§*mtmeima številka i dinar.
SkS#s vsakega W., 23, i« 3ft, v SHesecu, —■ Uredništvo In upravništvo:Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4—.
LETO Iß.
Ljubljana, petek, 15. februarja 1924.
Štev. 6.
Pr otet ort j atu JufjoslovtJoI
CProglais üiEwäe-vainegfa otiSsorcs CenitretSricgfO UadniCRenga SiKidOsssiirs«*«?£* Odbora lugoslcsvije.)
Sodr'opl sSeiatvd I
Plenarna seja Centralnega Delavskega Sindikalnega Odbora Jugoslavije, ki se je vršila 27., 28. in 29. januarja i. 1., se je bavila z mnogimi vprašanji, ki posredno ali neposredno tangirajo interese delavskega razreda. O vseh teh vprašanjih je seja napravila potrebne sklepe in direktive. Preko našega organa se bo dostavilo vsem organizacijami m sodrugom te sklepe in direktive; dostavilo se jim bo tudi poročilo o tej seji. Plenarna seja je konstatirala mnoge slabe strani našega sindi-kajnega pokreta in naglašala potrebo, da se v bodoče z vsemi silami vrže na posel, kako bi se iste čim preje popravile. Cel naš sindikalen p.okret stoji ta mah pred neodložljivo nalogo svoje organizacijske in duševne konsolidacije. To je vprašanje, kateremu morajo naše sindikalne instance, organizacije, funkcijonarji in člani obračati največjo pazljivost.
Nikoli nam niso bile bolj potrebne jake in močne sindikalne organizacije, organizacije, izdelane na čvrstem temelju razredne borbe, proletarskega centralizma in proletarske demokracije, z visoko razredno zavestjo in solidarnostjo, borbeno voljo in disciplino, moralo in požrlvo-vanjera. Nikoli nam bolj nego danes niso bili potrebni agilni in požrtvovalni funkcijonarji in borci, ki hočejo vso svojo silo in voljo žrtvovati za razvijanje in jačenje naših organizacij.
V teh trenotkih se položaj delavskega razreda v Jugoslaviji vse bolj slabša na vseh poljih. Kapitalistična reakcija ruši po gotovem planu vse ono, kar je doseglo jugoslovansko delavstvo v težkih borbah in z velikimi žrtvami v pogledu svojega ekonomskega, socijalnega, političnega in kulturnega dviganja. Življenje najširših slojev jugoslovenskega delavstva postaja vedno težje. Vprašanje obdržanja gole eksistence je postalo najpotrebnejše vprašanje teh slojev. V nobeni deželi ne obstoji tako brutalen sistem kapitalistične eksploatacije in politične reakcije, kakor pri nas. Nikjer ni beda delavskega razreda večja od one pri nas.
Pogoji dela delavskega razreda se oiežkočajo na ceh črti. Zaslužki se manjšajo in delavni čas se podaljšava v vseh podjetjih, kljub odredbam takozvanega socijalnega zakonodajstva v Jugoslaviji. To zakono-dajsivo se kljub vsem svojim nedostatkom in zmotam skoro nikjer ne uporablja; še več, ono se povsod sabohra od strani organov državne oblasti, kateri so poklicani, da ga upoštevajo. Socijalno zakonodajstvo se lahko popolnoma uveljavi samo tam, kjer so delavske organizacije močne in jake.
Vsa teža današnje privredne in finančne krize, katera vlada v Jugoslaviji, je zvaljena na jugoslovanski proletarijat. Jugoslovansko delav-sivo danes strahovito trpi od brezposelnosti, katera razsaja v mnogih podjetji-h, kakor tudi vsled strašne draginje, ki vedno narašča. Z ene strani brezposelnost, a z druge strani draginja delajo, da je življenje najširših slojev proletarske mase naše zemlje postalo skoro nevzdržljivo V državi se vodi od strani kapitalistov taka industrijska, finančne m davčna politika, katera ustvarja najstrašnejšo ekonomsko in’ socijalne bedstvo proletarskih mas in izziva neposredno ekonomsko propadanje I „vse*\ dru9ih siromašnih družabnih slojev. Kapitalistični razred teži za tn^ruge^iTorn^^*06	industrijske krize zvali na proletarske
. V	)eJugoslovanska buržuazija s sistemom izrednih za-
. .	z	na celi črti, oropala jugoslovansko delavsfvc
,mešoanskih pravic. Nesramna eksploatacija, Aakor ekonomsko m industrijsko izsesavanje, se vrši samo tam, kjer ni mogoč noben odpor od strani onih, ki so žrtve te eksploatacije in tega izsesavanj Vsled politične m socijalne reakcije z ene in organizaio-nene in duševne rozcepanosh proletarskih sil z druge strani se je jugoslovanski burzuaziji posrečilo, da jugoslovanski proletarijat potisne z vseh njegovih ekonomskih in političnih pozicij.
