfredo na dosmrtno prepoved vstopa v kakšnokoli javno službo; odrejamo, da se ima izvod te obtožbe nalepiti v vseh občinah kraljevine. — Dne 6. septembra se je v kraju Bazovici na kraški planeti, 8 kin daleč od Trita, v jutranji zori izvršila smrtna obsodba Marušiča, Bidovca, Valenčiča in Miloša. V spremstyu močne eskorte so prišli obsojenci na mesto, kjer se je imela izvršiti obsodba. Ob 5.40 je bila ponovno prečitana smrtna obsedba. Nato so postavili obsojence s hrbtom proti eskorti. Vojaški kaplan je molil nekaj molitev. Ob 5.46 pa je dal poveljujoči milični častnik povelje: »Streljajte!« Salva v hrbet je takoj usmrtila vse štiri mučenike in njih trupla so-spravili takoj proč. Tudi bataljon milice je takoj odkorakal. — Mrtvaški molk je vladal na vsej pokrajini, slovenski do svojega osrčja. Razen ogromnega miličnega aparata, stražečega po vseh potih, skalah in grmih, ni bila navzoča duša.
s Fašistični sodniki in inozemstvo. Radi krute obsodbe slovenskih fantov se zgraža nad italijanskimi sodniki \sa Evropa. Veliki belgijski list v flamskem jeziku »Het Laatste Njuvs« prinaša ob priliki tržaške razprave dolg članek pod naslovom »Slovenska narodna manjšina v Italiji in proces v Trstu«. V članku se najprej poudarja, da je krvavi dogodek na Bazovici nekaj, kar se dozdaj na svetu še ni zgodilo. List pravi, da je ta proces nekaj strašnega že zato, ker se je razprava preložila v Trst, v središče slovenske province, da se s tem smrtno razžali ves narod. »Očividno je« — piše flamski list — »da v Italiji ni vse v redu, če ta država vrši tako politiko nasilja proti svojim slovan-
Moder je, kdor se od vsakega uči; močan je, kdor z uspehom kroti svoja slaba nagnjenja: bogat je, kdor je z malim zadovoljen.
skim državljanom, med tem ko sama zahteva od Francije narodni štatut za Italijane v Tunisu. »Italija« — tako nadaljuje glavno glasilo flamskega naroda v Belgiji, »je znala v početku razgovorov v Verzaju leta 1919. sebi zajamčiti neke pokrajine zaradi sigurnosti svojih meja, povečajoč sebe od Brenerja v Tirolah do Pulja v Istri. Tako je 700.000 drugorodcev padlo, pod Italijo, katerim je Italija obljubila spoštovanje manjšinskih pravic. Med tem pa je položaj teh manjšin, čim je došel na oblast fašizem, postal neznosen, ker se manjšinam vsiljuje italijanski jezik, pa celo fašistična miselnost! Ta pritisk se je v zadnjem času nekoliko zmanjšal v Tirolah, ker Italija računa s sporazumom z Avstrijo in Nemčijo, zato pa se je z vso silo vrgla na Slovence in Hrvate, da bi s tem vršila pritisk na Jugoslavijo. V tem ozračju se je vršil proces proti dozdevnim teroristom, ki jih je državni tožilec neresno obtožil terorističnih dejanj, češ, da so s tem hoteli odtrgati Julijsko krajino od Italije, in jih je podvrgel strašni kazni. V poštenih italijanski krogih pa se govori, da ti Slovenci niso bili nobeni teroristi, ampdlb žrtev fašističnih izzivateljev, to tem bolj, ker je bil napad na »Pop. dTrieste« izvršen pod zelo sumljivimi okoliščinami. V vseh državah pa se smatra, da je bil prenos izrednega sodišča iz Rima v Trst proti vsem evropskim običajem. To se je očividno naredilo zato, da bi se razburili tako Slovenci, na eni kakor fašisti v Primorju jia drugi strani. Treba je pripomniti, da se s takim stra-hovanjem ustvarja nalašč zastrupljeno ozračje med Italijo in Jugoslavijo.«
Katoliška cck«»y.
s V spomin 1500 letnice smrti sv. Avguština. Dne 28. avgusta je milanski kardinal Schuster bral v baziliki sv. Petra v Paviji slovesno pontifikalno sv. mašo v spomin sv. Avguština, ki sniva božji sen v sloviti grobnici imenovane cerkve. Sveta opravila so se poleg šestih škofov udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških obla-stev. S tem so bile zaključene slovesnosti v spomin 15. stoletnice smr ti sv. Avguština.
Madžarska.
s Krvavi protesti socialistov. Začetkom septembra so ogrski socialisti protestirali proti vladi, ki menda meče milijone za velemadžarsko propagando, za brezposelne, ki jih je na tisoče, pa da r.ima ne pare. Priredili so velike obhode, ki se jih je udeležilo do 120.000 delavcev. Komunisti so priložnost izkoristili ter izzvali nemire. Razvile so se v Budimpešti prave poulične bitke. Pri raznih spopadih sta
bila dva človeka ubita, na stotine pa je bilo težko in lahko ranjenih.
Nemčlfa.
s Še vedno prihajajo. Oni dan sta se vrnila iz ruskega ujetništva v Sibiriji domov v Šlezijo dva Nemca. Povedala sta, da sta šele pred poldrugim letom zvedela, da je svetovna vojna končana. Takoj sta zaprosila, da ju puste domov, a sta naletela na gluha ušesa. Zato sta se odločila, da se vrneta domov peš. Potovala sta 13 mesecev. Pravita, da je v Sibiriji še mnogo vojnih ujetnikov, ki ne vedo, da se je svetovna vojna že nehala.
Grčlfa.
s Proti katoliški duhovščini. V Grčiji, ki je povečini pravoslavna, pridobiva katoliška vera in cerkev na ugledu. Nekim prenapetežem to ni všeč in vlada je izdala proti rimskokatoliški duhovščini neke strožje odredbe. Katoliške duhovnike so pozvali, naj ne nosijo duhovniške obleke, ki je podobna obleki grškopravoslavnih duhovnikov. Rimskokatoliški duhovščini namreč očitajo, da daje "duhovniški obleki (talarju) prednost tudi izven cerkve zato, da bi pri preprostem narodu zadobila večji vpliv. Ako katoliški duhovniki izdane prepovedi ne bodo vpoštevali, grozi vlada, da jih bo iz Grčije izgnala. Grško pravo-slavje ne more stati na posebno trdnih nogah, če ima že pred samim talarjem tak strah.
Švica.
s Vse evropske vlade je povabil na konferenco v Ženevo francoski ministrski predsednik Briand. Začela se je 8. septembra. Predmet razgovorov bo zlasti Brian-dov načrt Panevrope, to je Združenih držav evropskih.
s Zborovanje narodnih manjšin se je vršilo 3. septembra v Ženevi. Predsedoval je nekdanji slovenski poslanec v italijanskem parlamentu dr. Wilfan. Zastopanih je bilo 30 različnih manjšinskih skupin. Glavni tajnik kongresa dr. Ammende je naglašal, da manjšinsko vprašanje v Evropi še ni rešeno. Če izvzamemo Rusijo, potem se mora ceniti število pripadnikov narodnih manjšin nad 40 milijonov. Le v malo državah ravnajo z manjšinami pravično. V splošnem je na dnevnem redu kulturno in gospodarsko zatiranje manjšin. V nekaterih državah gre preziranje pravic narodnih manjšin do popolne brezpravnosti in do nasilnega raznarodovanja, — Na zborovanju so poudarili, da zatiranje narodnih manjšin v nekaterih državah — tu so omenjali posebei Italijo — resno ogroža mir v Evropi.
Belgije.
s Zahvala katoliškemu tisku, Pretekli teden se je vršila v Bruslju razstava katoliškega tiska, na kateri je bila zastopana po Slovencih tudi Jugoslavija. Slovenski katoliški tisk je zastopal g. urednik dr. Kuhar. Pri razstavi je udeleženih 30 narodov, zato je izredno velikega pomena za ugled naroda in države. Razstavo si je ogledal tudi poslanik kraljevine Jugoslavije g. M. Milojevič in izrekel pri tem sledeče pomenljive besede: »Vi Slovenci ste patrijotično ljudstvo. Recite vsem, kako globoko sem hvaležen vsem, ki so pomagali, da se je sloves naše domovine tako častno utrdil med 30 narodi, ki so na razstavi zastopani. Žrtev, ki ste jih prinesli v korist domovine, ne bom nikdar pozabil. Vi ste napravili dejanje visokega domoljubja in nikdo ne uvažuje tega bolj nego jaz, ki predstavljam tukaj našega prevzvišenega vladarja in našo drago domovino. Hvala Vam, hvala katoliškemu tisku.«
Drobne novce.
121 šol za ljudi, ki bodo širili brez-versivo, so ustanovili ruski komunisti.
Vinogradi obetajo letos zelo lepo po vsej Evropi.
37 hiš je zgorelo v slovaški vasi Do-lena.	'
30% državnih uslužbencev so odpustili ruski boljševiki.
Semo zvezne države Evrcpe bi mogle preprečiti novo vojno, je izjavil grški zunsnfi minister.
Ka SCO vojakov pride že en general v Romuniji, zato hočejo število znižati.
100 m visoko je segal plamen, ko je te dni v Londonu gorelo veliko skladišče čokolade.
fiivšf nemški kronpriac Wilhelm se je mudil te dni na Dunaju.
