43 Kmetijstvo. Vinogradarstvo na Kranjskem. O pospeševanji vinogradarstva na Kranjskem je dež. odbor predložil dež. zboru naslednje poročilo: Vpoštevaje veliko gospodarsko važnost vinogradarstva za našo deželo, podaje deželni odbor tudi letos visokemu deželnemu zboru posebno poročilo o delovanju za zboljšanje vinogradarstva in kako je izvrševal dotične sklepe visokega deželnega zbora sprejete v XI. seji dne 25. svečana 1897. L Razširjenje trtne uši po Kranjskem. Trtna uš razširila se je tudi v minolem letu po nekaterih krajih. Na novo se je konštatirala v občinah Št. Rupert in Radeče (Krško okrajno glavarstvo), dalje v občini Smuka (Novomeško okrajno glavarstvo) in v občini Oberh pri Dragatušu (Črnomeljsko okrajno glavarstvo). Po tem takem je sedaj okuženih na celem Kranjskem 58 občin. Po obsegu je okuženih ali sumnjivih 8374*92 ha; ker je na Kranjskem vsih vinogradov 10.836 ha, je torej okuženih 77-2%. Od teh je 3000 ha popolnoma uničenih. Najbolj je prizadet Črnomaljski okraj, kajti od 2189 ha je okuženih in večinoma nerodovitnih 2159 ha. Odkar so pričele na ameriško trto cepljene naše domače trte roditi, poprijelo se je tudi manj zavedna ljudstvo z veliko vnemo saditve takih trt in ker jim gresta v tem dežela in vlada z veliko požrtovalnostjo na roke, upati je, da bo tudi kranjski vinogradar kmalu rešen te kalamitete. 44 Kakor sedaj razmere stoje, se je v zadnjih letih na Kranjskem ravno glede vinarstva mnogo storilo, tako da more kranjska dežela v tem oziru kmalu konkurirati z drugimi, v boljših gmotnih razmerah se nahajajočimi deželami. Ta uspeh se je dosegel s podelitvijo brezobrestnih posojil, denarnih podpor, brezplačno podelitvijo ameriških podlag in cepljenk in s teoretičnim ter praktičnim podukom. Tudi kmetijske podružnice nočejo zaostati ena za drugo in zato skrbe, da si vsaka nekaj napravi, s čemur hoče drugo nadkriliti; ta konkurenca pa pride vinogradnikom dotične občine v velik prid. Kaj in koliko so si napravile posamezne podružnice t zadnjih 4 letih, kažejo jasno sledeče številke. Ti nasadi merijo 181.638 štirjaških metrov in trtnice 26.963 štirjaških metrov površine. II. Deželni nasadi v Ljubljani. Tudi v tem letu so se vporabili za vlaganje ce-pljenik in podlag isti prostori, kot pretečeno leto. V ta namen služijo 3 parcele in sicer dve blizu prisilne de-lalnice, ena pa na Codellijevem. S cepljenjem se je pričelo v drugi polovici marcija, ter nadaljevalo do konci aprila. Popolnoma zgotovljene cepljenke se letos ni vlagalo naravnost v zemljo, ker je bilo premalo časa, pa tudi ker je bilo kljubu lepemu vremenu, vendar za vlaganje še premrzlo, marveč se jih je postavilo v zaboje ter ovilo z mahom in preneslo v klet, kjer se je kurilo, da je bila vedno enaka temperatura. Ko so pričeli cepiči lepo odganjati, vložilo se jih je v trtnico. Vspeh žal ni bil radi vremenskih razmer in zaradi slabo dozorelega lesa povoljen. Po letu so cepljenke lepo rastle in se tudi dobro držale, a jeseni se jih je moralo pri izbiratvi prav veliko zavreči, ker niso bile popolnoma zarašene. Pri taki pazljivosti, kakor se tu vrši skozi celo leto, doseči bi se morali drugačni odstotki vspešne rasti. Nacepilo se je 80.150 komadov, v trtnico se je pa vložilo maja meseca 73.500, drugo je odpadlo. Cepili so korigendi in učenci Sotlar, Rajtner, Videnič, vlagali so pa odrastli prisiljenci, kterih je bilo vedno 8 do 12. Na dan se je požlahtnilo 2500 do 3500. Po letu so se cepljenke dvakrat obrezale in s icer prvikrat konci junija in v prvi