GDK: 36:377:923.4 Opremljenost s stroji, poraba časa in učinki pri delu v zasebnih gozdovih Branko JUŽNIČ* Izvleček Južnič, B.: Opremljenost s stroji, poraba časa in učinki pri delu v zasebnih gozdovih. Gozdarski vestnik, št. 3/1990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 1 O. V raziskavi so obdelani podatki o opremljenosti kmetij s stroji za delo v gozdu, količini in vrsti dela ter doseženih delovnih učinkov lastnikov pri delu v gozdu na Dolenjskem in Notranjskem. Obdelani so tudi podatki o količini in sestavi posekanih sortimentov. Raziskava ugotavlja zveze med velikostjo kme- tij in gozda ter družbenim položajem lastnika in količino ter sestavo izdelanih sortimentov. Tudi opremljenost za delo v gozdu in delovni učinki se izboljšujejo z velikostjo kmetije. 1.0. UVOD Več kot polovica Slovenije prekrivajo go- zdovi. Od tega sta približno dve tretjini gozdov v zasebni lasti. V gozdnem gospo- darstvu Kočevje je 40% zasebnih gozdov, v gozdnem gospodarstvu Postojna pa 4 7 %, kar je v primerjavi s celotno Slovenijo pod povprečjem. Vendar je gozd tudi v tem prostoru sestavni del skoraj vsake kmetije. Gozdovi so večinoma razdrobljeni na majh- ne parcele, kar otežuje gospodarjenje. Za- nimanje lastnikov za pridobivanje lesa iz teh gozdov je manjše kot v nekaterih drugih predelih Slovenije, kjer imajo gozdni poses· tniki večje gozdne posesti. Samo delo v zasebnih gozdovih je specifično in prilago- jeno konkretnim razmeram, ki se močno spreminjajo. Gozd nudi kmetu les za kurjavo, gradnjo in vzdrževanje objektov ter dodatni zaslu- žek. Lastnik gozda lahko pridobi proizvode iz gozda s svojim lastnim delom ali z najeto delovno silo in stroji. Odvisnost kmetije od gozda in s tem finančni dohodek od gozda * B. J. dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ul. 39, YU 124 G. V. 3/90 Synopsis Južnič, B.: Equipment with Machines, Time Consumption and Work Performance in Private Forests. Gozdarski vestnik, No. 3/1990. ln Slo- vene with a summary in English, lit quot. 1 O. The research deals with the data on equipment of farms with machines for forest work, on work quantity and work types, as well as on work performance achieved by forest owners in Dolenj- sko and Notranjsko. Data on the quantity and structure of forest timber assortments felled were processed as well. The study establishes the correfation between the farm and forest extent, the social status of the forest owner and the quantity and structure of forest timber assortments. The equipment for forest work and work performance increase with the farm extent. sta povezana z velikostjo kmetije in gozda, kakovostjo gozda, usmeritvijo kmetije, druž- benim položajem kmeta itd. Od tega. kaj gozd nudi kmetiji, je odvisna opremljenost kmetije za delo v gozdu, izurjenost lastnika za delo in poraba časa za samo delo v gozdu. Lastniki gozdov različno obravnavajo gozd. Nekaterim je ta stalni, nekaterim občasni vir dohodka, drugim pa le rezerva za hude čase in nimajo želja po vsakoletnih sečnjah. Gozdar mora to pri gospodarjenju z gozdovi v zasebnem sektorju upoštevati. Lastnik gozda je pri načrtovanju gospodar- jenja z gozdom pomemben dejavnik in sooblikovalec. Pri delu v zasebnih gozdovih mora gozdar poznati razmere - opremlje- nost kmetije s stroji. navezanost in odvis· nost kmetije od gozda, možnost dela last- nika v gozdu itd. Le tako bo lahko uspešno opravljal svoje poslanstvo v zasebnih go- zdovih. Z zasebnimi gozdovi in problematiko v zasebnem sektorju se je na področju SR Slovenije ukvarjalo več raziskovalcev. Naj- bolj podrobno in najširše je to tematiko v več raziskavah obdelal dr. l. Winkler. V njih --1 obravnava celotno problematiko zaseb- nega sektorja v SR Sloveniji. Ugotavlja veliko pestrost in specifičnost razmer v zasebnem sektorju ter velike razlike po posameznih področjih. Predlaga rešitve pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in išče vlogo gozdarja v teh gozdovih, ki dajejo 45% slovenske blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. Hkrati z našo nalogo je na IGLG potekala raziskava Pri- dobivanje lesa v zasebnih gozdovih SR Slovenije. Nalogo je obdelal M. Medved in obravnava pridobivanje lesa v zasebnem sektorju z več vidikov. Opisuje opremljenost s stroji, produktivnost dela in vrste tehnolo- gij pri delu. Poseben poudarek namenja varnosti pri delu in izobraževanju lastnikov gozdov. J. Jeromel je v svoji diplomski nalogi opisal razmere v zasebnih gozdovih na primeru revirja Razbor na TOK Slovenj Gradec. Opisuje opremljenost kmetij s stro- ji, proizvodnjo lesa, porabljeni čas in učinke pri delu v gozdu. Večino izsledkov v nalogi smo primerjali z izsledki teh treh avtorjev. 1.1. NAMEN NALOGE Namen študije je prikazati stanje oprem- ljenosti s stroji za delo v gozdu, količino porabljenega časa za posamezno opravilo v gozdu, strukturo del, ki jih lastniki oprav- ljajo v gozdu, količino posekana lesne mase in učinke pri delu v gozdu. Vse smo prika- zali v odvisnosti od velikosti gozdne posesti in družbenega položaja lastnikov gozdov. Omejili smo se na kočevsko in postojnsko gozdno gospodarstvo, kjer so za zasebni sektor značilne majhne kmetije in velika razdrobljenost gozda. 2. OPIS ZBIRANJA PODATKOV IN METODIKA RAZISKOVANJA Podatke smo zbrali na dva načina: z. anketo med lastniki gozdov in s celoletnim spremljanjem dela v gozdu na kmetijah. a) Z anketo smo zbrali podatke po osmih revirjih v zasebnem sektorju na Kočevskem in Notranjskem. V razčlembo smo vključili revirje Banja loka, Loški potok, Mala gora in Dobrepolje pri Gozdnem gospodarstvu Kočevje, revirje Osojnica, Menišija in Mi- kula pri gozdnem gospodarstvu Postojna ter revir Logatec pri gozdnem gospodarstvu Ljubljana. V vsakem revirju smo zbrali vzo- rec 35 lastnikov gozdov. Anketirane kmetije so po površini gozda razvrščene v sedem razredov. V vsak razred smo na slepo izbrali iz vsakega revirja pet kmetij z in- deksa gozdnih posestnikov. V indeksu ni- smo upoštevali lastnikov, ki ne živijo v revirju ali bližnji okolici in niso bili dostopni za anketiranje. Površine smo razporedili po razredih na podlagi velikosti gozdov posestnikov na področju Notranjske in Kočevske: 1. od 0,00 do 0,50 ha 2. od 0,51 do 1,00 ha 3. od 1,01 do 2,00 ha 4. od 2,01 do 4,00 ha 5. od 4,01 do 6,00 ha 6. od 6,01 do 10,00 ha 7. nad 10,01 ha. Izbranega lastnika je anketiral revirni vo~ dja. Anketa vsebuje petnajst vprašanj: 1. priimek in ime gospodarja 2. naslov lastnika gozda 3. površino gozda, kmetije 4. število gozdnih parcel 5. posek (m3/leto) blagovna proizvodnja (tehnični les, drva) - neblagovna proizvodnja (tehnični les, drva) 6. motorne žage (znamka, leto nabave) 7. vprega (konj, vol} 8. traktorji (znamka, moč motorja, leto nabave, število obratovalnih ur) 9. opremljenost traktorjev (varnostna ka- bina, kolesne verige, eno-, dvobobenski vitel) 1 O. delo v gozdu (št. dni/leto - lastnik, najeti delavci, delavci TOK) - sečnja ročno spravilo in spravilo z živalmi - strojno spravilo - prevoz lesa - gojitvena dela 11 . ali je lastnik gozda kooperant 12. čas dela v gozdu - ne dela v gozdu - celo leto