Zi 90 milijonov frankov zlata je zopet dospelo iz Amerike v Pariš.
Poljsko časopisje trdi, da obstoja med Nemčijo in ruskimi sovjeti vojaška zveza.
Nov revolucionarni ples so si izmislili ruski komunisti.
15.946 društev je na Češkoslovaškem.
V	strahu pred državnim bankerotom hoč2 Turčija zopet uvesti parlamentarizem.
23 živih otrok ima neka mati v belgijski v.asi Bazel.
Okrog 400 pijancev obleži vsak dan na ulicah ruskega Ljeningrada.
Mussolinija je odlikoval romunski kralj.
V	Rimu je umrl 82 letni p. Hagen, direktor vatikanske zvezdarne.
Vihar s hitrostjo 256 km je divjal v San Domingo v Ameriki. Menda 5000 človeških žrtev.
Nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« bo 10.. septembra odplul v Moskvo.
Kosti štiri metre velikega mamuta, ki tehtajo 96 kg, so našli blizu Irkutska v Sibiriji.
Nenadoma je umrl madžarski minister
za narodno blagostanje prošt dr. Vas.
Revolucija v Argentini je uspela. Uri-buru je sestavil novo vlado. 41

Mili II N 0 V E G /t
d Duhovniške spremembe. Za župne upravitelje so imenovani: v Lešah pri Tržiču na Gorenjskem Knafelj Ivan, kaplan na Jesenicah; v Podzemlju v Belokrajini lic Andrej, kaplan v Leskovcu; v Sorici Cunder Viljem, kaplan v Toplicah na Dol-; za uršulinskega kaplana in kateheta v Škofji Loki je imenovan Janko Žagar-Sa-naval, kaplan na Jesenicah. — Premeščeni so kol kaplani sledeči gg.: Vinko Gostiš« z Bre?niee na Jesenice; Ivan Tiringer s Tre-belnega na Jesenice; Karel Papež iz Podzemlja v Leskovec; Jcržef Rott iz Radeč pri Zidanem mestu v Toplice pri Novem me-stu;Fr&itc Kclenc iz Sodražice v Dobmič; Hieronim Šauli iz Sv. Trojice v Tržišču v Šmihel pri Novem mestu; Franc Hiti iz Št. Vida pri Stični v Gorje; Anten Bcrgant iz Gorij v Št. Vid pri Stični; Anton Oman iz Sv. Križa pri Litiji v Moravče; Ciril Jerina iz Moravč v Zagorje ob Savi; Vital Vodu-šek iz Zagorja ob Šavi kot kaplan-ekspozit na Loke pri Zagorju ob Savi. — Na novo so nastavljeni kot kaplani sledeči gg. novo-maf-niki: Valentin Benedik v Radovljico; Bogomir Gande pri Sv. Trojici v Tržišču; Martin Gorše v Sv. Križu pri Litiji; Janez Hafner v Kostanjevici; Stanko Jeglič v Trebnjem; Janez Jenko v Sodražici; Jožef Košir v Kranju; Janko Sedej v Radečah pri Zidanem mestu; Jožef Smolič na Trebelj-nem. — Razrešeni so bili kaplanske službe: Janko Sedej, kaplan v Boštanju ob S., i ki se je kot vpekoieni mornariški kurat naselil v .Radomljah; Silvester Skebe, uršu-lineki katehet in kaplan v Škofji Loki, ki gre pastirovat med jugoslovanske naseljence v Belgijo, ter Jcčef Mlakar, kaplan v Dobrniču, ki je dobil odpustnico iz ljubljanske škofije.
d 60ietnico rojstva je obhajal te dni v Mariboru podpolkovnik g. Franc Cvirn. Bil je prvi slovengki poveljnik mariborski, Na mnogai leta!
d Gozdarsko in lovsko razstavo v Ljubljani sta počastila s svojim obiskom tudi Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija.
d Izseljenci na obisku v domovini. Resnici na ljubo smo dolžni popraviti, da vestfalskih Slovencev v domovino nista vodila Koneilja in Bolha. Potovanje je priredila Zveza slovenskih katoliških društev v Nemčiji, katere predsednik je Ivan Lindič, tajnik pa Viktor Batič. Slednji je imel vse delo, vse sitnosti in težave z vlakom, moral se voziti celo v daljni Berlin, da je pri ministrstvu samem izposloval ugodnosti za vlak. Brez njega bi vlak gotovo ne bil šel. Ali imenovana dva se ne silita tako v ospredje, kakor nekateri drugi. Zveza slovenskih katol. društev. — Izseljence iz severne Francije sta vodila v domovino gg. Blaž Zupančič in Andrej Dolinar, predsednik in tajnik Zveze društev s'v. Barbare.
d Na »Ir. Krekovi meščansko-gospodinj-ski šoli v Zg. šiški pri Ljubljani se prične novo šol. leto 1930 31 dne 1. oktobra. — Sprejemajo se notranje, ki plačajo 1000 Din mesečnno, in zunanje 25 Din za vsako
kosilo. (Kosilo je obvezno za zunanje vsakokrat kadar kuhajo). V zavodu bo nemška konverzaeiia. Nadaljna pojasnila dajo Sol. vodstvo. Prospekti na razpolago.
Gospodinjska šola na bnnovinskem posestvu Mala Loka pri Vel. Loki se ot-vori zopet 1. oktobra in traja 10 mesecev. Šola hoče vzgojili dobre kmečke gospodinje. Banovina da za vsako učenko Din 4000 podpore, tako da učenka plača za vse leto le Din 2000. Učenke, ki so sprejete morajo prinesti s seboj zadostno število perila za praznik, kuhinjo in poljsko delo, posteljno perilo, jedilni pribor itd. Sprejemajo se nad 16 let stara dekleta, ki so dovršila osnovno šolo. Starši se morajo obvezati, da bodo plačali stroške šolanja in učenke morajo obljubiti, da se bodo držale hišnega reda. Županstvo mora potrditi, da je prosilka doma na mali, oziroma srednji kmetiji. Sprejemajo se le zdrave prosilke. Prošnje (kolekovane) za sprejem je treba do 20. septembra vložiti na vodstvo šole. Točna pojasnila dobite lahko pri vodstvu šole.
VOSOJJCJl na posestva preskrbi/ ameriške zadeve ure/a; dolgove v/er/o; srečke dri. papirjev pregleduje, posreduje prodajo : dr. IVAN čeh«, gospodarska pisarna, LJubljana, Miklošičeva O. Cene »meittef
d Belgrajskih svečanosti dne 6. septembra so se udeležili tudi bani in banski svetniki iz vse države. Dan poprej so se vršili sprejemi pri ministrskem predsedniku. Ob četrt na 12 so bili sprejeti banski svetniki dravske banovine. G. ban Serneo je pozdravil g. generala Živkoviča, nakar je ta izjavil: Pozdravljam vašo prisotnost v Belgradu v teh svečanih dneh, ki bodo imeli velike posledice za našo državo. Pri svojem delu lahko računate na mojo podporo kadarkoli boste skušali z vašim banom pospešiti napredek vaše banovine.« Nato se je gospod ministrski predsednik razgovarjal z zastopniki pcedinih krajev dravske banovine o raznih domačih gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanjih. Zvečer je priredil g. oeneral Živkovič vsem banom in banskim svetnikom večerjo, pri kateri je razvijal program sedanje vlade.
d Cerkvena slavnost. V nedeljo dne 14. sept. obhaja misijonska družba sv- Petra Klaverja god svojega nebeškega varuha sv. Petra Klaverja na sledeči način: zvečer
najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, s slikami v bakrotiskn. Stane letno Dia 20'—. Pišite, da se Vam pošlje na ogled. - Naslov: »BOGOLJUB', LJUBLJANA - JUGOSL. TISKARNA
0b 6. uri misijonska pridiga, nato darovanje za afriške misijone. K sklepu blagoslov z Najsvetejšim in himna v čast sv. Pe-Iru Klaverju. Vsi misijonski prijatelji ste prijazno vabljeni!
d Pozdrav slovenskih fantov vojakov! Slovenski vojaki, ki služijo pri inženirski in tehnični četi v Cačku, pozdravljajo vse citatelje »Domoljuba«, zlasti fante in dekleta: kaplar Viktor Konjar iz Ljubljane, kaplar Peter Lešnjak iz Horjula, redovi Oton Jemec iz Ljubljane, Janez Ficjan iz Velovlaka, Simon Sevšek iz Podgore, Janez Mlakar iz Kozaršč, Janez Turk iz Zvirč, Franc Koncilja iz Novega mesta, Ignac Po-gačar iz Ljubljane, Miro Japel iz Ljubljane, Jožef Šterle iz Purkač, Rob, Valentin Do-brovec iz Bohinja pri Bledu, Mihael Zaje iz Kamnika, Simon Mizori iz Rakitovca, Tomaiž Podobnik iz Logatca, Karol Peterka iz Kokošja pri Moravčah, Andrej Sedevčič iz Ivanjega sela.
d Tvornica za dušik v Rušah pošlje na zahtevo vsakemu kmetovalcu brezplačno navodilo, kako lahko izboljša svoje poljske pridelke. Zahtevajte!
d Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani priredi dne 14. septembra (v nedeljo) t. 1. v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3, svoj prvi občni zbor, na katerega se opozarjajo interesent-je. Otvoritev občnega zbora točno ob 10 dopoldne.