polovici septembra, avgusta mesece se je skrajševalo tudi podlage v trtnici, da je les bolje dozorel, ker so se vse močno razrastle. Z modro galico so bile cepljenke lOkrat in podlage 3krat škropljene; cepljenke in podlage se je pa 3krat oplelo. Meseca novembra se je pričelo cepljenke in podlage izkopovati in sortirati. Prav dobrih za oddajo sposobnih cepljenk je 10.169 slabših t. j. takih ki niso popolnoma zarašene in se jih mora še eno leto zašolati je 4194; z ostalimi ni bilo vredno se mučiti, zato se jih je zavrglo, njihove še zdrave podlage se bo pa prihodnje leto spet zašolalo, močneje pa še enkrat požlahtnilo. Oskrbnik trtnine je mnenja, kal'or že 3 leto opazuje, da ni tu posebno ugodno podnebje za izgojevanje cepljenk, in tudi na podlagi, kajti po leti stoji megla do 9. ali 10. ure, zgodaj jeseni pa začne deževati in se solnce prikaže le redkokedaj. — Če se tudi prihodnje leto ne doseže čez 30%, potem bo treba trtnico kam drugam preložiti, mogoče v okolico pri Krškem, kjer je za to bolja prst in ugodnejše podnebje in kar je še najbolj važno, v vinorednom kraju. Do sedaj se ni tu doseglo več kot 28% in to le 1896. 1. Razdelitev je bila težavna, kajti prosilcev je 623, ki prosijo skupaj 212.165 cepljenk in sicer 29.320 proti plačilu po 8 gld. 100 komadov, 165.950 proti plačilu po 4 gld. in 16,895 zastonj. Dovolilo se je 3250 komadov proti plačilu a 8 gld., 6150 komadov proti plačilu po 4 gld. in 769 zastonj. Lanjsko leto je bilo oddanih 36.028 cepljenk. Da ne bode ostale prihodnje leto že prekopane (ri-golane) parcele nezasajene, dovolilo se je še posebej 75.000 korenjakov brezplačno, tako da dobi vsak prošnjik še 100 do 300 korenjakov, ker imamo takih letos dovolj na razpolago. Dovoljene cepljenke in podlage se bodo razposlale šele spomladi prihodnjega leta. Več kot 80.150 ni bilo mogoče nacepiti, kersojele podlage in cepiči močno odganjati in naposled ni bilo dobiti dovolj debelih podlag; v prihodnjem letu pa bo do 150.000 za cepljenje sposobnih podlag, koje so se izgojile v tukajšnji trtnici. Ameriške podlage. Poleg 73.500 cepljenk se je vložilo spomladi v trtnico 15.000 potaknencev in 210.000 ključev in šibkih korenjakov. Od teh je bilo: a) ključev od solonis 85.000, b) od rupestris monticola 20.000, c) od riparia portalis 20.000, d) korenjakov od riparia portalis 20.000, e) korenjakov od riparia selectione, gr. glabre in navadne 65 000. Vsih cepljenk in podlag skupaj se je torej vložilo 298.500 komadov. Visoko ministerstvo nam je poslalo 240.000 ključev in korenjakov brezplačno* Koliko tisoč je dobrih podlag, tega se sedaj ne more navesti, ker niso še vse prečiščene in preštete, sodi pa se, da jih bo 170.000 do 180.000. Pri vlaganju podlag se je gnojilo na treh tablah s Tomasovo žlindro in kajnitom; to gnojenje je provzro-čilo bujnejo rast. Ker je jel vrsto solonis močno napadati črni palež, škropilo se je par krat s 3% modro galico, in listi ostali so popolnoma zdravi. Spomladi se je razposlalo vse cepljenke, kterih je bilo 59 zabojev in 28 zavojev; za trtnico je pa prišlo 49 zabojev, v kterih je bilo 240.000 ključev in korenjakov, dalje 3 zavoji iz Vipave s 16.000 ključi — sepiči in 3 zavoji s 4000 ključi — cepiči iz Bizelja. (Dalje sledi.) 54 IKIIII ¦¦llllllllllll lili llllll t II II Kmetijstvo. Vinogradarstvo na Kranjskem. Deželni matičnjak v Ljubljani. Matičnjak leži na Codellijevem in je bil zasajen, kakor že omenjeno, 1896. 