Sodrupi «telo-vci I
J- naša naloga v tej težki situaciji, v kateri se nahaja nas razred? nocemo-li prekrižati roke, pustiti borbo in se udati na milost in nemilost sodbi? To je nemogoče! Mi tega ne smemo storiti! Vsako odrekanje borbe, kakor tudi vsaka ravnodušnost napram borbi so samo v prid naših razrednih protivnikov. Proletarci se morajo boriti. Ako se ne borijo, ne morejo živeti. Danes so naše organizacije, organizacije v sestavu C. R. S. O. J. nejake in slabe. Pred vsem, one ne obstojajo povsod, kjer bi bilo potrebno da obstojajo. Z največjim naporom one-mogocuje buržuazna reakcija ustvarjanje naših organizacij v mnogih «rajih Jugoslavije, kakor so Bosna, Hercegovina, Dalmacija, Vojvodina
\ in s precejšnjim delom Hrvatska in Slavonija. Ali velika krivica pada j tudi na naše sodruge, ker niso do danes napravili vse ono, kar bi morali j v pogledu stvarjanja naših organizacij tam, kjer je to mogoče.
Ustvarjajmo povsod nove in ojačujmo naše stare organizacije* To i je sedaj naša največja in najsvetejša dolžnost. V teh sodbonosnih dne- = ; vih, katere preživlja naše sindikalno gibanje, ni največji revolucijonarni 1 borec oni, ki razsipa prazne revofucijonarne fraze, ampak oni, ki ustvarja s in dviga organizacije delavskega razreda, oni, ki zbira in organizira i razbite proletarske sile in jih pripravlja za borbo.
Pa ni zadosti samo ustvarjati organizacije. Te organizacije je treba f prosvetno in duševno vzdigniti, razvijati pri njih duh akcije in borbenosti.
1 Prosvetno delo se mora tedaj vedno vršiti. Naše sindikalno gibanje se \ mora razširjati kvantitativno in kvalitativno.
Iz tega izhaja, da je ena najglavnejših naših dolžnosti razširjati in j jačati naša sindikalna glasila. Ta glasila morajo delovati na razvoju in j jačanju razredne zavednosti in borbenega duha v proletarskih masah, ki ] se nahajajo v naših organizacijah. Ona morajo bih ne samo vodje naših ] borcev, nego tudi obenem vzgojitelji. Ona pa bodo tem velikim nalo-I gam odgovarjala, ako bodo njeno delovanje vse naše organizacije in j vsi naši sodrugi pravilno razumevali in aktivno pomagali. Naš tisk pa I nima nobenih drugih sredstev, nego ona, koja jim nudi naše delavstvo.
• Ako delavstvo moralno in materijalno ne podpre svojega sindikalnega ! tiska, nc bo on v stanju, da služi onim nalogam in ciljem, za katere je I namenjen.
V naših sindikalnih organizacijah je zavladala apatija. Mnogo naših I starih borcev ni več na aktivnem delu. Velike mase delavstva so pa-I sivne, ali pa stoje v obče zunaj naših organizacij. To je žalostni pojav, i Potrebno je, da se čim preje otresemo te škodljive apatije in ravno-dušnosti. Brez borbe in akcije proletarijat kot klasa moralno in duševno razpada. Fr enotni neuspehi in porazi nas ne smejo plašiti in vreči v očajanje. Očajanje je znak slabosti. Medtem pa ima proletarijat, kljub temu, da je irenofno slab, v sebi neizčrpljivo moč in energijo ne samo da brani svoj položaj, nego da se i bori za svoje končno osvobojenje izpod kapitalističnega jarma.
Sodro.cp. d<ete.v’c:i I
Pred nami stoje sedaj velike in težke naloge. Naše sindikalne organizacije je treba organizirano, duševno in aktivno dvigniti na višino, na kateri bodo v stanju, da izpolnijo ono, čemur so namenjene. Princip nepomirljive razredne borbe bo vedno glavni princip našega celokupnega dela.^ Naš cilj ra samo borba za ureditev ekonomskega in socijalnega položaja delavskega razreda v sedanjosti, nego borba proti najemnega robstva sploh.