d Naše matere Te dni je nenadoma padel v Savo fantič tovarniškega uslužbenca Emerška v Hrastniku. Voda je fantiča že odnesla. Na bregu je bilo več moških, a nihče ni imel poguma, skočiti za dečkom Na vpitje je priletela fantova mati, se pognala v vodo, ki ji je segala pri bregu do vratu, dosegla potapljajočega in ga zavlekla na breg. Upajo, da nesreča za mater in sina n ebo imela večjih posledic.
d Krdelo volkov je vdrlo v kmelski hlev v vasi Debeljače v Hercegovini ter raztrgalo več ovac.
d Divje svinje delajo zopet veliko škodo na Kočevskem. Okrajno glavarstvo bo izdalo ukaz vsem zakupnikom kočevskih lovišč, da morajo odrediti na svojih lovskih okoliših gonje v najkrajšem času. Kdor ne bo ubogal, mu bo okrajno glavarstvo vzelo zakupno pravico in jo oddalo, kot določajo predpisi, drugemu. Tako je prav!
d Medvedi pri Sarajevu. Nedavno so srečali izletniki iz Sarajeva na planini Jat-vorina dva medveda. Strahu je bilo dovolj, pa brez potrebe, zakaj medveda sta jo pred izletniki ubrala urnih krač.
d 4 metre visoko koruzo imajo v okolici Apatina v Vojvodini.
d Novo tramvajsko progo, ki bo vodila iz Viča preko Ljubljane v Šiško, so začeli Polagati.
d Novi parniki. Naša Jadranska plo-vidba si bo še letos nabavila pet novih razkošnih parnikov.
d Delavski sveti. V ministrstvu za socialno politiko se izdeluje načrt zakona o delavskih svetih pri bamskih upravah.
d Državno usnjarsko šolo so ustanovili v Visokem v Drinski banovini. Pouk traja dve leti. šola je dobro opremljena.
d Čudna desetletnica. Dne 7. septembra je sokolsko društvo v Boh. Bistrici pra-
znovalo s telovadnim nastopom in plesom svojo desetletnico. K slavnosti je vabilo tudi s plakati. To kaže, da se smatra Sokol v Boh. Bistrici za prejšnjega Sokola, kajti Sokol kraljevine Jugoslavije ne obstiji niti eno leto. Vprašamo kr.bansko upravo, ali ji je znan slučaj deseHetnice Sokola v Boh. Bistrici in kako je to mogoče spraviti v sklad z obstoječimi zakoni.
d Eno milijardo za melioracije je dovolilo ministrstvo poleg že dovoljenih ba-novinskih kreditov. Najprvo bodo pričeli z imišenjem Skaderskega jezera.
d Tovarno za izdelovanje salam bodo zgradili v Jagodini v Srbiji.
d Okoli 800 vagonov sliv in čežane bodo izvozili iz Drinske banovine. V Valjevu bodo zgradili moderne sušilne naprave.
d 300 milijonov dinarjev za ceste v Zetski banovini je dovolila vlada. Najprvo bodo popravili cesto Kotor-Ulcinj in Plev-lje-Šavnik.
d Repe so porezali te dni neznani ta: tovi mnogim konjem na Vrhniki prav pri žili. Zlikovci so najbrže odšli čez mejo.
d Pri Sv. Joštu nad Kranjem bo romarski shod v čast Žalostne Matere Božje v nedeljo, dne 21. septembra. Služba božja bo ob 6. in 9. uri. Častilci Žalostne Matere Božje, pridite v obilnem številu!
d Pri Sv. Luciji — Podgoro v begunjski župniji bo letos romarski shod — semenj — na sv. Matevža, 21. septembra.
d V Ljubljani je umrl dne 3. septembra znani misijonar g. Franc Birk. Bog mu bodi plačnik!
d N&gloma je umrla Roza Ahlin, hči gostilničarja na Tavčarjevem dvoru pri Ljubljani.
d V Hrastniku je umrla SOletna gespa Alojzija Drnovšek, mati primarija v mariborski bolsnišnici.
d Vlak je do smrti povozil železniškega delavca Simona Smodeja iz Videža pri Slov. Bistrici.
d Umrl je v Klanjcu v Hrvatskem Zagorju v tamošnjem frančiškanskem samostanu istrski begunec in župnik v pokoju g. Franjo Marčinko, star 75 let. Po prevratu je moral pobegniti pred Italijani.
d Kolesa so strla otroku vse ude. Oni dan, ko je legal prah na zemljo, jfe pridrvel izza ovinka pri cerkvi v Krškem neki avto. Na cesti je bil tedaj dveletni sinček Miško. Avto je podrl otroka in vo*zil čezenj. Kolesa so strla otroku ves prsni koš in mu zdrobile vse ude. Otročiček je obležal seveda na mestu mrtev.
d Konj je brcnil v trebuh 73 letnega Ivana Lukača iz Bakovec v Slovenski krajini. Starček je podlegel.
d Škoda pri požaru na žagi »Makič« pri Belgradu znaša po komisijski oceni 3,600.000 Din. Samo predelanega lesa je zgorelo za 2,800.000 Din. Lastniki so za>-varovani za 14 milijonov dinarjev.
d Požar je vpepelil v Krčevini pri Mariboru poslopje in hjev posestniku Josipu Zupanu. Pri požaru je dobila težke opekline županova žena, ki je v obupnem tre-nutku rešila svoja otročička gotove smrti.
d Ko se je razpočil možnar, je drobec. zadel v glavo 21 letnega Franca Bračka iz Zibike pri Šmarjiu in mu prebil črepinjo, Bračko je bil takoj mrtev.
Revmatične pojave
kot trganja v kosteh, mišicah, členkih, trganja v zobeh, glavi in vratu odstranja takoj
»ALGA«.
Nadrgnite tikoj zvečer bolestna mesta z »ALGO« in zjutraj se bote počutili prerojene. »ALGA« v lekarnah in drogerijab 1 steklenica Din 16'—,
d V avto je trčil brzovlak na progi Sii-
botica—Belgrad. Dr. Silagy, dr. SaldereviČ in šofer so mrtvi, dr. Kolonjič pa težko ranjen.
d Iz ljubosumnosti je ustrelil na Jesenicah finančni pripravnik Rudolf Bodla j svojega tovariša Janka Maloviča.
d V znamenju alkohola in noža. V mnogih krajih Slovenije so se pretekli teden po alkoholu omamljeni famtjie stepli med seboj do krvi. Ne bomo naštevali ne krajev ne imen, ker nas je sram. Kaj bo svet mislil o nas! Fantje, pamet, pamet!
d Pred mariborskim sodiščem so stali osumljeni komunističnih dejanj Zupane Josip, Čanžek Andrej, Pšeničnnik Ivan, Lekš Anton, Vajngerl Henrik, Rebernik Filip in Novakovič Nikola. Sodišče je vse obtožence oprostilo1.
d Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franc-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« * voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d »Ford« investira 30 milijonov dolarjev za razširjenje svojih tovarn kakor tudi zboljšanje in modernejšo opremo istih. Dela v proračunanem znesku 24V2 milijona dolarjev so že v teku. V načrtu je več novih tovarn v Ameriki in zboljšanje istih. Nameravajo se tudi izdatnejša popravila in adaptacije pri tovarniških podjetjih v inozemstvu. Nove tovarne se zgrade za proračunani znesek 18 milijonov dolarjev v Edgewater, N. Y.; Richmond, Calif.; Seattle, Wash., in še tri druge, katerih sedeži se drže tajno. Do 3 milijone dolarjev bo veljal 2 milji dolgi tunel s kapaciteto 1 milijona galonov vode na dan, Blizu milijona bodo investirali za povečanje elektrarne v Dearbornu, 1 milijon za zboljšanje Fordove gumi-tvornice v Boa Vista v Braziliji, nadaljnjih 5 milijonov pa za Edisonov tehnološki inštitut in druga Fordova podjetja, ki niso v direktni zvezi s tovarnami vozil in letal.
•k Gospodinja ali se Vam rado trga perilo? Ali veste, da je temu največkrat krivo napačno pranje. Ako boste prali s terpent. milom »Gazela« Vaše perilo ne bo trpelo, vkljub temu bo pa snežno belo.
Kmetska zveza zastopa koristi kmetskega stanu1 '
PO D o n 0 V I N I
Gorenjski delavci!
V redeljo, 14. sepl. vsi k otvoritvi in blagoslovitvi
DELAVSKEGA DOMA v Kranju!
Največji slovenski
prosvetni dom.
