ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) izvirni znanstveni članek UDK 911.3:312 prejeto: 2001-01-20 ČEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO Milan BUFON Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva cesta 2 e-mail: milan.bufon @zrs-kp.si IZVLEČEK Članek prikazuje nekatere rezultate raziskovalnega projekta, ki obravnava obmejni položaj v Slovenski Istri in čezmejne odnose na "tromeji" med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Rezultati raziskovanja temeljijo na ugotovitvah široko zastavljenega anketiranja, ki je zajelo nad 750 družinskih okolij v kakih 50 izbranih mikroobmočjih vzdolž slovensko-italijanske in slovensko-hrvaške meje v Istri ter v notranjosti tako slovenskega kot hrvaškega dela Istre. Polotok se tako kaže kot posebno obmejno in kontaktno območje, v katerem se prepletajo lokalni, regionalni in širši aspekti čezmejnega komuniciranja. Članek podrobneje prikazuje lokalne potenciale čezmejnega povezovanja na področju prostorske mobilnosti prebivalstva ter ustvarjenih sorodstvenih in drugih medosebnih vezi, v nadaljevanju pa obstoječo intenzivnost čezmejnega gibanja in motivacije zanj. V zaključku je podana še primerjava strukture čezmejnih vezi na območju Istre v odnosu do že raziskanega goriškega območja ob slovensko-italijanski meji. Ključne besede: "tromeja" med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, Istra, prostorske vezi obmejnega prebivalstva, funkcionalna povezanost obmejnega prostora legami spaziali transfrontalieri nell'area di contatto tra italia, slovenia e croazia SINTESI L'articolo presenta alcuni risultati di un recente progetto di ricerca che ha per oggetto di studio la situazione confinaría nell'Istria slovena e le relazioni transconfinarie nell'area di contatto tra Slovenia, Italia e Croazia. I risultati si fondano su una ricerca sul campo di largo raggio che ha interessato più di 750 ambienti familiari in circa 50 micro-regioni, selezionate lungo il confine italo-sloveno, quello sloveno-croato e all'interno dell'Istria slovena e croata. La penisola si presenta quindi come un'area di confine e di contatto particolare, nella quale gli aspetti locali della comunicazione transconfinaria si intrecciano con quelli regionali e più vasti. L'articolo presenta in maggiore dettaglio le potenzialità per la comunicazione transconfinaria che derivano dalla mobilità spaziale della popolazione locale e dalle relazioni di parentela ed interpersonal i esistenti. In seguito viene discussa l'attuale intensità delle comunicazioni transconfinarie, come pure le motivazioni per i movimenti transconfinari. L'articolo si conclude con un raffronto tra la realtà riscontrata nell'area istriana con quella in un'area precedentemente studiata lungo il confine italo-sloveno, e cioè il Goriziano. Parole chiave: Area di confine tra Slovenia, Italia e Croazia, Istria, relazioni spaziali tra la popolazione di confine, relazioni funzionali tra le aree di confine 283 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) Milan BUFON: CEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO, 283-300 UVOD IN PREDSTAVITEV ISTRSKEGA OBMEJNEGA OBMOČJA V razpravi so prikazani prvi rezultati terenske raziskave, ki je bila povečini opravljena v letu 1997 (deloma pa tudi ob koncu leta 1996 in v začetku leta 1998) in je zajela nad 750 gospodinjstev na območju Slovenske Istre ter v sosednjih obmejnih krajih v Italiji in na Hrvaškem. Z anketiranje v izbranih območjih te zanimive "tromeje" smo želeli ugotoviti spremembe, predvsem pa sedanje stanje glede usmerjenosti in intenzitete čezmejnih odnosov kot tudi vrednotenja obmej-nosti in sosedov v tem verjetno najbolj reprezentativnem slovenskem obmejnem območju, ki je med vsemi tudi najbolj urbanizirano in izrazito regionalno opredeljeno. Struktura ankete in metodologija terenskega dela ter analize pridobljenih podatkov sledita teoretično-meto-dološkim nastavkom, ki jih je avtor tega prispevka razvil že pri pripravi svoje doktorske disertacije na primeru goriške obmejne regije (Bufon, 1995). To metodo so nato uporabili tudi drugi raziskovalci za nekatera druga slovenska obmejna območja v okviru različnih raziskovalnih projektov (glej na primer Ravbar, 1999; Kržišnik-Bukič, 1999). Pričujoča raziskava je bila opravljena v sklopu večletnega temeljnega raziskovalnega projekta "Funkcija obmejnih in etnično mešanih območij v prekomejnih integracijskih procesih države Slovenije -primer Slovenske Istre", ki ga je Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS finansiralo v obdobju 1996-1998 in je bil nato podaljšan do junija 2001 ter razširjen še na druga slovenska obmejna območja (doslej so bile s pomočjo študentov Oddelka za geografijo Filozofske fakutete Univerze v Ljubljani pri predmetu "Politična geografija" opravljene dodatne ankete še vzdolž celotne slovensko-italijanske in dela slovensko-madžarske meje, terensko delo pa se nadaljuje tudi vzdolž slovensko-avstrijske ter dela slovensko-hrvaške meje). S tem bo predvidoma do konca leta 2001 enotno obdelan celoten slovenski obmejni pas, tako da bo različne obmejne dele mogoče tudi med seboj primerjati in jih rangirati oziroma tipizirati po stopnji kvalitete in intenzitete čezmejnih odnosov ter hkrati ugotoviti faktorje za razlike v pojavnih oblikah obmejnosti oziroma obstoj večje ali manjše predispozicije obmejnega prebivalstva do čezmejnega sodelovanja. Tako kot v primeru goriške obmejne regije, je bila tudi v primeru "istrske tromeje" izbira anketirancev dokaj naključna (prednost so imeli avtohtoni prebivalci, vendar je anketiranje zajelo tudi priseljeno prebivalstvo, zlasti v urbanih središčih Slovenske Istre), medtem ko je izbira krajev opravljanja ankete sledila čisto drugačnim kriterijem. Izbranih je bilo namreč 15 zaključenih enot, po dve na vsaki strani slovensko-italijanskega obmejnega območja ter po štiri na vsaki strani slovensko-hrvaškega obmejnega območja; ob teh smo v okviru preostale Slovenske Istre kot posebni enoti obdelali še priobalno urbano območje s Koprom, Izolo in Piranom ter notranje podeželsko območje v pasu Šmarje-Marezige-Sv. Anton-Dekani, medtem ko smo na hrvaški strani zunaj ožjega obmejnega pasu ankete opravili še na območju Buj in Buzeta. 1. Osnovna območja 2. Conalna območja 3. Širša območja 4. Državna območja A1 Ankaran-Tinian A1 Sl. obm. pas z It. A1 Obm. Sl. Istra A Slov. del Istre A2 Osp A2 Sl. obm. pas s Hr. A2 Ostala Sl. Istra B It. del Istre A3 Sečovlje-Dragonja A3 Urbana Sl. Istra B1 It. obm. pas s Sl. C Hr. del Istre A4 Krkavče-Koštabona A4 Notranja Sl. Istra C1 Hr. obm. pas s Sl. A5 Boršt-Pregara B1 It. obm. pas s Sl. C2 Notranja hr. Istra A6 Sočerga C1 Hr. obm. pas s Sl. A7 Urbana Sl. Istra C2 Notranja hr. Istra A8 Notranja Sl. Istra B1 Milje B2 Dolina C1 Valica-Kaštel C2 Momjan C3 Kučibreg-Zrenj C4 Štrped C5 Notranja hr. Istra Tab. 1: Različne stopnje generalizacije pojavnih vrednosti pri primerjavi obmejnosti na območju "istrske tromeje". Tab. 1: Various degrees of generalisation of semblance values in comparison of the cross-border character in the Istrian "three-border" area. 284 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) Milan BUFON: ČEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO, 283-300 Skupno je bilo v Sloveniji opravljenih 51% anket, na Hrvaškem 38% in v Italiji 11%, kar nekako ustreza distribuciji prebivalstva znotraj obravnavanega obmejnega prostora. Od tega je bilo v italijansko-slovenskem obmejnem pasu narejenih 22,5%, v hrvaško-slovenskem pa 48% anket. Preostalih približno 30% anket, ki so bile opravljene zunaj ožjega obmejnega pasu, je dajalo kontrolne vrednosti, s katerimi smo lahko primerjali pridobljene rezultate v obmejnih conah in s tem testirali vpliv meje oziroma bivanja v njeni bližini na vrednotenje obmejnosti in samo vedenje prebivalstva glede na sosednja območja. Glede posameznih osnovnih območij ali mikro-siste-mov naj omenimo, da enoti A1 in B1 ponazarjata na Miljskem polotoku urbanizirani del slovensko-ita-lijanskega "istrskega" obmejnega pasu, ki je hkrati tudi prometno zelo prepusten (dva mednarodna in trije maloobmejni prehodi na manj kot 9 km dolgi mejni črti), tako na lokalnem kot regionalnem in mednarodnem nivoju. Na tem obmejnem odseku je število čezmejnih prehodov potnikov v letu 1998 doseglo kar 17,6 milijonov, od tega je 44% pripadalo obmejnemu prometu. Drugačno podobo imata enoti A2 in B2, ki obsegata na slovenski strani "kraški" del Slovenske Istre (naselja Gabrovica pri Črnem Kalu, Osp, Kastelec in Socerb), na italijanski pa pretežno s Slovenci poseljeni obmejni predel občine Dolina (naselja Križpot, Mačkovlje, Pre-beneg in Dolina). Na tem obmejnem odseku se na približno 3,5 km dolgi mejni črti srečamo z dvema maloobmejnima prehodoma, kjer so leta 1998 registrirali skupno okrog 230 tisoč prehodov potnikov. Enoti A3 in C1 na slovensko-hrvaški meji sta v nekem smislu sorodni enotam A1 in B1, saj v prometnem pogledu tvorita najbolj "živahen" del