Posamezna številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 24. oktobra 1951 Štev. 43. — Leto IV. .O OSVOBODILNE : OKRAJA TRBOVLJE Pred votiivami v odbore 0F Kolektiv steklarne v Hrastniku dela že za drugo petletko Tretji kongres OF Slovenije v me-tecu aprilu je dal bogate smernice za nadaljnje delo naših frontnih organizacij. Tekmovanje na čast desete obletnice OF je dalo lepe rezultate, zla-pa so se izkazali v tem velikem tekmovanju frontni odbori na podeželju. Tudi tekmovanje v počastitev desetletnice ljudske vstaje v Sloveniji je pokazalo velike uspehe. Dejavnost front-„ I lih organizacij je v poletnih mesecih Al Popustila, kar je običajen pojav, zato 31 I Pa prinaša jesenski in zimski čas spet rt-jl boljše pogoje za razmah dela v Fronti. jjB Pred frontnimi organizacijami stoji j, Ihiuno sedaj, ko se pripravljamo na 61'jioue volitve, naloga, da si prizadevajo Uresničiti sklepe majskega posvetovanja v Beogradu in da postanejo resnični usmerjevalci dela v svojih okrajih. ^osebno važna naloga stoji pred frontnimi odbori, da okrepijo borbo proti Psem poskusom oživljenja belogardizma in rovarenja raznih socializmu sovražnih elementov sploh. Tako je med drugim nakazal glavne naloge frontnih organizacij v jesenski ** zimski dobi uvodnik v Slov. poročevalcu z dne 2. oktobra. Novi ukrepi v našem gospodarstvu, nadaljnja decentralizacija državne uprave z občutnim ?manjšanjem administrativnega kadra ln prenos oblastnih poslov na najširše Vlasti državljanov narekuje nov način del a v naših frontnih organizacijah, ^sedanji način kampanjskega dela, Sestankarstva in reševanje docela gospodarskih vprašanj na frontnih sestankih, ki je bil pred leti v prejšnjih Pogoj ih dela koristen, se je v današnjih razmerah preživel. Hitrost našega razvoja je tolikšna in pot naše socialistično graditve tako edinstvena na svetu, ®a se mora odražati tudi v delu Fronte, Vaše vsesplošne politične organizacije. Lahko bi trdili, da je večina frontnih organizacij v trboveljskem okraju razumela nove naloge, kar smemo seveda reči bolj za frontne odbore na Zagorskem sektorju, manj pa za trbo-,- Peljjfci sektor, kjer vlada nekakšna j mlačnost. V večini so pa frontne orga-$ i 'izactje razumele način dela, ki stoji P*ed nami, zlasti še sedaj v jesenskih 'a zimskih mesecih. , 5 Za razvoj kulturno-prosvetnega dela ’ najrazličnejših oblikah so dane vse možnosti Naloge frontnih organizacij ravno vdaj v jesenskih in zimskih mesecih nis° majhne. Osnovna naloga teh orga- nizacij je vzgoja ljudskih množic in usmerjanje javnega mnenja. Fronta ima pravico in dolžnost razlagati najširšim množicam delovnega ljudstva naše nove gospodarske ukrepe. Treba bo razmišljati o oblikah dela v naših množicah. Teh oblik je veliko. 2e sedaj bo treba resno misliti, kako poživiti kulturno-prosvetno dejavnost v raznih društvih, zlasti pa na naši vasi. Člani Fronte morajo biti povsod usmerjevalci vsega političnega in ostalega dela in življenja. Fronta naj da pobudo za izobraževalne tečaje, Ljudske univerze in razna druga predavanja v društvih. Fronta naj nadzira, kdo in kako se poučuje mladina v šoli in izven nje, kajti v zadnjem času si lastijo to pravico razni protiljudski duhovniki, ki so pokazali ob najrazličnejših prilikah svoje sovraštvo do ljudske oblasti in do našega napredka. Tem ljudem ne bomo dopustili, da bi imeli pravico poučevati v verouku naše otroke. Tudi v našem okraju je nekaj duhovnikov, ki se niso vključili v Ciril-Metodovo stanovsko organizacijo slovenskih duhovnikov in niso vredni, da poučujejo našo mladino v šolah. Vso pomoč je treba nuditi pri ustanavljanju raznih izobraževalnih, kmetijskih, gospodinjskih in še drugih tečajev ter Ljudskih univerz, posebno pa je treba razviti kulturno-prosvetno delo na naši vasi. Poleg tega pa je dolžnost Fronte, da pomaga pri učvrstitvi ljudske oblasti, zlasti pa sedaj pri reorganizaciji in združenju sedanjih majhnih KLO v politično in gospodarsko večje in močnejše enote, ki se bodo preimenovale v občinske ljudske odbore. Fronta mora pomagati, da bo ta preosnova in združitev malih krajevnih ljudskih odborov v večjem res v skladu s skupnimi političnimi in gospodarskimi interesi. Meseca novembra stoje pred nami volitve v odbore OF; že sedaj se opaža na terenu velika živahnost in zanimanje zanje. Tako so Zagorjani napovedali v našem okraju tekmovanje za čim boljšo in številnejšo izvedbo teh volitev, kar naj bo spodbuda vsem ostalim frontnim organizacijam. V zvezi s temi volitvami pa naj frontni odbori aktivizirajo vse članstvo za izvršitev predstoječih nalog, kar naj bo posebna obveznost frontnih organizacij ravno ob izdaji novih frontnih legitimacij. V nove odbore OF pa izvolimo res socializmu predane in zavedne borce. Kolektiv hrastniške steklarne, ki si je osvojil prehodno zastavo že petkrat, si je ob prevzemu zastave po resornem ministrstvu in GO ZSJ v letošnjem marcu zadal nalogo, da bo svoj petletni plan opravil do 24. oktobra t. 1. To ob- veznost so steklarji v Hrastniku tudi lili izpolnili, in sicer 22 dni pred rokom, t j. že 2. oktobra t. 1. Tako je kolektiv hrastniške steklarne med prvimi svoje stroke v Jugoslaviji, ki so svoj petletni plan že izpolnili in tudi med prvimi v našem okraju. K temu velikemu uspehu je pripomogel celoten kolektiv te tovarne gustu so izpolnili v steklarni svojo plansko obveznost količinsko s 106 %, vrednostno pa s 102 %, v septembru količinsko s 107 %, vrednostno pa s 104 %, v mesecu oktobru so pa opravili svoj plan že do 18. t. m. s 111 %. Uspešno izvršen remont cele tovarne, visoka delovna zavest kolektiva kakor tudi montaža nove avtomatične hladilnice stekla, ki so jo izdelali v delavnicah tovarne, so pripomogli k predčasni izpolnitvi petletnega proizvodne- ga načrta, z novo hladilnico pa je uspelo odpraviti prejšnje napake pri hlajenju ter znižati lom stekla na minimum. Upravni odbor Steklarne Hrastnik z gosti ob prevzemu tovarne Razumljivo je, da vlada tudi v tem delovnem kolektivu veliko zanimanje za novo finančno gospodarjenje v podjetjih. Delavski svet te tovarne je že izdelal pravilnik novih plač, ki bo predložen Republiškemu odboru v pregled in potrditev. S pravilnikom' so bili predhodno seznanjeni vsi delavci. O planu prodaje proizvodov steklarne v letu 1952 je uprava tovarne že razpravljala in se že na terenu dogovorila z večino svojih odjemalcev, tako da je že 90 % pogodb pripravljenih za podpis, celoten položaj pa kaže, da tovarna glede na veliko povpraševanje po izdelkih stekla ne bo mogla ustreči vsem naročilom. Kolektiv se bo tudi v prihodnje potrudil, da izdela čim več proizvodov, kjer pa bo izboljšal tudi kakovost izdelkov. Tovarna stekla v Hrastniku pošilja svoje produkte tudi v tujino, s čimer si ustvarja dragocene devize, saj proizvaja tovarna danes poleg starih steklarskih izdelkov nove produkte, tako n. pr. stekla za avionske kompase, sferna ogledala za kamione, stekla za ribiške svetilke, dvobarvne optične leče ter stekla za signale. Vrsta raznih novih izdelkov, doseganje proizvodnih nalog ter pozornost pri zboljšanju kakovosti steklenih izdelkov bo temu zavednemu hrastniškemu kolektivu, ki dela sedaj že za drugo petletko, omogočila tudi v prihodnje nemoteno obratovanje in napredek tudi v pogojih novega finančnega gospodarjenja. z delavskim svetom in upravnim odborom na čelu. Dragoceno pomoč sta nudila kolektivu v njegovem prizadevanju tudi partijska in sindikalna organizacija. V teku letošnjega leta so steklarji v Hrastniku izvrševali svoje planske obveznosti tako, da so polletni plan opravili s 102 %, v mesecu juliju pa so imeli glavni remont v tovarni. Napravili so ga predčasno. Izvršitev potrebnih popravil v tovarni je koliktivu omogočila, da je v nadaljnjih mesecih lahko stalno prekoračeval svoje planske naloge in tudi petletni plan opravil pred določenim rokom. V mesecu av- Kako je že kilo? KLEROFAŠISTIČNA ZVEZA ZDRUŽENIH DELAVCEV IN BIVŠI ŽUPNIK GOROGRANC Zveza združenih delavcev (ZZD) je ■ a ustanovljena ob koncu leta 1937 J?1 klerofašistični privesek jugoslovan-re9a fašističnega sindikata »Jugorasa«, J1 8a je ustanovil diktator Drago Cvet- v ®c°fl,ra<*u- Tako je ZZD sode- j —«» z Jugorasom pri volitvah, na-na kongresu Jugorasa v Beogradu t • aprila 1938 in Cvetkoviču pošiljala °*drave z ljubljanskih občnih zborov. Ta sindikat t -» o>»u>ivut so kot privesek SLS JePovsod ustanavljali belogardistični ^Plani, n. pr. Križman na Jesenicah, Hanželič v Celju, redovniki in strankini tajniki, ter je bil verno orodje beograjskih režimov in bana Natlačena za borbo proti enotnosti zavednega proletariata, za razbijanje stavk, za pomoč klerikalcem pri raznih volitvah in predvsem za borbo proti ljudski fronti, socializmu in komunizmu. Program ZZD označuje »Slovenski delavec« leta 1938 z geslom: »Komunizem je največji sovražnik človeštva, ZZD je edina v službi naroda«. V tem sindikatu so duhovno delovali rsi poznejši belogardisti in N« Koreji še vedno ni miru. Gornja slika prikazuje ameriškega vojaka na nočni straži ob protiletalskem topu. vojni zločinci, n. pr. Hanželič, misijonar Godina, Gregor Skaberne, profesor Bitenc, dr. Ciril Zebot itd. Ta sindikat se je kmalu razširil tudi na celjski in trboveljski okraj. V Celju je bil ustanovljen 15. marca 1938. Celjska zveza je obsegala podružnice v Celju, Zabukovci, Radečah (papirnici), Rimskih toplicah, Mestinju in Polzeli. V Trbovljah se je ZZD ustanovila 6. avgusta 1939 in se je 22. decembra 1940 razširila v Rudarsko zvezo s podružnicami v Trbovljah, Zabukovci in Zagorju. Ustanovitelji in idejni vodje so bili klerofašistični duhovniki, dekan Markež v Zagorju s svojimi kaplani, župnik Gorogranc s svojim agilnim kaplanom Žmavcem, v Senovem neki kaplan Breznik itd. Nekateri reakcionarji še danes tajijo, da bi ZZD delovala v Trbovljah, ker se bojijo raznih odkritij. Res pa je, da se je njena ustanovitev pripravljala v začetku leta 1939 in da je s pomočjo Natlačenove klike zajela pred vojno okrog 500 zaslepljenih delavcev v revirjih. Čeprav je bila ZZD največji sovražnik krščansko-socialističnega sindikata JSZ, ki ga je v Trbovljah vodil poznejši talec Filip Križnik, so tukaj v začetku celo paktirali. Tako je Križnik v začetku izjavil, da ZZD ne bo napadal in se je celo udeležil članskega sestanka ZZD 26. novembra 1939, kjer se je strinjal s predavateljem proti komunizmu. Sele centrala JSZ je napravila red in začela diferenciranje med delavci za JSZ in ZZD, za fronto ali fašizem. Ustanovni občni zbor ZZD je bil v bivšem klerikalnem Društvenem domu v Trbovljah 6. avgusta 1938 ob 6. uri zvečer in ga je sklical kaplan Žmavc, navzoč je bil seveda tudi Gorogranc. Vodil ga je Adolf Jesih. S tega zbora so poslali pozdravne brzojavke Cvetkoviču, dr. Korošcu, Kreku in Natlačenu ter izjavili, da se bodo v prvi vrsti med rudarji borili proti marksizmu in ljudski fronti. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: predsednik Adolf Jesih, podpredsednik Matija Prašnikar, tajnik J. Dolar, namestnik Maks Plevnik, blana jnik Anton Dolar, namestnik Ivan Medvešek, odborniki Ferdo Kunstelj. Anton Hočevar, Alojz Grum, Leopold Nadaljevanje na 2. strani Zasluženo priznanje Zdravstveni delavci trboveljskega okraja so imeli minulo soboto zvečer lep praznik, združen s slavnostno konferenco. V Domu kulture v Trbovljah so se zbrali vsi zdravstveni delavci našega okraja, konference so se pa udeležili tudi zastopniki ljudske oblasti, OLO Trbovlje in MLO Trbovlje ter delegati raznih podjetij. Predsednik Sveta za zdravstvo pri OLO Trbovlje tov. Ernest Goršek, je naglasil v svojih uvodnih besedah pomen tega slavnostnega sestanka, na kar je tovariš dr. Ludvik Kramberger prikazal delo zdravstvenih delavcev okraja Trbovlje od leta 1945 do danes. V svojih izvajanjih je govornik omenil težave, ki so se pokazale ob organiziranju zdravstvene službe v okraju že takoj leta 1945, ki pa so se na srečo premostile, ter je podrobno opisal predvsem delo velike trboveljske bolnišnice, ki deluje že 25 let. Ta ustanova je usmerjena predvsem v delo zdravljenja ljudi, ki so se ponesrečili in poškodovali pri delu, in je prvenstveno kirurškega značaja. Tako je bilo v tej veliki ^zasavski bolnišnici od leta 1945 dalje opravljenih nad 14.000 raznih operacij ter je bilo samo letošnje leto do meseca oktobra izvršeno v bolnišnici 1143 večjih in 1555 manjših operacij. Ze iz tega se vidi naporno in požrtvovalno delo osebja trboveljske bolnišnice na čelu s tov. dr. Virgilom Krasnikom, ki je duševni vodja te bolnišnice in eden najboljših kirurgov. Za požrtvovalno, neutrudno in plodo-nosno delo kot zdravnik in kirurg je bil tov. Virgil Krasnik ob tej priliki odlikovan od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ z redom dela III. stopnje, ki ga je izročil odlikovancu predsednik IO OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc. V svojem govoru je tov. predsednik naglasil med drugim tole: »Ko izrekam vsem kolektivom zdravstvene službe v trboveljskem okraju pohvalo za doslej izpolnjene naloge, moram posebej pohvaliti kolektiv bolnišnice v Trbovljah, ki mu načeljuje tov. dr. Virgil Krasnik. Kolektiv trboveljske bolnišnice je letos v septembru prejel pohvalo in denarno nagrado od Republiškega odbora sindikata zdravstvenih delavcev za dosežene uspehe v delu, kar pa je v veliki meri zasluga neutrudnega delavca in zdravnika tov. dr. Virgila Krasnika. Za njegove zasluge ga je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval z redom dela III. stopnje.