Na Jesenicah so žilavi ljudje, pridni, vztrajni; kar primejo, izpeljejo vzorno in z združenimi močmi. Krekovo prosvetno društvo, ki združuje v svojih odsekih par sto vnetih članov in članic, si je pred leti postavilo za cilj, zgraditi si nov dom, ki naj v polni meri zadosti potrebam pestrega in pridno razgibanega društvenega življenja na Jesenicah. Sli so m prijeli za delo. Vsi. Cez lelo je bil prostor, kjer so dom nameravali postaviti in kjer je bila prej navadna gmajna,' skalnata puščava, lepo zravnali, izkopali temelje in se je lani izvršila slovesna blagoslovitev temeljnega kainna, ob kateri
Sriliki je bila zbrana na Jesenicah domala vsa
lorenjska. Potem so gradili naprej, neprenehoma, požrtvovalno, vsi ko eden, zbirali so denarje, blago, tudi dobro voljo, stavba je rastla, je bila dozidana, tudi znotraj popolno in moderno opremljena in urejena — na praznik Malega šmarna, 8. septembra pa je bi! ta krasen dom blagoslovljen. Iinenuie se Krekov prosvetni dom, stane čez 2 milijona dinarjev, ima zelo lepo gledališko dvorano in oder, spodaj svetlo in zračno telovadnico, posebej prostore.za ljudsko kuhinjo, dalje za otroško zavetišče in sploh za vse druge različne potrebe društvenega življenja, ki je na Jesenicah zelo močno razvito že od nekdaj. Vsa priredilev se je prav za prav vršila tri dni, v soboto, v nedeljo in n» praznik. V soboto zvečer se je najprej vršila lepa predslava »Zla-toreg-, ki je združila na oderskih deskah vse najboljše jeseniške igralce, v dvorani pa mnogo domačega občinstva. V nedeljo ie bil dopoldne najprej pred domom promenadni koncert domače godbe, popoldne je bila v veliki dvorani novega doma zelo lepa in posrečena akademija otrok, igra »Sirota Jerica«^ zvečer pa je bil dom od zunaj krasno razsvetljen, znotraj pa je vladalo izredno živahno vrvenje in ži' lienje. Vršila se je akademija vseh odsekov društva, ki je bila obilno biskana od mnogih prijateljev in podpornikov društva.
Na nraznik Malega šmarna je bil glavni in najlepši dan. Zjutraj se je vreme sicer nekoliko ki-salo, polem na je bi!o ves dan solnčno, krasno vreme. Doi:oldne se je pred domom vršilo zborovanje, na kalerem sta govorila dr. Basaj in prof. Dolenc ter g. Goslinčar, bivši minister in star, vnet borec za delavske pravice. Slavlja so se udeležila številna okoliška prosvetna društva v narodnih nošah, prišli so tudi Cirilovi bratje iz Tržiča. Po končanem zborovanju se je na istem prostoru pred domom vršila sveta maša, ki jo je daroval g. Ka-stelic mlajši. Nato je g. svetnik Kastelic, jeseniški mestni župnik, dom blagoslovil. Pojx>ldne se je na vrtu doma vršila sporlua prireditev raznih odsekov Krekovega prosvetncoa društva.
B'li so to krasni dnevi, Jeseničanom v čast, vsem drugim v vzpodbudo za nova dela pri širjenju katoliške prosvete in izobrazbe. Jeseničani imajo nov dom, najlepši, najpopolnejši društveni dom na Slovenskem. Preveč jih je, ki so si prizadevali in delali zanj, zalo naj omenjamo ie dušo vsega, moža, ki je že ob blagoslovitvi temeljnega kamna vse svoje premoženje zapustil tej svoji Rubljem hiši, za kalero se je toliko trudil, napravil io-liko potov, zbiral, pisal, agitiral, molil — skromni' gospod Križman, dobrodušni jeseniški kaplan. — Čast takim možem, čast Jeseničanom, Čast vsem, ki so pripomogli, da je katoliška kultura na Slovenskem dobila novo inipozantiio trdnjavol
Visoko cerkveno odlikovanje.
(Naklo)
V četrtek dne sept. okrog četrte ure pop. se je vozil skozi naio vas presv. g. knezoškol dr. Gregorij Rožman. Spremljal ga je njegov tajnik g. Zitko. V idilično Okroglo je zavil avto. K vla-stelinu g. monsignoru Tomo Zupanu. Da mu izroči pajieški breve, s katerim je velezaslužni g. monsignor prejel visoko imenovanje v pronotarja. Pred gradičem je Prevzvišenega pričakoval g. monsignor in ga čvrsto pospremit v domačo kapeli«), kjer so se izvršili obredi izročitve odlikovanja. Za temi je prevz. g knezoškof novemu prelalu v svojem in v imenu vse duhovščine ljubljanske ško-lije prisrčno častital in mu zaklical na mnoga leta. G. prelat se je ginjen zahvaljeval. — Po intimni zakuski je g. prelat izrazil željo Prevzvišenemu, da naj se na najvišje mesto k skupnemu Očetu potoni premil. g. nuncija sporoči njegova vdanostna in sinovska zahvala. H koncu je Prevzv. in g. pre-lata g. tajnik Žitko lotografiral. Fara nakelska, g. prelat, si šleje časi, da sie kot častni občan na-kelski prejeli to visoko odlikovanje. Vsi Vam kar najprisrčneje častitamo in želimo, da bi ga še prav dolgo uživali v zdravju in necdienljivi moči.
Gledališka igra.
(Sv. Jakob Savi.)
Na le Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 14. t. m. ob 3 pop. v proslavo 30 letnice M. D. dekliško igro »Ljubezen Marijinega otroka s primernimi deklani-.ciami. Ker ;e čiaii dobiček namenjen za misijone se vsi vabite k obilni udeležbi.
Nov ZVOD.
(St. Jernej na Dol.)
Prav lepo slovesnost smo imeli v nedeljo, dne 31. avgusta. Pri podružni cerkvi sv. Vida na gor. Mokrem polju se je vršila blagoslovitev 547 kg težkega zvona, ki je bil naročen od tvrdke Bohler z Dunaja. Zvon je vlit iz brona ter neke druge žlahtne zlitine. Naročil ga je g. ing. Likar iz Kostanjevice, za kar se mu s tem najtopieje zahvaljujemo. Z zvonom smo namreč prav zadovoljili tako glede cene, ki je prav nizka — s carino in prevozom niti 16 Din ne za kg — kakor tudi z glasom, ki je čistejši od brona. Prav tako pa zaslužijo vso pohvalo vsi, ki so se trudili, da so zbrali skupaj denar, zlasti še vnela cerkvena ključarja Kastelic iii Turk. Ta požrtvovalnost pa naj-bi bila v zgled tudi drugim, podružnicam, kter še nimajo zvonov, pa bi jih radi naročili. Pri zadnji občinski seji je bil odobren nakup Brul-čevega jx>sestva in gospodarskega poslopja za ceno 425.COO Din. Za nakup naj bi se najelo posojilo na 25 letno amortizacijo. — Vreme za vinogradnike je zelo ugodno. Ker ni bilo toče, bomo zopet imeli precej dobre kapljice. Za repo in ajdo pa že potrebujemo dežja.
Nesreča. Motorka.
Žužemberk.
2rtev kopanja. Prošli teden je zopet že par let tiha in mirna Krka zahtevala dvoje mladih . življenj: Francko Vovkovo in Hildo Kamnikovo iz Zafare. Vročina je zvabila osemnajstletni deklici ; v dokaj za kopanje prijetno vodo. Nesreča in pre-i majhna previdnost je zahtevata prvo žrtev, kateri je sledila še druga, ko je hotela reševali svojo sokopalko. Prilično hitra pomoč ni rno^la imeti več zaželjenega uspeha. Pogreb žrtev se je izvršil v nedeljo ob veliki udeležbi občinstva.
Gasilno društvo razvija pod sedanjo upravo zares hvalevredno delovanje. Prošli mesec si je nabavilo novo motorno brizgalno 36 HP, ki slane z vsem priborom in cevmi okoli Din 70.000. V odplačilo lega velikega zneska je priredilo minuli mesec uspelo vrtno veselico. Predhodna nabiranja v la namen so služila v nabavo novih cevi, ki jih je že tudi čez 400 m. Dolgoletna želja ne samo članstva, ampak tudi ostalega ljudstva je s to nabavo izpolnjena in društvo si šteje lahko v čast in |)onos, da ima danes v svoji shrambi najmočnejšo in najmodernejšo gasilsko opremo v celi Krški dolini domače tvrdke. Dne 21. septembra se vrši slovesna blagoslovitev brizgalne. Vsi rojaki
in znanci priskočile društvu vsak po svoji moči na pomoč, da bo moglo društvo hiteti k nadaljnemu napredku ter v čim krajšem času postaviti slaro rakovsko prestolico na ono mesto, kalero ji pristoja.
Naši gasilci.
(Ponikve pri Dobrcpoljah.)
Naši vaščani so se odločili, da ustanove gasilno društvo. — 10. avgusta t. I. je bil ustanovni občili zbor. Sklenili so, da si postavijo gasilni dom. Sedaj pa pomislite! 10. avgusta je bilo društvo ustanovljeno, sedaj je pa gasilni dom že jx>d streho. Da je tako hitro zrasel, je zasluga naših vrlih vaščanov, ki so in še hodijo pridno na kuluk. — V nedeljo 14. t. m. bo gasilni dom blagoslovljen. Dopoldne ob 9 bodo gasilci sprejeli goste, nato bodo odkorakali v Ponikve, kjer bo ob 10 sv. maša na prostem. Po sv. maši se bo vršila blagoslovitev doma. Popoldne ob 1 pa se bo začela vrtna veselica na vrlu tov. škulja. Za vse bo dobro preskrbljeno. Prijatelji gasilcev ste vli-idno vabljeni)'! Na j»moč!
Novice.
(Plešivica pri Višnji gori.)
Cele koše novic imamo — veselih, še več je pa žalostnih. Mala je naša vasica, prav prijazna ie tudi, a ne vem, zakaj pri nas le ne more bili ljubega miru in sloge. Človeka boli srce, ko vidi tako razruvanost v tako majhni vasici. In zakaj vse to? Bodimo odkriti in priznajmo: za prazen nič! Vaščani. držimo skupaj, kot bratje in sestre se ljubimo! Sai ima kmetski stan že tako preveč sovražnikov, ni treba, da bi še sami sebe tolkli ro glavi. — Pri nas se že tudi precej občuti suša. Pričakovali smo, da bo jesen več dala, ko je spomladi pobila toča, toda videti je, da je bil up orazen; tudi jesen ne obela veliko ,če ne bo prav kmalu dežja. — Pa še ena nesreča je prišla k nam: kurja kuga. Kokoši, posebno pa še piščanci pogi-njajo kar v tropah. Same žalostne stvari so pri nas. Drugič mogoče pošljemo kaj veselejšib.