ko nima dela drugje - gozd mu določa čas dela 13. odprtost gozda z vlakami - dobra - nad 70 % odprtega gozda G. V. 3/90 125 - srednja - od 30 do 70% - slaba - pod 30% 14. socialni položaj lastnika gozda 1 . - živi od kmetije 2 - obdeluje kmetijo in je zaposlen 3 - je zaposlen in ne obdeluje kmetije 15. delo v drugem gozdu (m3/leto, št. dni/leto) - sečnja - spravilo - druga dela. Anketirali smo 280 lastnikov gozdov. Iz- sledke smo razvrstili glede na površino gozda in po družbenem položaju lastnikov gozdov ter jih primerjali med seboj. b) Kmetijski inštitut Slovenije vodi razi- skavo Opremljenost kmetij s stroji. Zbrali so podatke za izbrane kmetije po Sloveniji. Lastnik kmetije vse leto zapisuje vsa opra- vila na kmetiji {delo lastnika, najetih delav- cev in strojev) in rezultate tega dela {količin­ ska proizvodnja, dohodek). Iz teh podatkov smo pri dvajsetih kmetijah, ki so jih popisali l. 1986 in 1987, obdelali področje, ki se nanaša na delo v gozdu. Izračunali smo porabo časa za posamezno opravilo za lastnike kmetij, najete delavce, stroje ter učinke, ki jih imajo pri delu. Povprečja smo primerjali z rezultati ankete. 3. REZULTATI RAZISKOVANJA Rezultate bomo prikazali v dveh delih. Najprej rezultate, zbrane z anketo po revir- jih in nato še rezultate popisov po kmetijah, ki jih vodi Kmetijski inštitut Slovenije. 3.1. Rezultati anket po revirjih 3.1.1. Družbeni položaj in velikost gozdne posesti lastnikov gozdov Lastnike gozdov smo razdelili v tri druž- bene položaje glede na njihovo odvisnost od dohodka kmetije. Izmed 280 anketiranih živi 18% lastnikov le od dohodka kmetije, 57% je zaposlenih in obdeluje kmetijo, 25% lastnikov pa je zaposlenih in ne obde- luje kmetije. V revirju Razbor, kjer prevladu- jejo velike gozdne posesti {celki) {Jeromel 1986) je 52% kmetov, 44% polkmetov in 4% nekmetov. Zaradi večjih gozdnih pose- sti je tam veliko več lastnikov, ki živijo od kmetije. 126 G. V. 3190 V tabeli 1 so prikazane nekatere značil­ nosti po družbenih položajih lastnikov go- zdov. Tabela 1: Družbeni položaj lastnikov gozdov Enota Merska Družbeni položaj enota 1 2 3 število lastnikov 51 159 70 površina gozdov ha 9,64 4,43 1,94 površina kmetije ha 19,21 9,10 3,28 število gozdnih parcel 7,4 6,3 2,4 kooperanti % 58,8 32,7 4,3 V prvem družbenem položaju je 76% lastnikov gozdov, ki imajo več kot 4,00 ha gozda, v tretjem pa je 87% lastnikov, ki imajo manj kot 4,00 ha gozdov. Za Slove- nijo je ugotovljeno, da je od gozdnih posest- nikov 60% kmetov, 40% pa nekmetov. 94% nekmetov ima gozdno posest manjšo od 5 ha {Winkler 1988). Kooperantov je skupaj 30% in jih je na prvem in drugem družbenem položaju 96 %. Samo število kooperantov narašča z velikostjo gozdne posesti. Tri četrtine ko- operantov imajo gozdno posest večjo od 4,0 ha. V SR Sloveniji je 7% gozdnih posestnikov kooperantov. Na celotnem ob- močju GG Kočevje jih je 9%, na območju GG Postojna pa 66% {Winkler, Gašperšič 1987). Površina gozda, površina kmetije in šte- vilo gozdnih parcel z večanjem odvisnosti gozda od dohodka kmetije naraščajo. Last- niki, ki živijo od kmetije, imajo praviloma največje kmetije in največ gozdne posesti. Gozdno posest smo po velikosti razdelili na prej omenjenih sedem razredov. V vsak velikostni razred je zajetih 40 lastnikov gozdov. Povprečna površina gozdne 'pose- sti znaša 4, 76 ha, površina celotne kmetije pa 9,48 ha. Povprečna površina gozdne posesti za Slovenijo je 2, 7 4 ha, po posameznih območjih pa je zelo različna. Na GG Postojna znaša 4,25 ha in na GG Kočevje 4,29 ha {Winkler, Gašp~ršič 1987), kar je v skladu z izsledki ankete. Z večanjem gozdne posesti se veča po- vršina kmetijske zemlje. Enako narašča tudi število gozdnih parceL Povprečna veli- kost gozdne parcele z velikostjo gozdne posesti narašča in znaša povprečno 0,86 ha. V najnižjem velikostnem razredu je povprečno 0,14 ha, v najvišjem pa 1 ,23 ha gozda. V Sloveniji ima lastnik gozda povprečno 3,8 prostorsko ločenih parcel, velikost povprečne pa je 0,72 ha (Winkler 1988). To je le nekaj značilnosti, ki so odvisne od velikosti gozdne posesti in družbenega položaja posestnika. Ostale bomo obravna- vali v naslednjih poglavjih. 3.1.2. Opremljenost kmetij s stroji Opremljenost kmetij s traktorji in motor- nimi žagami je pri kmetijah zelo različna. Opremljenost kmetij s traktorji je po vrstah prikazana v tabeli 2. prečje 31 kW, najnižje je pri znamki Tomo Vinkovič. Kmetje uporabljajo tudi zelo stare traktorje, saj je najstarejše leto nabave 1958. Povprečna starost traktorjev znaša 9,3 leta. S podobno raziskavo so na TOK gozdarstvo Tržič ugotovili, da zasebniki ravno tako uporabljajo predvsem omenjeni vrsti traktorjev, njihova povprečna starost pa je 7,2 leti (Medved 1989). Traktor opravi na leto 155,5 obratovalnih ur za vsa opravila na kmetiji. Najmanj, le 34,8 obratovalnih ur letno, opravijo traktorji Tomo Vinkovic, ker jih uporabljajo pred- vsem lastniki manjših kmetij. Ugotovljeno je (Jeromel 1986), da za delo v gozdu Tabela 2: Traktorji po znamkah za vse kmetije skupaj Znamka število O Jo Povprečje traktorja moč leto št. obratoval- motorja nabave nih ur/leto IMT 69 44,2 31,0 78,8 152,3 Tomo Vinkovič 20 12,8 17,3 83,1 34,8 Urs us 9 5,8 25,7 77,8 170,0 Fiat 7 4,5 26,0 81,1 100,3 Zetor 13 8,3 32,5 77,2 319,2 Univerza! 5 3,2 31,5 80,8 296,5 Deutz 13 8,3 30,3 78,8 103,3 drugo 20 12,8 25,5 77,8 86,1 SKUPAJ 156 100,0 28,1 79,2 155,5 Tabela 3: število traktorjev in dodatne opreme ter motornih žag glede na velikost gozda Enota Velikostni razredi 1 2 3 4 5 6 7 skupaj traktorji 5 13 15 10 30 43 40 156 % 12,5 32,5 37,5 25,0 75,0 107,5 100,0 55,7 varn. kabina 4 7 12 5 25 33 33 '119 % 80,0 53,9 80,0 50,0 83,3 76,7 82,5 76,3 kolesne verige 1 6 11 2 17 26 24 87 % 20,0 46,1 73,3 20,0 50,7 60,5 60,0 55,8 vitel 4 2 14 13 18 51 % 26,7 20,0 46,7 30,2 45,0 32,7 motorne žage 22 31 35 32 48 49 52 269 % 55,0 77,5 87,5 80,0 120,0 122,5 130,0 96,1 Opomba: Odstotki za traktorje in motorne žage so računani glede na število kmetij, odstotki za dodatno opremo traktorja pa glede na število traktorjev. Na kmetijah največ uporabljajo traktorje IMT najrazličnejših tipov, sledijo traktorji Tomo Vinkovic. Velika pestrost znamk trak- torjev onemogoča redno dostavo rezervnih delov. Servisnih delavnic za vse vrste trak- torjev ravno tako ni, zato si kmetje veči­ noma pomagajo sami. Povprečna moč trak- torjev je 28 kW. Pri traktorjih IMT je pov- porabijo le 1 O% vseh obratovalnih ur trak- torja. V revirju Razbor (Jeromel 1986) opravi traktor za delo v gozdu povprečno 44 obratovalnih ur na leto. Od 280 anketiranih kmetij je brez trak- torja 52% kmetij, z enim traktorjem 42%, z dvema 5% kmetij, s tremi traktorji pa 1 % kmetij. Vse kmetije z več kot 6,0 ha gozda G. V. 3/90 1 27 so opremljene s traktorji. Traktorje ima približno tretjina kmetij z manj kot 4,0 ha gozda. Z velikostjo gozdne posesti število traktorjev narašča, enako velja za motorne žage, kar je razvidno iz tabele 3. 