1. Letos se ga ni nič razširilo, temuč le podsadilo nekaj izostalih trt, ter vsega nakolilo. Kole je dobil deželni odbor ponudbenim potom in sicer: 5218 od An t. Šemrov iz Medvedjega brda pri Logatcu za 417 gld. 44 kr. ali po 80 gld. 1000, postavljeni na kolodvor v Ljubljani, in 3830 od grajščine baronice Co-delli v Višnjigori za 286 gld. 99 kr. ali po 75 gld. 1000, postavljeni na kolodvor v Višnjigori. Koli so od 3 do 6 m visoki in so stali vsi skupaj z vožnjo vred do Ljubljane 719 gld. 43 kr. Vsaka trta v matičnjaku je dobila po en kol, h kte-remu se je potem privezala; po zgotovljeni nakolitvi je bil ves matičnjak 20 do 25 cm. globoko prekopan in sproti z mešanico Tomasove žlindra in kajnita ter s čilskim solitrom pognojen. Tomasovo žlindro in kajnit se je potrosilo pred kopanjem, da sta prišla globočeje, čilski so-litar pa, ki se hitro raztopi, po kopanju blizu trte, ter se ga je malo zasulo. Na vsako tršo prišlo do 80 gr. Tomasove žlindre in kajnita in 15 gr. solitra. Nekaj vrst se je pognojilo samo s Tomasovo žlindro; te trte so ostale šibkeje. Matičnjak se bo razširil prihodnje leto za 100 m2, v ta namen dovolilo je visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo 150 gld. Nasadila se bo trta solonis. Kar je prave portalis, je zrastla jako velika; vsak trs ima 2 do 4 poganjke in vsi so 4 do 6 m. visoki. Tndi rupestris montikola je lepo zrastla in kcšata postala, a ni prav dozorela; jesenska megla in dolgotrajajoči dež sta jo v tem ovirala. Vstrezaje naročilu visokega deželnega zbora, podaja se podrobni račun o izdatkih za trtnico in matičnjak za dobo od 1. januvarija do 30. novembra 1897. 1., kakor tudi proračun za 1. 1898. Troški za matičnjak in trtnico za 11 mesecev t. j. od 1. januvarija do 30. novembra t. 1. znašajo skupaj 3177 gld. 77 kr., v tem pa je zapopadenih tudi onih 306 gld. 69 kr., ktere se je izplačale J. Malusu z Bi-zeljskega za že lanske leto poslane korenjake čiste ripa-rije portalis. Te postavke se ni poravnalo pretečeno leto, ker je bil premajhen kredit. Od letošnjega kredita bo pa kljubu temu kakih 500 gld. preostanka. Na podlagi od vodstva prisilne delalnice predloženih in od voditelja pepinjere kontroliranih računov se je izdalo: a) za najemščine.......436 gld. — kr. b) „ priseljence.......388 „ 40 n c) „ korigende...... . 311 „ 90 „ Odnos 1136 gld. 20 kr. Prenos 1136 gld. 30 ki\ d) „ učence........ 337 „ 50 „ e) „ pratežnino železnici od mini-sterstva, iz Obersiebenbrunna in Trsta, dalje od grofa Lanthierija iz Vipave in Malusa iz Bizelja poslanih podlag in cepičev, kojih je bilo 51 zabojev in 3 zavoji . . 243 „ 40 „ f) za smrekove kole 9048 komadov 704 „ 43 „ . TJ JI g) „ umetna gnojila-..... 50 „ — „ h) „ olje, špirit in vosek , . . 15 „ 31 „ i) „ premog in slamo .... 12 „ 87 „ k) „ cepiče LantLieriju in Malusu 99 „ — „ 1) p za dovažanje smeti in čresla ter prevažanje kolov iz kolodvora 89 „ 90 „ m) za obelenje kolov..... 44 „ 72 „ n) „ oranje v matičnjaku ... 18 „ — „ o) „ orodje . ....... 22 „ 01 „ p) „ tiskovine in papir .... 6 „ 48 „ r) „ nagrade paznikom .... 40 „ — „ s) „ vinogradski plug .... 31 „ — „ t) „ škafe in vrtnarske polivalnike 6 „ 02 n u) - beke . ........ i „ 50 „ v) n poštnino....... i n 02 n z) „ druge potrebščine .... 10 „ 62 „ ž) „ korenjake Iv. Malusu . . . 306 „ 69 „ a) „ inserate....... 3 „ — „ Skupaj .3179 gld. 77 kr. Potrebščina oziroma proračun za prihodnje leto pa iznaša: 1) Najemščina za vrt prisilni de- lainici........... 120 gld. — kr, 2) Najemščina za vrt na Codel- lijevetn........... 150 „ - B 3 ) Cepiči, 50.000 po 50 cm. dolgi po 4 gld. 1000 komadov..... 