Fantovski praznik. *
(Sušje pri Ribnici.)
Fantovski tabor, ki se je vršil dne 31. avg. pri Novi Štifti na Dolenjskem, je bil za našo vas nekak ljudski praznik. Ko se je v soboto ob pol b pripeljal g. knezoškof dr. Gregorij Rožman, je našel vso vas lepo pometeno in v zastavah, va-ščane in ogiijegasce pa zbrane okrog Marijine kapelice pod slavolokom, ki ga je obkrožal napis: Radost preveva našo vas, ko v svoji sredi Vzvišeni, pozdravlja Vaš! G. knezoškof, katerega je v imenu občine pozdravil g. župan Ambrožič,.v imenu mladine pa gdč. Nežika Kozina, si je s svojim Iju-domilim nastopom namah osvojil srca navzočih. Premnogim so zaigrale v očeh solze ganotja, ko so v neposredni bližini zrli Prevzvišenega. ki je razdeljeval otrokom podobice, si ogledaval lično ozaljšano kapelico in se tako jx> domače razgo-varjal z navzočimi. •— Lepi dan je zaključil lepi večer., Ob pol 9 se je skoro vsa vas izpraznila: mlado in staro je pohitelo na »Sela«, poE-edlo okrog kresa in dolgo v noč veselo prepevalo. Tako navdušenje more roditi le čut za skupnost. In tega je v preteklih dneh pokazala naša vas v visoki meri. Vendar pa zahteva hvaležnost, da se še jx)sebno zahvalimo Novakovim in Praznikovim, ivanovim in Martinovemu Janezu, ki so kljub delu na polju največ pripomogli k tako lepi slovesnosti. Hvala tudi dekletom za vence! Le tako naprej! Bog Vas živi!
Nanovo otvorjeni zobni atelje na Bledu
Brutkner Lambert
Grajska cesta 182
Sprejema vsak dan od 8'30 do 12.
in od 2"30 do 5. ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne.
f Milan Končina.
(Stična.)
Slovenci imamo veliko kramarjev, ki bi radi pri lahkem delu dobro živeli, malo daljnovidnih trgovcev, ki bi znali organizirali prodajo blaga za domači trg in mu odpirali vrata v tujino. Taki možje pomagajo največjim revežem, malim kmetom, ki se trudijo, da bi mogli pošteno živeti. Eden slednjih je bil Milan Kdnčina, ki je v ncči 30. avgusta tako naglo in strašno končal svoje življenje. Bil je sin znanega trgovca Ivana Kon-čina, ki je skozi 40 let posil il naše prašiče na Češko, Koroško in Tirolsko. Mladi Milan je na visoki trgovski šoli končal svoje šludije in se v zadnjih letih posvetil izvozni trgovini prašičev. Dolenjskemu kmetu so glavni vir dohodkov njegovi prašiči. Kdor mu le dobro plača in spravi na tuje, je njegov dobrotnik, ker domači Irg ne more porabiti vsega, kar izredi naš kmet. Milan Končina se je razvil v prvega izvoznega trgovca. Pozimi je pokupil 600—700 prašičev na leden. V zadnjem času je zalagal skoro vse ljubljanske mesarje. Kupoval je pa od Ljubljane do Hrvatske. Le on je držal cene do skrajne meje tudi v hudih časih. Da bi ga videli, kako je bil skromen in postrežljiv do vsakega! Pretekli mesec se mu je posrečilo odpreti izvoz na Francosko in s tem ceno povzdigniti za 1 Din pri kilogramu. Pri celi deželi pride to že znatno vpo-štev." V soboto 30. avgusta t. 1. se je ob 10 zvečer peljal službeno v Zagrac. Nazaj grede je- zavozil na polie, avto se je zvrnil in ga zadušil. Padel je kakor \oiak na bojnem polju, kakor, žrtev svojega poklica. Ker je tolikim pomagal, tisočerim dobro storil, zato mu je bil gotovo tudi Bog milostljiv, saj je izvrševal največjo zapoved ljubezni. Zapustil je starega očet«, ki je s sinom izgubil najdražje na svetu in 6 letnega sinčka. Žena mu je pred nekaj leti nagk> umrla. Počivaj v miru, blaga, plemenita duša!
Listnica uredništva: Zaradi velikega Števila inseratov danes niso prišli vsi dopisi na vrsto. Prosimo dopisnike potrpljenja. Priobčimo jih prihodnjič.
Radio.
Vsak dan: 12.30 Plošče — 13.00 Časovna napoved — 13.30 Dnevne vesti — 22.00 Dnevne vesti, napoved zu prihodnji dan.
Petek, 12. sept. 18.30 Radio orkester — 10.30 Gospodinjska ura — 20.01) Danilo Bučar poje ku-plete. Ohcetna godba Magistrov. Samospevi Mirka JelaiSina. — Sobota 13. sept. 18.30 Radio orkester — 19.H0 Tedenski pregled — 20.00 Plošče — 20.30 Prenos iz Belgrada. — Nedelja 14. sept. 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje — 10.20 Kmetijsko predavanje — 11.00 Radio orkester — 12.00 Tedenski pregled — 15.00 Nasveti za kmeta — 15.15 Tamburaški klub »Kri-maši« — 16.30 Averčenko: Igra s smrtjo, kome dija (6t. Jakob. gled. oder) — 20.00 Samospevi Milana Juga — 20.30 Jugoslovanska glasba, izvaja Radio orkester — 22.15 Plesna glasba. — Ponedeljek, 15. sept. 18.00 Radio orkester — 19.00 Poljščina — 19.30 Jetika otrok — 20.00 Prenos simfoničnega koncerta iz Dunaja. — Torek, 16. sept. 18.00 Radio orkester — 19.00 O strojih — 19.30 Nemščina — 20.00 Plošče - 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda, 17. sept Opoldanski program odpade. — 18.00 Radio orkester — 19.00 Žena in alkohol — 19.30 Literarna ura — 20.00 Plošče — 20.30 Trislan in Izolda, plošče, prenos iz Zagreba.
Proietarski kotiček.
p Samo štiri ure? Kakor se je izrazil urednik nekega ameriškega vzgojnega lista, se lahko pričakuje, da bo do leta 1960. prišlo do tega, da bo delavnik trajal samo štiri ure, po pet dni ■ v tednu. Kakor se namreč lahko razvidi, odtrgajo moderni stroji vsako leto po eno uro na teden, in na ta način se bo število delavnih ur stalno krajšalo.
p Delavska stanovanja v sovjetskem paradižu. Po ruskih uralskih tovarnah stanuje v sobici s petimi kvadratnimi metri
17 do 18 delavcev. V teku 24 ur spe vrsto-ma v eni in isti »postelji« trije delavci. 50% stanovanj je vlažnih, 95% pa izredno natrpanih. Sredi Ljeningrada je delavsko zavetišče, o katerem piše neki boljševiški Časopis sledeče: Trideset mladih deklet živi tam. V temnih luknjah, polnih blata in druge nesnage pri smrdljivi leščerbi in na golih tleh životarijo nesrečna bitja.
p Bela vrana. Izadora Bartram s Kube, bivajoča v ameriškem Njujorku, je dobila iz domovine poročilo, da je postala dedinja ogromnega premoženja 50 milijonov dolarjev. (Več kot tri milijarde dinarjev.) Njena stara teta, baronica jo je postavila za glavno dedinjo. Ali bo Izadora odslej bolj srečna in vesela kot je bila? Kdo more prav odgovoriti na to vprašanje?
p Sami delavci so si ustanovili pokojninski fond. Zveza industrijcev in delavcev jugoslovanskih tvornic v Belgradu je ustanovila lastni pokojninski fond. To je prvi slučaj v Jugoslaviji, da so si delavci in nameščenci industrijskih panog sami ustanovili pokojninski fond. Delavci bodo plačevali v pokojninski fond do 2.50 Din na teden in bodo imeli po 15 letih pravico na 600 Din mesečne pokojnine.
Kat. prosv. društvo v Hetcčah pri tik. Loki vabi k veseloigri v 3 dej. »Moč uniforme« na semanjo nedeljo 14. septembra pop. ob 8. Da bo smeha in zabave v izobilju za to Vam garantirajo igralci stare garde s Korlnom na čelu.
+ Pojasnilo. — Papa, kaj pomenijo žice ob železnici? — To so brzojavne žice. — A zakaj- niso napeljane tudi na drugi strani proge? — Menda , zato ne, ker je napeljan tam brezžični brzojav.
29
RAZNO
Tekni« pometačie. še
nekam pametno tekmo so priredili v meslu Los An-geles. Bila je tekma — pometačie. Zmagovalka je pometla srednjeveliko sobo v pol minuti. Junak ie tudi stari gospod Buc-kings iz Chicaga, ki je na plesu »osemdesetlet-nikov« plesal 6 ur brez prestanka. Prvi plesalec sveta pa je Dunajtan Vili Oagavzuk, ki se ti vrti 79 ur neprenehoma. Kaj bi bilo človeštvo brez takih junakov...?