119 traktorjev ali 76% ima varnostno kabino, 87 traktorjev oziroma 56% ima koles ne verige in 51 traktorjev ali 33% ima vitel. Od tega so štirje dvobobenski, ostali pa enobobenski vitJi. Ugotovimo lahko, da je manj kot polovica traktorjev opremljenih za delo v gozdu. Več opremljenih traktorjev je na kmetijah z več gozda. Za TOK Tržič so ugotovili (Medved 1989), da ima vitel 16% lastnikov, večina tistih, ki imajo več kot 15 ha gozda. Enako v revirju Razbor (Jeromel 1986) z večanjem etata narašča število vitlov. Vitel je na 43% traktorjev. V zgornji Savinjski dolini (1 O), kjer ima 65% lastnikov gozdov več kot 20 ha gozda (cel- ki), ima 90% kmetij stroje za delo v gozdu, 65% traktorjev pa ima vitel. Kmetije z malo gozda imajo tudi malo motornih žag. Na kmetijah z več kot 4 ha gozda je najmanj ena motorna žaga. Izmed vseh 280 kmetij jih je 23% brez motorne žage, 61 °/o kmetij ima eno motorno žago, 14% dve in 2% kmetij tri in več motornih žag. Ravno tako kot pri traktorjih je tudi pri motornih žagah v uporabi veliko različnih znamk (tabela 4). Tabela 4: Motorne žage po znamkah za vse kmetije skupaj število Povprečno Znamka % leto nabave Husqvarna 133 49,4 82,7 Stihl 108 40,1 75,3 Dol mar 13 4,8 82,0 Jonsereds 3 1,1 78,3 drugo 12 4,5 78,2 SKUPAJ 269 100,0 79,4 Največ uporabljajo motorne žage tipa Husqvarna in Stihl, skupaj 90 %. Motorr.e žage Stihl so v povprečju za 7,4 leta sta- rejše od Husqvarninih. Povprečna starost vseh žag znaša 8, 1 leta. Najstarejša žaga je bila nabavljena l. 1961. Na TOK Tržič (Medved 1989) je brez motornih žag 18% kmetij. Največ uporabljajo žage znamke 128 G. V. 3190 Husqvarna. Povprečna starost motornih žag je 6, 1 leta. Opremljenost kmetij s stroji je odvisna tudi od družbenega položaja lastnika (ta- bela 5). V prvih dveh družbenih položajih prevla- duje znamka traktorja IMT s 46 %, v tretjem pa Tomo Vinkovič, ki je najmanjši in najce~ nejši traktor. Ne glede na to, da lastniki iz tretjega položaja ne obdelujejo kmetije, ima več kot polovica lastnikov motorne žage, nekateri pa celo traktorje. Iz povedanega sledi, da so lastniki, ki so odvisni od dohodka kmetije, bolje oprem- ljeni za delo v gozdu. Na 280 kmetijah je 28 konj, kar pomeni, da so konji na kmetijah redkost. Večina lastnikov konje uporablja tudi za delo v gozdu. Vola ima samo še en lastnik. Tudi v zasebnih gozdovih delo s stroji zamenjuje težko ročno animalno delo, opazen je bi- stven razvoj. Do podobnih podatkov so prišli tudi z raziskavo na Tolminskem in Gorenjskem (Medved 1989), kjer ugotavlja- jo, da volovskega spravila ni več, konjsko spravilo pa se zmanjšuje, zamenjuje ga traktorsko spravilo. Na perspektivnih kmetijah se lastniki opremljajo s stroji, kar ima za posledico boljše, hitrejše in lažje delo. To so večinoma večje kmetije z več kot 6 ha gozda in z lastniki, ki so v prvem in deloma drugem družbenem položaju. Tako nastaja še večja razlika v ekonomski moči med opremljen imi in neopremljenimi kmetijami. Zato kmetije brez mehanizacije še hitreje ugašajo in se zaraščajo. Ogrožene so kmetije, katerih lastniki imajo dodaten vir dohodka {zaposli- tev), gozda pa praviloma malo. Takšni raz- drobljeni gozdovi so prepuščeni gozdarju ali naravi in jih je na Notranjskem in Kočev­ skem veliko. 3.1.3. čas, porabljen za delo v gozdu V tabeli 6 je prikazano število delovnih dni na leto glede na velikost gozda in vrsto opravil v gozdu. Prikazano je delo lastnika kmetije - A, najetih delavcev - B, delavcev TOK C in delo lastnika v drugem gozdu -D. Povprečno za delo v gozdu porabijo na posamezni kmetiji 8,8 dneva na leto. Od tega naredijo 6,5 dneva na leto lastniki sami, ostalo pa najeti delavci in delavci TOK. število porabljenih dni v gozdu je odvisno od opremljenosti s stroji, izurjenosti delavcev in odprtosti gozda s cestami in vlakami ter velikosti gozdne posesti. Za celotno Slovenijo ugotavljajo, da gozdno delo zaposluje gozdnega lastnika pov- prečno manj kot štiri dni na leto (Winkler 1987). dni v gozdu veča, in to z 1,7 dneva/leto v najnižjem velikostnem razredu na 20,1 dneva/leto v najvišjem velikostnem razredu. Največ dela lastniki opravijo sami, in to 73 %, najeti delavci naredijo 19% in delavci TOK 8% dela. Tudi drugi ugotavljajo, da približno dve tretjini posestnikov delata v gozdu sami, ostalo pa naredijo drugi (Me- dved 1989). Z večanjem gozda na kmetiji se število Lastnik gozda opravi sam več kot 70% Tabela 5: Opremljenost kmetij glede na družbeni položaj lastnika Družbeni položaj 1. število kmetij kmetije 51 2. obdeluje kmetijo in je zaposlen 159 3. ne obdeluje kmetije 70 število . 51 94 11 Traktorji % 100,0 59,1 povp. moč mot. kW 32,2 26,4 24,0 povp. leto nab. 78,2 79,4 82,0 število 59 162 48 Motorne žage % 115,7 101,9 68,6 povp. leto nab. 80,3 79,1 79,5 Tabela 6: število delovnih dni na leto po vrstah opravil v gozdu v odvisnosti od velikosti gozda Vrsta opravila sečnja ročno in animalno spravilo strojno spravilo prevoz lesa gojitvena dela SKUPAJ skupaj vsa dela A B c D A B c D A B c D A B c D A B c D A B c D 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 111 0,5 0,1 2 1,1 0,4 0,1 0,4 0,6 0,3 0,2 0,2 0,1 0,3 2,5 0,8 0,2 0,1 Velikostni razredi 3 4 5 6 št. dni/leto/kmetijo 1,4 1,6 4,4 5,7 0,4 1,2 0,6 1,2 0,1 1,5 0,8 1,8 0,2 0,3 0,8 0,1 0,1 0,3 0,5 0,6 2,7 3,4 0,5 1,4 0,5 0,5 0,4 0,2 0,4 1,0 1,4 0,3 0,2 0,1 0,1 o, 1 0,2 0,4 0,4 0,1 0,1 0,8 0,7 O, 1 0,3 0,8 0,6 0,1. 0,6 2,4 3,0 8,9 12,0 1,2 2,9 1,2 2,1 0,3 0,6 1,1 1,0 1,5 1,4 4,5 '% %po 7 povp. vseh vrstah oprav. o pra- del vila 7,0 3,1 48,0 77,7 2,1 0,9 51,6 21,8 3,2 0,5 1,5 0,8 46,6 0,6 0,4 5,5 81,8 0,1 4,7 10,2 4,6 1,8 27,5 73,5 0,9 0,6 35,3 24,6 0,2 6,9 1,9 3,0 0,8 44,4 2,3 0,8 12,0 67,7 0,1 0,1 8,0 11,8 0,4 0,2 35,1 20,5 1,2 0,5 7,0 54,7 0,4 0,9 0,8 0,4 54,8 44,4 0,4 0,2 9,0 13,6 6,5 1 00,0 73,3 3,1 1,7 100,0 19,1 1,4 0,6 100,0 7,6 5,0 1,8 1 00,0 vgozdu 1,7 3,5 3,9 6,4 11,2 15,1 20,1 8,8 na kmetiji'% 2, 7 5,6 6,4 1 0,3 18,1 24,4 32,5 100,0 100,0 Opomba: Podatki v tabeli so zaradi boljše preglednosti zaokroženi na eno decimalko. G. V. 3/90 i 29 sečnje, ročnega in animalnega ter strojnega spravila lesa. Nekaj manj - 68% prevoza lesa iz gozda, gojitvenih del pa le 55%. V revirju Razbor (Jeromel 1986) lastniki po- skrbijo za več kot 70% sečnje, ročnega in traktorskega spravila lesa. Vendar opravijo le 18% gojitvenih del. Z večanj em gozda in etata se delež gojitvenih del zmanjšuje. Najeta delovna sila poskrbi za okoli 20% sečnje in ročnega ter strojnega spravila lesa in 12% prevozov. Delavci TOK opra- vijo 44% gojitvenih del in 20% prevoza lesa. Največ časa porabijo najeti delavci za sečnjo - 45 %, sledijo strojno spravilo - 27 %, prevoz lesa - 13 %, gojitvena dela - 9% ter ročno in ani mal no spravilo 5 %. Po območjih je vključevanje gozdnih po- sestnikov v gozdno delo zelo različno. Pov- prečno velja (Winkler 1988), da približno 1 O% posestnikov opravi vse faze gozdne proizvodnje, 80% se jih ukvarja samo s sečnjo in spravilom lesa, približno 1 O% pa jih les odda na panju. Glede na velikost gozdne posesti je delež lastnikovega dela v gozdu po vrstah del različen. Pri sečnji ter ročnem spravilu lesa ostaja odstotek dela ne glede na površino gozda približno enak. Pri strojnem spravilu in prevozu lesa se z večanjem gozda