istrskega odseka te meje, medtem ko sta si glede urbane strukture precej bolj različni, saj je hrvaški del tega obmejnega odseka (razložena naselja od Valice do Kaštela in Kremenj) neprimerno manj urbaniziran od slovenskega (naselja od Parecaga do Dragonje in Sv. Petra). Tu se na kakih 8 km dolgi mejni črti srečujemo z dvema mednarodnima mejnima prehodoma, ki omogočata, še posebno v poletni sezoni, širšo komunikacijo med Hrvaško Istro, Italijo in srednjo Evropo ter sta v letu 1998 zabeležila skupaj 13,3 milijonov potnikov. Naslednji dve enoti (A4 in C2) obsegata perifernejši, a vendar razmeroma gosto poseljeni "notranji" obmejni predel vzdolž reke Dragonje, ki vključuje na slovenski strani naselja Krkavče, Puče in Koštabona, na hrvaški pa Momjan, Skorušico, Brda in Brič. Tu je spričo orografske razčlenjenosti neposredna prometna komunikacija med obema obmejnima enotama mnogo težja, kar pa v preteklosti ni omejevalo medkrajevnih stikov in izmenjav. Edina cestna vez med enotama je danes lokalna cesta med obema Bričema, kjer uradno ni mejnega prehoda, vendar lahko lokalno prebivalstvo po potrebi tu mejo prosto prečka. Podoben, a še bolj poudarjeno periferni značaj, zlasti na hrvaški strani, imata obmejni enoti A5 in C3, ki vključujeta na slovenski strani naselja Labor, Boršt, To-polovec, Žrnjovec, Hrvoji, Gradin, Brezovica, Abitanti, Pregara, Brežinarji in Abrami, na hrvaški pa Kučibreg, Butori, Čepi}, Šorgi, Jakusi in Zrenj. Na okrog 13 km dolgem mejnem odseku lahko lokalno prebivalstvu mejo prečka na lokalnih cestah, ki povezujejo Kučibreg s Hrvoji, Škrliče z Močunigi, Brezovico s Čepičem oziroma Šorgi ter Tuniše s Kluni, vendar za vse te bolj ali manj "spontane" oziroma občasne oblike čezmejne komunikacije ne obstajajo nikakršni statistični podatki. Zadnji "istrski" slovensko-hrvaški obmejni odsek pred orografsko pregrado, ki jo sestavljata Podgorski Kras s Čičarijo, vključuje enoti A6 in C4. Ta obsega na slovenski strani nekoliko manjše območje okrog Sočerge (vključno s Tuljaki, Sokoliči, Peraji, Movražem in Dvori), na hrvaški strani pa nekoliko širši predel nad Buzetom s kraji Žonti, Seljaci, Škuljari, Šalež, Ugrini, Črnica, Štrped, Perci in Krbavčiči. V tem obmejnem odseku je čezmejna komunikacija mogoča le prek mednarodnega mejnega prehoda Sočerga, ki omogoča tudi širšo regionalno zvezo med Trstom in Koprom ter notranjo hrvaško Istro in Kvarnerjem in je v letu 1998 registriral 2,3 milijona potnikov. PROSTORSKE VEZI OBMEJNEGA PREBIVALSTVA Priseljevanje družinskih članov Iz tabele je razvidno, da so v vseh območjih, razen v urbanem delu Slovenske Istre, kjer se v tem pogledu razlikujejo starši intervjuvanih, najbolj mobilna "kategorija" prebivalstva "zakonci". V obmejnem območju občine Dolina je mobilnost zakoncev celo več kot dvakrat višja kot pri drugih družinskih članih. V splošnem pa so si razna obmejna območja dokaj sorodna, tako da znaša skupna mera mobilnosti ob slovensko-italijanski meji okrog 60%, ob slovensko-hrvaški meji pa nekaj več kot 35%; v preostali Slovenski Istri je najvišja, saj presega 75%, v "notranjem" delu Hrvaške Istre pa sega le nekaj nad 60%. Skupno je ta mera mobilnosti skorajda enaka v slovenskem in italijanskem delu obravnavanega območja (skoraj 60%), medtem ko je na hrvaški strani nekoliko nižja (okrog 50%). Glede smeri priselitev v posamezna območja opazimo, da so se v enoto Ankaran-Tinjan intervjuvanci in njihovi zakonci priselili večinoma iz Kopra ter Bosne in Hercegovine. Tema dvema območjema se pri kategoriji "očetov" pridružujejo še območja Goriške, Ljubljane in Štajerske, pri "materah" pa zlasti Goriške. V enoti Osp se pri očetih in zlasti materah intervjuvancev razlikuje le bližnje območje Črnega Kala, medtem ko so pri zakoncih najbolj zastopana območja Brkinov in okoliških naselij, v manjši meri pa Črni Kal ter Koper z okolico. V enoti Sečovlje-Dragonja je pri intervjuvancih in za- 285 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) Milan BUFON: CEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO, 283-300 Tab. 2: Prostorska mobilnost anketiranih in njihovih bližnjih (deleži rojenih zunaj območja bivanja) ter skupna mera mobilnosti po območjih (srednja vrednost deležev). Tab. 2: Spatial mobility of the questioned people and their nearest relatives (share of those born outside their place of residence) and joint degree of mobility per separate areas (mean share value). Območje Anketiranec Oče Mati Zakonec Skupna mera mobilnosti A1-A2 49,4 55,2 68,7 76,4 