Dragocen pes. Po londonskih ulicah je vse poznalo velikega psa, ki je pobiral — milodare za neko sirotišnico. Na vratu ie iinel pritrjeno puščico in vanjo so metali novce. Ta zvesta žival je te dni poginila. V svojem 17 let dolgem življenju je nabrala s puščico mliijone.
Kitajski jedilni list. — Dosti se govori o čudnih in netečnih jedilih z daljnega vzhoda. V resnici Pa ni tako finih kuharjev, »ot so Kitajci. Riž napravijo na sto načinov. Med glavnimi jedrni ponujajo po restavracijah
i
Hector Malot:
Brez doma.
Roman.
bolje rečeno pri obedih — ker po navadi nisva jedla pri mizi — mi ni nikdar dal slabšega kosa, da bi sam pojedel boljšega. Res mi je včasih navil ušesa ali mi priselil klofuto bolj hudo kot bi bil to storil lasten oče toda radi te male kazni nisem mogel pozabiti njegove skrbnosti, njegovih dobrih besed m dokazov nežnosti, ki mi jih je dal, odkar sva bila skupaj. Rad me je imel in jaz sem njega imel rad.
Ta ločitev me je tedaj zadela v živo.
Kdaj se zopet vidiva?	.
Menili so se o ječi. Koliko časa lahko traja zapor?
Kaj naj storim med tem časom? Kako naj živim
in od česa?	. . .
Moj gospodar je navadno nosil svoje imetje pri sebi, in ko ga je stražnik odvedel, ni imel več časa, da bi mu dal denar.
Sam sem imel le nekaj drobiža v žepu. Kaj bo to zadostovalo, da preživim Joli-Coeurja, pse in sebe?
Tako sem preživel dva dni v skrbeh; nisem se upal zapustiti dvorišča gostilne in sem se le igral z Joli-Coeurjem in s psi, ki so bili vsi vznemirjeni in
Zal° Končno mi je tretji dan nekdo prinesel Vitali-«ovo Dismo V tem pismu mi je gospodar obrazlozil, da soPga Pridržali v zaporu za lahke prestopke m da je sedaj v preiskovalnem zaporu ker se je uprl in celo dejansko branil stražniku. In pristavil je se >Veliko napako sem storil s tem, da se sem se vdal
jezi in najbrže jo bom drago plačal. Toda spoznanje pride prepozno. Pridi k razpravi, ki bo zate poučna!«
Pristavil je še nekaj nasvetov, kako naj ravnam in končal pismo s pozdravom ter z naročilom, naj v njegovem imenu pobožam Capija, Dolco in Zerbina.
Medtem, ko sem čital to pismo, je Capi sedel v mojem naročju, se z gobčkom dotikal papirja in ga duhal in vohal in mahal z repom, tako da sem uvidel, da je z vonjem spoznal, da je to pismo imel v rokah njegov gospodar. Prvikrat v zadnjih treh dneh je pes pokazal živahnost in veselje.
Na svojih poizvedovanjih sem zvedel, da se razprava prične ob deseti uri. V soboto ob devetih sem šel tja in se naslonil na vrata. Prišel sem prvi. Polagoma se je dvorana napolnila in spoznal sem nekaj oseb, ki sobile navjoče pri prepiru s stražnikom.
Nisem vedel, kaj je sodni stol, kaj sodišče, toda nehote sem se strašno bal. Menil sem, da sem v nevarnosti, čeprav je šlo za mojega gospodarja in ne zame. Skril sem se torej za veliko peč in se stisnil ob zid, da bi bil čim manj viden.
Prvi ni bil sojen moj gospodar, marveč ljudje, ki so bili kradli ali ki so se bili stepli, ki pa so vsi zatrjevali, da so nedolžni in so bili vendar obsojeni.
Končno je prišli Vitalis med dvema orožnikoma ter sedel na klop, kjer sobili, sedeli vsi oni obsojenci.
Kaj so skraja govorili, kaj so ga izpraševali in kaj je odgovarjal, ne vem. Preveč sem bil razburjen, da bi kaj slišal ali celo razumel. Sicer pa tudi nisem poslušal, le gledal sem.
Gledal sem svojega gospodarja, ki je stal po-koncu z dolgimi lasmi, vzženimi nazaj, z izrazom osramočenega in užaloščenega človeka. Gledal sem tudi sodnika, ki ga je izprasevaL
otvoritev trgovine!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril dne 6. septembra 1.1. trgovino s špecerijskim blagom, kakor tudi z moko in deželnimi pridelki.
Za mnogobrojen obisk se priporočam ter zagotavljam točno in solidno postrežbo.
A. LCVSttif
Kočevje, Cankarjeva c.95
+ Stara ženska se vrača z božje poti domov. Mirno sedi v železnici in moli tiho zase rožni venec. Prideta dva mestna gospoda in se hočeta šaliti iz nje: »No, mamica, ste bili na božji poti na Brezjah? Tam ste videli celo sveto družino, kaj ne? Voliček in osel sta gotovo bila zraven?« — »Ne,« odgovori mamica, »ta dva sem šele zdajle na železnici zagledala.«
lovske puške
kupite najceneje pri F. K. KA.ISEB, puSkar, Ljubljana
Kongresni trg št. 9
Sukno, kamgarn
in drugo mauufakturno blago kupite najugodneje v novi trgsvini
H. Žlender
Lfnbliana
mestni trg 22
Kauači!
NajboljSi trdi in mehki hohs in hottalkl pr2mog Vam nudi Oružba Ilirija, Ljubljana
Dunajska o. 46. Telefon 3829
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
Prometni zarod za premsg
d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
PreaiOil domači in Inozemski za domačo w » """»»i kurjavo in industrijske svrho
KanaSm premog VSeh vrst
Knks, livarniškl, plavžarskl In plinski
Brlkete.
Prometni zavod za premog d. d. o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, I. m 'dstr.
TRAVERZE
vseh profilov dobite takoj pri tvrdki Fr. Stupica, železnimi, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. t.
>SPLIT< A. D. ZA CEMENT PORTLAND, 8PLIT
ZA POKRIVAN3CI
—-1THIH—
ZA OBLACANllE
-fTEN-Hi
ZA CLCHTRIČNIf
-IZOLACIJE —
--C K VI ZA-r<4
MAMALIZACISC
Generalno zastopstvo cALPEKOc TBG.INDUSTR. DRUŠTVO, Ljubljana, Masarykova 2G
»Torej,< je rekel, »priznavate, da ste tepli straž, nika, ki Vas je aretiral?«
Nisem ga tepel, gospod predsednik, le udaril sem ga. Ko sem prišel na prostor, kjer naj bi bila naša predstava, sem videl, kako je stražnik zasolil klofuto otroku, ki me spremlja.«
>Ta otrok torej ni Vaš?«
>Ne, gospod predsednik, toda ljubim ga kot lastnega sina. Ko sem videl, da ga je udaril, me je premagala jeza in hitro sem zgrabil stražnika za roko, da ne bi mogel udariti v drugič.«
»Pa Vi sami ste tudi udarili stražnika!«
»To se pravi, ko me je prijel za vrat, sem pozabil, kdo je mož, ki se je vrgel name, oziroma videl som v njem le moža mesto stražnika in nehote in nevede sem vzkipel.«
»V Vaši starosti človek ne vzkipi!«
»Res, ne bi smel, toda k nesreči človek ne ravna vedno tako, kot bi moral. Danes to čutim.«
»Bomo videli, kaj pravi stražnik.«
Le-ta je pripovedoval dogodke, kot so se vršili, vendar le da je bolj poudarjal način, kako smo se norčevali iz1 njegove osebe, iz njegovega glasu in iz njegovih kretenj, kot pa udarec, ki ga je dobil.
Med to razlago je Vitalis, namesto da bi poslušal pozorno, gledal po dvorani na vse strani. Razumel sem, da me išče. Odločil .sem se torej, da zapustim svoje skrivališče in prerinil sem se skozi vrste radovednežev, da sem prišel v prvo vrsto.
Zagledal me je in njegovo žalostno obličje se je zjasnilo. Spoznal sem, da je srečen, ker me vidi in nisem mogel zadržati solz.
»Je to vse, kar morete navesti v svojo obrambo?«, ga je vprašal predsednik.
»Zase ne vem ničesar, toda zaradi otroka, ki ga
nežno ljubim in ki bi ostal sam, prosim sodišče za prizanesljivost in da nas ločite za kar najkrajši čas.«
Mislil sem, da bodo oprostili mojega gospodarja. To pa se ni zgodilo. Še neki drugi uradnik je govoril nekaj minut, potem pa je predsednik s svečanim glasom izjavil, da je imenovani Vitalis obdolžen zaradi žalitve in dejanskega napada policijskega stražnika in obsojen na dva meseca zapora in sto frankov globe.
Dva meseca zapora!
S solznimi očmi sem videl, kako so se odprla vrata, skozi katera je bil Vitalis vstopil. Zdaj je zopet šel orožnik za njim ven in vrata so se zaprla.
Dva meseca ločitve! Kam naj grem?
XI.
Na barki.
Ko sem se vrnil v gostilno s težkim srcem in z objokanimi očmi, sem zagledal v vratih na dvorišču gostilničarja, ki me je dolgo ogledoval.
Hotel sem mimo in k svojim psom, pa me je ustavil.