„ Borbo proti politični in socijalni reakciji, katero ne prestane daviti nas sindikalni pokret, morajo nadaljevali vse naše organizacije. Eden od najvažnejših pogojev za dviganje in čvrstitev naših sindikatov je, da bo užival delavski razred naše zemlje vse politične in državljanske pravice in svobode. Sedaj je pridavljen z izrednimi in reakcijonarnimi zakoni, kateri mu onemogočajo skoro vsako borbo za zaščito najele-nieniarnih interesov. Pravica koalicije in štrajka je uničena, svoboda shodov in dogovorov je v mnogih krojili naše zemlje ukinjena za delavce, preganjanja delavcev se povsod vrše. Z. eno besedo, naše organizacije morajo zavojevati polno svobodo sindikalnega dela in odstranitev vseh onih mer današnjega režima, katere zadušujejo io svobodo. Naše orga-! n*zacije se morajo založiti z vso silo proti brezposelnosti, ki davi danes - delavski razred. V borbi proti brezposelnosti naj bo naša parola: pomoč brezposelnim s strani države in delodajalcev. Od C.' O. izidejo J specijalna navodila v tem pogledu.
I , roroii težnji kapitalističnega razreda, da socijalno zakonodajstvo j j ra *n iziQrava na škodo delavskega razreda, so naše organizacije I g°*znc postaviti parolo borbe za najpopolnejšo izvedbo in izvrševanje i postojećega socijalnega zakonodajstva, kakor tudi za izdanje novega I m boljšega. Uspehe naših prejšnjih borb moramo najenergičnejše ču-j v, J-111 ?:)rQn^'- Naše organizacije se morajo boriti proti vsakemu po-I slabšanju pogojev dela, proti naduram in podaljšanju delovnega časa. j Osemurni delovni dan se mora braniti z vso razpolagajočo silo in se ima delovati tudi na tem, da se stvarne dnevnice zvišajo. Zvišanje stvarnih delavskih nadur je najuspešnejše sredstvo v borbi proti današnji strahoviti draginji.
-	organizacije se morajo boriti tudi proti slabi in škodljivi irgo-
vmski, finančni in davčni politika vladajočega razreda. Naj posledice:
I današnje težke trgovinske in finančne krize padejo na kapital. Borba pron davkom na delavske plače je ena od naših važnih nalog.

Poroüilo
V cilju čim večjega ekonomskega in političnega podjarmljenja delavskega razreda se burrjazrja ne poslužuje samo državnega aparata, kateri je v njenih rokah, nego tudi fašističnih organizacij, katere ustanavlja po celi državi. Te organizacije so v prvi vrsti naperjene proti delavskemu razredu in njeni organizirani borbi. Za razbijanje teh organizacij mora organizirati delavstvo svojo aktivno samoobrambo.
Ena od važnih nalog naših organizacij je tudi ta, da obrnejo pažnjo na težak položaj delavske omladine in da njenim naporom v borbi proti kapitalistični eksploataciji pomagajo.
Ono, kar največ koristi aktivni in borbeni slabosti naših sindikalnih pokreiov, je fakt razbitih in razkosanih proletarskih sil. Združene delavske sile, združeni sindikati bi bili naravno sposobnejši za akcije in borbe, kakor je to danes. C. R. S. O. J. je, spoznavši važnost edinsiva delavskega razreda, napravil vse napore, da bi do tega edinstva stvarno tudi prišlo. On bo tudi v bodoče v tej smeri razvil še večjo delavnost in aktivnost. V praksi se je pokazala velika korist taktike enotne proletarske fronte. To je bil najbolj vidni slučaj pri štrajku mornarjev v Dalmaciji, rudarjev in železničarjev v Sloveniji. Vendar kljub potrebi in koristi stvarjanja edine proletarske fronte za skupne akcije ih rxaj|C¥Iv. 1¥111UU	^,„1^,,,, ....«vh.
ian^teefron£' Ä? 1°	C Rk S- 0' t 5€I?Xati fa ustvaYi I Ivan Tomanič, Miodrag Manojiovič, Mi-
janie te frontet» On m hotel, da se skupno bon proti fasisiovskim orga- j ]jja Peirovič in Gavra Prcdojevič.
nizacijam, kakor tudi ne proti ukinjenju Ministrstva Socijalne Politike.
Enotna proletarska fronta nam ni cilj, nego samo sredstvo, s pomočjo katerega se najlažje pride do zdravega ujedinjenja sindikalnega gibanja. C. R. S. O. J. je v prošlem letu položil vse svoje sile, da bi prišlo do enotnega sindikalnega gibanja, ker je ta enotnost življenjska potreba celokupnega jugoslovanskega proletarijata. Na žalost pa G. R S. J. s svojim držanjem v tem vprašanju ni pokazal, da želi edinstva sindikalnega gibanja.