odsto- tek lastnikovega dela bistveno povečuje (strojno spravilo s 47 na 81 %, prevoz lesa s 33 na 82 %). Pri gojitvenih delih se z večanjem gozda delež lastnikovega dela zmanjšuje. Pri vseh opravljenih delih skupaj pa delež lastnikovega dela niha in se glede na velikost gozdne posesti bistveno ne razlikuje. Gozdni posestniki so v obdobju od l. 1981 do l. 1985 opravili na GG Kočevje 22% in na GG Postojna 18% vseh oprav- ljenih goJitvenih del v območju (Winkler, Gašperšič 1987). V drugem gozdu delajo predvsem lastniki z več kot 2 ha gozda, z večanjem gozdne površine delež tega dela narašča. Sodelu- jejo predvsem pri sečnji in strojnem spravilu ter deloma pri gojitvenih delih. Delo v dru- gem gozdu je pogojeno predvsem z oprem- ljenostjo s stroji in količino delovne sile na lastni kmetiji. V drugem gozdu dela 7% posestnikov. število delovnih dni v gozdu po družbe- nem položaju lastnika je prikazano v tabeli 7. Daleč največ dela je opravljenega, če lastniki živijo od kmetije, povprečno 17,1 dneva/leto, v drugem družbenem položaju delajo 8,5 dneva/leto v gozdu, v tretjem pa samo 3,6 dneva/leto. To je pogojeno pred- vsem z velikostjo gozdne posesti, saj je število delovnih dni na leto, preračunano na ha gozda, skoraj enako v vseh treh družbenih položajih. V prvem in drugem družbenem razredu opravijo lastniki sami približno tri četrtine dela, v tretjem pa nekaj manj kot polovico. Med posameznimi opra- vili pri deležu lastnega dela po družbenih položajih ni velikih razlik. V drugem gozdu opravijo lastniki prvega družbenega položaja 70%, lastniki drugega socialnega položaja pa 30% dela, lastniki tretjega družbenega položaja v drugem go- zdu ne delajo. Izmed vseh 280 anketiranih lastnikov jih Tabela 7: število delovnih dni na leto v gozdu po družbenem položaju Družbeni položaj lastnika 1 2 3 povpr. št. dni/leto % št. dni/leto % št. dni/leto % št. dni/leto % delo lastnika 12,5 72,9 6,6 77,9 1,8 49,8 6,5 73,3 najeti delavci 3,9 17,1 1,4 16,9 1,4 38,1 1,7 19,1 TOK 1,7 10,0 0,5 5,2 0,4 12,1 0,6 7,6 SKUPAJ 17,1 100,0 8,5 100,0 3,6 100,0 8,8 100,0 % po družbenem položaju 58,7 29,0 12,3 100,0 delo v drugem gozdu 4,1 69,6 1,8 30,4 1,8 100,0 površina gozda (ha) 9,64 4,43 1,94 4,76 opravljeno delo št. dni/leto/ha 1,8 32,2 1;9 :33,9 . 1,9 33,9 1,8 100,0 130 G. V. 3190 27% ne dela v gozdu. To so v 54% primerov lastniki, ki ne obdelujejo kmetije. Od teh ima 87% gozdno posest manjšo od 4,0 ha. Opravljanje dela v gozdu je vpraš- ljivo predvsem na kmetijah z malo gozda. V takšnih gozdovih morajo delati delavci TOK, drugače so gozdovi prepuščeni nara- vi. 64% lastnikov dela v gozdu, ko nima dela drugje. Le 9% lastnikov gre delat v gozd takrat, ko meni da je to za gozd in izdelane sortimente najugodnejša. 3.1.4. Proizvodnja lesa v gozdu Proizvodnjo lesa smo v zasebnem sek- torju razdelili na blagovno in neblagovno. Posebej smo popisovali tehnični les in les za kurjavo. V tabeli 8 in grafikonu 1 so prikazane posekana količine lesa glede na velikost gozdne posesti. Skupna proizvodnja lesa je odvisna od velikosti gozdne posesti in z velikostjo go- zda hitro narašča. V največjem velikostnem razredu je okoli osemnajstkrat večja kot v najnižjem. Podobno velja za blagovno in neblagovno proizvodnjo ter za tehnični les in drva. Na kmetijah, kjer je gozda malo, sekajo več lesa za drva kot za tehnični les, več je neblagovne proizvodnje. Na kmetijah z več gozda pa je več tehničnega lesa in več blagovne proizvodnje. To je najbolj razvidno z grafikona 2. Povprečno na kmetiji posekajo 21,54 m3/ leto. Od tega je 70% tehničnega lesa in 30% drv oziroma 60% blagovne in 40% neblagovne proizvodnje. Največ je tehnič­ nega lesa za blagovno proizvodnjo (prib!. 60 %) in drv za lastno porabo (pri bl. 30 %). Zanemarljivo malo, manj kot 2% je drv za prodajo, ta kategorija proizvodnje je še rezerva za pridobivanje dohodka iz gozda. Pri gozdnih posestnikih v Sloveniji je pov- prečno 68% blagovne in 32% ne blagovne proizvodnje. Posestnik na leto poseka pov- prečno 6,22m3, (4,26m3 blagovne in Tabela 8: Blagovna in neblagovna proizvodnja glede na velikost gozdne posesti Proizvodnja Velikostni razredi % 2 3 4 5 6 7 povp. lesa m3/leto blagovna proizv. - tehnični les 0,20 1,00 3,40 11,93 14,65 21,23 35,20 12,51 -drva 0,35 1,08 0,93 0,38 0,39 ne blagovna proizv. tehnični les 0,47 1,00 1,27 2,42 2,95 4,03 5,32 2,50 -drva ; ,18 2,93 3,87 5,47 8,58 9,61 10,74 6,14 skupaj tehnični les 0,67 2,00 4,67 14,35 17,60 25,26 40,52 15,01 69,7 -drva 2,16 2,93 3,87 5,47 9,66 10,54 11,12 6,53 30,3 skupaj - blagovna proiz v. 0,55 1,00 3,40 11,93 15,73 22,16 35,58 12,90 59,9 - neblag. proizv. 2,28 3,93 5,14 7,89 11,53 13,64 16,06 8,64 40,1 skupaj 2,83 4,93 8,54 19,82 27,26 35,80 51,64 21,54 100,0 %po razredih 1,9 3,3 5,7 13,1 18,1 23,7 34,2 Tabela 9: Blagovna in neblagovna proizvodnja na ha gozdne površine v odvisnosti od velikosti gozda Proizvodnja Velikostni razredi 2 3 4 5 6 7 povp. lesa m31haJieto blagovna proizv. 1,72 1,27 2,28 4,27 3,14 2,85 2,35 2,71 neblag. proizv. 7,12 4,97 3,45 2,83 2,31 1,75 1,06 1,81 tehnični les 2,09 2,53 3,13 5,14 3,52 3,25 2,67 3,15 drva 6,75 3,71 2,60 1,96 1,93 1,35 0,74 1,37 SKUPAJ 8,84 6,24 5,73 7,10 5,45 4,60 3,41 4,52 %po razredih 21,4 15,1 13,8 17,2 13,2 11,1 8,2 G. V. 3190 131 1,91 m3 neblagovne proizvodnje) (Winkler, Gašperšič 1987). če preračunamo proizvodnjo lesa na ha gozdne površine, lahko ugotovimo, kako so gozdovi obremenjeni s proizvodnjo glede na velikost gozdne posesti. Slednje je prika- zano v tabeli 9 in na grafikonu 2. Povprečno posekajo 4,52 m3/ha gozda. Od te~a je 3,15 m3 tehničnega lesa in 1,37 m drv ali 2,71 m3 blagovne proizvod- nje in 1,81 m3/ha nebfagovne proizvodnje. Najbolj so obremenjeni gozdovi na kmetijah z malo gozda. Ob dejstvu, da v prvih štirih velikostnih razredih na 31 % kmetij v zad- njih desetih letih v gozdu niso sekali, so preostali gozdovi v teh razredih še veliko bolj obremenjeni s sečnjo. V Sloveniji pov- prečno posekajo 2,28 m3/ha, od tega je 1,56 m3/ha blagovne in 0,72 m3/ha nebla- govne proizvodnje (Winkler, Gašperšič 1987), kar je bistveno manj kot pri naših izsledkih. Z večanjem gozdne posesti posek na ha pada, razen v· četrti velikostni kategoriji, kjer opazimo določen skok. Proizvodnja na ha najbolj pada pri neblagovni proizvodnji, pri kateri so gozdovi z najmanjših posesti sedemkrat bolj obremenjeni kot gozdovi največjih posesti, in pri sečnji za drva, kjer so isti gozdovi devetkrat bolj obremenjeni. Pri blagovni proizvodnji in tehničnem Jesu je gozd najbolj obremenjen na gozdni pose- sti, ki meri prib l. 3,0 ha. Enako ugotavljajo v revirju Razbor (Jeromel 1986), kjer z večanjem etata neblagovna proizvodnja pa- da. Višina etata pa je neposredno odvisna od velikosti gozdne posesti. Proizvodnja lesa je v zasebnih gozdovih Grafikon 1 : Proizvodnja lesa glede na velikost gozdne posesti 132 G. V. 3/90 m:s/leto s s skupaj .50 45 t.. O 35 blagovna proizvodnja :m 25 20 oeblago11na IS rolzvodnja ID ---- drva vellkostni razredi gozda 0~--~----------~----~--~----~--------- neenakomerno razporejena in je odvisna predvsem od velikosti gozdne