»No kako je,« me je vprašal, »kaj je s Tvojim gospodarjem?«
»Obsojen je.«
»Na koliko časa?«
»Na dva meseca.«
»In na koliko globe.«
»Na sto frankov.«
»Dva meseca, sto frankov!« je ponavljal tri- ali štirikrat.
Hotel sem naprej, toda zopet me je ustavil. >Kai pa misliš početi ta dva meseca?«
posladkorjeno sadje. Za rižem pride na vrsto iz> borna iuha iz lotosovih cvetov, kot mesna prikuha pa ustnice morskega psa in polipi, gosja jetrca in v testo zavita svinjina. Višek vsega pa so že znana »gnila jajca«, ki jih lahko na slehernem kitajskem trgu kupiš. Cim starejša so, tem boljša so. "Jajca pridejo na mizo razrezana na štiri kose s pikantno omako. V resnici pa to običajno nifo gnila jajca, marveč sveža, vložena v ilovico, kjer jih puste ležati. Kitajec pravi, da če lahko mi jemo »gnilo mleko«, lo ;e sir, lahko tudi oni gnila jajca. Posebna slaščica za kitajski želodec so pa la-stavičja gnezda.
Čarovnik. — Čarovnik, ki je znal vsakovrstne Čarovnije, je razkazoval ljudem svoje umetnosti. Pomagala mu je izredno lepa pomočnica. Ko se je čarovnik baš pripravljal, da zapre svojo pomočnico v nekako omaro in jo potem baje razreze na d rob-ne kose, se oglasi nekdo iz publike: »Počakajte, za božjo voljo, zaprite v omaro rajši mojo staro.«
Vojaška. Major pride v vojašnico baš v trenutku, ko se del. kos. o. Major vpraša vojake, al jim hrana ugaja. laKOj
Kovači! koks
100 kg. Din 85'— Pri večjem naročilu popusti LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA.
-f- Latinščina. Gospod doktor, povejte, kaj mi je. Toda povejte mi po domače, ne pa po latinsko, — Prav nič vam ni. Samo požeruh in lenuh ste. — Hvala lepa. Zdaj mi pa povejte to po latinsko, da bom mogel povedati ženi.
VELESEJEM
31. avgusta - 15 septembra 1930
VELIKA GOSPODARSKA IN
KULTURNA RAZSTAVA
ŠUMARSTVO, LOVSTVO, LESNA INDUSTRIJA IN OlJRT
STROJI IN . ORODJE ZA OBDELOVANJE LESA
MISIJONSKA ETNOLOŠKA RAZSTAVA
POHIŠTVO. HIGIJENSKA RAZSTAVA
INDUSTRIJSKI IN OBRTNI IZDELKI ITD.
Ogromna razstava obsega 40.000 m' prostora
Na železnicah polovična voznina. Legitimacija Din 30' . Dobe se pri bankah, biljetarnah tujskoprometnih ustanov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Iščemo srodajaisc
po deželi 7.a posnemal-nike, brzoparilnike, ple-tilne strojo, kolesa itd. (tudi kot postranski zaslužek). » T e h n a « družba, Ljubljana Mestni trg 25 I.
na Gorenjskem v lepem prometnem kraju z gostilniško in trgovsko pravico, se proda even-tuelno se odda tudi v najem. Natančni podatki se dobe pri Franc Razinger, Radovljica.
Lepo posestno
■i lepim sadnim vrtom In vsem gospodarskim poslopjem ugodno proda Vaupotič Tomaž, Količevo 9 pri Domžalah.
Mizarskega vajenca
sprejmem. - Oskrba v hiši. Anton Kos, Klane pri Kranjn.
poštenih zanesljivih, ki prevzamejo tudi napravljanje drv sami, sprejmem. Ant. Stergar, Kamnik.
Ilfonra za čevljarsko Uutillbu obrt sprejme
Janez Kolcalj, čevljar v Poljanah nad Škotjo Loko. Oskrba pri mojstru.
Pehovsftega vajenca
ne pod 16 let starega sprejmem. - Prednost iinajo z enoletno učno dobo. — Več ustmeno. — G. žužek, pekarna, Ljubljana. Florijanska ulica 8.
V stalno shilbo
sprejmem za vsa hišna dela pošteno, snažno dekle, najrajši Gorenj-ko. Ponudbo z navedbo naslova, starosti in dosedanje službe na upravo »Domoljuba« pod »Zdravnik na Dolenjskem« št. 10180.
Lepo posestvo ^
in Žalca v solnčni legi, sadno drevje, redi se 6—7 glav živine — se proda po dogovoru od 100.000 Din naprej. Pojasnila da M. Kranjc, župan, Vel. Pirešica p. Žalec.
Malo hišo fLJj
zemlje proda Franc Pavlovčič, Podsmreko štev. 29, Dobrova pri Ljubljani.
pridno in pošteno — plača po dogovoru — išče Franc Kovač, posestnik, Brdo-Ihan, p. Domžale.
z njivo, gozdom in travnikom naprodaj na lepem kraju. Natančneje se poizve pri J. Finžgar, Pod-brezje, Gorenjsko.
ifainnrsi čevljarsko h fl j dR (nI 0brt sprejme A. Mulej, modna čev-ljarna, Jesenice 134.
Sprejme se
ima veselje do živine ter za lažja domača dela. - Plača po dogovoru. Služba večletna. Glavni pogoj: veren in trezen. - Ponudbe pod »Zvest« štev. 10145 na upravo Domoljuba.
+ Pred sodiščem. Mlada žena s petletnim otrokom stopi pred glavno razpravo obtožena nekega prestopka. Odvetnik jo brani, držeč njenega otroka v naročju. Otrok kriči: »Mama, mama I« — Odvetnik: »Gospodje porotniki, usmilite se, če že ne
nje, pa vsaj njenega otroka. Prizanesite ji! Ali vas niti jok nedolžnega otroka ne more ganiti več?« — Otrok močno joče: »Mama, mama!« — Sodniku se otrok zasmili pa pride k njemu in ga vpraša: »Dete, zakaj jo-češ?« — »Ker me odvetnik ščiplje.«
30
slopi nek vojak iz vrste in prosi majorja, naj jx>-kusi, Major pokusi in reče: »To je vendar izvrstna juha.« — »Vidite,« pravi vojak, »kuhar pa trdi. da je kava.«
Lilije. — Meščan vpraša tovariša: »Zakaj se v našem mestu moški tako poredkoma ženijo?« Tovariš mu odgovori: »Temu so krive sedanje mestne gospe in gospice. Zakaj o njih velja to, kar čilamo v svetem pismu o lilijah: So kakor lilije na polju, ne šivajo ne predejo, in vendar niti Salomon ni bil v svoji krasoti tako oblečen kakor ena izmed njihl«
Rastlina za smeh. V Arabiji raste posebno drevo. Ima rumene cvete z dvema zrncema semena. To seme jjosuše iia solncu in ga stolčeio v prah. Kdor je žalos'ten ponjuha malo tega prahu, pa se prične tako prisrčno sme-lati, da spravi vse v dobro voljo. Slabo je pa to, da se ga po veselju poloti globok spanec in je veselje pri kraju.
Citaj
Bomoliuba!
»Ne vem, gospod.«
»A, torej ne veš. Bržkone imaš denar, da preživljaš sebe in tvoje živali?«
»Nimam, gospod.«
»Računaš torej s tem, da Vas bom jaz vzdrževal?«
»Oh ne, gospod, ne zanašam se na nikogar.«
To je bila gola istina, upal nisem na nikogar.
»Torej vidiš, dečko,« je nadaljeval gostilničar, »prav imaš. Tvoj gospodar mi dolguje že preveč denarja, ne morem Ti posoditi vnaprej za dva meseca, ker ne vem, ali mi boste potem plačali. Torej boš moral proč od tod.«
»Proč! Kam pa mislite, da naj grem, gospod?«
»»Kaj .me briga, nisem Tvoj oče,, ne Tvoj gospodar? Zakaj naj Te torej obdržim?«
Bil sem kot omamljen. Kaj naj rečem? Mož je imel. prav, zakaj naj bi me obdržal pri sebi? Saj sem mu bil le v oviro in v nadlego.
»Torej dečko, vzemi pse in opico in poberi se! Seveda mi boš pustil torbo Tvojega gospodarja. Ko bo izpuščen iz zapora, jo bo prišel iskati in tedaj bova poravnala najine račune.«
Ta beseda mi je vzbudila misel in upal sem, da sem našel sredstvo, kako bom ostal v tej gostilni.
»Ker ste prepričani, da boste takrat lahko poravnali svoj račun, me obdržite do tedaj in priitejte moje izdatke k onim mojega gospodarja.«
»Zares, dečko moj? Veš, nekoliko dni mi bo Tvoj gospodar lahko plačal, dva meseca pa je druga
stvar.«	v , ,.
»Jedel bom tako malo. kot boste želeli.«
>Kaj pa Tvoje živali? Ne, ne, saj sam vtdis, da moraš iti. Po vaseh boš že našel dela, da se pre-živiš.«
»Toda, gospod, kje mislite, da bom našel svojega gospodarja, kadar bo prišel iz ječe? Saj me bo vendar prišel sem iskat!«
»Vrni se tedaj onega dne, do tedaj pa se sprehajaj po okolici v mestih ob vodi. V Bagneres-u, v Cauterets-u in v Luz-u boš lahko kaj žaslužil.«
»Kaj pa, če mi moj gospodar piše?«
»Spravim Ti njegovo pismo.«
::Pa, če mu ne odgovorim?«
»Zdaj mi je pa že preveč! Rekel sem Ti, da pojdi. Poberi se kar najhitreje odtod! Pet minut Ti dam časa za odhod. Gorje, če Te najdem na dvorišču, ko se vrnem!«
Čutil sem, da bi bil vsak upor zaman. Kot je rekel gostilničar, sem moral zapustiti ta kraj. Stopil sem v hlev, odvezal pse in Joli-Coerja, naprtil torbo, obesil harfo na ramo in zapustil gostilno.