62,4 B1-B2 36,4 53,0 53,6 88,0 57,8 A3-A6 29,5 25,4 34,4 55,0 36,1 C1-C4 26,0 30,6 36,0 53,4 36,5 A7-A8 72,3 81,4 83,0 73,1 77,5 C5 62,1 60,6 62,2 65,2 62,5 A 50,4 54,0 62,0 68,2 58,7 B 36,4 53,0 53,6 88,0 57,8 C 44,1 45,6 49,1 59,3 49,5 koncih najbolj zastopan Koper z okolico, pri njihovih starših pa Ljubljana z okolico. V enoti Boršt-Pregara je opaziti večjo priselitveno dinamiko le pri zakoncih intervjuvancev, ki deloma izhajajo iz koprskega območja. Podobno zadeva v enoti Sočerga priseljevanje le žensko prebivalstvo: matere intervjuvancev delno izhajajo iz sosednje hrvaške enote Štrped, zakonci pa prav tako iz Štrpeda, a tudi iz notranje Slovenske Istre, zlasti Kubeda in Gračišča, ter širšega območja Buzeta. V območju notranje Slovenske Istre zadevajo priselitve predvsem kategorijo očetov intervjuvancev, ki izvirajo iz urbanega dela Slovenske Istre, a tudi iz Štajerske (od tod je tudi dobršen del priseljenih mater) in Notranjske, medtem ko večina zakoncev izhaja iz območja Kopra. Najbolj dinamično je seveda urbano območje Slovenske Istre, kamor so se intervjuvanci priselili iz Notranjske, Štajerske, Buzeta in okolice, območja Boršta-Pregare, Goriške in Gorenjske; pri njihovih očetih prevladujejo območja Buzeta in okolice, širšega območja Brkinov, Goriške, območje Boršta-Pregare, Štajerska, a tudi širše območje Ljubljane, Gorenjske in Krasa; pri materah so izraziteje zastopana območja Goriške, Štajerske, Notranjske, Brkinov in Buzeta, pri zakoncih pa območja Goriške, Ljubljane z okolico, Bosne in Hercegovine, Notranjske in notranje Slovenske Istre. V obmejnem območju Milj je pri priseljencih v vseh kategorijah najbolj zastopan Trst z okolico, le pri očetih so izrazitejše tudi priselitve iz sosednjega slovenskega obmejnega območja, Kopra in okolice ter drugih krajev v Italiji zunaj dežele Furlanije-Julijske krajine; pri zakoncih je kot sekundarno izvirno območje zastopan tudi Koper z okolico. Tudi v enoti Dolina izvira večina priseljencev iz Trsta z okolico; pri materah intervju-vancev sta zastopana še sosednje slovensko obmejno območje ter Videm z okolico, pri zakoncih pa Koper z okolico. V hrvaški obmejni enoti Valica-Kaštel so se in- tervjuvanci deloma priselili iz širšega območja Buj, Umaga in Kopra, njihovi očetje in zakonci iz Umaga in Buj, matere pa pretežno iz Buj in okolice. To območje prevladuje tudi pri priseljencih v enoti Momjan, ki se mu pri zakoncih pridružujeta še območji Buzeta in Pazina. Buzet z okolico je glavno izvirno območje priseljencev v enoto Kučibreg-Zrenj; le pri materah in zakoncih so ob njem zastopana še območja notranje in južne Hrvaške Istre ter Štrpeda oziroma Umaga. Še izrazitejšo navezanost na bližnji Buzet z okolico izkazuje poslednja hrvaška obmejna enota Štrpeda, kjer se le pri zakoncih intervjuvancev kot sekundarno priselitveno območje javlja širše območje Reke. V notranji Hrvaški Istri, se pravi v območju Buj in Buzeta, izhaja večina priseljenih v vseh kategorijah iz okolice Pazina; pri starših intervjuvancev se kot sekundarno območje javlja tudi zadarsko oziroma dalmatinsko območje, pri zakoncih pa zlasti območje Poreč-Pula in Reka z okolico. Izseljevanje družinskih članov Še bolj kot priselitveno je za obravnavano območje, zlasti za njegov obmejni del, značilno izselitveno gibanje prebivalstva, saj se je iz skoraj 75% v anketo zajetih gospodinjstev eden ali več družinskih članov izselilo v drug kraj. Glede na zgornjo povprečno vrednost je večjo tendenco k izseljevanju mogoče ugotoviti za osnovna območja Sočerga, Osp, Kučibreg-Zrenj, Valica-Kaštel in Boršt-Pregara, kjer je ta pojav zajel okrog 90% ali več družin, manjšo pa zlasti v območjih Dolina, Milje ter v urbanem in notranjem delu Slovenske Istre, kjer je izseljevanje zadevalo le od 45% do 60% anketiranih gospodinjstev. V skupnem pogledu je izsdjevanje še zlasti značilno za obe strani slovensko-hrvaškega obmejnega območja in preostalo hrvaško Istro, kjer v povprečju ta pojav zadeva okrog 85% intervjuvanih družin. Na osnovi razmerja med dinamiko priselitev 286 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) Milan BUFON: CEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO, 283-300 oziroma skupno mero mobilnosti in obsegom izselitvenih gibanj lahko izvedemo tudi okvirno tipologijo posameznih območij z ozirom na njihovo selitveno bilanco. Tab. 3: Selitvena bilanca na območju istrske "tromeje". Tab. 3: Migration balance in the Istrian "three-border" area. Tabela selitvene bilance dokaj nazorno