« Ko je tovariš predsednik izročil tov. dr. Krasniku odlikovanje, je dejal, naj bosta odlikovanec in kolektiv sindikalne podružnice te bolnišnice zgled vsem ostalim kolektivom, odlikovanje pa naj bo spodbuda za na- Dr. Krasnik Virgilij, odlikovan z redom dela III. stopnje daljnje opravljanje nalog v graditvi naše socialistične družbe. Odlikovanec tov. dr. Virgil Krasnik se je zahvalil za podeljeno odlikovanje ter dejal, da je vesel tega odlikovanja, da pa se zaveda, da je to odlikovanje ravno tako zaslužil celoten kolektiv trboveljske bolnišnice od prvega do zadnjega. Pozval je vse zdravstvene delavce k še večjemu ustvarjalnemu delu. MESTNI ODBOR 0F JE NAPOVEDAL TEKMOVANJE ZA BOLJŠO IZVEDBO VOLITEV V ODBORE 0F V petek, 19. oktobra, je okrajni odbor OF v Trbovljah razpravljal na svoji redni seji o prihodnjih volitvah v odbore OF. Seje so se udeležili polnoštevilno vsi člani odbora. Glavni namen seje je bil pripraviti vse potrebno za izvedbo volitev v OF in poživiti kulturno-prosvetno delo na vasi. Volitve v vaške frontne odbore bodo že v novembru, volitve v občinske odbore OF so pa v načrtu po reorganizaciji in združitvi KLO. Sprejeli so sklep, da se volitve v vaške odbore Fronte izvedejo do 8. novembra. Člani okrajnega odbora OF so se domenili, da bodo volitve opravili najprej v 31 vaških odborih, v katere so všteti tudi MO OF Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče. Ob tej priliki, je zastopnik Fronte iz Zagorja napovedal tekmovanje vsem odborom OF, kdo bo boljše izvedel te volitve in kdo bo s pravilno agitacijo dosegel 100-odstotno udeležbo na volitvah. V nove odbore Fronte bodo vključili vse stare aktiviste OF, da se delo v OF poživi in zadobi oblike vsestranskega sodelovanja vseh člandv OF, zlasti pa pri delu na kulturno-prosvetnem področju. Kot posebno obveznost so si člani okrajnega odbora zadali nalogo, da bodo takoj začeli z izobraževalnimi tečaji na vasi, pri čemer bodo pa uporabljali najrazličnejše oblike dela, tako n. pr. kmetijska predavanja, zadružni, gospodinjski in kuharski tečaji in podobno. Dogodki po Svetu v preteklem tednu ZAPLET V EGIPTU VEDNO BOLJ RESEN Spor Egipta z Anglijo, ki je bil že zadnje tedne v žarišču mednarodne pozornosti, se je zadnje dni poostril v taki meri, da ga štejejo za prvorazredni problem miru, ki je zasenčil trenutno perzijsko, korejsko in iraško vprašanje. Dasiravno so pričakovali, da bo egiptovska vlada težko zavzela popustljivejše stališče k predlogu zah. velesil in Turčije, je odklonitev ustanovitve posebnega poveljstva za Srednji Vzhod ter definitivna odpoved britansko-egiptovske pogodbe iz leta 1936 ter o anglo-egiptovskem kondominiju Sudana iz leta 1899 vendarle na mednarodno javnost vplivalo senzacionalno. Kralj Faruk se je proglasil za kralja Egipta in Sudana. Val navdušenja je zajel mohamedanski nacionalistični svet, v Egiptu pa je prišlo do demonstracij v raznih mestih vzdolž Sueškega prekopa, ki so terjali doslej 14 smrtnih žrtev in poškodbo britanskega premoženja. Velika Britanija je okrepila svojo sueško vojaško posadko s padalci iz Cipra ter odredila strogo pripravljenost angleških vojaških sil ob Suezu. Velika Britanija je sodeč po izjavah pristojnih angleških osebnosti trdno odločena obdržati svoje čete na področju sueškega prekopa in se upreti vsakemu poskusu, da se njena vojska izžene iz tega področja. ZDA so v polni meri podprle stališče Velike Britanije ter so mnenja, da je zakonito upravičena vztrajati pri svojih pravicah glede Egipta in Sueza. Prav tako je angleško stališče podprla tudi francoska vlada. Ker je z egiptovskim ukrepom prizadeta varnost zahodnih velesil, je vsekakor gotovo, da bodo ZDA in Francija, pa tudi Turčija zavzele skupno stališče z Veliko Britanijo, da bi zavarovale to važno mednarodno oporišče s skupnimi obrambnimi ukrepi. Poslednja poročila pravijo, da Anglija pošilja še vedno nove okrepitve na sueško področje in da krepi prav tako tudi svoje pomorske sile na južnem delu Sueškega prekopa. Egiptovska vlada je razglasila obsedno stanje v Kairu, da bi preprečila nove proti-britanske izgrede. V Sudanu bo v kratkem sklicana zakonodajna skupščina ter bo obravnavala položaj, ki je nastal z odpovedjo anglo-egiptovske pogodbe in sporazuma o anglo-egiptov-skcm kondominiju Sudana. V Siriji so pri demonstracijah izražali svojo solidarnost z Egiptom. Izgleda, da se spričo stališča Egipta pripravlja arabsko-mohamedanski svet na odločnejšo akcijo, da doseže svoje pravice večje samostojnosti proti imperialističnim voja-ško-gospodarskim težnjam. načel Ustanovne listine Združenih narodov. Treba se je izogniti vsaki akciji, ki bi še nadalje poslabšala položaj. Prihodnja seja Varnostnega sveta bo 1. novembra v Parizu. Upajo, da bodo razgovori med predsednikom ZDA Trumanom in Mosadikom olajšali neposredno ureditev anglo-perzijskega petrolejskega spora. Ni pa izključeno, da bo o tem sporu razpravljala tudi Generalna skupščina OZN v Parizu. INDIJSKI SOCIALISTI ZA IZSTOP INDIJE IZ BRITANSKE SKUPNOSTI Indijska socialistična stranka je izdala manifest, v katerem terja izstop Indije iz britanske skupnosti narodov in se zavzema za krepitev Združenih narodov ter ustvaritev bloka držav od Indonezije do Egipta. Indijski socialisti obljubljajo podporo tistim narodom in socialističnim gibanjem v svetu, ki uporabljajo v boju proti lakoti in vojni socialistična in demokratična načela. POČASNO NAPREDOVANJE PREGOVOROV V PAN MUN JONU V razgovorih zveznih oficirjev obeh poveljstev napreduje sporazumevanje zelo počasi. Po sporočilu Združenega poveljstva še ni dosežena enotnost glede odgovornosti za partizansko delovanje, glede odpora Kitajcev in Severnokorejcev, da bi privolili na odpravo prejšnje nevratne cone okrog Kesonga in ustvaritev nove nevtralne cone, ki bi obsegala približno 3 kilometre. — Sporna točka je tudi letanje letal Združenega poveljstva nad nevtralno cono, ki jo nasprotnik šteje za sovražno dejanje, medtem ko Združeno poveljstvo terja svobodno gibanje njegovih sil. Medtem se bitke nadaljujejo'z nezmanjšano silo in se ofenzivni sunki vrstijo na eni in drugi strani z namenom, da osvojijo čim več zemljišča in si tako zagotovijo ugodnejši položaj pri nadaljevanju razgovorov. Pomembna je v zvezi s Korejo tudi diplomatska intervencija ameriškega veleposlanika v Moskvi, ki je zunanjega ministra Višinskega opozoril na težke posledice morebitnega neuspeha pogajanj na Koreji in pozval SZ, da se zavzame za sklenitev resničnega premirja. V pristojnih krogih Anglije so mnenja, da pritrdilne izjave Višinskega glede Koreje še niso znamenje, da jih Moskva ne bo izrabila v propagandne Potrebe po premogu so vsak dan več e namene. ... in doma Priprave za mirovno zborovanje v Zagrebu končane Od 23. do 27. oktobra bo v Zagrebu zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje. Sodeč po dosedanjih pripravah bo to zborovanje ena na j večjih manifestacij za mir v svetu. Iz vseh držav sveta prihajajo dnevno številne prijave najvidnejših javnih in kulturnih delavcev. Po teh prijavah se bo zborovanja v Zagrebu udeležilo 160 tujih delegatov iz Avstrije, Belgije, Egipta, Francije, Italije, Indije, Grčije, Izraela, Norveške, ZDA, Nemčije, Nizozemske, Švice itd. Med drugimi se bo tega zborovanja udeležila tudi skupina predstavnikov kolonialnih narodov. — Svoj prihod je najavilo tudi 70 tujih novinarjev, predstavnikov raznih brzojavnih agencij, radijskih postaj in listov. Priprave za to zborovanje, ki so bile zadnje dni v polnem teku, so končane. Zborovanje bo v veliki dvorani Sabora LR Hrvatske. Tehnične priprave bodo omogočile nemoteno in hitro delo novinarjem, agencijam in radio-postajam, ki bodo lahko prenašale govore z zborovanja direktno. NAS IZVOZ SVEŽIH GOB V TRST IN ITALIJO Letos smo prvič začeli izvažati sveže gobe v Trst in Italijo. V osmih dneh smo izvozili v Trst in Italijo 8000 kg svežih gob. Tudi ta izvoz krepi naš devizni fond, saj da 1 kilogram gob toliko deviz kot 4 kilogrami najboljših jabolk. DOBER PRIDELEK POMARANČ IN LIMON V ČRNOGORSKEM PRIMORJU Letošnja letina pomaranč in limon v črnogorskem Primorju je bila rekordna. Število dreves se je letos povečalo na 60.000, t. j. šestkrat več kot leta 1946. Letošnji pridelek cenijo nad 120.000 kg. Prihodnje leto bodo posadili še 25.000 novih dreves. TUDI V SLOVENIJI SMO ZACELI IZDELOVATI NYLON NOGAVICE Naše bralke bo zanimalo, da je tovarna nogavic v Savljah pri Ljubljani začela izdelovati nylon nogavice. Prve domače nylon nogavice bodo že v kratkem v trgovinah. Zanimiv je delovni proces pri tem filigranskem izdelku, saj si morajo delavke v tovarni kožo na prstih rok mehčati s posebnim mazilom. Prav tako je zanimivo, da zdrži nyIonska nitka štirikrat težjo obremenitev kot enako debela svilena nitka. Pravijo, da nylon nogavice domače tovarne prav nič ne zaostajajo za tujimi. Če pogledamo nazaj v čase pred-aprilske Jugoslavije, vidimo, da je bila naša država med zaostalimi agrarnimi deželami, industrijsko pa je bila slabo razvita, kar je zlasti občutilo v industrijskih krajih zaposleno delavstvo. In še za to majhno industrijo potrebne stroje in nadomestne dele smo morali iskati v tujini, za kar so bile potrebne v naših podjetjih investicijske denarne postavke, ki so odhajle v tujino, prav tako smo morali iskati druge industrijske izdelke v tujih državah in jih drago plačevati. V tujino je odhajal naš denar, ki bi lahko igral plodonosno vlogo v državi sami. Naša država se danes iz temelja preobrazuje: iz zaostale kmetijske države se razvija Jugoslavija v moderno industrijsko državo. Gradimo nove tovarne, gradimo si svojo industrijo, odpiramo nove rudnike, iz katerih bomo dvigali naravna bogastva, vzporedno s tem pa gradimo gostejše in boljše komunikacije med posameznimi pokrajinami in kraji — nove železnice in avtomobilske ceste. Z gradnjo nove industrije se naša država osamosvojuje, postaja v vse večji meri neodvisna od tu- jine, z rastočo industrializacijo pa zago- tavljamo eksistenco in boljšo življenjsko raven naraščajočemu prebivalstvu. Vsa ta novo porajajoča se industrija in nove železnice pa zahtevajo vedno večje množine premoga, saj je premog hrana in kri industrije. Vsi rudarji-pre-mogarji v državi se zavedajo svoje velike naloge, ki stoji pred nami, med njimi tudi naši zasavski rudarji. Velike so potrebe po premogu. Kakor smo pisali že v zadnji številki našega lista, je upravni odbor rudnika Trbovlje-Hrast-nik razpisal za mesec oktober veliko nagradno tekmovanje za dvig produkcije premoga, na drugi strani pa se hoče upravni odbor rudnika s temi nagradami oddolžiti svojim najpožrtvovalnejšim ru- darjem, ki dajejo vse iz sebe, da pridobimo čim več premoga za našo industrijo in železnice. V to nagradno tekmovanje so posegli vsi rudarji tega rudnika, zlasti pa na Vzhodnem obratu, ker se delavstvo tega revirja in njegovo tehniško vodstvo dobro zaveda, da je obrat ostal v mesecu aprilu in septembru zaradi objektivnih težav v jamj s proizvodnjo na dolgu in da mora ta dolg poravnati. V tem nagradnem tekmovanju so se dosedaj prav dobro izkazale širokočelne številke tega obrata, n. pr. Št. 509 tov. Šumbergerja, št. 505 tov. Pavlina, št. 502 tov. Žunka, št. 521 tov. Krhlikarja in še nekaj drugih mehaniziranih odkopov tega obrata. Tudi odkopna številka 191 tovariša Kajtne se prav dobro uvršča med najboljše borce v proizvodnji in se poleg dnevnega prekoračenja norme udeležuje tudi nedeljskega dela, da prispeva k čim večji proizvodnji premoga, doseže pa s takim delom kar največ ocenjevalnih točk. So pa v obratu tudi delovne številke, ki so vse premalo disciplinirane in se ne odzivajo vedno klicu partijske in sindikalne organizacije po dvigu produkcije. Te delovne partije obljubljajo tehniškemu vodstvu obrata boljšo proizvodnjo, ne držijo pa dane besede; Delavstvo je pokazalo v zadnjih letih precej discipline in se je pozivu svo-| jega vodstva odzvalo pri prekournem de-l lu. Uprava rudnika, sindikalno in partijsko vodstvo upajo in pričakujejo, da se bodo vse delovne številke odzvale klicu za pospešenje proizvodnje tudi v prihodnjih tednih, ko se bo bila bitka za izpolnitev letnega plana rudnika. S takim odzivom bo delavstvo pomagalo svoji državi, koristilo pa seveda tudi 6ebj. Rudarji naj bodo prepričani, da bo znale državno in partijsko vodstvo ceniti njihovo prizadevanje za dvig našega gospodarstva. J- I- Trt vel bor vse zač jem Za g tak spn izbi Ijah ttdi Vsi obrati rudnika Trbovlje-Hrastnik so sprejeli tekmovanje, ki ga je organizirat njegov delavski svet in upravni odbor in ga vključil v tekmovanje na čast 10. obletnice JA. Rudarji 6o si zadali nalogo, da za vsako ceno dose- Zagorski rudarji tekmujejo Na pobudo delavskega sveta so na rudniku Zagorje začeli tekmovati za boljšo storilnost, za večjo proizvodnjo ln boljSo kakovost premoga Tekmovanje se je začelo 15 oktobra ln bo trajalo do 31. decembra. Za najboljše obrate ln jamske oddelke so razpisane nagrade v skupni vrednosti 50.(HI0 dinarjev Nagrade bodo delili v ob*!*' obutve, obleke ln živil. Tekmovalna komisija je sestavljena lz delavcev, ki delajo na od- O uspehu tekmovanja bomo še poročali. Kako Je že bilo? ] Kdo je pa na tihem, zadaj vodil in usmerjal to delo? To so bili slavni vo- MnrlsoZ rinrnnrnnn in ZmaVC. RAZGOVORI VARNOSTNEGA SVETA GLEDE ANGLO-IRANSKEGA PETROLEJSKEGA SPORA ODGODEN1 V vprašanju anglo-perzijskega petrolejskega spora je ob odločnem stališču Jugoslavije in Indije, da petrolejski spor ne sodi v pristojnost Varnostnega sveta, prišlo do sklepa Varnostnega sveta, da se vprašanje tega spora odloži do odločitve Mednarodnega razsodišča, ali je Varnostni svet pristojen za rešitev tega spora ali ne. Po predlogu jugoslovanske delegacije naj se čimprej obnove pogajanja in nadaljujejo prizadevanja za rešitev spora med obema strankama v smislu Nadaljevanje s 1. strani. Zore in Stefan Železnik. Nato so imeli stalne tedenske članske sestanke, sestavili so kader zaupnikov po obratih, tedensko dopisovali v svoje glasilo in imeli dnevno odprto pisarno v Društvenem domu v sobi št. 9 od 4. do 6. ure popoldne. Obnašali so se prav fašistično in grozili ter terorizirali ostale delavce tako, kot beremo v dopisu v »Slovenskem delavcu«: »ZZD ima sredstva, da nasprotnikom zajezi njih pro-staštvo in jim da čultiti, da brezdomni marksisti nimajo med našim ljudstvom ne vpliva ne moči.« Ta sredstva so bila ovadbe na žandarmeriji, odpusti iz službe, zapori in izgoni. Na članskem sestanku 22. novembra 1939 je govoril prof. Bitenc iz Celja, zdaj vojni zločinec, o komunizmu. Dopisnik pravi, da je bilo predavanje za vse člane ZZD polno stvarnih, s številkami podprtih izvajanj. Na sestanku so se oglašali tudi domači, bivši ruski ujetniki in emigranti. Dalje je predaval centralni tajnik Albin Breznik o fašistični korporativni družbi. Krona vse- ga pa je bil na dan Malega šmarna, 8. septembra 1940, izlet in tabor na Sv. Planini, ki so ga organizirali trboveljski duhovniki, maševal pa je zagorski kaplan, prišel pa je tudi kaplan Breznik. Slovesnost je povzdignil vodja klerofašistične inteligence iz Ljubljane dr. Ciril Zebot, pozneje eden izmed vodij Bele garde. Izlet in manifestacija je imela edini smisel: na vso moč zlorabiti praznik, vero in romanje za borbo proti komunizmu, za fašizem in zloglasno Cvetkovičevo diktaturo. Odbor so večkrat spreminjali in je bil 1940 posebno agilen novi blagajnik Rudolf Kuder. Na Svečnico leta 1940 so imeli slovesno komemoracijo za svojim umrlim očetom dr. Antonom Korošcem. Konec decembra 1940 so ustanovili Rudarsko zvezo rudarskih podružnic ZZD s sledečim odborom: predsednik Jože Dolar, Trbovlje, namestnik Zajc, Velenje, tajnik Holešek, Trbovlje, namestnik iz Senovega, blagajnik Jože Pevec, Trbovlje, namestnik iz Zabukovce. Tako je bil sestavljen najvišji klerofašistični delavski štab za pobijanje razredne borbe v Trbovljah. ditelji Markež, Gorogranc in Žmavc. Oni so v zvezi s TPD in žandarji v prvi vrsti krivi vsega trpljenja, Ui Ort rt n -rvt rvr/i T i mrovtn int.i m V P dni TU- žejo plan v novembru, pa tudi v decembru. Minulo nedeljo so tekmovali na vseh obratih, odzvali so se pa ki so ga morali prestajati zavedni ru darji, oni so organizirali razbijanje stavk, ki se da natančno dokazati zlasti za stavko leta 1940. Tem gospodom je dal najlepšo legitimacijo dopisnik leta 1940, ki piše iz Trbovelj: »Kaplan Žmavc je iskren prijatelj, učitelj in podpornik ZZD, je šolan človek, je volan, ki vodi in kaže smer vsem katoliškim, političnim in gospodarskim organizacijam v Trbovljah.« Za tem Zmavčevim kaplanskim volanom pa je ves čas sedel in komandiral šofer te fašistične bande, župnik Gorogranc, ki je za vse svoje politično, protiljudsko in pro-tidelavsko delovanje prejel letos svoje zasluženo plačilo — izgon iz kraja svojega tridesetletnega fašističnega dela. Zato pa tudi danes ne more slišati besede fašizem ali Pavelič in proti temu ničesar ne podpiše, ker je bil v Trbovljah glavni fašist in podpornik Bele garde on sam. In zato zavedno delavstvo za njim ne bo nikdar žalovalo. Fe Se najbolj pridni in vestni rudarji ter so delali le v dopoldanski izmeni. Čeprav niso biti polnoštevilni, so vendar nakopali 1060 vozičkov premoga. Največ so ga seveda nakopali na zahodnem obratu, kjer so za nedeljo organizirali posebno tekmovanje P° načinu prejšnjih let. V 30-članski brigadi so se zbrali najboljši rudarji ter v osmih urah nakopali 320 vozičkov, kar da na rudarja nad 10 vozičkov. Skupno so nakopali na tem obratu minulo nedeljo 436 vozičkov premoga* vzhodni obrat 208, obrat Hrastnik 12", obrat Ojstro 157 iin dnevni kop 132 vozičkov. Rudarji so se domennili, da bode tudi med tednom okrepili tekmovanj® zlaisti pa bodo gledali ha žnoTtSanjf kvalitete premoga, ker vedo, da mora* mo v tujino oddajati dober premog. Teden Rdečega križa v Zagorju V okviru Tedna Rdečega križa so Zagorju imeli dve zdravstveni predavanj1* organizirali so samaritanski tečaj tor imen predavanja o pomenu Rdečega križa v štt rih tečajih protiletalske zaščite. Tudi v šolah so predavali o mednarodni organizacij’ rt .1 _ ¥ . 1 _ t X. n H t .. h, M MM M« n M S M M 1 — tt 1 H tT 1 /V fl/ 11 Rdečega križa, o njenem nastanku in vlo*1, ki jo ima za trpeče človeštvo. V nedelj*’; dne 14. oktobra, so v korist Rdečega kri«! odigrali v Zagorju dve nogometni teku1 med moštvom Železničarja iz Ljubljane zagorskim Proletarcem ter med drugim štvom Rudarja iz Trbovelj in drugim moštvom Proletarca. V Zagorju so dobili dva nova avtobus* Prevoz potnikov od železniške postal’ Zagorje do Zagorja. Toplic, Kisovca-Lo*! in Izlak je bil doslej resen problem. Voz” je samo en avtobus. Kadar se je pokvamj; so morali potniki hoditi peš v dve uri daljene Izlake. Končno je to vprašanje J* šeno. Pred dnevi so dobili dva nova av>T busa, ki bosta zmogla prevoz vsaj tis**? potnikov, ki morajo potovati v oddalj81!, vasi zagorskega sektorja. Prebivalstvo J s tem zelo zadovoljno, vendar pa še ost*® odprto vprašanje, kako izboljšati in gočiti prevoz še prebivalcem lz Zagorja ** Toplic pri Zagorju. na ker cen pirj šale pot; ženi niti mal nim odlc lam stre lom 1 telj. nav šan, fon šola n ili, uče to ! je, telo plat dru. ( teh rem 530 kot Rad 1 Rad Ura Vaji mal lom sice nad nob Žale TD nisc nad štve 1 Uru, tun daj razi Ušel Pri.< hod cev. 1 v t koč Urh Pop Plot 1 lovi Piec leto Pioi Ca ji Pa hjtT NfC Pik Ure trei Pa Po Pne -v- e Cuy de Maupassant: Prav ko sem hotel odpreti usta in 1 bežni! bliža se vam, da bi vas ugono- uvajte se ljubezni! Ko se povrnejo prvi lepi dnevi, ko se zemlja prebuja in zeleni, ko nam dišeč, mlačen zrak boža kožo, prodira v prša in se nam zdi, da sili v samo srce, se nas polasti nejasno hrepenenje po neskončni sreči, zgrabi nas želja, da bi tekli v naravo, šli na slepo srečo iskat dogodkov, da bi pili pomlad. Pretekla zima je bila zelo huda in potreba po tem radostnem razcvetu v maju je navalila name kot omotica, kot pritisk prekipevajočega soka. Ko sem se nekega jutra prebudil, sem zagledal skozi okno nad sosednimi hišami velik, sinji prt nebeški, ki je žarel v soncu. Kanarčki v kletkah pri oknih so kričali, služkinje v vseh nadstropjih so pele, vesel hrup je prihajal s ceste, praznično razpoložen sem se odpravil ven, ne da bi vedel kam. Ljudje, ki sem jih srečaval, so se smehljali; dih sreče je plaval povsod v topli luči vrnivše se pomladi. Rekel bi, da se je nad mestom razlil vetrič ljubezni; in mladenke, katerih oči so govorile neko prikrito nežnost, njih 'hoja, pa še mehkejša dražest, so mi z nemirom polnile srce. Ne da bi vedel kako in zakaj, sem dospel na obrežje Seine. Tod mimo plovejo parniki v Suresnes in hipoma me je zgrabila neubranljiva želja po teka-pju skozi gozdove. Krov majhnega parnika je bil poln potnikov, izletnikov. Kajti prvo sonce vas privabi proti vaši volji iz stanovanja. Vsi so se gibali, prihajali, odhajali, se pogovarjali s sosedi. Poleg mene je bila drobna ženska, nedvomno delavka, vendar dražestna po pariško; srčkana plavolaska s kodrčki na sencih. Lasje, podobni valu žarkov, so se ji spuščali k ušescem, valovili k tilniku) plesali v vetru in prehajali niže v puh, ki je bil tako plav, lahen in nežen, da sem ga komaj opazil, ki pa je zbujal v meni nepremagljivo željo, da bi ga pokril z množico poljubov. , Zaradi mojega silnega pogleda je obrnila glavo proti meni, nato pa hipoma povesila oči in zganila z ustnico, kakor da bi se ji porajal smeh; naredili sta se ji na licih jamici in tudi tukaj sem zapazil nežni puh, ki ga je zlatilo sonce. Mirna reka se je širila. Topel mir je plul v ozračju in zdelo se je, kako življenje polni prostor. Sopotnica je dvignila oči in sedaj se je — gledal sem jo neprestano — resnično nasmehnila. Bila je prelestna in v njenem pogledu sem ujel tisoč čarov, ki so mi bili do tedaj nepoznani; videl sem v teh očeh neznane globine, ves čar nežnosti, vso poezijo, ki o nji sanjamo, vso srečo, ki jo brez prestanka iščemo. In zgrabilo me je brezumno poželenje, da bi jo objel, jo nekam nesel, da bi Šepetal sladke zaljubljene besede. jo nagovoriti, me je nekdo potrepljal po rami. Presenetilo me je. Ko sem se obrnil, sem zapazil človeka navadnega videza; bil ni ne mlad ne star in žalostno me je gledal. »Nekaj bi vam povedal,« je rekel. Jaz sem se pačil, kar je brez dvoma opazil, kajti dejal je: »Nekaj važnega.« Vstal sem in šel za njim na drug konec parnika. »Gospod,« je začel. »Ko se bliža zima z mrazom, dežjem in snegom, vam zdravnik vsak dan trobi: — Skrbite, da vas nikoli ne bo zeblo v noge; varujte se nahoda, kašlja, vnetja pljuč itd. — Tedaj poskrbite na vse mogoče načine za zdravje: nosite volnene rute, debel površnik, velike čevlje; navzlic temu pa vas še večkrat položi v posteljo. Ko pa se vrne pomlad z listjem in cvetjem, z mlačnimi, božajočimi sapicami, z vonjem lok, ki vas čudovito zmede, omehča brez vzroka, ne pride nihče, da bi zinil: — Gospod, čuvajte se ljubezni! Vsepovsod preži, na vseh koncih in krajih vas lovi v svoje mreže; pripravljene ima vse zvijače in zlobnosti, vsa njena orožja so nabrušena! Čuvajte se ljubezni/ ... Čuvajte se je! Bolj je nevarna kot nahod, kašelj, vnetje pljuč in podobno!! Ne pozna nobene milosti in premnoge zapelje, da napravijo nepopravljive neumnosti. — Da, gospod, če bi moja kaj veljala, bi vlada morala vsako leto nalepiti na zidove in oglasne deske velike lepake z naslednjimi besedami: — Pomlad se je vrnila! Državljani, varujte se ljubezni/ — Prav tako, kakor pišejo na vrata: — Pozor! na novo prebarvano! — No, ker pa ji j vlada ne skrbi za to, jo nadomeščam I jaz, ki vam pravim: — Varujte se lju- bila; moja dolžnost pa je, da vas posvarim, kakor posvarijo v Rusiji mimoidočega, ki mu zmrzuje nos. —« Osuplo sem gledal nenavadnega tujca, končno pa sem resno spregovoril: »Gospod, zdi se mi, da se vtikate v stvari, ki vas prav nič ne brigajo!« Naglo se je obrnil in odvrnil: »Oh, gospod! gospod! Ce vidim, da se nekdo odpravlja potapljat v vrtinec, ali naj ga pustim, da utone? Počakajte! poslušajte mojo povest in razumeli boste, zakaj se vam upam tako govoriti.« Bilo je-lani prav v tem času. Prej vam še moram pripomniti, gospod, da sem uradnik v ministrstvu za mornarico, kjer naši načelniki, poverjeniki, pisarniški častniki prav resno razumevajo svoj posel, da ravnajo z vami kot z vajenci-novinci. Oh! če bi tudi vse ne bilo tako po vojaško!. Toda nazaj k moji povesti/ Gledal sem, sedeč za pisalno mizo, košček jasno modrega neba, kjer so letale lastovice in prihajale so mi želje, da bi zaplesal sredi svojih prašnih skladov papirja. Hrepenenje po svobodi je raslo v meni tako silno, da sem — kljub odporu — poiskal opico — načelnika. Povedal sem mu, da sem bolan. Ostro me je premeril, nato pa zakričal: »Ne verjamem, gospod! Sicer pa, spravite se! Mislite, da more urad s takimi uradniki uspevati?« Jaz pa sem jo pobrisal k Seini. Prav tako vreme je bilo kot danes; stopil sem na parnik, da bi se odpeljal v Saint-Cloud. Oh, gospod! da bi mi načelnik ne dal dopusta! Zdelo se mi je, da se topim v soncu Vse sem ljubil: parnik, reko, drevesa,. hiše, izletnike, vse! Želel sem nekaj l objeti, kar si bodi: bila je to ljubezen ki je nastavljala svoje zapeljive mrež1' V Trocadčru je vstopila mladenka majhnim zavojem v roki in mi sedf" nasproti. Bila je lepa, gospod, zares le‘ pa; toda presenetljivo je, koliko se va1" zdijo ženske lepše ob lepem vremen I posebno v zgodnji pomladi. V njih V dite zaklad, čar, nekaj — sam ne ve kaj — docela posebnega. Natanko ta* je kakor z vinom, če ga pijemo na **' Gledal sem jo in tudi ona je po0‘» dala od časa do časa name, veste, ptfl tako kot prej vaša. Ko sva se večkrat spogledala, se * je zdelo, da se dosti dobro poznava, lahko začnem pogovor. Nagovoril s® jo in -ona je odgovorila. Resnično, " je ljubka nad vse. V Saint-Cloudu je izstopila in 0 .j. dala naročilo; ko se je vrnila, je pa*”.j, ravno odhajal. Pridružil sem se P milina zraka nama je izvabila vzh' »V gozdu je zdaj prijetno!« sem <* jal. — »Ah! da!« je odgovorila. — vam je ljubo, gospodična, pa pola tja,« sem pripomnil. Ošinila me je z vprašujočim dom, kakor da bi hotela dobro Vr *« niti, koliko sem vreden; no, Pre'}e1}ay dovolila, se je seveda še malo op0. Ijala. Stisnila sva se tesno drug k gemu in odšla v gozd. Skozi in odšla v dreves z bledim, še nerazvitim ”“-w gosto in živozeleno travo, ki so jo v-^ Ijale živalice, ki so se tudi ljubt vsepovsod je prihajalo petje P' Moja spremljevalka je začela s*n.n(it teči. Zrak in vonj zelenja in „ oJO jo opijanila. Jaz pa sem tekel z ge' in poskakoval kakor ona. Vidite, spod, da smo včasih prismojeni. (Konec prihodnji4-' >ka »Ki »eji jjei V •n •■Sl S S J'»> *•* »*« ‘M J** »tu KULTURNI PREGLED Delo in težave sveta za kulturo in prosveto na OLO Trbovlje Svet za kulturo in prosveto na OLO Trbovlje si prizadeva, da bi vršil svojo veliko in pomembno nalogo z uspehom, bori se pa tudi z velikimi težavami. Po vseh šolah v okraju se je šolski pouk začel v redu ob določenem času z izjemo na osnovni šoli v Trbovljah in v Zagorju. V Zagorju se ja začetek pouka Zakasnil, ker so šolo med počitnicami spremenili v zasilno bolnišnico zaradi izbruha epidemije paratijusa, v Trbovljah pa se je začetek šole zavlekel za teden dni zaradi popravil. Ugotovljeno je, da je materialna plat na šolah našega okraja nezadovoljiva, ker so bili šolski proračuni prenizki, cene pisarniških potrebščin, zlasti papirja, so se pa med letom občutno zvišale. Vse šole so z učili in drugimi potrebščinami večinoma skromno založene. Tako je treba med drugim omeniti, da imajo n. pr. na Trojanah premalo zanimanja za potrebe šole, ker nima kurjave za zimo, v Turju pa KLO odlaša s popravilom strehe na šoli že od lanskega leta, akoravno manjka le 40 strešnikov. Prvi kot drugi primer malomarnosti moramo grajati. Po nekaterih šolah so imeli že roditeljske sestanke, na katerih so obravnavali razna šolska in materialna vprašanja. Na Dolu pri Hrastniku se je formiral osemčlanski šolski ' svet, Na Šolah po naših vaseh so po večini sklenili, da bodo v kmečkih predelih proučevali tudi vprašanje sadjarstva. V okvir Sveta za kulturo in prosveto spadajo tudi fizkulturne organizacije, ki jih je v okraju 14, in sicer pet telovadnih, štiri športna društva, štiri Planinske organizacije in brodarsko društvo kajakašev. Če pa, pogledamo število članstva v teh telesnovzgojnih ustanovah, ne moremo biti zadovoljni, saj je v njih le 530 aktivnih članov, kar je za kraje, kot so Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče veliko premalo. Najboljše je telovadno društvo v Radečah, v Hrastniku in na Dolu pri Hrastniku. V teh društvih imajo redne naje, vendar je povsod vključeno premalo mladine. Slabo pa je letos z delom v telovadnem društvu v Zagorju; sicer so tamkaj začeli obnavljati telovadnico, nimajo pa že od meseca aprila Pob enih vaj. Se slabše, da ne rečemo naravnost Žalostno in sramotno, pa je z delom v TD Trbovlje. V tem društvu letos sploh niso imeli občnega zbora in tudi ne Vadijo — vzrok temu pa je, ker društvo nima svoje telovadnice. Mnogo se je letoq že govorilo, da bo ; društvo dobilo svoje prostore v fizkul-turnem domu v Trbovljah, kjer je sedaj okrajno sodišče, javno tožilstvo in fazne druge organizacije, vendar bo po vseh izgledih ostalo vse pri starem. Rristojni forumi so sicer obljubili, da Vodo vprašanje rešili v korist telovadcev, toda obljubo izvršiti je težko... Popolnoma razumljivo je, da danes v Trbovljah, kjer je bila telovadba nekoč močno razvita in kjer so bili celo Vrhunski telovadci, ob danih razmerah Popolnoma na tleh. Kdo je kriv te sramote v Trbovljah? Med športnimi društvi je precej delovna SŠD »Proletarec« v Zagorju, Ptedtem ko SSD »Rudar« v Trbovljah letos še ni imel občnega zbora, ker ne P^orejo priti skupaj — čujte! — bla-Oojnik in revizijski odbor ... Drugače Pa so posamezni odseki agilni, med J^jimi zlasti trboveljski košarkarji in HK »Rudar«. SSD »Bratstvo« v Hrast-Plku se tudi bori s težavami, ker nima Vrojenega lastnega igrišča, kar je vzrok trenutnemu neuspehu te edinice. Dobro Pa deluje v Trbovljah novoustanovlje-Po športno društvo »Retje«, kjer se vpeljavi ja zaenkrat nogometna sekcija. Zadovoljive uspehe dosegajo planinca društva v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju (zlasti slednje), pa tudi društvo *Hum« deluje dobro. Na splošno je Prosto po Scottu: telesna vzgoja v trboveljskem okraju premalo razširjena, saj sodeluje v fiz-kulturnih društvih okraja komaj 2 % prebivalstva, zlasti se pa v nji Ti pogreša mladina, o čemer naj pristojni činitelji razmišljajo posebej in izvajajo potrebne korake. Predšolske ustanove V našem okraju delujejo tri predšolske ustanove, in sicer otroški vrtec v Trbovljah, ki ga obiskuje 77 otrok v starosti 3 do 7 let, ter 29 otrok, ki hodijo že v osnovno šolo. Otroci so razdeljeni v tri oddelke, pouk pa se vrši v njih po načrtu. Tudi otroška vrtca v Zagorju in Hrastniku delujeta uspešno in se otroci počutijo v njih dobro. Dijaški dom v Trbovljah Letošnje leto je ta dom sprejel 40 dijakov, 18 iz nižje, 22 pa iz višje gimnazije. V domu imajo gojenci vso oskrbo in pomoč pri študiju. Dobro deluje v tem dijaškem domu mladinska organizacija. Dijaki so razdeljeni v štiri krožke ter imajo kulturno-prosvetni, šahovski in fizkulturni odsek ter krožek Ljudske tehnike. V dijaškem domu je tudi 7 gojencev izven okraja Trbovlje. Dom je dobro oskrbovan ter imajo dijaki možnost, da se lahko posvetijo študiju v polni meri. Domovi učencev rudarske in industrijske šole v Zagorju in Trbovljah Na tej Soli v Zagorju je iz vseh predelov Slovenije 76 gojencev, iz ostalih republik pa 110. Učenci stanujejo v internatu, kjer imajo vso oskrbo. Največ učencev je prišlo iz Bosne; pri njih so pa nastale težave, ker so nekateri mislili, da bodo šli v šole v Maribor ali v Ljubljano, ker so si že izbrali poklice, nagovorili so jih pa, da se posvetijo študiju rudarstva. Nekaj od njih jih je pobegnilo, na splošno so pa ostali vsi zadovoljni, ker se jim vsi materialni pogoji nudijo v internatu samem. Tudi v domu gojencev rudarske in industrijske šole v Trbovljah je 123 mladincev. V šoli je polovica učencev iz Slovenije, ostali pa iz Bosne. S pomočjo mladinske organizacije in uprave doma so bile odstranjene začetne težave, tako da se sedaj vsi gojenci počutijo dobrot ' Prosveto in kulturo ljudstvu Na eni svojih zadnjih sej si je Svet za kulturo in prosveto na OLO Trbovlje zadal nalogo, da se še v letošnjem letu priredi na terenu več predavanj, in to v okviru krajevnih izobraževalnih krožkov ter združena predavanja s sindikalnimi prosvetnimi predavanji. Do konca leta je predvideno sedem predavanj, in sicer »Vzgojni cilji socialistične družbe«, »Kakšen naj bo odnos množičnih organizacij do pionirskih organizacij«, »Namen roditeljskih sestankov«, »Šolski sveti in ljudske občine«, »Vzgoja mladine in množične organizacije«, »Spolna morala in mladina« ter »Ljudski odbori in zaščita mladine«. Iz prednjega razvidimo, da je delo Sveta za kulturo in prosveto v okraju Trbovlje zelo obširno, na drugi strani pa ne pozabimo, da so velike in pomembne naloge te važne ustanove izvedljive le tedaj, če ji bodo vsi kulturni in prosvetni delavci, pa tudi ostala inteligenca v okraju nudili potrebno pomoč. Dvaisctlctnlca obstoja delavskega pevskega društvaZarje" v Trbovljah Pred 32. obletnico SKOJ Na Dolu pri Hrastniku bodo odkrili spominsko ploščo V okviru proslav na čast 32. obletnice SKOJ so v naših revirjih, zlasti pa v centrih, v načrtu slovesne akademije, na Dolu pri Hrastniku pa bo okr. komite LMS Trbovlje odkril v prvih dneh meseca novembra spominsko ploščo pionirju-mladincu Borisu Pustu, ki je 28. septembra 1944 daroval na Kalu nad Hrastnikom v boju z Nemci svoje mlado življenje za svetlejšo prihodnost našega naroda. Tovariš Boris Pust se je rodil 4. junija 1930 na Dolu pri Hrastniku. Dne 17. junija 1944 je bil sprejet v SKOJ, v NOV pa je začel delovati leta 1942 kot dvanajstleten deček, v partizane pa je odšel leta 1944, kjer je opravljal službo kurirja okrajne ljudske tehnike. Ko se je v službi 28. septembra 1944 vračal v svojo edinico, je naletel na skupino Švabov; začel je streljati, toda zmanjkalo mu je municije in padel je zadet od rafala mitraljeza. Kot prvemu pionirju-Skojevcu v trboveljskem okraju mu bo okrajni komite LMS Trbovlje odkril spominsko ploščo, katera slovesnost bo združena s počastitvijo 32. obletnice SKOJ. Pionir-skojevec Boris Pust Predkongresno zborovanje članov sindikata v Trbovljah V sredo, 17. oktobra, popoldne je bilo v Delavskem domu v Trbovljah pokongresno zborovanje članov sindikata, kjer je član GO ZSS, tov. Roman Albreht obrazložil pomen in sklepe II. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije v Zagrebu. V začetku svojih izvajanj je govoril o nezlomljivi volji jugoslovanskega delavskega razreda v borbi ČRNI bratje: Kriminalni roman «. Merrlvale je skremžil obraz »Tako zgo-O.lf No. morda le k> ravno prav. Naj "'»pl!« h »Ah. gospodična Frančiška!« se je pri-d.hll, ko je ženska vstopila. »Veseli me, H ste te tn!« ž, »Mislila sem. da se je treba ie o maral-pogovoriti.« >e..*”rav Imate. Ali ate že brali o najno-pustolovščini natega prljategjat« »Seveda.« *Kal pravite k teinu?« *Blt| mora selo močan In gibčen mož.« top,’,0 1® nedvomno res,« se Je zasmejal H«{?,TaIe. »Toda midva se morava sedaj 2 pogovoriti o vsem potrebnem.« •n T vrhnji sobi JI Je ponudil atol »HiMPbstal »ato poleg nje s pridržanim nom. ne* *Ta **sto »»”>»• če se vzame na-4v«u,®< atojl naža odlična družba le na naju Allan In Viljem ata se odpeljala na ?? . t« tj a Morili sedi doma In kuje načrte :°Je prihodnje polteno življenje.« vilja glede Mornvra to. kar smo bo|t®*T*da. Zadnja navodila zanj so Je na iS.tt mislite, kje Je zdajle Moravee?« i|eni‘ijn*m pojma. Gotovo pa Je na varata »o . J® močan kot divja zver tn poleg n««nr„, '*rednn razumen, škoda, da je nal u°Jd® * limuzino ponj?« Je vprašala **».!,W® ** J® ognil njenemu pogledu, n 1,11 ti"lr dejal, »da dobremu slugi Osr-'bati., ®K® nevarne naloge ne moreva za- *»«?.,'"t1'"; »>« le ne smeva povedati vsega. »Rdi. i ,nr®J eden Izmed naju ponj.« » Merp|,!*P,®d naju?« •®®težko '! ® J,® omahoval. »To opravilo Je • un bi vam ga prepustil. Sicer ps lahko vzamete Garrlsha s seboj, da vas h« branil, če bo treba. Razen tega bo z vami iofer Barnes. No. najbolje pa Je. da žrebava, kdo Izmed naju pojde.« »Prav.« Merrlvale Je prinesel karte In Jih ljubeznivo smehljaje dal ženski. »Zmeiajte jih ln jih razložite po mizi.« Malo razburjena g8 je ubogala. »Zdaj,« Je rekel, »potegniva vsak eno karto. Vilja karta pojde. Potegnite prva. gospodična Frančiška!« Ženska Je potegnila pikovo damo, Merrlvale pa za njo karovo deaetleo. Mož se je smehljal. »Vprašanje Je rešeno. Tu Je opis Moravčeve obleke ln fotografija — čeravno nam Je pisal, da bo menda precej spremenjen. Razen tega Je Allan Walker dejal, da mu Je slika malo podobna.« »Če ho prišel na dogovorjeni kraj, ga bom že našla.« »Pride zanesljivo,« Je zatrdil Merrlvale. »Pazljivi pa le bodite. Avto ustavite nekoliko proč In čim bolj med drugimi vozili. Ko se odpeljete, pazite, da vam ne bo kdo sledil. Barnes naj prvih petnajst minut vozi avto vse križem, nato pa znova poglejte, če ni kdo za vami. Ce ne bo nikogar, naj šofer Barnes Izstopi ln začne voz pazljivo preiskovati... Nikar se ne dajte speljati na led. Ves naš obstanek Je odvisen od tega. Ce ho Moravec Imel kakšno orožje, mu ga mora Garrlsh takoj odvzeti. Pa mojih posebnih navodil ne pozabite. Pazite zlasti na to, da bodo vsi zastori spuščeni In pritrjeni In dn bosta obe luči pri vozu goreli. Torej skrajno spretni In previdni bodite,, da med vožnjo ne boste dali policiji povoda za posredovanje .. .« .... Pet minut pred deveto uro zvečer Je Sla velika, limuzina na 125. cesto In se ustavila na prostoru za pristajanje avtomobilov sredi med drugimi vozili. Šofer Je odprl vratca. proti poskusom SZ, ki nas je hotela spraviti na kolena, in kakšen ugled si je ustvarila naša država v tej neustrašeni borbi v svetu. Referent je govoril tudi o naših gospodarskih nalogah in o bodočem delu sindikalnih organizacij. Zborovanju je prisostvovalo okrog 300 članov sindikata. Elegantno oblečena dama Je Izstopila ln spregovorila z voznikom nekaj besed. Nato Je rekel nekaj v notranjost voza. V vozu se je sedaj premaknil velik možak, oblečen kakor služabnik, ter začel spuščati zastore In jih pritrjevati. Ko Je končal delo. Je dama stopila še enkrat v voz. Zaprla je vratca, pustila goreti luč In pogledala, če so zastori dovolj čvrsto pritrjeni. Zadovoljna Je ugotovila, da Iz voza ni mogoče videti na cesto. Pokimala Je šoferju. nato pa zginila med ljudmi. Vhod v postajo podzemske železnice Je bil kakšnih dvajset metrov proč. Ko je ženska prišla bliže. Je bila razočarana. Prihajali ln odhajali so moški, toda noben možak ni malomarno stal tam okoli. Zdajci pa Je prišel neki mož naravnost proti vhodu In nekaj korakov proč obstal pod ulično svetilko. Ženska je takoj vedela, da je to Mo- raVZrlnlla se Je skozi ljudi k njemu In tam mirno obstala. Pet minut Je minilo, ne da bi se bila na videz drug za drugega zmenila. VaaJ ženska Je menila, da Je mož še ni opazil. Moravec po njenem mišljenju Pač ni mogel vedeti, da Ima družba črnih bratov tudi žensko za članico. . , ženska Je z zanimanjem opazovala obraz moža. Prav takega sl je predstavljala: samozavestnega. odločnega In resnega. Naposled je menila, da je čas za nastop. Počasi Je prišla bliže In ko jo Je mož pogledal. se mu Je nasmehnila: »Nocoj je nekoliko hladnejše.« Mož se Je priklonil In odkril. »Da. hlad Je prav občutljiv.« Ženska je razmišljala. »Oprostite, ali ste morda videli nekega gospoda, kt Je tukajle čakal. Ali ni morda ie odšel?« Okoli moževih ustnic Je zaigra) vesel nasmešek. ... ,, . . „ »Mislim, da je šel neki Andrew Broun Iskat taksi.« .... »Oh,« Je veselo vzkliknila, »potem veste, kje Je?« »Jaz sem Broun.« »Dobro. Prepričana sem. da bova takoj dobila taksi, če greste z menoj.« Moški je šel brez besed z njo. Peljala ga je naravnost k limuzini, kjer je Barnes že čakal. Šofer Je napravil luč. Dne 3. novembra t. I. bo delavsko pevsko društvo »Zarja« v Trbovljah proslavilo svojo dvajsetletnico. Pokroviteljstvo nad to proslavo je prevzel tovariš Lojze Ribič, direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik. Društvo je bilo ustanovljeno l. 1931. Svoj prvi sedež je imelo na Dobrni in je štelo v prvem letu obstoja le 23 članov. Društvu je predsedoval tov. Franc Šmid, ostali odbor pa so sestavljali tov. Vinko Šoba, Jože Zelenšek, Andrej Strašček, Jože Suhodolčan, Viktor Suhodolčan, Anton Hočevar in Adolf Hu-darin. Vodstvo zbora je bilo poverjeno tov. Jožetu Rotarju, ki pa je bil kmalu premeščen iz Trbovelj in vodi še danes pevski zbor na Jesenicah. Prvi koncert je imel ta zbor že 21. februarja 1932 v tedanjem Društvenem domu, drugega pa 4. decembra istega leta. Delovanje zbora je bilo vsekakor uspešno, če je imel že v prvem letu obstoja dva koncerta, sodeloval pa tudi na izletu na Mrzlico, družabnem večeru, pri gasilskem nastopu in pri treh pogrebih. Se lepše nam izlustrira delovanje zbora število pevskih vaj v tem letu, ki jih je bilo 106. Število pevcev je raslo od leta do leta, tako da je bilo ob koncu leta 1933 v društvu 39 rednih članov. Organizacijsko je društvo napravilo korak naprej, ko je 1. januarja 1934 postalo član tedanje Hubadove župe v Ljubljani. Leta 1933 je zbor izmenjal svojega pevovodjo. To mesto je prevzel tovariš Rudi Dolničar, ki vodi zbor še danes. Društvo se je borilo v tem času tudi s finančnimi težavami, ki so nastale največ zaradi tega, ker članstvo ni moglo plačevati članarine. Ta nedostatek je pa razumljiv, ker je bil zaslužek članov v letih krize zelo nestalen, delovni dnevi po zaslugi kapitalistične Jugoslavije reducirani, brez službe pa tudi nekateri člani zbora, kar vse je vplivalo na neredno plačevanje članskih obveznosti. Zanimiv je tudi predlog, ki je bil sprožen na občnem zboru ob koncu leta 1934, da naj bi zbor gojil več delavskih pesmi. Delavci so sami začutili, da bi se morali okleniti močneje svoje pesmi, pesmi delavca-revolucionarja. Odslej so se res poglobili v študij delavskih pesmi in uvrščali v svoje pevske programe čimdalje več pesmi, s katerimi so se predstavljali javnosti kot delavski pevski zbor. Težave je imel zbor pri svojih vajah z zamenjavanjem šihtov, ker tedanji oblastniki niso imeli razumevanja za kulturne cilje društva, ki je nosilo slovensko pesem z najrazličnejšimi gostovanji daleč po vsej Sloveniji. Saj sko- ••MNIMMMOIMMMIMMHHMIMMMtMMMHMH Sindikalni pevski zbor »Vesne« v Zagorju se popravlja Sindikalni pevski zbor »Vesna« v Zagorju Ima za seboj lepe tradicije. Boriti se Je moral s težavami, ki so ogrožale njegov obstoj. Bil je dalj časa brez pevovodje, zaradi česar je popustila disciplina članstva. Čeprav okrnjen, je nastopal pri vseh važnejših prireditvah. Pevcev se je mnogokrat lotilo malodušje, ker niso čutili nlkjer prave zaslombe. V zadnjem času pa je zbor ponovno ožlvei, naštudiral koncertne programe In gostoval v št. Pavlu pri Preboldu z lepim uspehom (Manstvo le napravilo propagandni zlet po lep| Gorenjski In sodelovalo na proslavi 400-letnlce naše knjige v Loki pri Zidanem mostu. Člani zbora se čutijo spet povezani s svojim odborom, udeležujejo se redno pevskih vaj ln lahko pričakujemo, da bodo v tekmovanju za desetletnico JA zaznamovali lep napredek. Pred dnevi so Imeli člani tega zbora sestanek, na katerem so napovedali tekmovanje vsem sekcijam SKUd »Vesna«. Tekmovali bodo v društveni disciplini, v nastopih doma ln na vasi. Priredili bodo več koncertov, predvsem Izven Zagorja, ker Imajo vtis. da na podeželjn mnogo bolj ljubijo lepo pesem kot v Zagorju samem. Slaba udeležba na koncertih ni bila dokaz za slabo kvaliteto zbora. Kaže pa. da je smisel za petje v zagorski dolini, ki je včasih imela kar štiri moške pevske zbore, padel tako globoko, da zbor v vseh povojnih letih ni mogel zbrati več kot trideset pevcev. Zbor sprejema sedaj nove člane, predvsem iz vrst mladine, da jo odtegne kvarnemu vplivu ceste in gostiln ln privede h kulturnemu delu Zagorska dolina Je bila včasih znana kot dolina pevcev In čas je, da sl pridobi ta sloves spet nazaj. raj ni bilo tedaj večjega kraja v Sloveniji, ki ga ne bi zbor obiskal po večkrat. Da pa je bil zbor v tem času kvaliteten, dokazuje dejstvo, da je čestokrat nastopal tudi v Ljubljani, kamor so imeli dostop le najboljši podeželski zbori. Leta 1937 se je ustanovilo v Hubadovi župi »Adamičevo zasavsko okrožje«, katerega član je postalo tudi društvo »Zarja«. Zbor se je dvigal odslej kvalitetno od koncerta do koncerta, vanj je vstopalo vedno več novih članov in kljub nekaterim notranjim trenjem, ki so jih povzročali nekateri razbijalci zbora (tako je nekdo izmed njih zahteval, naj društvo ne sprejme v svojo sredo nikogar izmed članov bivšega delavskega društva »Svobode«), je vendar uspelo, da je zbor dosegel zavidljivo višino med moškimi pevskimi zbori v Sloveniji. S kakšnimi duševnimi težavami pa se je zbor boril v letih najhujšega pritiska domačega in tujega kapitalizma na našega delavca - rudarja, zaslutimo ob govoru predsednika društva v uvodnih besedah na občnem zboru, torej tedaj, ko se je že začel stiskati fašistični obroč okoli naše države. Tedaj je predsednik ugotovil: »Sedmo leto poteka, odkar se je raznesla po dolini črnega diamanta vest, da ostaja v tihem zatišju, kjer vlada vedno siromaštvo, petja željna družina, ki ji je edini cilj, gojiti v materinem jeziku prelepo slovensko pesem, da ob njej pozablja na bridkost težkega rudarskega življenja ...« Pač lepo spričevalo za tedanje oblastnike, ki so rezali trpek kruh našemu rudarju. Leta 1941 bi moralo društvo proslaviti 10-letnico svojega obstoja. Z vso vnemo se je pripravljalo na ta dogodek, prehitela pa ga je okupacijska doba. Po osvoboditvi je moški pevski zbor »Zarje« spet zaživel in gojil našo lepo slovensko pesem in bo v kratkem obhajal dvajsetletnico svojega obstoja, na katero se pripravlja s posebnim koncertom. Zborovanje tudi v Zagorju Pred dnevi so Imeli v Zagorju sindikalno konferenco, na kateri so navzoči posln-i111 P°r°fcilo delegata II. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Na konferenci so se pogovorili tudi o organiziranju sestankov In | zborovanj, na katerih bodo prenesli snov in j sklep« drugega kongresa na delovni kolek-| tlv ISa konferenci so bile zastopane samo rudniške sindikalne podružnice, ostale podružnice pa niso poslale svojih funkcionarjev, kar je značilno za sindikalno delo v prizadetih podjetjih. Na konferenci so lz tega razloga sestavili komisijo treh članov, ki bodo stopili v stik z ostalimi sindikalnimi organizacijami v Zagorju in jim pomagali, da bodo tudi v teh priredili zborovanja ln sestanke v zvezi s poročili In sklepi II kongresa ZSJ. V Čemšeniku so dozidali zadružni dom Pred tremi loti so začeli v Čemšeniku graditi zadružni dom. V treh letih so stavbo samo podkletili. Letos so se pa resno lotili nadaljevanja tega dela. Z zidanjem so začeli 1. septembra in so do 1.3. oktobra dozidali pritličje in nadstropje. Zidarska dela vodil in sam zidal tov. Alojz Benegalija. V pomoč je imel najprej enega, pozneje pa dva domača kmečka zidarja. Sedaj izdeluje-30 strešno konstrukcijo in sodijo, da bo dom v štirinajstih dneh že pod streho. Manjka še sicer okrog 2000 kosov strešne opeke, toda gotovo bodo tudi to pravočasno dobili. Dom bo nudil začasno potrebne prostore za tri razrede osnovne šole, za stanovanje učite-l,iev m za pisarne KLO. Sele ko bodo sezidali novo šolo (stara je bila med okupacijo porušena), bo dom služil svojemu pra-YeDlu."amenu — razvoju in impredku zadružništva na vasi. 20-letnica gasilskega društva v Čemšeniku V Čemšeniku pri Zagorjn so v nedeljo dne 14. oktobra proslavili 2n-letniCo ohatoia prostovoljnega gasilskega društva. Slovesnosti so se udeležili delegati gasilskih društev iz Zagorja. Mlinš, Loke-Kisovea. Iz.lak Trojan in Kotredeža. V imenu republiške gasilske zveze je govorila tovarišica Gučko-va. Zastopnik okrajne gasilske zveze tovariš Klun je v svojem govoru poudaril pomen gasilstva in lepo razložil zgodovino in raz voj gasilstva v našem kraju. Ob tej pri™ki so razdelili diplome dvajsetim zaslužnim šenik“V”im članom gasilskega društva Cene RAZGLAS »Prosim, vstopite,« ,1e prosila dama. Mož Je vstopil, za njim pa ženski tn šofer. V vozu je sedel prišlec med damo ln orjaškim služabnikom. »Mislim,« je rekla dama. »da ate sl ime Brown privzeli le začasno ...« Mož se ji je priklonil. »Res ,1e tako, vendar se ml zdi umestno, da se moje pravo Ime v trenutnem položaju ne nporahlja.« »Ne, seveda ne,« Je soglašala ženska. »Prav to sem hotela reči. Ml smo sklenili, da vas ne bomo nagovarjali s pravim Ime-nom. Bolje Je, da služinčad ne sliši pravega Imena. Garrlsh. ki sedi poleg vas, Je Izjema.« Avto se Je odpeljal. Kakšno smer Je zavzel. ni bilo mogoče ugotoviti. »Umestno pa bi bilo,« je nadaljevala dama, »da sl prisvojite kakšno drugo Ime. Mogoče tisto, pod katerim ste bivali v hotelu Breesterju. George Caldwell, kajne?« Iz torbice je vzela dragoceno dozo s cigaretami. »Ali kadite, gospod Caldwell?« »Včasih.« Je odgovoril. »Trenutno bi ml cigaretni dlin ne prijal« »Se eno vprašanje.« Je rekla pomenljivo se smehljaje, »ali Imate kakšno orožje a seboj?« »Včasih tudi.« »Ali ga Imate trenutno a seboj?« Moravec je prikimal. »Potem vas moram prositi, da ml ga Izročite.« rfdj‘i Prljlekel Je revolver Iz žepa rovolTer je nablL*. B°dUe Pa PrCV'dni' »Garrlsh ga bo prevzel, če dovolite. To-1 *v.,< Zenska se Je sklonila k revolverju In sl ffa natamneje ogledala. »Tako orožje nosi vendar newyorška policija?« 8em’* J® Poi»«"Il. »da je go-im°.m °{L k2i«i’0000-0-J® '"kliknila. »Vendar «e ml zdi 'g"* ttlr uJ- ‘vsna?knoeJ„er„žTee«,Šeef °ddatl »Prosim, prosim!« zadoGvolin„h zSUV"*8 Pret,PaJ *» Pat° orožJa n,m»- gospodična!« moram zastaviti še eno zelo 軫rMlt „TPwa^nJ®i.' J® r®k!a čez nekaj časa. »Ali nosite lasuljo?« *ma- tolstim, ds Je prav odlična.« ,, I)?j,1,?ama od sebe bi je gotovo ne opazila. Odlično Je narejena. Lase ste sl dali gotovo zelo na kratko ostriči, kajpe?« Prikimal Je. »Zelo na kratko.« Dama Je nekaj trenutkov molčala tn po-zorn® ogledovala moža. t j rav aotovo vas Je moral kdo v hotelu Izdati, kajne?« Mož se je zdrznil, vendar se je premagal, zenska je nehala govoriti o tej neprijetni reči. r.i!!si®,e,r ,p?.\ z08,,nd Moravec — gospod Caldjvell, koliko let pravzaprav štejete?« Moravec Jo je začudeno pogledal. »Trideset.« Je odgovoril mirno. »Tako.« Zenaka je zmajala z glavo. Nekakšno sočutje Je bilo opaziti na njenem obrazu. »Ječa vas je za mnogo let postarala.« Moravec ni odgovoril. Avto je zavil okrog ogla, nato vozli dalje naravnost In napravil spet lok. Mlada dama je prijela za govorilno cev. J ,n ’"a,;"®i- Joz>‘® »®d«1 počasi.« je rekla »Oprostite za trenutek, gospod Caldwe!I.« Obrnila se Je na svojem sedežu, malo dvignila ZMtor In pogledala ven. Spustila Je zastor ln znova prijela za govorilno cev. »Ustavite avto!« Njen glas je bil jasen in zveneč. Vozilo ze Je ustavilo. »Izstopi, Barnes, ln preglej avto!« Nekoliko pozneje se je zaslišal šoferjev glas skozi govorilno cev. J »No, pote_m le dobro,« Je odvrnila Ženska »Poglej še enkrat nazaj, če ni kakšen avto za nami Dobro, potem vozi dalie. Po petih minutah boš vozil počasneje, da se P,;®d^arao 8e enkrat, če nas kdo na za- (Dalje i>riho se n*1 objeti, kar si bodi: bila je to ljubezen ki je nastavljala svoje zapeljive mreie‘ V Trocadčru je vstopila mladenka* majhnim zavojem v roki in mi sed1* nasproti. Bila je lepa, gospod, zares le' pa; toda presenetljivo je, koliko se voj zdijo ženske lepše ob lepem vreme11 posebno v zgodnji pomladi. V njih dite zaklad, čar, nekaj — sam ne ver. kaj — docela posebnega. Natanko tak je kakor z vinom, če ga pijemo na S‘r' Gledal sem jo in tudi ona je po01°' dala od časa do časa name, veste, tako kot prej vaša. Ko sva se večkrat spogledala, se je zdelo, da se dosti dobro poznava, lahko začnem pogovor. Nagovoril sej jo in-ona je odgovorila. Resnično, hi** je ljubka nad vse. V Saint-Cloudu je izstopila in dala naročilo; ko se je vrnila, je Pa*n,ll ravno odhajal. Pridružil sem se j* milina zraka nama je izvabila vzd‘" »V gozdu je zdaj prijetno!* sem % jal. — »Ah! da!* je odgovorila. — * „ nam je ljubo, gospodična, pa pojd’ tja,* sem pripomnil. Ošinila me je z vprašujočim P°a dom, kakor da bi hotela dobro Pre « niti, koliko sem vreden; no, prede« dovolila, se je seveda še malo obot® Mrrln eim o n 4 n o-rs r\ rlniH tC ® .. od; nik Ijala. Stisnila sva se tesno drug k -gemu in odšla v gozd. Skozi ^cr »Prav Imate. Ali ste že brali o najno-"M pustolovščini našega prljategja?« »Seveda.« »Kal pravite k temu?« »Biti mora zelo močan In gibčen mož.« Ji »To Je nedvomno rea,« se Je zasmejal ijjfHvale. »Toda midva se morava sedaj 'S Pogovqrltl o vsem potrebnem.« |„ ‘goraj v vrhnji aobl JI Je ponndll stol a«, “batal nato poleg nje s pridržanim '"oni. tan?Banes sva čisto sama. te se vzame na-"• stoji naša odlična družba le na naju »si,"' AUan In Viljem »ta se odpeljala na »a , • 8 Morili aedl doma In kuje načrte ?T"Je prihodnje pošteno življenje.« *^l»MI|j t0’5* a!ede Moravca to, kar smo boit®®Te,t® Zadnja navodila zanj so ie na Šfl mislite, kje Je zdajle Moravec?« ?*»n a?1*"! P0!"1*- Gotovo pa Je na var-'e*„ Mož Je močan kot divja zver In poleg da Je naš Kriminalni roman 'ga »,0? J® mofan kot divja zver In kaan.'? Izredno razumen. Skoda, da ■uotnlk.« *®aska po^de * Dmuzlno Ponj?« Je vprašala *5>U|,i*mrlT?1'' •* J* o/nll njenemu pogledu. h*hu .Je dejal, »da dobremu slugi Osr-'fatl, 'o nevarne naloge ne moreva za- Mor?|Ior111'1 na še ne smeva povedati vsega, »zr.. . ‘O"! eden Izmed naju ponj.« »!vtn Izmed naju?« •**ta»J’« v!,# J® omahoval. »To opravilo Je •ko, da bi vam ga prepustil. Sicer pa lahko vzamete Garrlsha s seboj, da vas ho branil, če bo treba. Razen tega bo z vami šofer Barnes. No. najbolje pa Je. da žrebava, kdo Izmed naju pojde.« »Prav.« Merrlvale Je prinesel karte In Jih ljubeznivo smehljaje dal ženski. »Zmešajte Jih In jih razložite po mizi.« Malo razburjena ga je ubogala. »Zdaj.« je rekel, »potegniva vsak eno karto. Višja karta pojde. Potegnite prva, gospodična Frančiška!« Zenska Je potegnila pikovo damo, Merrlvale pa za njo karovo desetico. Mož ae je smehljal. »Vprašanje Je rešeno. Tu Je opis Moravčeve obleke In fotografija — čeravno nam Je pisal, da bo menda precej spremenjen. Kazen tega Je AUan Walker dejal, da mu je slika malo podobna.« »Če ho prišel na dogovorjeni kraj, ga bom že našla.« »Pride zanesljivo,« Je zatrdil Merrlvale. »Pazljivi pa le bodite. Avto ustavite nekoliko proč In čim bolj med drugimi vozili. Ko so odpeljete, pazite, da vam ne bo kdo sledil. Barnes naj prvih petnajst minut vozi avto vse križem, nato pa znova poglejte, če ni kdo zn varni, te ne bo nikogar, naj šofer Barnes Izstopi ln začne voz pazljivo preiskovati... Nikar se ne dajte speljati na led. Ves naš obstanek Je odvisen od tega. te bo Moravec Imel kakšno orožje, mu ga innra Garrlsh takoj odvzeti. Pa mojih po aebnlh navodil ne pozabite. Pazite zlasti na tn, da bodo val zastori spuščeni In pritrjeni In da bosta obe luči pri vozu goreli. Torej skrajno spretni In previdni bodite,, da med vožnjo ne boste dali policiji povoda za posredovanje ...« Pet minut pred deveto uro zvečer jc šla velika, limuzina na 125. cesto In se ustavila na proatoru za pristajanje avtomobilov sredi med drugimi vozili, šofer Je odprl vratca. proti poskusom SZ, ki nas je hotela spraviti na kolena, in kakšen ugled si je ustvarila naša država v tej neustrašeni borbi v svetu. Referent je govoril tudi o naših gospodarskih nalogah in o bodočem delu sindikalnih organizacij. Zborovanju je prisostvovalo okrog 300 članov sindikata. Elegantno oblečena dama Je Izstopila In spregovorila z voznikom nekaj besed. Nato Je rekel nekaj v notranjost voza. V vozu se Je sedaj premaknil velik možak, oblečen kakor služabnik, ter začel spuščati zastore ln jih pritrjevati. Ko Jc končal delo, je dama stopila še enkrat v voz. Zaprla je vratca, pustila goreti luč in pogledala, če so zastori dovolj čvrsto pritrjeni. Zadovoljna Je ugotovila, da Iz voza ni mogoče videti na cesto. Pokimala Je šoferju. nato pa zginila med ljudmi. Vhod v postajo podzemske železnice je bil kakšnih dvajset metrov proč. Ko Je ženska prišla bliže, je bila razočarana. Prihajali In odhajali so moški, toda noben možak ni raalomnrno stal tam okoli. Zdajci pa je prišel neki mož naravnost proti vhodu In nekaj korakov proč obstal pod ulično svetilko. Ženska le takoj vedela, da Je to Moravec. Zrinila se je skozi ljudi k njemu In tam mirno obstala. Pet minut je minilo, ne da bi se bila na videz drug za drugega zmenila. Vsaj ženska je menila, da Je mož še ni opazil. Moravec po njenem mišljenju pač ni mogel vedeti, da Ima družba črnih bratov tudi žensko za članico. Ženska Je z zanimanjem opazovala obraz moža. Prav takega sl Je predstavljala: »a mozavestnega, odločnega In resnega. Naposled Je menila, da Je čaa za naslop. Počasi Je prišla bliže In ko Jo Je mož pogledal. se mu Je nasmehnila: »Nocoj Je nekoliko hladnejše.« Mož se Je priklonil In odkril. »Da, hlad Jo prav občutljiv.« Ženska Je razmišljala. »Oprostite, ali ste morda videli nekega gospoda, ki je tukajle čakal. Ali ni morda že odšel?« Okoli moževih ustnic je zaigral vesel nasmešek. »MUUm, da je šel neki Andrew Brown Iskat taksi.« »Oh,« je veselo vzkliknila, »potem veste, kje Je?« »Jaz sem Broun.« »Dobro. Prepričana sem, da bova takoj dobila taksi, če greste z menoj « Moški Je šel brez besed z njo. Peljala ga je naravnost k limuzini, kjer Jc Barnes Že čakal. Šofer Je napravil luč. Dvajsetletnica obstoja delavskega pevskega društva ..Zarje” v irbovljab raj ni bilo tedaj večjega kraja v Sloveniji, ki ga ne bi zbor obiskal po večkrat. Da pa je bil zbor v tem času kvaliteten, dokazuje dejstvo, da je čestokrat nastopal tudi v Ljubljani, kamor so imeli dostop le najboljši podeželski zbori. Leta 1937 se je ustanovilo v Hubadovi župi »Adamičevo zasavsko okrožje«, katerega član je postalo tudi društvo »Zarja«. Zbor se je dvigal odslej kvalitetno od koncerta do koncerta, vanj je vstopalo vedno več novih članov in kljub nekaterim notranjim trenjem, ki so jih povzročali nekateri razbijalci zbora (tako je nekdo izmed njih zahteval, naj društvo ne sprejme v svojo sredo nikogar izmed članov bivšega delavskega društva »Svobode«), je vendar uspelo, da je zbor dosegel zavidljivo višino med moškimi pevskimi zbori v Sloveniji. S kakšnimi duševnimi težavami pa se je zbor boril v letih najhujšega pritiska domačega in tujega kapitalizma na našega delavca - rudarja, zaslutimo ob govoru predsednika društva v uvodnih besedah na občnem zboru, torej tedaj, ko se je že začel stiskati fašistični obroč okoli naše države. Tedaj je predsednik ugotovil: »Sedmo leto poteka, odkar se je raznesla po dolini črnega diamanta vest, da ostaja v tihem zatišju, kjer vlada vedno siromaštvo, petja željna družina, ki ji je edini cilj, gojiti v materinem jeziku prelepo slovensko pesem, da ob njej pozablja na bridkost težkega rudarskega življenja...« Pač lepo spričevalo za tedanje oblastnike, ki so rezali trpek kruh našemu rudarju. Leta 1941 bi moralo društvo proslaviti 10-letnico svojega obstoja. Z vso vnemo se je pripravljalo na ta dogodek, prehitela pa ga je okupacijska doba. Po osvoboditvi je moški pevski zbor »Zarje« spet zaživel in gojil našo lepo slovensko pesem in bo v kratkem obhajal dvajsetletnico svojega obstoja, na katero se pripravlja s posebnim koncertom. Zborovanje tudi v Zagorju Pred dnevi so Imeli v Zagorju sindikalno konferenco, na kateri so navzoči poslušali poročilo delegata II. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Na konferenci so se pogovorili tudi o organiziranju sestankov ln zborovanj, na katerih bodo prenesli snov In sklepe drugega kongresa na delovni kolektiv. Na konferenci so bile zastopane samo rudniške sindikalne podružnice, ostale podružnice pa niso poslale svojih funkcionarjev, kar le značilno za sindikalno delo v prizadetih podjetjih. Na konferenci so lz tega razloga sestavili komisijo treh članov, ki bodo stopili v stik z ostalimi sindikalnimi organizacijami v Zagorju In jim pomagali, da bodo tudi v teh priredili zborovanja ln sestanke v zvezi s poročili ln sklepi II kongresa ZSJ. V čemšeniku so dozidali zadružni dom Pred tremi leti so začeli v čemšeniku graditi zadružni dom. V treh letih so stavbo samo podkietili. Letos so se pa resno lotili nadaljevanja tega dela. Z zidanjem so začeli 1. septembra in so do IS. oktobra dozidali pritličje in nadstropje. Zidarska dela je vodil in sam zidal tov. Alojz Benegalija. V pomoč je imel najprej enega, pozneje pa dva domača kmečka zidarja- Sedaj izdelujejo strešno konstrukcijo in sodijo, da bo dom v štirinajstih dneh te pod streho. Manjka še sicer okrog 2000 kosov strešne opeke, toda gotovo bodo tudi to pravočasno dobili. Dom bo nudil začasno potrebne prostore za tri razrede osnovne šole. za stanovanje učiteljev in za pisarne KLO. šele ko bodo sezidali novo šolo (stara je bila med okupacijo porušena), bo dom služil svojemu pravemu namenu — razvoju in irapredku zadružništva na vasi. 20-letnica gasilskega društva v čemšeniku V čemšeniku pri Zagorju so v nedeljo dne 14. oktobra proslavili 20-letnico obstoja prostovoljnega gasilskega društva. Slovesnosti so se udeležili delegati gasilskih društev iz Zagorja. Mlinš, Loke-Kisovca, Izlak, Trojan in Kotredeža. V imenu republiške gasilske zveze je govorila tovarišica Gučko-va. Zastopnik okrajne gasilske zveze tovariš Klun je v svojem govoru poudaril pomen gasilstva in lepo razložil zgodovino In raz voj gasilstva v našem kraju. Ob tej priliki so razdelili diplome dvajsetim zaslužnim ustanovnim članom gasilskega društva Cem-šenik. Dne 3. novembra t. I. bo delavsko pevsko društvo »Zarja« v Trbovljah proslavilo svojo dvajsetletnico. Pokroviteljstvo nad to proslavo je prevzel tovariš Lojze Ribič, direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik. Društvo je bilo ustanovljeno l. 1931. Svoj prvi sedež je imelo na Dobrni in je štelo v prvem letu obstoja le 23 članov. Društvu je predsedoval tov. Franc Šmid, ostali odbor pa so sestavljali tov. Vinko Šoba, Jože Zelenček, Andrej Strašček, Jože Suhodolčan, Viktor Suhodolčan, Anton Hočevar in Adolf Huda ri n. Vodstvo zbora je bilo poverjeno tov. Jožetu Rotarju, ki pa je bil kmalu premeščen iz Trbovelj in vodi še danes pevski zbor na Jesenicah. Prvi koncert je imel ta zbor že 21. februarja 1932 v tedanjem Društvenem domu, drugega pa 4. decembra istega leta. Delovanje zbora je bilo vsekakor uspešno, če je imel že v prvem letu obstoja dva koncerta, sodeloval pa tudi na izletu na Mrzlico, družabnem večeru, pri gasilskem nastopu in pri treh pogrebih. Se lepše nam izlustrira delovanje zbora število pevskih vaj v tem letu, ki jih je bilo 106. Število pevcev je raslo od leta do leta, tako da je bilo ob koncu leta 1933 v društvu 39 rednih članov. Organizacijsko je društvo napravilo korak naprej, ko je 1. januarja 1934 postalo član tedanje Hubadove župe v Ljubljani. Leta 1933 je zbor izmenjal svojega pevovodjo. To mesto je prevzel tovariš Rudi Dolničar, ki vodi zbor še danes. Društvo se je borilo v tem času tudi s finančnimi težavami, ki so nastale največ zaradi tega, ker članstvo ni moglo plačevati članarine. Ta nedostatek je pa razumljiv, ker je bil zaslužek članov v letih krize zelo nestalen, delovni dnevi po zaslugi kapitalistične Jugoslavije reducirani, brez službe pa tudi nekateri člani zbora, kar vse je vplivalo na neredno plačevanje članskih obveznosti. Zanimiv je tudi predlog, ki je bil sprožen na občnem zboru ob koncu leta 1934, da naj bi zbor gojil več delavskih pesmi. Delavci so sami začutili, da bi se morali okleniti močneje svoje pesmi, pesmi delavca-revolucionarja. Odslej so se res poglobili v študij delavskih pesmi in uvrščali v svoje pevske programe čimdalje več pesmi, s katerimi so se predstavljali javnosti kot delavski pevski zbor. Težave je imel zbor pri svojih vajah z zamenjavanjem Sihtov, ker tedanji oblastniki niso imeli razumevanja za kulturne cilje društva, ki je nosilo slovensko pesem z najrazličnejšimi gostovanji daleč po vsej Sloveniji. Saj sko-•••••••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Sindikalni pevski zbor »Vesne« v Zagorju se popravlja Sindikalni pevski zbor »Vesna« v Zagorju Ima za seboj lepe tradicije. Boriti se je moral s težavami, ki so ogrožale njegov obstoj. Bil je dalj časa brez pevovodje, zaradi česar Je popustila disciplina članstva, čeprav okrnjen, je nastopal pri vseh važnejših prireditvah. Pevcev se je mnogokrat lotilo malodušje, ker niso čutili nikjer prave zaslombe. V zadnjem času pa je zbor ponovno oživel, naštudiral koncertne programe ln gostoval v Št. Pavlu pri Preboldu z lepim uspehom članstvo le napravilo propagandni zlet po lepi Gorenjski In sodelovalo na proslavi 400-letnlce naše knjige v Loki pri Zidanem mostu, člani zbora se čutijo spet povezani s svojim odborom, udeležujejo se redno pevskih vaj ln lahko pričakujemo, da bodo v tekmovanju za desetletnico JA zaznamovali lep napredek. Pred dnevi so Imeli član! tega zbora sestanek, na katerem so napovedali tekmovanje vsem sekcijam SKUD »Vesna«. Tekmovali bodo v društveni disciplini, v nastopih doma ln na vasi. Priredili bodo več koncertov, predvsem Izven Zagorja, ker Imajo vtis, da na podeželju mnogo bolj ljubijo lepo pesem kot v Zagorju samem. Slaba udeležba na koncertih ni bila dokaz za slabo kvaliteto zbora. Kaže pa, da je smisel za petje v zagorski dolini, ki Je včasih Imela kar štiri moške pevske zbore, padel tako globoko, da zbor v vseh povojnih letih ni mogel zbrati več kot trideset pevcev. Zbor sprejema sedaj nove člane, predvsem Iz vrst mladine, da jo odtegne kvarnemu vplivu ceste ln gostiln ln privede h kulturnemu delu Zagorska dolina je bila včasih znana kot dolina pevcev ln čas je, da sl pridobi ta sloves spet nazaj. »Prosim, vstopite,« je prosila dama. Mož je vstopil, za njim pa ženska in šofer. V vozu je sedel prišlec med damo In orjaškim služabnikom. »Mislim,« Je rekla dama, »da ste sl Ime Brown privzeli le začasno ...« Mož se ji je priklonil. »Reg je tako, vendar se ml zdi umestno, da se moje pravo Ime v trenutnem položaju ne nporablja.« »Ne. seveda ne,« je soglašala ženska. »Prav to sem hotela reči. Ml smo sklenili, da vas ne bomo nagovarjali s pravim Imenom. Bolje je, da služinčad ne sliši pravega imena. Garrlsh. ki sedi poleg vas. je Izjema.« Avto se je odpeljal. Kakšno smer je zavzel, ni bilo mogoče ugotoviti. »Umestno pa bi bilo,« Je nadaljevala dama. »da sl prisvojite kakšno drugo Ime. Mogoče tisto, pod katerim ste bivali v hotelu Breesterju. George Caldwell. kajne?« Iz torbice Je vzela dragoceno dozo s cigaretami. »Ali kadite, gospod Cslderell?« »Včasih,« Je odgovoril. »Trenutno bi ml cigaretni dim ne prijal.« »Še eno vprašanje,« Je rekla pomenljivo se smehljaje, »ali Imate kakšno orožje s seboj?« »Včasih tudi.« »Ali ga Imate trenutno s seboj?« Moravec Je prikimal. »Potem vas moram prositi, da ml ga Izročite.« »Prav rad « Prlvlckelje revolver Iz žepa Tu Imate tudi naboje. Bodite pa previdni, revolver Je nabit.« »Garrlsh ga bo prevzel, če dovolite. Toda...« Zenska se Je sklonila k revolverju ln sl ga natančneje ogledala. »Tako orožje nosi vendar newyorška policija?« »Prepričan sem,« Je pojasnil, »da Je gospod, od katerega sem . . . torej od katerega Imam to pištolo, član te koristne institucije.« Pogledala ga Jc s svetlimi očmi. »Brala sem, kako pogumno ste se tepli s policijo. Reči pa moram, da sem vas po vsem, kar sem brala o vas, Imela še za večjega, kakor ste v resnici. Časniki so pisali o vas strašne reči. Baje ste kriminalne policiste zelo zdelali. Ste dobili kakšno rano?« Mož je potegnil z desnice rokavico ln pokazal roko, prelepljeno z obliži. RAZGLAS c 8?.m- °sebno legitimacijo štev F-0717712-4402. Neža Knez. Trbovlje. >00<7>- *Ah,« Je vzkliknila. »Vendar se ml zdi kakor čudež, da niste resneje poškodovani Saj vas ne bo motilo, če vas Garrlsh natančneje preišče? Oddati morate namreč vsako orožje.« »Prosim, prosim!« Garrlsh ga Je vsega pretipal ln nato zadovoljno zarenčal: »Drugega orožja nima. gospodična!« »A zdaj vam moram zastaviti še eno zelo brezobzirno vprašanje.« Je rekla čez nekaj časa. »Ali nosite lasuljo?« »Da. mislim, da Je prav odlična.« »To Je res. Sama od sehe bi je gotovo ne opazila. Odlično je narejena. Lase ste sl dalU,r.?t.0T0 ®el° na kratko ostriči, kaipef« Prikimal Je. »Zelo na kratko.« Dama Je nekaj trenutkov molčala ln pozorno ogledovala moža. »Prav gotovo vas je moral kdo v hoteln Izdati, kajne?« Mož se Je zdrznil, vendar se je premagal, zenska Je nehala govoriti o tej neprijetni reci. »Sicer pa. gospod Moravec — gospod Caldnell, koliko let pravzaprav štejete?« Moravec Jo Je začudeno pogledai. »Trideset.« Je odgovoril mirno. »Tako.« Zenska Je zmajala z glavo. Nekakšno sočutje Je bilo opaziti na njenem obrazu. »Ječa vas Je za mnogo let postarala « Moravec ni odgovoril. Avto Je zavil okrog ogla. nato vozli dalje naravnost In napravil spet lok. Mlada dama je prijela za govorilno cev. »Barnes. vozite sedaj počasi,« Je rekla »Oprostite za trenutek, gospod Caldnell.« Obrnila se je na svojem sedežu, malo dvignila zastor In pogledala ven. Spustila Jc zastor In znova prijela za govorilno cev. »Ustavite avto!« Njen glas je bil jasen in zveneč. Vozilo se Je nstavllo- »Izstopi, Barnes, In preglej avto!« Nekoliko pozneje se Je zaslišal šoferjev glas skozi govorilno cev. »No. potem Je dobro.« Je odvrnila ženska »Poglej še enkrat nazaj, če ni kakšen avto za nami Dobro, potem vozi dalje. Po petih minutah boš vozil počasneje, da se prepričamo še enkrat, če nas kdo ne za. -'eduje.« (Dalje prihodu*!Af ODLOK KLO ZAGORJE podjetja msestnikl Na podlagi 2*. 61., to6. 4, 5, 7 ln 9, 3. odst. 31. £1. Splošnega zakona o ljudskih odborih (Ur list FLRJ. št. 49-410 z dne 9. junija 1949) in v zvezi z zakonom o pristojnosti krajevnih ljudskih -odborov za predpisovanje upravnih kazni (Ur. list LRS, št 1-3/49 z dne S. januarja 1949) izdaja KLO Zagorje na svojem t. rednem zasedanju dne 16. septembra 1951 tale odlok o varstvu In uporabi komunalnih naprav in o ureditvi komunalnih zadev lokalnega pomena. A. VZDRŽEVANJE JAVNE SNAGE * člen V očuvanje ln nadaljnjo nreditev se postavljajo pod posebno varstvo vse naprave komunalnega značaja, predvsem kanalizacija ceste, mostovi, struga Kotredešice in Medije ter druge javne naprave, v kolikor njih pravilna uporaba ln vzdrževanje nista zaščitena že z drugimi pravnimi predpisi 2. člen Vzdrževanje snage na cestah ln vseh lavnih mestth ln prostorih Je dolžnost vsakega posameznika. Prepovedano je na teh krajih odmetavanje papirja, živilskih in drugih odpadkov ter vsakršne druge nesnage. 3. člen Hišni posestniki in ustanove so dolžni skrbeti za ugoden zunanji videz svojih zgradb, v primerih potrebe pa jih prebeliti ali prečistiti. Prav tako so dolžni skrbeti za čistočo na cestah in krajevnih potih pred svojimi poslopij oziroma v njih neposredni okolici. 4. člen Da se zavaruje zdravje In življenje prebivalcev, so v zimskem času vsi hišni posestniki kakor tudi stanovalci v državnih zgradbah dolžni skrbeti za redno pometanje in čiščenje pred poslopji In v poslopjih, da se s tem onemogočijo posledice in preprečijo nezgode Na posebno nevarnih mestih so in ustanove kakor tudi hišni posestni! dolžni prehode posipati s peskom ali pepelom Enako se lz teh razlogov prepoveduje sankanje, smučanje ln drsanje po cestah. 5. člen Prepovedano je odlaganje smeti ln pepela na javnih mestih in prostorih. Dovoljeno je odlaganje smeti ln pepela na naslednjih mestih: 1. v strugi Medije pri Ernejcu, 2. v strugi Medije pri bivših apnenicah »Birola«, 3. v strugi Medije pri Košenini. 4 cb strugi Kotredešice v Krhelču 6. člen Zaradi lepšega Izgleda naselij je potrebno, da vsi hišni posestniki in stanovalci v državnih zgradbah dobe dovoljenje za postavljanje drvarnic, svinjakov, Kurnikov kakor tudi za shranjevanja večjih količin drv na KI.O Zagorje, kajti Izgled naselij zelo trpi zaradi postavljanja navedenih objektov na neprimernih mestih. 7 člen Vse odpadne vode v gospodinjstvu in ostale je po izlivkih izlivati v kanalizacijo, nikakor pa ni dopustilo izlivati vodo na cesto. 8. člen Zaradi lepšega izgleda naselja kakor tudi zaradi očuvanja zdravja in obleke mimoidočih ljudi je prepovedano ob cestah in poteh na ograje ob vrtovih stavljati bodečo žico. B. OSKRBA Z VODO 9. člen Glede na to, da je bil vodovod v Za gorju zgrajen leta 1926 ln se le vodovodno omrežje od tega časa zelo razširilo, na drugi strani pa so tudi studenci mnogo Izgubili na svoji moči, je bilo nujno pristopiti li graditvi novega vodovoda, čigar gradnja je v teku. Pomanjkanje vode je zelo občutno zaradi razširitve Zagorja, gradnje novih zgradb s kopalnicami ln drugimi vodovodnimi napravami, zaradi česar se vsi Izvirki, studenci, vodnjaki, cisterne ln vodovodne naprave v območju KLO Zagorje postavljajo pod posebno pravno varstvo. 10. člen Hišni posestniki, najemniki, podnajem nlkl. ustanove In podjetja, ki Imajo v svojih stanovanjih ali poslovnih prostorih nameščene vodovodne naprave s pitno vodo, so dolžni te naprave čuvati ter jih vzdrževati v uporabnem stanju; vsako najmanjšo okvaro naj takoj sami popravijo ali pa obvestijo o okvari upravo vodovodnega podjetja KLO Zagorje. 11. člen Vsi studenci, vodnjaki in cisterne s pitno vodo se morajo držati v uporabnem stanju ter je zlasti kakršno koli onesnaženje le-teh ln njih neposredne okolice prepovedano. 12. člen Prepovedano je uporabljanje pitne vode za pranje perila, zalivanje vrtov ln druge Izredne gospodinjske namene povsod, kjer je za te svrhe v bližini na razpolago naravni studenec, potok ali kakršna koli druga možnost. 13 člen Gradbena podjetja ln zasebni graditelji, ki potrebujeio vodo pri gradnjah, so dolžni pred uporabo pitne vode lz vodovodnega omrežja ali lz drugih vodnih naprav, ki služijo oskrbovanju prebivalstva s pitno vodo In kjer obstoji ail grozi nevarnost pomanjkanja pitne vode, izposlovati odobrenje od izvršilnega odbora KLO Zagorje, ki bo pred izdajo dovoljenja za uporabo pitne vode za gradnjo ugotovil, ali ni drugih možnosti za uporabo ali preskrbo vode. 14. člen Prepovedano je tudi vsako drugačno, kakor v prednjih členih navedeno nepotrebno trošenje vode in nesmotrno Izkoriščanje vodovodnih naprav. 15. člen Vsako razširjenje obstoječega vodovodnega omrežja ln vsi priključki nanj, ki se bodo v prihodnje napravili, so vezani na dovoljenje izvršilnega odbora KLO Zagorje, ki bo predhodno vprašanje proučil ln o njem odločil, ali pa za to ureditev pooblastil vodovodno podjetje KLO Zagorje. 16. člen Izvršni odbor KLO Zagorje le prav tako pristojen za Izdajo vseh drugih uporabnih dovoljenj, ki se tičejo preskrbe s pitno vodo, zlasti pa odloča v primerih: a) kadar bi samovoljnost koristnikov utegnila povzročiti nevarnost splošnega pomanjkanja vode; b) kadar bi se utegnila občutno zmanjšati zmogljivost obstoječega vodovodnega omrežja; c) v primerih medsebojnih sporov zasebnih koristnikov. O tem, ali so podani razlogi v prvem odstavku tega člena ln ali Je tako dovoljenje potrebno, odloči Izvršilni odbor KLO Zagorje C KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Kršitve tega odloka se kaznujejo, ▼ kolikor ne predstavljajo sodno kaznivega dejanja ali prekrškov, za katere je s splošnimi predpisi višjih državnih organov že predpisana kazen ali pa se bo predpisala, z denarno kaznijo do 506 din ali pa s poboljševalnim delom do 10 dni, ali z eno ln drugo kaznijo, zlasti pa v teh-le primerih; 1. kdor namerno ali iz malomarnosti oškoduje vodovodne in kanalizacijske naprave ter hišne napeljave; 2. kdor nastale okvare hišne vodovodne naprave ne popravi ali jih v smislu 3. člena tega odloka ne prijavi; 3. kdor prekomerno in brez potrebe troši pitno vodo ali povzroči nepotrebno odtekanje vode; 4. kdor brez dovoljenja uporablja pitno vodo iz vodovoda v namene, za katere obstoje druge možnosti; 5. kdor samovoljno in brez predhodnega dovoljenja napravi priključek k obstoječemu vodovodnemu omrežju; 6 kdor samovoljno uporablja vodovodne Izvirke, če se s stem dela škoda skupnosti ali posameznikom; 7 kdor namerno onesnaži vodnjake, cisterne, studence ali bližnjo okolico; 8. kdor na prepovedanih krajih odlaga smeti, pepel, odpadke ali odpadno vodo; 9. osebe, ki so dolžne čistiti sneg pred poslopji in odstranjevati poledico, pa tega ne store; 19. kdor se v zimskem času po cestah sanka, smuča ali drsa; 11. kdor brez predhodnega dovoljenja Sveta za komunalne zadeve. 10 KLO Zagorje, postavlja svinjake, kurnike, drvarnice ali kopiči drva na neprimernih prostorih; 12. kdor napravi dejanja ali pa opustitve na področju komunalnih vprašanj, ki Imajo znake prekrška, pa doslej s splošnimi pravnimi predpisi višjih državnih organov ni zagrožena kazen, Ima pa to dejanje za posledico povzročitev kakršne koli škode skupnosti ali posameznim državljanom 18 člen Upravno kazenski postopek po prednjem členu vodi Izvršilni odbor KLO Zagorje po predpisih Temeljnega zakona o prekrških. D. KONČNE DOLOČBE 19. člen Izvršilni odbor KLO Zagorje se pooblašča. da Izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka. 26. člen V vseh primerih, v katerih je na prvi stopnji pristojen odločati Izvršilni odbor KLO Zagorje, je dopustna pritožba na Izvršilni odbor OLO Trbovlje v roku 8 dni po prejemu prvostopne odločbe. Odločba Izvršilnega odbora OLO Trbovlje je dokončna. 21 člen Ta odlok stopi v veljavo po objavi na krajevno običajen način. Zagorje, 14. septembra 1951. St. 2050/51. KLO Zagorje VVj 9ncHX Neodločen rezultat proti Proleferlu ni uspeh za Rudarja »Rudar« : »Proleter« (Zrenjanln) 1:1 (0:6) Za nedeljsko tekmo II. zvezne lige, kjer sta se srečala Rudar« ln »Proleter« lz Zre-njantna, ni bilo dosti zanimanja, čemur je bila glavni vzrok tombola ZB v Trbovljah. Gledalcev Je bilo nekaj nad 506, ki pa «o odhajali razočarani domov. S tako Igro sl moštvo »Rudarja« ne bo pridobilo gledalcev. V domačem moštvu sta nastopila po dolgem času spet Sore In A.meršek, ki sta se vrnila iz JA. Začetni udarec je imel »Rudar«, ki pa je imel smolo, da je moral začeti Igrati proti soncu, kar se je pri Igri opazilo. Gostje so močno navalili ln bili prvih 26 minut gospodarji na Igrišču Le izredni smoli gostov je pripisati, da niso v teh 2 min. dosegli najmanj 2 gola Premoč gostov je poznala tudi v kotih v 6., 7., 8. ln 12. minuti, kt pa niso imeli uspehov, ker je bila obramba »Rudarja« na mestu. Napad »Rudarja« Je Igral zelo raztrgano ln je nasprotni vratar dobil prvo žogo šele v 23. minuti Nato se je igra prenesla na prostor gostov, uspeha pa ni bilo, ker 60 šli vsi streli mimo gola ali pa v roke vratarja Po odmoru je »Rudar« zaigral znatno bolje, vendar so streli šli mimo gola ali pa v vratarja. Šele v 59. minuti dobi žogo Florjane, ki jo strelja nizko v desni kot. 1:0 za »Rudarja«. Osem minut kasneje so gostje lz kota dosegli izenačenje ter je ta rezultat ostal nespremenjen do konca igre. V 72 minuti je imel Orač lepo priložnost, a je iz razdalje sedmih metrov streljal naravnost v vratarja. Kakor že rečeno, je »Rudar« Igral na splošno slabo in nepovezano razen nekaj momentov igralcev v napadu. Naši Igralci igrajo vse preveč vsak za sebe, namesto da bi drug drugemu pomagali. Vsak hoče napraviti vse sam. Zavedati bi se morali, da je nogomet kolektivna igra, ne pa igra posameznikov V soboto bo »Rudar« igral v Zagrebu proti »Zagrebu«, ki je Rudarja« premagal v Trbovljah z 1:0. Mladinsko prvenstvo Slovenije »Rudar« : »Krim« (Ljubljana) (4:6) V predtekmi prvenstvene Igre II. zvezne lige so se srečali v prvenstvu Slovenije mladinci »Rudarja« ln »Krima« lz Ljubljane. Domači igralci so uspeli, da so premagali goste z visokim rezultatom 5:6, kljub temu, da sta bili moštvi po Igri enakovredni. Napad »Rudarja« je bil razigran ter je bil za dosego uspeha boljši v končni fazi Gole sta dala Knaus in Gorenc po dva, Mrdja pa enega. V nedeljo bodo mladinci »Rudarja« nastopili v Ljubljani proti mladincem kluba »Vrhovci«. Ameriški barvni Ulm ..TiSOC Ifl GFI3. 