posesti in potreb lastnikov gozdov. Z razporeditvijo lastnikov gozdov po dru- žbenih položajih smo dobili naslednjo po- dobo proizvodnje lesa: ·Bolj ko je lastnik gozda odvisen od do- hodka s kmetije, večja je proizvodnja lesa v gozdu. To velja za blagovno in nebla- govno proizvodnjo, za tehnični les in za drva. Preračunana proizvodnja lesa na ha po- vršine v gozdu nam pove, da so vsi gozdovi ne glede na družbeni položaj lastnika pri- bližno enako obremenjeni. Manj ko je lastnik odvisen od kmetije, več je neblagovne proizvodnje drv in tehnič­ nega lesa. Za lastnike, ki so odvisni samo od kmetije, velja obratno. Zato je tudi obre- menjenost gozda s sečnjo v vseh družbenih položajih približno enaka. Tabela 10: Proizvodnja lesa po družbenem položaju lastnika kmetije Družbeni položaj lastnikov Proizvodnja lesa 2 3 1 2 3 m3/leto m3/ha/leto blagovna proizvodnja 30,35 11,32' 3,80 3,15 2,55 1,96 neblagovna proizvodnja 12,59 9,28 4,32 1,30 2,09 2,23 tehnični les 33,10 13,76 4,67 3,43 3,10 2,41 drva 9,84 6,84 3,45 1,02 1,54 1,78 SKUPAJ 42,94 20,60 8,12 4,45 4,65 4,19 % po položajih 59,9 28,7 11,4 33,5 35,0 31,5 Grafikon 2: Proizvodnja lesa na ha gozdne površine v odvisnosti od velikosti gozdne posesti m3/ha/lelo 9 8 2 1'\ 1 ' 1 ' ' ' ' ' --- skupaj velikostnl razredi 6 7 gozda G. V. 3190 133 3.1.5. Učinki pri delu v gozdu Na splošno so lastniki gozdov pri delu v gozdu manj učinkoviti kot delavci v družbaM. nih gozdovih. Nižja produktivnost je posle- dica slabše tehnične opremljenosti, sla~še tehnike dela, neustrezne izrabe delovn~ga časa in nepopolnih dni, ki nastajajo pred- vsem na majhni gozdni posesti. Povprečno je porabljenega na ha gozda 1 ,8 dneva/leto. Največ časa na ha gozda porabijo v gozdovih najnižjega velikostnega razreda, in to povprečno štirikrat več kot v najvišjem velikostnem razredu. Z večanjem gozdne posesti število potrebnih delovnih dni na ha gozda pada. Tako je predvsem zaradi večje jakosti sečnje v gozdovih naj- nižjega velikostnega razreda, deloma pa zaradi slabše opremljenosti s stroji in slabše izurjenosti lastnikov teh gozdov. V tabeli 11 je prikazano porabljeno število dni/ha gozda za posamezno vrsto opravila glede na velikost gozdne posesti. Učinki pri posameznih opravilih v gozdu glede na velikost gozdne posesti so prika- zani v tabeli 12 in grafikonu 3. Povprečni učinek pri sečnji znaša 5,38 m3/dan, pri sprav ilu lesa 7,54 m3/dan in pri prevozu 18,73 m3/dan. V primerjavi s povprečnimi učinki delavce~. v dru~be~i~ gozdovih (Winkler 1988) je ~~1nek P.n secnJI za 61 % manjši. Les prevazaJo vectnoma s traktorji in traktorskimi polprikolicami, zato podatki niso primerljivi s tistimi pri prev~o~u s kamioni. Učinki lastnikov gozdov znasajo v revirju Razbor (Jeromel 1986) pri seč~ji in izdelavi 7om3/dan, pri ročnem sprav1lu 11 5m3/dan' in traktorskem spravilu 1 o: 1 m3/dan. Učinki so višji predvsem za- radi večjih površin gozdne posesti. . Ugotovljeno je (Medved 1 ~89), da pn sečnji in spravilu lesa preseg~J? normvattve panožnega sporazuma lastmk1 z vec kot 300 m3 poseka in spravila lesa na leto, medtem ko jih lastniki z manj kot 30m3 poseka in spravila lesa letno dosegajo ko- maj 50%. . v• • z velikostjo gozdne posesti uctnek pn delu (z nihanji) rahlo narašča. Vzrok za različne učinke je v različni opremljenosti kmetij za delo v gozdu in v usposoblj:_nosti lastnikov za delo v gozdu. Na kmetiJah z malo gozda je veliko nepopolnih delovnih dni. Posledica so večji učinki na večjih gozdnih posestih. lzr~~t je sk~k iz ~· v 4. velikostni razred. ZakaJ Je tako, 1z raziskave ni moč razbrati. Pri izračunu učinkov nismo upoštevali kakovosti gozda in pogojev dela, Tabela 11: Porabljeno število dni/ha po vrstah opravil glede na velikost gozdne posesti Vrsta opravila 2 sečnja 2,7 1,9 ročno in animalno 3 1,2 Velikostni razredi 4 5 št. dni/ha 1,0 1,0 6 0,9 spravilo 0,7 0,5 0,2 O, 1 O, 1 7 0,6 strojno spravilo 1,3 1,1 0,7 0,7 0,6 0,5 0,4 prevoz lesa 0,3 0,5 0,4 0,3 0,3 0,2 0,2 gojitvena dela 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,3 0,1 SKUPAJ 5,2 4,4 2,6 2,3 2,2 1,9 1,3 %po razredih 26,1 22,1 13,1 11,6 11 ,O 9,6 6,5 Opomba: V tabeli je skupaj zajeto delo lastnika gozda, najetih delavcev in delavcev TOK. Tabela 12: Učinki po posameznih opravilih glede na velikost gozdne posesti. Velikostni razredi Vrsta opravila 2 3 6 7 povpr. 0,8 0,1 0,5 0,2 0,2 povp. sečnja 43,3335 33,38i ~·~~ ~~~~ ~~~~ ~:1; ~:~~ ~:~! spravilo lesa • ' • ' ' 18 12 18,73 prevozlesa 14,15 13,15 13,14 25,57 19,47 18,84 , Opomba: Pri izračunu učinkov smo združili ročno, animalno in strojno spravilo (ročnega in animalnega spravila je 15°/o). 134 G. V. 3190 ki so lahko različni. Odprtost gozdov z vlakami je približno enaka v vseh velikos- tnih razredih gozda. V povprečju je 35 % dobro, 51 % srednje in 14% slabo odprtih gozdov. Z dejavnim izobraževanjem lastnikov go- zdov, ki delajo v gozdu, bi dosegli dvojni učinek. Zvišali bi produktivnost dela v za- sebnih gozdovih in naučili lastnika uporab- ljati zaščitna sredstva in varno orodje ter s tem posredno zmanjšali število nesreč pri delu v zasebnih gozdovih - teh ni malo in so velikokrat tragične. Posebno veliko ne~ sreč je na majhnih gozdnih posestih, saj so njihovi lastniki za delo v gozdu najmanj izurjeni. Učinki motornih žag in traktorjev so po velikosti gozdne posesti prikazani v tabeli 13. Motorne žage so v zasebnih gozdovih zelo slabo izkoriščene, saj z eno motorno žago povprečno posekajo 22,42 m3/leto. Traktorje večinoma uporabljajo za delo v kmetijstvu, delo v gozdu je le dodatek, zato so traktorji bolje izkoriščeni kot motorne žage. Traktor v zasebnem gozdu spravi povprečno 32,86 m3/leto. Traktorji in mo- torne žage so bolje izkoriščeni pri večjih gozdnih posestnikih. Izkoristek se skokovito dvigne pri približno 3 ha gozdne posesti. V revirju Razbor (Jeromel1986), kjer so gozdne posesti velike, z motorno žago v povprečju posekajo 50,9 m3Jieto, s traktor- jem pa spravijo 50,3 m3 lesa na leto. Učinki so višji od tistih na Kočevskem predvsem zaradi večjih gozdnih posesti. Tabela 13: Učinki motornih žag in traktorjev po velikosti gozdne posesti Velikostni razred Vrsta stroja 2 3 4 5 6 7 povpr. m3/leto motorna žaga 5,15 6,36 9,76 24,78 22,72 29,22 39,72 22,42 traktor 19,24 12,89 19,36 67,39 30,89 28,31 43,89 32,86 Grafikon 3: Učinki po posameznih opravilih glede na velikost gozdne posesti mJ/dan 25 20 15 10 prevoz lesa spravilo lesa sečnja velikostnl razredi 6 7 gozi::la G. V. 3/90 135 Učinki pri delu v drugem gozdu so večji kot pri delu v svojem gozdu in znašajo pri sečnji povprečno 6,75 m8/dan in pri spravilu 9,89 m3/dan. Tako je predvsem zato, ker delo opravljajo posestniki, ki so izurjeni in dobro opremljeni. Učinki pri delu glede na družbeni položaj lastnika gozda so prikazani y tabeli 14. Tabela 14: Učinki pri delu glede na družbeni položaj ~astnika gozda Vrsta opravila sečnja spravilo lesa prevoz lesa Družbeni položaj 2 3 5,17 6,85 17,22 Najboljši učinki so v povprečju v prvem družbenem razredu, najslabši so v tretjem. Vendar med njimi ni bistvenih razlik. Ugotovimo lahko, da so učinki pri delu v zasebnih gozdovih dosti nižji kot v družbe· nih. Traktorji in motorne žage so pri delu slabo izkoriščeni. V svojem gozdu dela lastnik le nekaj dni na leto, v drugem gozdu pa še manj ali nič. če bi lastnike spodbujali k delu v drugem gozdu, bi ti svoja delovna sredstva bolje izkoristili, postali bi učinkovi­ tejši pri delu in pridobili bi dodatni vir zasluž- ka. 3.2. Razlike med Notranjsko in Kočevsko Primerjava izsledkov po posameznih re- virjih je pokazala, da med revirji ni bistvenih razlik oziroma ni takšnih, ki bi jih bilo zaradi majhnega vzorca vredno prikazati. Med notranjskim in kočevskim zasebnim sektorjem pa so razlike. Za vsako področje smo skupaj obdelali štiri revirje in izsledke primerjali med seboj. Kmetije na Notranjskem so večje in imajo v povprečju več gozda ter za skoraj polo- vico manjše število gozdnih parcel. V go- zdovih Notranjske je več blagovne in nebla- govne proizvodnje. Predvsem sekajo več tehničnega lesa za prodajo. Na Kočevskem je več motornih žag, na Notranjskem pa več traktorjev. Konje imajo le kmetije na Kočevskem. Na Notranjskem so traktorji bolje opremljeni z gozdarsko opremo. Predvsem ima dosti več traktorjev 136 G. V. S/90 kolesne verige. Traktorji na Kočevskem v povprečju naredijo 60 % manj obratovalnih ur in so zato veliko slabše izkoriščeni. V svojem gozdu delajo kmetje na No- tranjskem več časa, predvs.em je veliko več spravila lesa s traktorji. Kočevski kmetje nel(a] več delajo v drugem gozdu. Učinki pri delu v gozdu so pri vseh opravilih večji na Notranjskem. Pri sečnji so večji za 31 %, pri spravilu za 47%, pri prevozu lesa pa za 60 %. Vzrok je pred- vsem boljša opremljenost s stroji za delo v gozdu in manjše število nepopolnih delov- nih dni, saj imajo notranjski lastniki več gozda in s tem večje etate. Na učinke pa lahko vplivajo tudi različna kakovost gozda in razmere na terenu. Vse razlike, ki obstajajo med notranjskimi in kočevskimi revirji, zajetimi v anketi, so predvsem posledica različne velikosti goz- dne posesti. S tem je povezana višina dohodka iz gozda, ki narekuje opremljenost kmetij, izurjenost lastnikov in zanimanje lastnikov za delo v gozdu in za gozd. 3.3. Rezultati popisa po kmetijah V popis je zajetih dvajset kmetij. To so večinoma dobro stoječe kmetije in gozd jim je pomemben vir dohodka. Za Slovenijo je ugotovljeno, da znaša povprečni delež pri- hodkov iz gozda v skupnih prihodkih kme- tije 4-5% (Winkler 1988). Velikost gozdne posesti se giblje od 3 do 44 ha, povprečje 14,85 ha. Vse kmetije so opremljene in imajo najmanj en traktor in motorno žago. Veliko jih ima tudi žago za razrez hlodovina. Na kmetijah smo popisali vsa opravila in porabo časa zanje ter koli- čine lesa, ki jih je lastnik kmetije izdelal prek celega leta v gozdu. 3.3.1. Proizvodnja lesa v gozdu Na kmetijah povprečno posekajo 93,1 O m3/leto (6,27 m3 na hektar gozdne površine). V tabeli 15 je prikazana povprečna proi- zvodnja lesa na leto na kmetijo. Blagovne proizvodnje je 71 %, nebla- govne pa 29 %, oziroma 66% tehničnega lesa in 34% drv. Za blagovno proizvodnjo večinoma sekajo tehnični les, za nebla- govno pa drva. V primerjavi s podatki iz Tabela 15: Proizvodnja lesa na kmetijo Proizv.lesa m3/leto '% m3/halleto blagovna ·proizvodnja 66,30 71,2 4,46 neblagovna proizvodnja 26,80 28,8 1,80 tehnični les 61,15 65,7 4,12 drva 31,95 34,3 2,15 SKUPAJ 93,10 100,0 6,27 ankete se na ha gozda iz popisa poseka 72% več lesa. V razmerjih blagovna-nebla- govna proizvodnja in tehnični les- drva ni bistvenih razlik. 3.3.2. čas, porabljen za delo v gozdu Porabljeni čas je prikazan po posame- znih opravilih v gozdu za lastnika kmetije, najete delavce in delo stroja. Prikaz je v tabeli 16. Pri delu v gozdu največ časa porabijo za sečnjo in spravilo lesa - skupaj 73 %. Za vsa ostala dela porabijo bistveno manj časa. Lastnik dela v gozdu 80%, najeti delavci pa 20% vseh dni v letu. Na ha gozda delajo skupaj lastniki kme- tije in najeti delavci 2,65 dni na leto. To je za 47% več kot v podatkih iz ankete,. kar je razumljivo, saj posekajo več lesa na ha gozda. Najdlje v gozdu uporabljajo traktorje pri spravilu lesa, sledi delo z motorno žago in prevoz lesa s traktorsko polprikolico. Sku- paj delajo stroji v gozdu 15,4 dneva na leto. Zunaj gozda porabijo lastniki kmetije in najeti delavci še 7,8 dni na leto za prede- lavo gozdnih sortimentov. Največ časa je namenjenega razrezu hlodovina (65 %) in izdelavi drv (29 %). Izmed strojev pri prede- lavi največ uporabljajo žage za razrez hlo- dovina. Delu v gozdu posvetijo 83,5 %, predelavi lesa pa 16,5% časa. Skupaj porabijo za predelavo lesa in delo v gozdu 47 dni na leto. Stroje skupaj uporabljajo 18,8 dni na leto. Tabela 16: Porabljeni čas po posameznih opravilih Vrsta opravila Delo lastn. št.dni/1. sečnja in izdelava 12,1 spravilo s traktorji 9,8 prevozi s traktorsko polprikolico 5,2 gojitvena dela 2,5 vzdržev. cest, vlak 0,8 oddaja lesa za prod. 0,9 popravila strojev 0,3 skupaj 31,6 razrez hlodovine 4,6 izdelava drv doma 2,2 prevoz desk 0,4 skupaj 7,2 SKUPAJ 38,8 Tabela 17: Učinki pri delu Vrsta opravila sečnja in izdelava spravilo s traktorjem prevoz s traktorsko pol prikolico razrez hlodovina izdelava drv doma Najeti delavci št. dni/ št. dni/l. leto 3,7 15,8 3,3 13,1 0,3 5,5 0,2 2,7 0,8 0,4 1,3 0,3 7,9 39,5 0,5 5,1 0,1 2,2 0,4 0,6 7,8 8,5 47,3 Delo lastnika in najetih delavcev m3/dan 5,88 7,08 17,02 11,90 1,14 Sku~aj št. dni/ ha o;o 1,06 40,0 0,88 33,2 0,37 14,0 0,1~ 6,8 o,os: 1,9 0,09 3,4 0,02 0,7 2,65 100,0 0,34 65,4 0,15 28,8 0,03 5,8 0,52 100,0 3,"17 Delo stroja m3/dan 16,67 13,79 40,00 22,65 3,90 Delo stroja št. dni/ leto % 5,7 37,0 6,8 44,2 2,3 14,9 0,5 3,2 0,1 0,7 15,4 100,0 2,7 79,4 0,6 17,6 0,1 3,0 3,4 100,0 18,8 Delo stroja: delo delavca % 284 195 235 190 342 G. V. 3/90 137 l 1 1 1 ' 1 ! 1 t 1 1 1 ! 1 ! 1 1 3.33. Učinki pri delu v gozdu Učinke pri delu v gozdu smo izračunali po posameznih opravilih - skupaj za last- nike in najete delavce - in so prikazani v tabeli 17. Povprečni učinek pri sečnji je 5,88 m3/ dan, pri spravilu 7,08 m3/dan, pri prevozu lesa 17,02 m3/dan. Izsledki se bistveno ne razlikujejo od izsledkov ankete. Sami stroji imajo višje učinke kot delavci, ki delajo z njimi. To je razumljivo, saj je zaradi neizurjenosti pri delu (občasna opra- vila) v zasebnih gozdovih še veliko ročnega dela. Največ pomožnega ročnega dela je pri izdelavi drv, sledijo sečnja in izdelava ter prevoz s traktorsko polprikolico. Manj dodatnega ročnega dela je pri razrezu hlo- dovina in spravilu lesa s traktorji. Z večjo izurjenostjo lastnikov za delo in bolje opremljenimi stroji bi se odstotek tež- kega ročnega dela bistveno zmanjšaL 4. ZAKLJUČEK Za kočevsko in notranjsko področje je značilna razdrobljena gozdna posest. Ve- liko je kmetij z malo gozdne posesti. Sama velikost posesti in z njo etat pa bistveno vplivata na odnos lastnika do gozda. Kme- tije z malo gozda so večinoma slabo oprem- ljene s stroji za delo v gozdu. Veliko lastni- kov v gozdu ne dela samih. Imajo dodaten vir zaslužka in jim gozd ne predstavlja ekonomske moči. So slabo izurjeni za delo in zato slabo učinkoviti. V teh gozdovih je v ospredju Jastnikova potreba po lesu in ne gozd. Polovica teh gozdov je zaradi neneh- nih vsakoletnih sečenj močno obremenjena (drva, neblagovna proizvodnja). V drugi polovici pa so lastniki izgubili zanimanje za gozd in ne posekajo niti etata. Ti gozdovi so prepuščeni naravi in gozdarjevemu delu. Zato je gozdarjevo delo na razdrobljeni gozdni posesti težko in zahteva veliko zna- nja in potrpežljivosti. če bi pomagali lastni- kom gozdov pri usposabljanju za delo v gozdu, nakupu gozdarske opreme in rezer- vnih delov, servisnih storitvah, spoznavanju življenja gozda kot celote, možnostih za- služka pri delu v gozdu, bi se odnos lastnika do gozdarja in gozda spremenil. To bi povzročilo kakovostnejše delo gozdarja v 138 G. V. 3/90 gozdu v korist lastnika, predvsem pa sa- mega gozda. V času, ko se opremljenost zasebnega sektorja hitro izboljšuje, je nujno, da se intenzivneje poglobimo v proizvodnjo lesa v zasebnih gozdovih. To bomo dosegli s spoznavanjem zasebnega sektorja kot ce- lote, z lastnim izobraževanjem in izobraže- vanjem lastnikov gozdov za delo v gozdu. Tako bo delo gozdarja v zasebnih gozdo- vih enostavnejše in smotrnejše, vsi pa ve- mo, da je nadve potrebno. POVZETEK Gospodarjenje v zasebnih gozdovih in samo delo v gozdu sta specifična in se razlikujeta od dela gozdarjev v družbenih gozdovih. Velika raz- drobljenost gozdov, različni družbeni položaji last- nikov, različne potrebe po lesni proizvodnji, raz- lična opremljenost kmetij itd. pogojujejo odnos lastnika do gozda. Od tega je odvisno uspešno delo gozdarja in med drugim doseganje etata v zasebnih gozdovih. Zato mora gozdar, ki dela v zasebnem gozdu, do podrobnosti poznati raz- mere na svojem področju. K temu naj bi pripomo- gla ta raziskava. Z anketiranjem lastnikov gozdov v štirih revirjih zasebnih gozdov na Dolenjskem (GG Kočevje) in štirih na Notranjskem (en pri GG Ljubljana in tri pri GG Postojna) smo zbrali ustrezne podatke. Dopolnil jih je revirni gozdar iz svojih evidenc. Drugi vir podatkov je bil popis del in gospodar- skih razmer na izbranih kmetijah, ki ga vsako leto opravi Kmetijski inštitut Slovenije. Tu smo obdelali podatke o delu v gozdu in z lesom za dvajset kmetij. Največ lastnikov gozdov je zaposlenih in obde- luje kmetijo, sledijo lastniki, ki ne obdelujejo kmetije, najmanj pa je lastnikov, ki živijo od dohodka kmetije. Lastniki, ki živijo od dohodka kmetije, imajo praviloma največ gozdne posesti in velikost gozdne posesti pogojuje družbeni po- ložaj lastnika. Povprečna površina gozdne posesti je 4,76 ha na 5,5 gozdne parcele. Povprečna velikost gozdne parcele je 0,86 ha in narašča z večanjem gozdne posesti. Najbolj razdrobljene so majhne gozdne posesti. Na kmetijah uporabljajo veliko različnih vrst traktorjev. Največje traktorjev IMT, sledijo traktorji Tomo Vinkovic. Povprečna starost traktorjev je 9,3 leta. Brez traktorja je 52% kmetij, ostale imajo enega, dva in več traktorjev. Z večanjem gozdne posesti delež kmetij s traktorji narašča. Gozdar- sko opremo imajo le nekateri traktorji. Tri četrtine jih ima varnostno kabino, polovica kolesne verige, tretjina pa vitel. Bolje so opremljeni traktorji na kmetijah z več gozda. Le redki traktorji pa so popolnoma opremljeni za delo v gozdu. Brez motorne žage je 23% kmetij, ostale imajo eno, dve, tri in več motornih žag. Z večanjem gozdne posesti število žag narašča. Največ uporabljajo motorne žage znamke Husqvarna in Stihl. Pov- prečna starost motornih žag znaša 7,4 leta. Za delo v gozdu porabijo povprečno 8,8 dni na leto. Od tega naredijo tri četrtine dela lastniki sami, ostalo pa najeti delavci in delavci TO~. Na kmetiji se z večanjem gozda etevilo delovnrh ur v gozdu hitro veča. Lastnik gozda opravi sam okoli dve tretjini sečnje, ročnega, animalnega in strojnega spravila ter prevoza lesa s traktorsk~ polprikolico in polovico gojitvenih del. Skupni delež dela lastnika je ne glede na velikost gozda približno enak, razlikuje pa se po posameznih opravilih. Največ časa se porabi za ~ečnj~~ sledi strojno spravilo, nato prevoz lesa m gojltvena dela, najmanj pa je ročnega in animalneg~ spra- vila lesa. V drugem gozdu delajo povprecno 1,8 dni na leto. Gre predvsem za sečnjo in strojno spravilo ter nekaj gojitvenih del. Delo v drugem gozdu z večanjem gozdn~ . posesti nara~ča, opravljajo ga predvsem lastnrk1 1z prvega druzba- nega položaja. Lastniki, dohodkovno vezani n~ gozd, opravijo sami tri četrtine dela v gozdu, ostali pa nekaj manj kot polovico. V gozdu ne dela 27% lastnikov. To so predvsem lastniki, ki ne obdelu- jejo kmetije in imajo praviloma malo gozda. Na kmetijah povprečno posekajo 21 ,54m3 na leto. Od tega je 70% tehničnega lesa in 30% drv oziroma 60 °/o blagovne in 40% neblagovne pro- izvodn~e. Na ha gozdne površine posekajo 4 52 m lesa na leto. Proizvodnja lesa je v zaseb- nih gozdovih neenakomerno razporejena. Najbolj so obremenjeni gozdovi lastnikov male gozdne posesti. Proizvodnja lesa z večanjem gozdne posesti hitro naraš?a. N~ kmetijah z malo 9ozda je veliko več sekan ja d'"': 1n neblagovne pr~1zvod: nje, na kmetijah z vec gozda pa sekajo vec tehničnega lesa {blagovna proizvodnja). . Povprečno porabijo za delo v gozdu 1,8 dm na ha. z večanjem gozdne posesti število dni na ha gozda pada - zaradi intenzivnejše sečnje v goz- dovih z majhno površino in velikim številom nepo- polnih delovnih dni ter večje izurjenosti lastnikov z večjimi gozdnimi posestmi. Povprečni učinki pri sečnji in izdelavi znašajo 5,38 m3/dan, pri spravilu lesa 7,54 m3/dan in ~ri prevozu _lesa. s !rakto:?k~ polprikolico 18,73m /dan. V pnmerJaVI z ucrnk1 delavcev v družbenih gozdovih so bistveno manj- ši. Z večanjem gozdne posesti učinek pri delu narašča. Stroji so v zasebnih gozdovih slabo izkoriščeni. Z motorno žago izdelajo povprečno 22,42 m3, s traktorji pa spravijo iz gozda 32,86 m3 lesa na leto. Za delo v gozdu porabijo 83,5% in za predelavo lesa 16,5 '% vseh dni. Pri predelavi lesa največ časa porabijo za razrez hlodovina in izdelavo drv. Izmed strojev največ uporabljajo žage za razrez hlodovln~. V zasebnih g~z~ovi~ je veliko dodatnega rocnega dela, najvee pn sečnji in izdelavi, sledijo prevoz s traktorsko polprikolico. Manj ročnega dela je pri s pravilu lesa s traktorjem in pri razrezu hlodovina. EQUIPMENT WITH MACHINES, TIME CONM SUMPTION AND WORK PERFORMANCE IN PRIVATE FORESTS Summary The managing in private forests and the forest work itself are specific and differ from forest work in state forests. The owner's attitude towards the forest is conditioned by the great number of forest plots, different social status of forest owners, different demands for wood production, different degree of equipment etc. Successful forest work and also the attaining of the annual cut in private forests are conditioned thereby. Consequently, a forest worker who works in a private forest must be well acquainted with the conditions prevailing in his territory. This study should also contribute to this. By means of questionnaires answere~ by fore~t owners in 4 divisions of private forests 1n Dolenj- sko (GG [forest e~terprise] K?