prikazuje sorodnosti in razlike v migracijski orientaciji posameznih območij istrske "tromeje". Na eni strani imamo številne obmejne predele, kjer izselitvena praksa daleč presega priselitvene tokove; takšne so predvsem osnovne enote Sočerga, Boršt-Pregara, Osp, Kučibreg-Zrenj, Štrped, Valica-Kaštel in Krkavče-Koštabona, kjer je selitvena bilanca negativna od 45% do 80%. Na drugi strani pa so manj številne osnovne enote, kjer priselitveni tokovi presegajo izselitvene: notranja Slovenska Istra ter enoti Milje in Ankaran-Tinjan (pozitivno razmerje gre v teh enotah od okrog 10% do okrog 30%). Med tema dvema tipologijama lokalnih selitvenih praks so še nekatere enote, kjer opažamo določeno ravnovesje med izselitvami in priselitvami v družinskih okoljih: to so urbano območje Slovenske Istre ter osnovni enoti Dolina in Sečovlje-Dragonja (tu se razmerje med priselitvenimi in izselitvenimi deleži giblje od -5% do +5%). V skupnem pogledu se po izselitveni praksi dokaj razlikuje sloven-sko-hrvaško obmejno območje (tu je negativna bilanca na obeh straneh skoraj 50%) pred slovenskim delom slovensko-italijanskega mejnega območja in "notranjo" Hrvaško Istro z negativno bilanco okrog 20%. Kot pretežno priselitveni območji se izkažeta preostala Slovenska Istra in italijanski del slovensko-italijanske meje, kjer se pozitivna selitvena bilanca giblje v povprečju med 10% in 15%. Končna selitvena bilanca po državnih delih pokaže relativno visoko težnjo k izseljevanju na Hrvaškem, rahlo prevlado izselitvenih praks nad priselitvenimi v Sloveniji in rahlo prevlado priselitvenih praks nad izselitvenimi v Italiji. Pri navedbah krajev oziroma območij, kamor so se družinski člani izseljevali, ni opaziti izrazitejše disperz-nosti (srednja mera disperznosti je 2,3), kar pomeni, da se je večji del izseljenih družinskih članov izselil v povprečju v dva različna kraja ali območji. V skupnem pogledu po številu navedb prevladuje Trst (17%) pred Koprom in drugimi italijanskimi mesti zunaj Furlanije-Julijske krajine (okrog 10% navedb). Tem trem glavnim izselitvenim območjem nato sledijo Severna Amerika, Ljubljana, Izola, Avstralija, Reka, Nemčija, južna Istra, Videm, Argentina, Umag in Milje. Kakor je razvidno iz priložene preglednice, pa je orientacija posameznih obmejnih predelov pri izbiri kraja oziroma območja izselitve nekoliko različna. V slovenskem obmejnem območju z Italijo daleč prevladujeta Trst in Koper (okrog 20% navedb) pred Ljubljano in sosednjo občino Dolina, medtem ko v slovenskem obmejnem območju s Hrvaško prevladuje Trst (nad 27% navedb) pred Koprom in Izolo (od 10% do 15% navedb). V italijanskem obmejnem pasu se od drugih prav tako razlikuje Trst (32% navedb) pred Avstralijo, Miljami in drugimi mesti v Italiji zunaj Furlanije-Julijske krajine (vsa tri območja beležijo nekaj nad 10% navedb). V hrvaškem obmejnem pasu pa je izrazitejše izseljevanje v bolj oddaljena italijanska mesta zunaj dežele Furlanije-Julijske krajine (22% navedb), ki jim sledijo Trst, Reka, Koper, Videm, mesta v južni Istri, Amerika in Umag (od 5% do 10% navedb). Razlike so tudi med urbanim in "notranjim" delom preostale Slovenske Istre: prvi je nekoliko izraziteje usmerjen v Ljubljano (15% navedb), ki ji sledijo Koper, Amerika in Trst (od 10% do 13% navedb), drugi pa pretežno v Koper (15% navedb), pred Ameriko, Ljubljano in Trstom (okrog 10% navedb). Končno daje "notranji" del Hrvaške Istre rahlo prednost Trstu (13% navedb) pred drugimi italijanskimi mesti zunaj Furlanije-Julijske krajine, mesti v južni Istri in Ameriko (okrog 10% navedb). Različne navedbe smo združili tudi po glavnih območjih in tako dobili primerljivejšo strukturo izselitvenih gibanj med posameznimi predeli istrske "tromeje", ki jo prikazuje Tabela 5. Kakor je razvidno, je pri izselitvah slovenski obmejni pas z Italijo v večji meri usmerjen v sosednjo Italijo kakor pa slovenski obmejni pas s Hrvaško, kjer prevladujejo "interne" selitve na območju Slovenske Istre. Tu je tudi orientacija k sosednjemu hrvaškemu ozemlju relativno največja, čeprav ostaja vendarle v absolutnem pogledu dokaj skromna. Še bolj skromna je usmerjenost k sosedom v italijanskem obmejnem pasu s Slovenijo, kjer daleč dominirajo selitve v druge bližnje in bolj oddaljene kraje v Italiji. Zanimivo je, da je hrvaški obmejni pas s Slovenijo skorajda enakomerno usmerjen v Slovensko Istro, kraje v Hrvaški Istri ter v italijansko obmejno območje, čeprav tudi tu prevladujejo izselitve v italijanska mesta zunaj Furlanije-Julijske