Na pragu je stal gostilničar, da me nadzoruje. Za vpil je še za menoj:
»Če pride pismo nate, ga spravim.
Hitel sem iz mesta, ker psi niso imeli nagobčnikov. Kaj bi namreč reke), ako bi srečal policijskega stražnika? Da nimam denarja za nagobčnike? To je bilo res, ker sem imel vsega skupaj le enajst soldov v žepu, in to seveda ni bilo dovolj za tak nakup. Kaj ne bi tedaj še mene ustavil? Kaj bi"počeli psi in Joli-Coeur, če bi bila zaprta moj gospodar in še jaz?
Postal sem vodja čete, rodbinski poglavar, jaz, otrok brez doma in zavedal sem se svoje odgovornosti.
Med hitro hojo so psi ponovno dvigali glavo proti meni s pogledom, ki je bolj kot beseda izražal: »Lačni smo!«
Štev. 37 wi
Kako bi mogel več zaslužiti!
Na tisoče kmetovalcev si stavila danes to vprašanje
Zaslužek kmetovalca ni odvisen samo od tržnih cen, poljskih pridelkov, temveč v glavnem od prihrankov, katere more doseči pri obdelovanju.
Da se to doseže, obstoja sigurno sredstvo — to je Fordson traktor! Mnogim stotisočem kmetovalcev je Fordson pomagal in si pridobil s tem pravtako mnogo navdušenih prijateljev. Fordson štedi čas in denar pri vsakem poljskem delu, ker vrši
»dvojno delo
s polovičnimi
ii
Prepričajte se o tem pri najbližjem Ford saslopniku.
CENA
(x* plačilo v gotovini) i
Fordson traktor > blatniki.....Din. 51.200*—
Fordson traktor bre* blatnikour . . Din. 49.700*—
franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji. Izprememba cene brez prednaznanila pridržana.
LINCOLN
Fordson
FORD MOTOR COMPANV
DR IE NT

TERPENtin.
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII
Pliufna tuberhu ozs - Sušita - KiiSeli - Sulil liašalj - Zasluzenje - Noino potenje - Bronhialni katar - Katar v grlu - Muznl kapelj - Izmefek krvi - Vzdlgr/tnii biui - Tesnoba - flitn:att£no hropenle - Zbadauje 1.1, d.,
no ozdravljivi!
Tisoče ©asSrav8|aeil5i I
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti taranjen?a
ki Je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu žlvllenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težlna se poveča ter polahno poapnenje kontno zaustavi bolečine.
Dncmi snaSICt zdravnlike znanosti potrdilo prednost moje KgaiilinutlB metod« ter Jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tembolje bo za vae,
Pnr.nlnnma zastonl dobite m »Jo knjigo, li katere boste črpali fopoinuma tnalom mnogo k6risuiega znanja. Kogar torej
mučijo bolečine. Kdor se hočo naglo osvoboditi svojih bolečin na temelltt In varen način, naj Piše Se danos. - Opetovano
opozarjam,da prejmete popolnoma brezplačno, brez vsake zaveze
s svoje strani moja polasnllaln bo VaS zdravnik gotovo pritrdil temu
novemu načinu Vaše prehrane
ki 10 označujejo kot lzborno prvi profesorji. V VaSem lastnem Interesu Je torej, da takoj pliete, In fu bo nato vsak čas lahko postreglo mole ondotno zastopstvo. Crpalte pouk ln močno volfo *a zdravja iz knllge tekuSenega zdravnika. Vsebuje okrepitev ln rivl|coska uteha tor jemlje Ozir na vse bolne, ki se zanimalo za sedanje stanje zianstvenaga zdravilen!« pljuč.
Moj naslov je: 6eorg Fulgner, Beff!in-Neuk0Un
Ringbahnstrasse 24, abt. 617 (Deutscbland)
vseeno•
s čim perete, kajti od tega ,je odvisna tr-pežnost Vašega perila. V vsakem oziru zadovolji gospodinjo le pravo terpentinovo milo
Svojo bogato zalogo priporoča za jesen ln zimo
J. Lavriž. Št Vid pri Stični
Kupuje surove kože ln sprejema iste tudi v stroj
TVOKIHQIICIH.nl 0t>.8MKIMCW,f!Mlf$A mlTIMHM
^.vVVs. OKUŽBA S.OZ.UUBUAH* //,/,/s
"prodajalna DUNADSKA C. 14 UU8UANA
POIEGTRGOVINA SCHNEIDEft iVEROVSEK
Prodajalna:
DUNAJSKA CESTA 14
poleg trgovine Schneider & Verovšeli
SODE in mm
vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi FRAN REPIČ, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Kmetovalcem izdelujem iz laatno pripeljanega lesa.
Laboratorij »A L G A«

PREKLIC. Podpisani preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jili dne 31. avgusta 1930 govoril v gostilni pri g. Lenžku v Klečah o g. Mariji Tekavc, železničarjevi ženi v Klečali, kateri se zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopanja. Kleče, 5. septembra 1930. Bokal Ivan.
Zagreb, IZ III. 1930. Suša k.
Potrjujem, da sem VaS preparat »ENERGIN< kina vino z železom pri svojih pacijentih jako uspešno uporabil proti malokrvnosti.
S spoštovanjem	Dr. Drago Čop,
šel zdravnik terapije.
Laboratorij »A L G A«
Brod n-S., 14. II. 1929. S u š a k.
Rad Vam priznam, da sem Vaš preparat »ENERGIN« kina vino z železom Šesto predpisal anemičnim pacijentom in opazil povsem dober uspeh zlasti po preboleli malariji* -	„»„..,
S spoštovanjem	Dr. Ivan Poljak,
zdravnik.
V KRVI JE ZDRAVJE I Samo močna, čista in zdrava kri lahko brani in vzdržuje naše telo. — V tem najboljšem letnem času je krepljenje krvi potrebno vsem otrokom, vsem odraslim, ki <jo MALOKRVNI, BLED1CNI, NIMAJO TEKA, IMAJO SLABE ŽIVCE, NEMIRNO SPANJE itd. KRI potrebu> hranilnih sredstev, ki vsebujejo železo. Eden tak prep?rat poznajo vsi zdravniki in ga je preizkusilo na tisoče ljudi, preparat, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah pod imenom
"pMFRfilN« nntrphnie vsak deček in deklica med 12 in 15 letom, v dobi hitrega raz-vo,f keGr ie to^dot^ko'morata imeti MOČNO, ZDRAVO IN CISTO KRL. »ENERGIN«
| potrebuje vsak iolo obiskujoči otrok. - V lekarnah: t polliterska steklenica Din 40-
Po pošti razpošilja: Laboratorij »ALGA« - Suiak, >
3 velike steklenice »ENERGIN« Din 128'-, 6 velikih steklenic »ENERGIN« Din 248'-1 velika steklenica zastonj
'■i': 4 i"' '.V- ''JL
hiiiihhiii.........................................................
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI INSBRIRAJO V »DOMOLJUBU«!

GRATIS IN FRANKOI
H. SUTTNER - LJUBLJANA 1
PREŠERNOVA ULICA 4 - POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE -NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNINE. - LASTNA TOVARNA UR V ŠVICI
naprei.
Edino najboljši Šivalni stroji in pletilni švic. „Dubied stroji ter kolesa
ca rodbino, obrt in industrijo so Ip
los. PežcHnca
Grlfzner, Adier
Najnižje cene! Tudi nn obroke
Uubliona
blizu Prešernovega spomenika Pon' v vezeniu brezplačno. Večletna garancija.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Zapestne ure, srebrnu o j Uin 152'— naprej. 14 karat zlato 0.1 Din 296,— naprej.
+ Županova razsodba. V neki vasi so si napravili novo korito za napajanje živine. Korito so napolnili do polovice z vodo in ga potisnjli do polovice v to pripravljeno vdolbino v zidu. Kmalu so se nekateri kmetje začeli pritoževati, da je korito pregloboko v zidu, da ne more govedo poriniti tako daleč glave, da bi se napilo. Zupan je sklical vaško komisijo, potisnil glavo do korita in zmagonosno zaklical komisiji: »Prepričal sem se na svoji glavi, da je korito dovolj prostorno tudi za največje govedo.«
Srebrne vratne verižice (Collier) ai
Di» 20'— naprej Zlate vratne verižice (Collitr) ol Din 85'— naprei
Kiifniiem sadie
vseh vrst in vsake množine za žganjekuho
Ponudbe z navedbo cene in časa dobave:
mstnacMa „Yrigla»"
Preserje pri Ljubljani
Semensko pšenico
ima oddati ali zamenja za domačo ' Fran Pogačnik, l,jubljiina — Dunajska cesta 34
N
N N
a m
H
n
H H U
m
M M
m *
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Svo e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani že pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din.
^M^MirM^ar^irirMMMar^^ »ram«
l/.'lnalel|: I)r Franr Ki:l»ver. 1*
Urednik: Jože KoSiček.
Za Jugoslovansl-o tiskarno: