I)R. TOMAŽ ROMIH: Boj za slovenske šole pred več kot štiridesetimi leti. V mariborskem učitel;skem društvu se je načelo vprašanje. ali se nai upelie v osnovno šolo tudi nemščina. Marsikoga bode inorda zanimalo. kakšno stališčc ic zavzelo v tei zadevi slovensko učiteljstvo v navedeni dobi. Zato podain sledeči odlomek svojih spominskih zapiskov. Ob mojem prihodu v Ptuj leta 1^76. je vladalo v narodnem oziru pravo mrtvilo. To je bila pač posledica nemških zmag na Francoskem. Zbudila se ie ne"iška pohlepnost po svetovnem gosaodstvu. Hoteli so priti po kopnem do Sredozemskega morja in potem dalje in daIje. Na tej Doti smo jim bili Slovenci kot prvi na poti. Ako hočeio Nemci svoi cilj doseči, morajo Slovenci kot narod izginiti. In Avstrija ie bila poslušna dekla vclenemške propaerande. Osnovana so bila vsenemška propagandna društva: Nemški Schulverein, Siidmark. razni TurnGesangs-. Kazinovereini. V vsakem spodnještajerskem mestecu. trgu, pa tudi po nekaterih vaseh. je bilo vsa.i eno, pa tudi več teh društev. Vsenemško uradništvo je bilo v službi velenemške propagandne ideje. Ne smemo se torej čuditi, da ie narodno navdušenje iz taborskih časov začelo pojemati, in da je le še kot majhna iskra tloia še tn pa tarn. čakajoča ugodnega trenutka, da zopet vzplamti. Na ptujski peirazrednici, kamor sem [irišel za pomožnega učitelja in katero jc obiskova!o gotovo tri četrtine slovenskili nčencev, ie bil učni jezik ncmški, slovenščina se ni niti kot predmet učila. V okoliške šole. tudi enorazrednice. so silili nemščino. V učiteljskem društvu so bila vsa predavanja nemška. nemški so bili tudi zapisniki. ravno tako prj uradnili konferencah. V čitalnico ni skoraj nihče zahajal. Skorai vsi čitalničarji so bili včlanjeni tudi v Kazino- in MJinnergesangs-Vereinu. kainor so liodili prepevat in se razveseljevat. Občevaini iezik je bil skoraj izključno nemški. Ko sem se v Ptuju dobro udomačil in ko sem napravil leta 1876. svojo učiteljsko maturo v Mariboru, usposobljenostni izpit za ljudsko šolo v Gradcu. in ko sem bil leta 1879. imenovan stalnim podučiteljein, sem začel delovati tudi izven šole. Seznanil sem se pa tudi natanko s šolskimi postavami in sem preštudiral vse pedagoške klasike. kar jih je bilo takrat dobiti. V Ptujskem tičitelj- skem društvu sem začel s slovenskimi predavanji o raznih pedagoških in šolsko političnih stvareh in setn odprl učiteljstvu oči xo krivicah, ki jili trpi slovenskj učitelj. Taka velika krivica ie bilo dejs vo. da so morali spodnještajcrski učitelji delati usposobljcnostne izpitc |)red izpraševalno kbmisijo v Gradcu, in kar je bilo še najhuje. da so tnorali delati tudi praktične nastope na nemških šolah z nemškimj učenci. ko so bili vendar doma vajeni slovenskega pouka. Na mojo iniciaiivo ie izšla v Ptujskem učitcljskern društvu zahteva po izprašcvalni komisiji za učitelje v Marini. Reso!uci.io so poslali Lehrerbundu, kjer smo bili včlanjeni, deželnemu šolskeinn svetu in ministrstvu. Nočem trdiii, da ie imela ravno naša resolucija uspeh, dejstvo pa ie. da so se v novem pravilniku določila vsa učiteljišča. kjer se nai osnujejo izpraševalno komisije za učitelje. Ko smo dobili leta 1880. Slovenci večino v okrajnem zastopu. ki ie leta 1881. izvolil slovenske člane za okrajni šolski svet. so imeli Slovenci večino v njem. Slovenski odborniki so bili: Božidar Rajč, dr. Jakob Ploj, dr. Alojzij Gregorič in dr. Pred vsako sejo so se zbrau v »Narodnein domu« na posvetovanje z drugimi ptujskimj narodnjaki. (Dalje prih.)