krajine. Nižjo stopnjo "obmejnosti" pri čezmejnih selitvah izkazuje Območje Srednji delež pris. druž. članov Srednji delež izsel. druž. članov A1-A2 63 83 B1-B2 58 50 A3-A6 36 84 C1-C4 37 85 A7-A8 78 62 C5 63 85 A 59 76 B 58 50 C 50 85 287 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) Milan BUFON: CEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO, 283-300 Tab. 4: Kraji in območja izseljevanja družinskih članov (v % navedb). Tab. 4: Places and areas of migration by family members (in % of statements). Skupaj obravnavano območje Slov. obmejni pas z Italijo Slov. obmejni pas s Hrvaško Trst 17,0 Trst 21,6 Trst 27,3 Koper 10,7 Koper 20,0 Koper 14,2 Italija izven F-Jk 10,3 Ljubljana 8,0 Izola 10,9 Sev. Amerika 6,0 Dolina 6,4 Sev. Amerika 4,3 Ljubljana 4,8 Ankaran-Tinjan 4,8 Avstralija 4,3 Izola 4,6 Sev. Amerika 4,0 Argentina 4,1 Avstralija 4,0 Milje 4,0 Ljubljana 3,5 Reka 4,0 Nemčija 4,0 Italija izven F-Jk 3,5 Nemčija 2,9 Avstralija 3,2 Poreč-Pula 2,8 Videm 2,5 Ital. obmejni pas s Slovenijo Hrv. obmejni pas s Slovenijo Argentina 2,2 Trst 32,4 Italija izven F-Jk 22,4 Umag 1,9 Avstralija 12,7 Trst 8,0 Milje 1,8 Milje 11,3 Reka 7,8 Italija izven F-Jk 11,3 Koper 6,8 Argentina 5,6 Videm 6,1 Sev. Amerika 4,2 Poreč-Pula 5,7 Dolina 4,2 Sev. Amerika 5,2 Nemčija 4,2 Umag 4,7 Nemčija 3,3 Urbano obm. Slov. Istre Notranja Slov. Istra Notranja hrv. Istra Ljubljana 14,5 Koper 15,4 Trst 13,0 Koper 12,6 Sev. Amerika 11,5 Italija izven F-Jk 11,3 Sev. Amerika 10,1 Ljubljana 11,5 Poreč-Pula 10,4 Trst 10,1 Trst 9,6 Sev. Amerika 9,6 Italija izven F-Jk 4,4 Avstralija 5,8 Reka 8,7 Izola 4,4 Izola 5,8 Italija (neopr.) 7,8 Maribor 3,1 Notranjska 5,8 Avstralija 4,3 Nova Gorica 3,1 Štajerska 3,8 Zagreb 4,3 Videm 3,1 Koper 3,5 Ljubljana 3,5 Nemčija 3,5 Tab. 5: Struktura izseljevanja družinskih članov anketiranih oseb po območjih in glavnih enotah istrske "tromeje" (v %). Tab. 5: Structure of emigration of family members of the intervieward questioned people per separate areas and major units of the Istrian "three-border" area (in %). Sl. z It. Sl. s Hr. It. s Sl. Hr. s Sl. Ost. Slov. Ost. Hr. Sosednja It. 35,0 29,1 51,4 9,8 12,4 15,2 Sosednja Hr. 0,0 4,6 — 10,7 1,4 1,9 Slov. Istra 30,0 38,2 2,9 11,4 27,1 6,7 Ost. Slov. 12,0 5,9 4,3 5,9 26,7 6,7 Ost. It. 1,7 4,1 11,4 30,5 6,7 15,2 Ost. Hr. 0,8 1,8 1,4 15,7 5,7 28,6 Drugo 20,5 16,3 28,6 16,0 20,0 25,7 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 288 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) Milan BUFON: CEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO, 283-300 preostalo območje Slovenske Istre, kjer prevladujejo "interne" selitve in je tudi orientacija k preostali Sloveniji največja. Nekaj podobnega se dogaja v "notranji" Hrvaški Istri, kjer je usmerjenost v druga hrvaška območja tudi največja, medtem ko pri drugih selitvah prevladuje orientacija k bolj oddaljenim območjem v Evropi in po svetu ter k Italiji. Skupno obsega delež lokalno usmerjenih selitvenih gibanj v okviru lastnega ali sosednjih obmejnih območij 65% do 70% v slovenskem obmejnem pasu z Italijo in Hrvaško, okrog 55% v italijanskem obmejnem pasu s Slovenijo in le okrog 30% v hrvaškem obmejnem pasu s Slovenijo. Manjšo lokalno in čezmejno usmerjenost imajo selitveni tokovi v preostali Slovenski Istri, kjer znaša ta delež okrog 40%, ter v "notranji" hrvaški Istri, kjer je celo nižji od 25%. CEZMEJNE VEZI PREBIVALSTVA NA OBMOČJU ISTRSKE "TROMEJE" IN STRUKTURA FUNKCIONALNE POVEZANOSTI OBMEJNEGA PROSTORA Osnovna struktura čezmejnih stikov Sorodniki Glede na orisano pretežno lokalno usmerjenost selitvenih gibanj v večjem delu obmejnih območij istrske "tromeje" se osnovne čezmejne vezi obravnavanega prostora nanašajo ravno na obstoj skupnega sorodstvenega omrežja, ki izraža hkrati prostorski obseg preteklih in potencialni obseg sedanjih čezmejnih vezi na družinski ravni. Sorodnike v eni ali obeh sosednjih državah ima namreč skupno 77% vprašanih, največ, okrog 85%, v slovenskem obmejnem pasu z Italijo in hrvaškem obmejnem pasu s Slovenijo, najmanj, od 65% do 70%, pa v urbanem in notranjem delu Slovenske Istre ter v italijanskem obmejnem pasu s Slovenijo. Med osnovnimi obmejnimi enotami po deležu znancev v sosednjih državah se od drugih ločijo Osp, Sočerga, Valice-Kaštel in Kučibreg-Zrenj, kjer ima v povprečju kar okrog 90% vprašanih znance v eni ali obeh sosednjih državah, najmanjši pa je ta delež v osnovnih enotah Dolina, Krkavče-Koštabona in Milje, kjer se giblje od 65% do 