200 „ — „ 4) Embalaža za te cepiče . . 20 „ — „ 5.) Cepljen.e ....... 250 „ — „ 6.) Rafija za vezanje .... 35 „ — 7.) Cepilna smola ..... 15 — j ¦ nt) 8,) Vlaganje cepljenk (10 delavcev 16 dni po 40 kr) •...... 64 n — „ 9.) Vlaganje ključev (10 delavcev 12 dni po 40 kr.)....... 48 „ — 10.) Prvo obrezovanje cepiče v koreninic (15 delavcev 18 dni po 20 kr.) 54 „ — „ 11.) Drugo obrezovanje koreninic (15 delavcev 18 dni po 20 kr) . . 54 „ — „ 12.) Pletev v trtnici 5krat (15 delavcev 12 dni po 20 kr.) .... 180 „ — „ 13.) Galrca 100 kg..... 25 „ — n 14) Gašeno apno..... 10 „ — 9 15.) Sladkor za primešanje galici 30 kg. po 36 kr........ 10 „ 80 „ Odnos 1235 gld. 80 kr. 55 Prenos 1235 gld. 80 kr. 16.) Prevaženje komposta 100 voz 17) Izkopovanje cepljenk (12 delavcev 12 dni po 50 kr.) .... 57 n 60 „ 18.) Izkopovanje podlag (12 delavcev 12 dni pv 40 kr.) .... 57 „ 60 „ 19.) Sortiranje in vlaganje cepljenk v klet........... 54 „ — „ 20.) Beke za povezovanje v butare 25 „ — „ 21.) Vožarina na kolodvor in po železnici.......... 120 „ — „ 22 ) Voznikom za dopeljavo komposta . . . . ,...... 24 „ — „ 23. Nagrade praznikom ... 50 „ — „ 24.) Prvemu delavcu v trtnici . 324 „ — „ 25.) Drugi slnški . . . . . 27 „ — „ Skupaj . 2000 gld. — kr. Pokritje: 1.) 12 000 cepljenk a 8 gld. ... 960 gld. 2.) 26.000 „ „ 4 „ . . , . 1040 „ 3.) 12.000 n brezplačno__________________ Skupaj . 2000 gld, Proračun troškov za trtni matičnjak za 1. 1898. 1. Najemnina na CodeHijevem . 100 gld. — kr. 2) Nakoljatev......28 „ 80 „ 3). Podsajenje izostalih trt . . 4 „ — „ 4.) Privezovanje starih trt h kolom 9 „ 60 „ 5) Prvo globoko okopovanje (12 delavcev 12 dni po 40 kr) . . . . 57 n 60 „ 6.) Prvo privezovanje poletnih poganjkov (15 delavcev 4 dni po 20 kr.) 12 „ — „ 7.) Drugo privezovanje poletnih poganjkov (15 delavcev 6 dni po20kr) 18 „ — „ 8. Tretje privezovanje poletnih poganjkov (15 delavcev 8 dni po 20 kr ) 24 „ — B 9. Četrto privezovanje po letnih poganjkov (15 delavcev 10 dni po 20 kr............ 30 „ — „ 10). Tri pletve...... 115 „ 20 „ 11.) Obrezovanje trt, napravljenje ključev........... 60 , — , 12.) Umetna gnojila .... 60 „ — „ 13.) Razni troški. . . . . . 30 „ — „ Skupaj . 549 gld. 20 kr. Pokritje: 1.) 50.000 ključev riparija portalis a 5 gld. 1000 komadov..... 250 gld - kr. 2.) 40.000 ključev a 3 gld. 1000 129 „ — „ 3.) 15.000 ključev rupestris mon- ticola a 7 gld. 1000 komadov ... 105 „ — „ 4) 10.000 ključev a 5 gld. 1000 komadov......... . 50 „ —•- „ Skupaj . 525 gld — kr. torej primanjkljej....... 24 „ 20 ki je pokriti iz deželnega zaklada. (Dalje sledi.) 63 Kmetijstvo. Vinogradarstvo na Kranjskem. III. Podružnični nasadi. a) V Krškem okrajnem glavarstvu je takih 6 in sicer v Krškem, Boštanju, Radečah, Mokronogu, Škocjanu in Šentjerneju. Vse te trtnice se nahajajo v lepem redu. Vsako leto si nabavijo več tisoč ameriških podlag, cepljenk in cepičev žlahtnih trt, koje potem razdelijo med svoje člane. V nekterih teh trtnicah se je napravilo poskuse z gnojenjem z umetnimi gnojili, to gnojneje se je povsod dobro obneslo. Kakor dopuščajo gmotne razmere ene podružnice, tako si razširjajo vsakoleto svoje nasade. V Kostanjevici je še posebej 2*73 ha. obsegajoč nasad, ki je pa izključna last države, onega v Drčah pa samo podpira država. Država podpira tudi podružnične nasade v Krškem, Škocjanu, Mokronogu in Šentjerneju. b) V okrajnem glavarstvu Novomesto so 3, in sicer v Žužemperku, na Čatežu in v Toplicah. Ker se je te nasado napravilo šele 1896. 1, se ni dobilo iz njih še toliko materijala, da bi se moglo razdeliti med podružnične člane. Spomladi 1896. leta je napravila država državen nasad blizu Novegamesta, ki meri l1/* ha. c) V okrajnem glavarstvu Črnomelj so 4 podružnični nasadi in sicer v Suhorju, Metliki, Črnomlju in na Vinici. Razun podružničnih sta še dva velika državna nasada v Drašičah in Črnomlju. Prvi meri 1*29 ha. in drugi 1-38 ha. Vsak teh dveh nasadov da na leto 80.000 do 120 000 podlag d) V Postojnskem okrajnem glavarstvu je 6 podružničnih nasadov, eden vinarske zadruge v Št. Vidu in eden državen na Slapu. Podružnični nasadi so v Vipavi Erzelju, Košani, Nadanjemselu, Premu in v Gorenjem Jezeru pri Ložu. Nasadi v Erzelju, Nadanjemselu in v Gorenjem Jezeru so bili napravljeni spomladi t. 1. IV. Državni matičnjak na Slapu. Državni matičnjak na Slapu, ki je bil zasajen že 1890. 1. in meri 21/* ha, da na leto čez 140.000 podlag. Za druge nasade v tem okraju ni dovolila vlada še ni-kake denarne podpore, pač pa vinarski zadrugi v Št. Vidu več tisoč podlag brezplačno. V. Množina iz državnih nasadov dobljenih podlag v 1896. letu. Vsi državni nasadi na Kranjskem obsegajo 8 69 ha. Leta 1896. se je dobilo iz teh skupaj 516. 341 ključev * 64 in 162*606 korenjakov (bilf). Ta množina pa ni zadostovala, da bi se bilo vstreglo vsem zahtevam vinogradnikov, vsled česar je poslalo vis. c. kr. ministerstvo še 424.200 ključev in 359.955 korenjakov, skupaj 940.541 ključev in 522.561 korenjakov, vsih podlag skupaj torej 1,463.102. Te podlage je oddala država deloma brezplačno, deloma proti znižani ceni 3 do 6 gld. za 1000 ključev in 10 gld. za 1000 korenjakov. Cepljenke po 5 kr. komad. Brezplačno je bilo oddanih 617,800 podlag, proti plačilu po 310.300, preostalih 535.000 se je porabilo v državnih nasadih in sicer za šolanje 487.640 za matičnjake in vzorne vinograde 11.190 korenjakov, 16.200 korenjakov se je pocepilo in potem vložilo v trtnice in 19 970 se je kot neporabne zavrglo; med te spadajo razun pokvarjenih podlag tudi direktno rodeče trte. S vsemi temi trtami je bilo zasajenih 85 ha.; če se vzame v poštev še one podlage, ktere so pridelali posamezni posestniki in posamezne podružnice, dalje cepljenke, koje so si ali sami izgojili ali pa nakupili, se sme reči, da se je zasadilo 1896. 1. 1 do 200 ha. novih vinogradov. VI. Dobava ameriških podlag in novozasa-jene po trtni uši uničenih vinogradov. Okrajno glavarstvo Krško. Do sedaj se je največ obnovilo v Krškem okraju. Zasajenih je že 760 ha. Veliko teh vinogradov že rodi, in ko bi ne bii ta okraj tako prizadet po ujmah, bi se bilo pridelalo 1896. 1. čez 2000 hI. iz samo novih vinogradov. Kakor po vsem Dolenjskem, se tudi v tem okraju največ požlahtnuje na zeleno in sedaj večinoma nizko pri tleh in to radi tega, ker se lahko bolj zgodaj vrši, ter se potem prihrani zamudno in drago grobanje. V tekočem letu se je porabilo samo v Krškem okraju do 350 kg. gumijevih trakov; ker gre teh 3700 na kilogram, pocepilo se je torej 1,295.000 trt. S tem številom cepljenk se zasadi, sajene po T30: 1 m. = 168 ha. Na Raki imajo nekteri posestniki (V. Pfeifer, pl. Lenkh, župnik Dolinar) po več oralov obnovljenih vinogradov. V tem okraju si prideluje večina vinogradnikov potrebno množino podlag doma. Veliko so napravili tudi v občinah sv. Križ (Gre-gorič 5 oralov), v Kostanjevici in v Št. Jerneju (J. Wutscher 7 oralov.) Na Studencu je edino en posestnik (Hočevar), kije obnovil čez 4 orale, dočim so se drugi šele letos začeli gibati. Značilno je od Hočevarja, da svoje vinograde jako pravilno zasaja in obdelava. Trte stoje narazen po 1 40: 1'20 m, dočim se druge komaj prepriča, da jih sade po 1*20: 1 m. V ©oštanju imajo že več let stare s cepljenkami zasajene vinograde. V podružničnem vzornem vinogradu je 26 različnih cepljenih žlahtnih trt. V drugih občinah proti Radečam in Mokronogu so šele pričeli. Tod zginevajo vinogradi večinoma radi starosti in slabega obdelovanja, manj vsled trtne uši. Kot podlaga služijo povsod riparija portalis, rupestris monticola in solonis. Vse so dobre podlage. Okrajno glavarstvo Novomesto. Od trtne uši so tu najbolj prizadete občine Brusnice, Belacerkev, Tolsti vrh in Št. Peter in tu imajo tudi največ novih vinogradov. Ker je zemlja jako apnena, so prvi vinogradi, ki so bili zasejani z riparijo, mnogo slabši od onih, koder se je vzelo za podlago rupestris monticolo. Tudi v drugih, če tudi še ne prizadetih občinah, so pričeli vinogradarji prve posnemati, in povsod kažejo v tem oziru veliko zanimanje. Okrajno glavarstvo Črnomelj. Ta okraj je ves okužen in tudi skoro ves uničen, le Semiška gora, ki se razteza do Kota in Doblič, ima še dosti zdravih vinogradov. V zadnjih 3 letih se je pa v tem okraji prav veliko storilo. Ako se pomisli, kakšna revščina vlada po vsej Belokrajini, se mora z zadoščenjem pritrditi, da je ljudstvo jako marljivo in vneto za nove nasade. Takih je sedaj največ v občinah Drašiči, Vivodina in Radovica. Tod so skoro vse ride že zasajene; najbolj se odlikuje Repica v občini Drašiči. Pa tudi v drugih občinah, Suhor, Maverle, Dobliče, Semič, Kot, Petrovavas, Tan-čagora i dr. je prav veliko parcel na novo prerigolanih in s cepljenkami zasajenih, ki povsod v veliko veselje obupajočih vinogradnikov dobro vspevajo. Minolo leto poprijeli so so tega važnega dela tudi posestniki na periferiji. Okrajno glavarstvo Postojna. V Vipavski dolini je mnogo novih nasadov na Slapu, Gočab, v Podragi, Ložah, Št. Vidu, Lozicah in tudi v Vrhpolju, manje v drugih občinah, koder še stara trta dobro rodi. Kot podlaga služijo riparija portalis, rupestris monticola in solonis. Ker je zemlja v Vipavski dolini bolj lapornata, se zadnji dve vrsti bolje sponašate od prve. Požlahtnuje se največ na zeleno in sicer nizko pri tleh. S suhim cepljenjem je v tem kraju težavno, ker ni zemlja za to sposobna in burja močno nagaja. Trtna uš se vedno bolj širi proti periferiji. V Ilirsko-Bistriškem okraju imajo še stare vinograde, ki jim prilično dovolj rodijo ter dajejo vina do-lenjskegn značaja, zato se za obnovljenje starih vinogradov niso še tako ogreli, pa vendar so nekteri več parcel z ameriškimi trtami zasadili. Trtne uši s d v tem okraju še ni kon stati ralo. Okrajno glavarstvo Litija. V občini Šmartno pri Litiji je le nekaj vinogradov, ki so pa tudi v slabem stanu Leta 1896. je zasadil dekan Lavrenčič dve parceli z ameriškimi trtami in s cepljenkami: te dobro vspevajo V občini Sv. Križ pri Litiji si je napravila ondotna podružnica matičnjak in uzoren vinograd. Stari vinogradi se še dobro drže, pa vendar so posestniki začeli saditi 65 ameriške trte in cepljenke. Ker se jim to delo dobro sponaša, se bodo gotovo tudi tam z večjo vnemo tega dela poprijeli. (Konec sledi.) 74 Kmetijstvo. Vinogradarstvo na Kranjskem. (Konec.) VIL Pospeševanje v i nograd ars t va z deželnimi in državnimi subvencijami. Z deželnimi subvencijami se je napravilo 14 nasadov in sicer: a) v Postojinskem okraju: v Vipavi, Erzelju, Št. Vidu, Lošani, Nadanjemselu, Premu in Gorenjem Jezera; b) v Krškem okraju: v Bostanju in Radečah; c) v Novomeškem okraju; v Žužemperka in Toplicah ; d) v Črnomaljskem okraju: v Suhorju in Vinici; e) v ljubljanskem okraju: v Ljubljani. Z deželnimi in državnimi podporami 9 nasadov in sicer: a) v Krškem okraju: v Krškem, Škocjanu, Mokronogu in Drči; b) v Novomeškem okraju: na Čatežu; c) v Črnomaljskem okraju: v Metliki. Drašičah in Črnomlju; d) v Litijskem okraju: v Sv. Križu pri Litiji. 75 Samo z državnimi podporami: v Novemmestu, Kostanjevici in na Slapu. Vsi nasadi na Kranjskem obsegajo 18 ha. 26 a 38 m2. Deželne in državne subvencije revnim vinogradnikom. Leta 1896. se je izplačalo 59 vinogradnikom 750 gld.; leta 1897. pa 57 vinogradnikom 600 gld.; polovico teh stroškov je prispevala c. kr. deželna vlada. Brezobrestna posojila. Leta 1896. se je nakazalo 285 vinogradnikom 45.424 gld. brezobrestnih posojil, 1897. 1. pv 337 vinogradnikom 55.550 gld. Polovico teh posojil je prispevala dežela, polovico pa država. Vili. Delovanje deželnega potovalnega učitelja za vinogradarst vo. Potovalni vinarski učitelj je imel do konci novembra t. 1. v 27 občinaj skupaj 30 predavanj in sicer: a) v Krškem okraju v občinah: Krško, Studenec, Raka, Bučka, Sv. Duh, Št. Jernej (dvakrat), Leskovec, Sv. Križ; b) v Novomeškem okraju v občinah: Mirna. Št. Bupert, Vavtavas, Trebelno, Novomesto (dvakrat) Stopiče, Belacerkev, Brusnice, Št. Peter, Čatež; e) v Črnomaljskem okraju v občinah: Vinica, Dra-gatuš, Črnomelj; d) v Postojinskem okraju v občinah: Vrabce, Na-danjeselo pri Št. Petru na Krasu, Vreme, Gornje Jezero: e) v Litijskem okraju v občinah: Šmartno pri Litiji in Sv. Križ pri Litiji. Posebno pozornost je obračal na obnovitev opusto-šenih vinogradov, ter jim je dal v vsaki priliki potrebna navodila in jim je navedel olajševalne zakone. Tudi na druge trtne bolezni in druge škodljivce jih je vedno opominjal in jim navajal razna sredstva, s kterimi naj jih uničujejo. Ljudstvo je postalo jako poslušno in uka-željno; sedaj ne maje več z glavami, kakor je to pred štirimi leti delalo. j Razun da je potovalni učitelj potoval po deželi po- vodom naznanjega predavanja, prepotoval je večkrat razne vinorodne kraje na Kranjskem, na Štajerskem in Primorskem. To so bila doloma informacijska potovanja, na podlagi kterih je potem določil kje, kdaj in o čem naj predava, deloma je pa inspiciral nasade podružnic in onih posestnikov, kterim je deželni odbor dovolil denarne podpore, nagrade, brezobrestna posojila in cepljene trte iz deželne trtnice. Ne samo z osebnimi nasveti, temuč tudi s pisanjem v strokovne liste je vedno spodbujal vinogradarje k marljivemu delovanju in napredku. Po naročilu deželnega odbora je spisai potovalni učitelj meseca junija drugo izdajo knjižice: »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov", kteri je pa dal krajši in primernejši naslov: „Novo vinogradništvo." Sedanja knjiga obsega 144 strani, je torej še enkrat večja od prve in ima razun drugih novih Člankov kot dodatek »avstrijsko zakonodajstvo." Tiskanih je bilo 2000 proizvodov in kakor gredo iz pod rok, bodo tudi ti kmalu vsi razprodani. Gena knjigi je 40 kr. s poštnino vred; kdor pa naroči po 10 skupaj, jih dobi po 30 kr. H. Gothe, eden v vseh krogih jako poznat strokovnjak in ampelograf pravi v časniku, kterega izdaja društvo za varstvo avstrijskega vinarstva, da so dobili vinogradarji s to knjigo mnogo podučljivega, kar jim bo sedaj jako koristile ter je toplo priporoča vsim slovenskim vinogradnikom. Ministerstvo je nakupilo 500 proizvodov in jih poslalo Tržaškemu namestništvu. Namestništvo v Zadru je pa prosilo spisatelja za dovoljenje, da sme prevesti to delo v hrvaško in italijansko. Informacijska potovanja je vinarski učitelj napravil: marcija: v Novomesto; aprila: v Krško in Bizelj na Štajerskem; maja: v Vipavo, Erzelj, Goče; junija: v Črnomaljski in Radeški okraj; julija: v Krško, Boštanj, Št. Jernej, Novomesto, Žužemperk, Semič, Črnomelj, Metliko, Suhor, Toplice in Gorenjo Jezero; avgusta: v Maksimir pri Zagrebu, kjer so vložili iya milijona cepljenk, v Vipavski In Krški okraj; septembra: v prvi polovici v Trident k VI. vinarskem shodu kot zastopnik Kranjske dežele in c. kr. kmetijske družbe; konci septembra je potoval po Krškem in Novomeškem okraju ter preiskaval mošte v raznih občinah; oktobra in novembra : po Notranjskem. Na podlagi tega poročila nasvetuje deželni odbor: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: V svrho pospeševanja vinogradarstva na Kranjskem dovolijo se za leto 1898. sledeči zneski iz deželnega zaklada : 1.) za deželno trtnico pri deželni prisilni delalnici....... 2000 gld. — kr, 2.) za deželni trtni matičnjak na Godellijevem svetu.......549 „ 20 „ 3.) za vinarskega potovalnega učitelja ,......... 1450 „ — „ 4,) Denarne podpore kmetijskim podružnicam in občinam za uzorne vinograde ......... 1000 „ — „ 5.) za brezobrestna posojila posameznim vinogradarjem do najvišjega zneska 200 gld., če c. kr. vlada dovoli enaki znesek ...... . 18726 „ — „ Skupaj . 23725 gld. 20 kr. Iz poročila razvideti je, da so se tudi najrevniši vinogradarji lotili obnovljenja po trtni uši uničenih vinogradov, kar mora pač vzradostiti slehernega za blagor dežele skrbečega in se zanimajočega domoljuba. Zato je vredno, to narodno-gospodarsko akcijo po najbolji moči pospeševati. Ker je tudi letos pričakovati obilnih prošenj za brezobrestna posojila — le iz okraja Črnomaljskega je 76 že doslej došlo prošenj od c. kr. deželne vlade priporočenih za 20.000 gld., tako da bi le za ta politični okraj treba bilo 10 000 gld. deželnega posojila — predlaga deželni odbor, ker se z navedenim zneskom nikakor ne bo moglo ugoditi vsem prošnjam: Visoki deželni zbor izvoli skleniti; Deželni odbor se pooblašča, v namen podelitve brezobrestnih posojil za obnovljen je vinogradov najeti ne čez 41/a% obrestujoče se posojilo v najvišem znesku 10.000 gld. in obresti se imajo pokrivati iz deželno-kulturnega zaklada. Končno se še pripomnja, da se je deželni odbor po sklepu visokega deželnega zbora obrnil do c. kr. deželne vlade, kateri je prijavil predlog gospoda poslanca Viljema Pfeiferja, mereč na to, da bi se dajala brezobrestna posojila tudi na cerkvene, po trtni uši uničene vinograde. Z dopisom z dne 8. oktobra t, 1, št. 13.167, izjavila je c. kr. deželna vlada, da ne more priporočati visokemu c. kr. poljedelskemu ministerstvu tega predloga, to pa iz razlogov, ker določuje zakon z dne 28. marca 1892, drž. zak. št. 61, da se brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov po trtni uši uničenih smejo deliti le takim vinogradarjem, ki so prišli vsled te nezgode v začasno bedo, O tem pa ni trditi pri teh slučajih, ker duhovnik more od verskega zaklada zahtevati, da se mu primanjkljej h kongruji pokrije iz verskega zaklada. Tudi ne kaže krog onih, katerim se ima itak pičla svota za brezobrestna posojila razdeliti, širiti, ker pri tem bi le trpeli pomoči dejansko najpotrebniši mali vinogradarji.