1100" V daljnjem Bagdadu na glavnem trgu visi na vrveh človek. Nedaleč proč se zabavajo ljudje, ko gledajo cirkuško pred-stavo: rokoborce in žonglerje, a po vsalu točki glasno zahtevajo prelepo plesalko Šeherezado, ki bi jo bil obsojenec na glavnem trgu rad povzdignil do kalifskega prestola kot svojo ženo. Obsojenec se je uprl lastnemu bratu Harunu al Rašidu da bi sam postal kalif. Za kazen visi na vrveh že sedem dni in noči. Harun a.l Rašid pride k bratu in se ga usmili. Veli ga odvezati, toda preden izpolnijo njegov ukaz, uderejo na trg bratovi pristaši in osvobodijo svojega gospodarja. V mesečini se začne vratolomen lov po strehah in dvoriščih Bagdada. Harun al Rašid obleži ranjen na nekem dvorišču. Reši ga Šeherezada, ki ne ve, koga ima pred seboj. Cirkuška družina razdere šotor in se umakne. M torfc ..ZASAVSKEGA VESIN1KA" Naš popotnik le sMSal na Kleku,'da »o tamkaj nekateri slabe volje, ker ne pridejo ljudje Iz doline po jabolka kot druga leta. Je pa razumljivo, zakol Jih ni; v dolini dobe jabolka — ceneje. Na Dolu pri Hrastniku opaziš zvečer ponekod zaskrbljene obraze. Pravijo, da le prebivalce Dola strah noči, kjer neki električar vpada v nezaželenem času v stanovanja In nadleguje ljudi. Hudobni Jeziki pripovedujejo, da diši ob obiskih tega moža njegova neposredna okolica po neki tekočini, n kateri vodijo financarjl najskrbnejše zapiske. V Hrastniku so tamkajšnji godbeniki postali zelo radikalni Pravijo, da ne bodo igrali za pogrebom s spremstvom -duhovnikov. Tako je prejšnji teden umrl neki rudar; hrastnlškl muzičarjl ao šli k vdovi ln Jo vprašali, kako Je z »gospodom« Ženica je sicer nekoliko gluha, pa Jih Je vendar razumela. Rekla jim Je, da njen pokojni mož ni plačeval prispevkov za »gospoda«, pač pa za »muziko«. Za pogrebom le šla godba, »go spoda« pa ni bilo V Jagnjenlct » najo«. Tam se jim je pokvarilo kar tri tone dragocenega cementa. Že pred tremi leti so hoteli sezidati gasilski dom, pa še danes niso začeli Nič se Jim ne mudi. Mladina le hotela, da sl zgradi prosvetno dvorano, na 'udi lz tega ni bilo nič, ker prizadeti posestnik noče nič slišati o oddaji zemljišča v ta hvalevreden namen. Pravi, da ga ne more noben človek prisiliti, da bi odstopil zemljo, sicer pa da Ima na srečo na okraju »n.koga«, k| se bo zanj potegnil. Je pa ta reč takale: Ce bodo nekateri puščali, da se po nepotrebnem kvari precej drag cement, drugi pa mislili, da jim ne more nihče Jo živega, posebno še, ker sc »nekdo« zanje poteguje, potem ne bodo imeli v Jagnjenlct nikoli gasilskega doma ln tudi ne prosvetne zgradbe, k| bi bila v tem okolišu za razvoj kulturnoprosvct-nega dela želena in potrebna. Mladinski aktiv v Jagnjenlct je pridno na delu, toda kaže. da mu starejši lz ljubosumja mečejo pod noge polena. Po trboveljski cesti rogovili ln piha valjar. Vse pomendra, kar mu pride pod »noge«. Neusmiljenost te iznajdbe človeškega uma je spoznala minulo sredo neka gospodinja, ki je spravljala po cesti doraov zeljnate glave Po nesreči se ji Je dragocen tovor prevrnil In prišel pod brezobziren valjar, k| je zeljnate glave skrbne gospodinje neusmiljeno »pohodil«. — Ce pridete v bližino te železne »zverine«, hodite previdni, da vam ne zmečka mogoče še nog Na trboveljski železniški postaji manjka marsikaj (ne samo bife). Pred kratkim je začel pri tej postaji goreti neki poltovorn! avto. Žal ni bilo pomoči, ker na postaji nimajo nobenega »Mlnlmaza«, čeprav bi bilo potrebno, da bi tudi postaja Imela tako koristno pripravo. Pozneje so dobili tak aparat iz bližnje cementarne. V Hratsnlku so zelo ponosni na trgovino Zadružnega sklada Iz Trebnjega. Prodajalna je odprta skoraj vsakih 14 dni, pa te takrat nimajo kaj prodajati Da so Imeli v Hrastniku tamkajšnji športniki tombolo, že veste. Da pa so zbirali dobitke za srečolov ali tombolo tudi v brast-niškem farovžu, pa ne vedo še vsi. Zadeva Je namreč naslednja: V steklarni so opazili, da zmanjkujejo tamkaj razni stekleni Izdelki. Pa so začeli to reč zasledovati In sled je kazala T hrastnlškl farovž. Naši varnostni organi so tamkaj zaplenili kar 145 kosov različne steklenine, ki so jo prinašali v farovž razni »pobožni« ljudje gospodu župniku. V sobi tega gospoda so našli tudi lep brušen podstavek, ki ga Je gospodu župniku prinesla za god tovarišica M. S Preiskava pri tej pozorni tovarišici, ki se Je spomnila celo na god gospoda župnika. Je prinesla na dan še 96 kosov razne steklenine. Seveda so varnostni organi vse najdeno blago zaplenili. Hrastničani so Imeli prejšnji teden zaabvo, ko Je morala farovška kuharica v župnišču najdene reči nesti osebno na Narodno inlllco In od tam v steklarno. Nerodno pa je bilo, ker je kuharica razno steklenino že prej razdala okrog, potem pa jo Je morala pri strankah Iskati In zbirati. Kako se bodo priprave za srečolov oziroma tombolo v hrastnlškem farovžu s celot nlm osebjem pripravljalnega odbora za to prireditev končale, bomo še poročali. Zagorska rudniška menza bi bila še nekam dobro urejena, Ima pa neko pomanjkljivost, ki je znana ne samo Zagorjanom, ampak tudi že v — inozemstvu. Pred dnevi Je bila v zagorskem rudniku neka komllsja Iz Avstrije, ki so JI pa v rudniški restavraciji servirali mesne Jedi — brez noža .. Naš popotnik Je zvedel, da je uporaba tega koristnega kuhinjskega Instrumenta v zagorski menzi že dve leti Iz mode. Pa Je res — (Trn n bo človeku v veku radia, televizije In razbijanje atomov, kjer bomo celo v bližnjem času jedil vse !x modernih nylonsklh krožnikov, staromodni nož, saj so vendar ljudje te pred kameno dobo shajali brez njega. Tudi v Zagorju še vedno razsaja »krompirjeva mrzlica«, čeprav te sedaj prihajajo vsak dan vagonske pošiljke krompirja. Ta mrzlična epidemija Je pri nekaterih ženicah tako huda, da ne morejo spati, temveč organizirajo pred trgovino nočna zborovanja oh tabornem ognju. Tak kres so napravile te ženice tudi minulo soboto. Zvedeli smo tudi, da so se v koloniji ženske celo steple zaradi »prednostne« pravice pri delitvi tega tako cenjenega živilskega predmeta. — Vsem tistim, ki Imajo »krompirjevo mrzlico«, lahko povemo, da bodo poslovalnice svojim strankam krompir še ponujale. Torej nočne straže pred trgovinami in taborni ognji niso potrebni. V nedeljo zvečer sl Je naš popotnik ogledal v trboveljskem kinu naš domači film »Bakonja fra Brne« Čeprav Je prvi del tega filma nekoliko »razvlečen«, je film vendar prav dober ln Igralsko odlično podan. Prav nič se nam ga ni treba sramovati pred tujimi filmi. — Po kinu je šel naš popotnik zvečer domov ln prišel ves prašen v svojo nekoliko oddaljeno »bevško republiko«. Na teboveljskl cesti srečaš vse vrste avtomobilov, samo škropilnega voza nt nikjer .. . Da, delavski svet rudnika Zagorje moramo pohvaliti. Sklenil Je, da bodo zagorski rudarji eno prihodnjih nedelj kopali premog za upokojence, k| ga bodo dobili po režijski ceni Prav je tako Mogoče bn našel ta hvalevredni sklen nnonemsice tudi na drugih rudnikih Harunov brat je zdaj kalif. Na vse strani razpošlje straže, da mu pripeljejo lepo Šeherezado. Toda na poti h kalifu proda njegov svetovalec Šeherezado in njene prijatelje s Harunom vred trgovcem s sužnji. Trg sužnjev v Basri. Ko je lepa Šeherezada na dražbi, se sužnji pod Harunovim vodstvom osvobodijo in zbežijo v puščavo Toda Harunov brat je hitrejši in jih dohiti. Pelje jih v svoje čudovito taborišče sredi puščave, kjer je za svoje žene napravil celo bazen s kristalno čisto vodo. V tabo rišču pride do zadnjega obračuna med bratoma. Kazen dohiti tudi Izdajalskega svetovalca, ki je hotel spraviti s poti oba brata in sam postati kalif. Film je posnet v naravnih barvah. Do veljave pridejo razkošne obleke. Ves film je prepleten z resnimi in smešnimi dogodki in v vseh, tudi najmanjših vlogah, igrajo prvovrstni igralci. Lepa Marija Montez kot Šeherezada in John Hall kot Harun al Rašid sta primemo Izbrana za tako zgodbo. Tehnično je dovršen dvoboj na življenje in smrt• med bratoma, lfri prinese zmago Harun al Rašidu in mu vrne kalifski prestol. Film bo na sporedu te dni v Trbovljah- Kvalifikacijske tekme za vstop v i. republiško ligo »Proletarec «Iz Zagorja, prvak vzhodni lige, je v nedeljo nastopil v Postojni prot* tamkajšnjemu »Železničarju« ter izjrubil tek* mo z visokim rezultatom 7:1 (4:1). Po zrna?1 prejšnje nedelje, kjer je zagorsko moštvo premagalo doma ljubljanskega »Železničar* ja«, je bilo upati na uspeh, zaradi česar 1® visoka izguba Zagorjanov v Postojni Pre' senetila. Prvenstvo poverjeništva Trbovlje Retje (ml.): Proletarec (ml.) 3:0 V nedeljo so mladinci »Retja« lz Trbovelj premagali v prvenstveni tekmi mladine* »Proletarca« Iz Zagorja s 3:0. Mladinci »Ret* ja« so bili boli borbeni in odločni ter startall na prvo žogo, kar jim je prineslo zaslužen uspeh. Kino Trbovlje bo predvajal ameriški barvni film »TISOČ IN ENA NOČ« Predstave od četrtka do torka Naslednji teden je na sporedu ameriški film »TARZAN V NEW YORKU« Predstave od srede do petka OBJAVE KLO Hrastnik sporoča svojim vo* lilcem, da bodo v prihodnje uradne ure vsak dan od 8. do 12. ure opoldne, razen ob četrtkih, ko bodo uradne ur« od 14. do 16. ure popoldne. KLO Hrastnik OPOZORILO Zaradi montažnih del na vodovodu ' Zagorju je prizadeto tudi cestišče med kil®' metrom 12 in 13 v Toplicah pri Turku *ss voznike opozarjamo na to okolnost. ki ter J* znižanje hitrosti vozil na tem delu ceste n» 5 km. KLO Zagorje — Tajništvo Popravek k odlokom ML0 Trbovlje V odlokih MLO Trbovlje, objavljenih \ 8t. 41 našega lista, so se vrinile nekatere tiskovne napake. In sicer: V odloku o uporabljanju, upravlja’1^ ter vzdrževanju vseh privatnih in država111 zgradb (hiš) na teritoriju MLO Trbovlj« a) v čl. 3 v 5. vrstici je pravilno v ra®' nem In ne porabnem stanju; b) v čl. 4 v 1. vrstici je pravilno ne*0* grajenih in ne neizgrajenih stavb. «rt V odloku o ureditvi ln zavarovani, zgradb na teritoriju MLO Trbovlje v t**1 s protiletalsko obrambo^zaščlto: . a) nad 4. vrstico »da se zavarujejo privatne . ..« je pomotoma izpuščena ozn*c ba: »1. člen«; • b) v 8. členu v 1. vrstici se glasi PrJ' vllno »zgoraj omenjene ukrepe« In ne raj omenjeni ukrepi«; , i c) v 9. členu v 6. in 7. vrstici se pravilno »Temeljnega zakona« In ne »tem®1* nega« (z malo začetnico); d) v 3. členu v 1. vrstici se glasi Pr* vilno »Xa podstrešje« ln ne »Na podstrešJu* Trbovlje, 17. oktobra 1951. _ MLO TRBOVLJE - Tajništvo- Opozorilo Vse lastnike živih mej na teritoriju ML® pozivamo, da do konca meseca oktobra t- r obstrlžejo (obsekajo) žive meje zaradi bolJj šega prehoda cest ln poti, hkrati pa zaradi boljšega Izgleda (olepšave) naše** mesta. . V primeru, da navedeni svojih živih tn& ne bi obsekali oz. obatrlgll do konca teg* meseca, bo proti njim v smislu odloka Mig Trbovlje o varstvu ln uporabi komunalni*’ zadev krajevnega pomena z dne 22. Ju11« 1949. štev. 840.1-49, uveden upravno-kazens* postopek ter bodo primerno kaznovani. Trbovlje, 17. oktobra 1951. MLO Trbovlje — Tajništvo Ljubitelji boksarskega športa — pozof1 Športno društvo iRudar« vabi vse prijatelje boksa in aktivne boksarje ter ostale, ki se zanimajo za ta šport, n« sestanek, ki bo v ponedel jek, 29. okto* bra, ob 17. uri v prostorih NK »Rudar* ja« v Trbovljah. — Vabljeni! Samo za poslance Pred vsako sejno dvorano v honnslteni parlamentu v Zahodni Nemčiji stoji tudi obešalnik za obleko, na katerem piše: »Samo za poslance!« To pa nekemu humoristično nastrojenemu diihovitežu le ni dalo miru In nekega Jutra je poleg gornjega napisa vlael še drug napis z naslednjim besedilom: »Ra zen tega se smejo tukaj obešati tudi oblačila«. Dobra reklama — zagotovljen uspeh Kam pretirana reklama lahko privede, nam kaže primer klnopodjetnlka v Dtlrenu v Renski pokrajini, ki Je najavil nov film »Svilena kača« s sledečimi vrsticami: »Bestialni umori — divji pretepi — skratka, film, ki vam nudi vse, kar al pri dobrem filmu lahko želite!« Čuden pijanec F o t o a t e 1 j e „OLGA" je odprl svoj lokal v dvoriščni zgradbi v Zagorju št. 127. poleg trgovine s čevlji »Triglav«,, — Priporoča se za obisk! Policija v Los Angelesu Je pred kratkim našla v obrestni travi pijanca. Naložila gH Je na svoj avtomobil ln ga odpeljala na policijsko postajo. Se preden se Je prebudil, so našli v njegovem žepu knjigo: »Življenje brez alkohola«, ki jo je napisal dr. Hrnnaon Twltschcl. Zato Je bilo prvo vprašanje policistov: »Kako to. da ste se napili, ko pa nosite v Žepu takole knjlgot Mar niste prebrali. kar vam svetuje zdravnikf« Pijanček pa Je srdito odgovoril: »Pojdite k vragu, saj sem jaz tisti Tsvltschell « Beg pred smrtjo Iz centralne Jetnlšnlce ▼ Guatemall Je tpreil dnevi pobegnilo šest na smrt obsojenih jetnikov. Da so lahko pobegnili, *o Izkopali pod zemljo predor, ki je bil dolg preko 12 metrov, da ao tako obšli debele kazni! niške zidove. Med jetniki sta bila dva politična obsojenca, ln sicer poročnik Manuel Alfredo Pedroza In njegov tovariš polkovnik Carlos Castlllo Armas, ki sta bila ob sojena na smrt zaradi ponesrečenega napada na neko vojaško oporišče v novembru 1956. Ostnii štirje kandidati smrti pa so bili kriminalci, ki sta se jih oba častnika pnslušlla, da ata lahko realizirala pobeg. Švedinje in zastareli ločitveni zakon Prav te dni doživlja Švedska velik apor med svojimi ženskimi In moškimi državljani, ftvedlnje se bojevito zavzemajo za ukinitev zakona Iz leta 1776. ki dovoljuje zakonske mu možu takojšnjo ločitev, če se njegova žena preveč šminka In pudra In če nosi umetne zobe ali pral. Ta strogi In že kar preveč zastareli zakon ▼ zadnjih desetletjih niso tako pogosto uporabljali, sedaj pa -.j oh nekem ločitvenem procesu zopet stnP, na dan ln prestrašil ves ženski svet " Švedskem Odvetnik, ki Je v dobrobit *v' lega moškega klienta ponovno opozoril f, ta zakon, dobiva sedaj številna grozilna Pij ina Iz vseh krajev in nnsellj. Kako sc pa stvar končala, še ni znano, Koncert po željah $ Tudi v Ameriki poznajo radijske certe po željah. Pred kratkim Je med t*’|| nlm koncertom po željah telefonsko kV neki Jo pravkar iarjev vržejo poslušalce željo, da naj ploščo. Igrali, proti prispevku I* ,j i na tla ln razbijejo. Seved« j( temu muzikaličnemu poalušalcu želj«. med tisto emisijo Izpolnili, tako da je l»B Izvršitev slišal osebno v radio aparatu-^ PODJETJA, PREVZEMAMO INSERATE VSEH VRST ___________________________________ Preklic. — Preklicujem neresnične he«oj!r ki sem jih govorila o tov Frančiški ložnik. — Magda Potočnik, Trbovlje Ureja uredniški odbor - Odgovorni nre^jj* Stane Šuštar - Našlo, uredništva: Trb0’^ uprav« rudnika Trbovlle Hrastnik .J?,*!)1 štev M - Bančni račun pri KB 1r,‘'oH »tev 614 165382 55 - Tlak tlakarne pravica« , LJubllanl - Poimlna PH1 jjjh Četrtletna naročnina » gotovini polletna 12« din celoletna 2411 din ' savski vestnik- Ivhals vsak Dopise .prejemamo dri vsakega pončo do U. uro dopoldne.