70%. Skupaj ima v Italiji sorodnike 64% intervjuvanih v Sloveniji in 71% vprašanih na Hrvaškem, v Sloveniji 65% intervjuvanih v Italiji in 45% vprašanih na Hrvaškem, ter na Hrvaškem 13% intervjuvanih v Italiji in 38% vprašanih v Sloveniji. Ta povprečja kažejo na določeno "gradacijo", ki se jasno ujema s privlačnostjo različnih območij v čezmejnem selitvenem gibanju in se zmanjšuje od Trsta navzdol. Kljub temu pa sta določena persistenca teritorialnih vezi in večje čezmejno ravnovesje v sorodstvenem razmerju opazna med posameznimi obmejnimi pasovi, kar je mogoče razbrati že iz dejstva, da deleži sorodnikov na drugi strani meje dosežejo 65% na obeh straneh slovensko-italijanske meje, na slovensko-hrvaški meji pa se gibljejo od okrog 40% na slovenski strani do okrog 45% na hrvaški. Med vprašanimi v Sloveniji imajo največ sorodnikov v Italiji v osnovnih enotah Sočerga (89%), Boršt-Pregara (83%), Osp (79%) in Ankaran-Tinjan (71%), najmanj pa v urbanem in notranjem delu Slovenske Istre (51%). Na Hrvaškem so razlike manjše: največ sorodnikov v Italiji imajo v osnovni enoti Kučibreg-Zrenj (84%), najmanj pa v enoti Štrped (62%). Sorodnike v Italiji ima v povprečju 67% vprašanih v Sloveniji in na Hrvaškem. Glede na skupno povprečje 49% imajo največ sorodnikov v Sloveniji intervjuvani v italijanskih osnovnih enotah Milje (69%) in Dolina (61%), na Hrvaškem pa razmeroma največ v enoti Štrped (53%) in najmanj v enoti Momjan (37%). Končno ima v povprečju sorodnike na Hrvaškem 33% anketiranih v Italiji in Sloveniji, največ v slovenskih osnovnih enotah Sočerga (57%), Boršt-Pre-gara in Osp (okrog 45%) ter v notranjosti Slovenske Istre in v enoti Sečovlje-Dragonja (okrog 40%), najmanj pa v italijanskih enotah Milje in Dolina (med 10% in 15%). Osnovna enota Sorodniki v It. Sorodniki v Slov. Sorodniki na Hr. A1-A2 75,0 — 40,6 A3-A6 72,2 — 41,9 A7-A8 51,1 — 36,4 B1-B2 — 65,2 12,5 C1-C4 74,5 44,1 — C5 66,7 43,9 — A 66,1 — 39,6 B — 65,2 12,5 C 70,6 44,0 - Tab. 6: Delež sorodnikov v sosednji državi po osnovnih enotah istrske "tromeje". Tab. 6: Share of relatives in neighbouring countries per basic units of the Istrian "three-border" area. 289 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) Milan BUFON: CEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO, 283-300 Tab. 7: Sorodniki v sosednjih državah: območja bivanja po deležih navedb v glavnih enotah istrske "tromeje". Tab. 7: Relatives in neighbouring countries: area of residence per shares of statements in major units of the Istrian "three-border" area. Sl. z It. Sl. s Hr. It. s Sl. Hr. s Sl. Ost. Sl. Ost. Hr. Sosednja It. 59,1 55,1 — 21,7 47,2 36,9 Sosednja Hr. 7,1 20,0 5,0 — 13,9 — Slov. Istra — 60,0 23,0 — 32,2 Ost. Slov. — — 26,3 14,2 — 12,0 Ost. It. 6,6 7,1 — 41,1 7,6 18,9 Ost. Hr. 27,2 17,8 8,7 31,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Znanci Če sta nam obstoj in razširjenost čezmejnih sorodstvenih vezi prikazala eno plast strukture obmejnih stikov, nam podobno in v marsičem komplementarno podobo te strukture daje tudi mreža čezmejnih poznanstev. Tu nas je prav tako zanimala prostorska distribucija čezmejnih osebnih vezi, ki v nasprotju s sorodstvenimi, ki jih nekako nakazujejo potencialni obseg čezmejnih vezi, ponazarjajo v nekoliko vernejši obliki to, kar bi lahko imenovali "vsakdanji" obseg čezmejnega komuniciranja. Skupno ima znance v eni ali obeh sosednjih državah istrske "tromeje" 77% vprašanih, največ v hrvaškem obmejnem pasu s Slovenijo in slovenskem obmejnem pasu z Italijo (skoraj 90%), najmanj pa v urbanem in notranjem delu Slovenske Istre (okrog 65%). Med osnovnimi se od drugih razlikuje obmejni odsek Valica-Kaldanija, kjer so vsi vprašani navedli, da imajo znance v eni ali drugi sosednji državi, pozitivni odgovor pa je dalo od 85% do 90% vprašanih tudi v osnovnih enotah Momjan, Ankaran-Tinjan, Kučibreg-Zrenj in Osp; najmanj znancev v sosednjih državah imajo v osnovni enoti Sočerga (55%). Struktura osebnih čezmejnih vezi po kraju bivanja znancev pa je v posameznih območjih precej različna: v Italiji ima znance 77% vprašanih na Hrvaškem in 58% vprašanih v Sloveniji; v Sloveniji ima znance 75% vprašanih v Italiji in 71% vprašanih na Hrvaškem; na Hrvaškem pa komaj 46% vprašanih v Sloveniji in slabih 38% vprašanih v Italiji. V Sloveniji imajo največ znancev v Italiji v osnovnih enotah Osp (88%) ter Ankaran-Tinjan in Sečovlje-Dragonja (skoraj 75%), precej manj pa v enoti Krkavče-Koštabona in v preostalem območju Slovenske Istre, kjer je