čeyje) and in .4 divisions in Notranjsko (GG LJubljana and 3 1n GG Postojna) corresponding data were collected. They were supplemented by division foresters based on their records. The second data source is represented by the inventory of work scope and economic conditions in the farms chosen, which is annually performed by the Agricultural Institute of Slovenia. Data on forest work and wood handling originating from these sources were processed for 20 farms. The majority of forest owners are employed and work in a farm, the second group are the owners who do not work in a farm a~~ th.e minority is represented by those whose hvmg IS dependant on the farm i~come. The owners who live on the income resultmg from farm work own the largest forest estates as a rule and the social position of the owner is conditioned by the forest estate extent. The average forest estate area amounts to 4.76ha in 5.5 forest plots. The area of a forest plot totals 0.86 ha and increases with the increasing of a forest estate. Small forest estates are those which consist of the greatest number of forest plots. A great number of various tractor. types are used in farms. The IMT tractors preva1l, they are followed by the Tomo Vinkovi6 tractors. The ave rage age of tractors is 9.3 years. 52 o/o of the farms have no tractor, the rest have one, two or more tractors. The number of farms which dispose of a tractor increases with the increasing of the forest estate, too. Tractors are only partly equip- ped with forest equipment. 3/4 of them have a crush-proof safety bonnet, one half have tyre chains and 1/3 have a winch. Tractors in farms with a greater forest estate are better equipped. Yet only few of them have complete equipment for forest work. 23% of farms have no motor saw, the rest have one, two, three and more mo~or saws. The number of power saws increases w1th the increasing of the forest estate. The Husquarna and Stihl motor saw makes are the most widely used. The average age of motor saws is 7.4 years. G. V. 3190 139 On the average, 8.8 days per year are spent for forest work. 3/4 of this work are performed by forest owners themselves, the rest by hired wor- kers and workers of the TOK (basic organisation of forest owners-cooperators). The number of days used for forest work quickly increases with the increasing of the forest estate. The owner performs about 213 of the felling, manual skidding and skidding by means of drought cattle, machine skidding and wood transportation by means of a tractor semi-trailer and a half of silvicultural work. The total share of the owner's work remains, irrespectively of the forest estate, approximately the same, it differs, however, according to indivi- dual occupations. Most of the time is used for felling, it is followed by machine skidding, wood transportation and by silvicultural work. Least of the time is occupied by manual skidding and skidding by means of drought cattle. On the average, 1.8 day per year is used for forest work in the forests of other proprietors. First of all, felling, machine skidding and some silvicultural work are performed. The work in the forest of other proprietors increases with the increasing of the forest estate and is predominately performed by forest owners of the first social position. Forest owners who are dependant on forest income perform 3/4 of the work themselves, other owners a bit less than half of the work. 27% of the owne rs do not perform forest work. These are primarily those who do not work in a farm and usually own small forest estates. On the average, 21.54 m3 of wood per year are felled in farms. 70% of this quantity are represen- ted by technical wood and 30% by firewood or 60% of merchandise and 40% of non-merchan- dise production. 4.52 m3 per year are cut in 1 ha of forest area. Wood production in private forest is unsymetrically distributed. The forests of those owners with small forest estates are those which are most exploited. It has been established that wood production quickly increases with the in- crease of the forest estate. ln farms with a small forest estate, a great deal more of firewood and wood for non-merchandise production is cut. Yet in farms with more forest, more technical wood and wood for merchandise production is cut. On the average, 1.8 day per ha is spent in forest work. The number of days per 1 ha of forest decreases with the increasing of the forest estate. The reason for this lies in more intensive felling in forests of small area and in a great number of hired working days and greater skill of forest owners of great forest estates. The average felling effect and Rreparation of assortment amounts to 5.38 m3/day, skidding effect to 7.54 m3/day and in wood transportation by means 140 G. V. 3/90 of a semi-trailer to 18.73m3/day. ln comparison to work performance of workers in state forests, it is essentially lower. Work performance increa- ses with the increase of the forest estate. Machi- nes in private forests are not made good use of. On the average, a motor saw fells 22.42 m3 per year and 32.86 m3 per year are skidded from forest by means of a tractor. Forest work takes up 83.5% and wood processing 16.5 %. ln the processing, most of the time is used for cutting of log-wood and for making of firewood. Saws for sawing-up of log-wood are those which are mostly used among machines. There is a lot of additional manual work performed in private forests, most of it in cutting and assortment preparation, further in wood transportation by means of a tractor semi-trailer. Less manual work is performed in wood skidding by means of a tractor and in log-wood sawing-up. LITERATURA 1. Debelink, S.: Gozdnogospodarski cilji in osnovne usmeritve za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v občini Ribnica, diplomska naloga, Ljub- ljana 1986 2. Jeromel, J.: Kmetije v revirju Razbor in njihova opremljenost za delo v gozdu, diplomska naloga, Ljubljana 1986 3. Medved, M.: Pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih SR Slovenije, raziskovalna naloga, Ljubljana 1989 4. Winkler, l.: Temeljne značilnosti in dosedanji razvoj skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi v Sloveniji, Zbornik gozdarstva in lesarstva 23, 1983 5. Winkler, l.: Specifičnosti zasebnega sektorja gozdarstva in njihov vpliv na organizacijo proiz- vodnje v zasebnih gozdovih, GV 1/1987 6. Winkler, 1., Gašperšič, F.: Zasebni gozdovi v Sloveniji - stanje in novejša gibanja, Ljubljana 1987 7. Winkler, 1.: Temeljne značilnosti medseboj- nih vezi in nesoglasij uporabnikov gozda in gozd- nega prostora, Bodoči razvoj gozdarstva v Slove- niji, Ljubljana 1987 8. Winkler, 1.: Nekatere značilnosti stanja in nadaljnjega razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, GV 7-8/1988 9. Zore, J., Južnič, B.: Storilnost sekačev in traktoristov na GG Kočevje v letu 1988, Kočevje 1989 10. Delovna skupina za gozdarstvo: Odvisnost nižinskih in hribovskih kmetij Zgornje Savinjske doline od gozda, študentski raziskovalni tabor, Luče 1983 ....