ta delež komaj nekaj višji od 50%, zlasti pa v osnovni enoti Sočerga, kjer ima znance v Italiji samo petina vprašanih. Drugače je na Hrvaškem, še posebno v osnovni enoti Valice-Kaštel, kjer ima znance v Italiji kar 98% vprašanih, ter v enotah Kuči-breg-Zrenj in Momjan, kjer se ta delež giblje okrog 85%; najmanj znancev v Italiji imajo v notranjosti Hrvaške Istre (58%). Nadpovprečno število znancev v Sloveniji imajo v osnovnih enotah Valice-Kaldanija (nad 90%) ter Dolina in Momjan (okrog 75%), najmanj pa v notranjosti Hrvaške Istre ter v enotah Kučibreg-Zrenj in Štrped (od 60% do 65%). Končno imajo večje število znancev na Hrvaškem le v osnovni enoti Sečovlje-Dragonja (65%), medtem ko se v enotah Dolina, Milje in Krkavče-Koštabona ta delež giblje med 35% in 40%. Iz Tabele 8 je razvidno večje sorazmerje za slo-vensko-italijansko obmejno območje, kjer ima na sosednji strani meje znance v povprečju od 75% do 80% vprašanih, medtem ko ima na slovensko-hrvaškem mejnem odseku na hrvaški strani znance v sosednji državi skoraj 75% vprašanih, na slovenski strani pa Tab. 8: Delež znancev v sosednji državi po osnovnih enotah istrske "tromeje". Tab. 8: Share of acquaintances in neighbouring countries per basic units of the Istrian "three-border" area. Osnovna enota Znanci v It. Znanci v Slov. Znanci na Hr. A1-A2 80,7 — 44,5 A3-A6 52,8 — 50,2 A7-A8 51,2 — 43,3 B1-B2 — 74,7 37,6 C1-C4 83,9 73,4 — C5 57,6 60,6 — A 61,6 — 46,0 B — 74,7 37,6 C 70,8 67,0 - 290 ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 2 (26) Milan BUFON: CEZMEJNE PROSTORSKE VEZI NA TROMEJI MED ITALIJO, SLOVENIJO IN HRVAŠKO, 283-300 Tab. 9: Znanci v sosednjih državah: območja bivanja po deležih navedb v glavnih enotah istrske "tromeje". Tab. 9: Acquaintances in neighbouring countries areas of residence per shares of statements in major units of the Istrian "three-border" area. Sl. z It. Sl. s Hr. It. s Sl. Hr. s Sl. Ost. Sl. Ost. Hr. Sosednja It. 58,7 46,5 — 27,1 44,1 40,8 Sosednja Hr. 14,5 41,6 17,7 — 19,9 — Slov. Istra — — 49,6 35,7 — 36,8 Ost. Slov. — — 16,4 11,9 — 15,4 Ost. It. 5,7 4,2 — 25,3 9,6 7,0 Ost. Hr. 21,1 7,7 16,3 — 26,4 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Tab. 10: Delež respondentov, ki so navedli, da imajo precejšnje ali veliko število znancev v sosednjih državah, po osnovnih enotah istrske "tromeje" (v % na vse osebe, ki imajo znance v sos. drž.). Tab. 10: Share of respondents who stated that they had quite a few or many acquaintances in neighbouring countries, per basic units of the Istrian "three-border" area (in % per all persons with acquaintances in neighbouring countries). Osnovna enota v Italiji v Sloveniji na Hrvaškem A1-A2 72 — 57 A3-A6 61 — 53 A7-A8 48 — 48 B1-B2 — 63 38 C1-C4 44 30 — C5 27 23 — A 60 — 53 B — 63 38 C 36 27 - komaj nekaj nad 50% vprašanih. Na obeh straneh tega mejnega odseka prevladuje usmerjenost k italijanskim sosedom, kjer ima znance skoraj 55% vprašanih v Sloveniji in skoraj 85% vprašanih na Hrvaškem. Iz tega izhaja, da ima med obravnavanimi obmejnimi območji najmanjšo predispozicijo do vzpostavljanja osebnih čezmejnih vezi slovenski obmejni pas s Hrvaško. Podobno "zadržanost" odkrijemo v preostalem območju Slovenske Istre, kjer ima v Italiji znance okrog 50% vprašanih, na Hrvaškem pa 45% vprašanih, ter v "notranji" Hrvaški Istri, kjer ima znance v Sloveniji oziroma Italiji okrog 60% vprašanih. Primerjava med posameznimi enotami istrske "tromeje" nam pove, da je glede "obsega" znancev v sosednjih državah relativno največ enot dokaj uravnoteženo sočasno usmerjenih k Italiji in Hrvaški, zlasti temeljne enote A1, A3, A5, A7 in A8 ter sploh slovensko obmejno območje s Hrvaško in oba "notranja" dela Slovenske Istre. Prevlado znancev v Italiji imajo zlasti temeljne enote A2, A4, C1 in C3 ter nasploh slovensko obmejno območje z Italijo in hrvaško obmejno območje s Slovenijo. Prevlado znancev na Hrvaškem ima samo temeljna enota A6, prevlado znancev v Sloveniji pa zlasti enota B2 in sploh italijanski obmejni pas s Slovenijo. Končno kaže enota B1 enakomerno usmerjenost k Sloveniji in Hrvaški, enote C2, C4 in C5 pa dokaj enakomerno usmerjenost k Italiji in Sloveniji. Osebne lokalne in regionalne čezmejne vezi na območju istrske "tromeje" V zaključku tega dela smo želeli opraviti še osnovno primerjavo med strukturo "vsakdanjega" akcijskega radija obmejnega prebivalstva, kakršnega ponazarja v grobem dimenzija medosebnih čezmejnih vezi, in "potencialnim" obsegom tega akcijskega radija, ki ga ne