Vendar se mora delo na združenju sindikalnega gibanja v Jugo- s	^	-	_________
slaviji kljub vsem zmedam nadaljevati z vso silo. Naj primejo za delo j krojače: Stojan Sienkovič, za metalce združitve sindikatov mase same v roke! Naj one podvzemajo skupne j — kovinarje: Budimir Miijutinovič, — akcije v cilju edinstva sindikalnega gibanja proti volji onih, ki to edinstvo ne žele.
o plenarni seji C. R. S. O. J., ki se je vršila 27., 23. in 29. januarja 1924. v Beogradu.
Dnevni red:
1.	Poročilo I. O. o svojem delu.
2.	Tolmačenje 20. čl. statuta.
3.	Wjedinjenje strokovnega pokreta in zveze s profesionalnimi internacionalami.
4.	Organizacija tiska.
5.	Pravilnik borbenega fonda.
7.	Dopolnilna volitev članov plenuma.
Prisolni člani 1. O., plenuma in polno-močni delegati Saveza.
a) F. O.: Janko Petakovič, Milivoj Kaljevič, Milan Grojić, Dragutin Bukvić,
b)	člani plenuma. Života jevtovič iz Sarajeva, Ladislav Kordič iz Ljubljane, Alojz Brodič iz Broda na S., Stevan j Nadj iz Zagreba, Aca Matič iz Skoplja, S Ciril Kolaček iz Novega Sada, Dimitrija j Čulibrković iz Subotice, Jaka Žorga iz Ljubljane, Ivan Makuc iz Ljubljane in
I Albert Hlebec iz Ljubljene.
c)	Zastopniki savezov: za šivače —
So«i2rui^i dielai-vci I
Centralna instanca C. R. S. O. J. bo priložila vse sile na izvedbi in ustvarjenju gorenjih nalog našega sindikalnega gibanja. Ali z ozirom na važnost in težkoče teh nalog ni to dovolj. Potrebno je, da tudi vi vsi z vso svojo silo in voljo pomagate delu vaše centralne instance.
Močno in silno sindikalno gibanje se lahko dvigne in razvije samo tedaj, ako se na tem velikem in težkem poslu zavežemo vsi s trdno voljo, da damo in žrtvujemo vse, kar imamo.
Mi vas radi tega poživljamo na to delo. Mi vas poživljamo, da pridete na delo in stopite v borbo, da bi iz naših organizacij napravili to, kar bi one v istini morale biti: naša močna in neustrašljiva obramba v sedanjosti in porok našega osvobojenja v bodočnosti.
Živela nepomirljiva razredna borba!
Živelo zaščitno delavsko zakonodajstvo!
Živel osemurni delavnik!
Živelo ujedinjenje delavskega sindikalnega gibanja?
Dol s politično in socijalno reakcijo!
Belgrad, dne 3. februarja 1924.
Izvrševalni odbor C. R. S. O. J.
Janko Petakovič, VI. \%ič, Laza Šiefanovič, Milivoj Kaljevič, Milan Grojić, Drago Bukvič, Micdrag Manojiovič, Stanko Bogdanovič, Stojan
Stankovič.
za
drvodelce — lesne delavce: Ljubomir
S.	Milič, za slavbince Mihajlo Perovič in Drago Popovič koi gost za grafičar-je. Blaž de Gregorije iz Osjeka in Mili-jan Danilović za Savez delavske omla -j dine.
d) za redakcijo: Mihajlo Todorovič.
1. seja; 27. jan. dopoldne.
S. Petakovič ob 9. uri 50 min. naznanja, da je 21. jan. 1924 umrl v Moskvi s. Lenin, voditelj prol-eiarske ruske re-
volucije. Plenum stoje kliče s. Leninu: Slava mu!
Nato olvarja s. Petakovič sejo in pozivlje prisotne na najresnejše ddo. Upa, da bo ia seja napravila sklepe, ki bodo koristni za celokupni delavski razred.
S. Bukvić predlaga, da se na sejo pozove člane bivšega Centralnega Veča, ss. Lazo Stefanoviča, Marjanoviča, Mi~ riča in čoloviča, kar plenum sprejme.
S. B. Milutinovič: Sinoči se je sklenilo, da so delegati savezov na seji na lastne stroške savezov, ali ta vsota se mora odračunati od kvote.
S. Kaljevič: To se je pismeno obvestilo vsem savezom. Predlaga v komisijo za določenje dnevnega reda s. Žorga in Kordiča, kar se sprejme.
Po posvetovanju predlagata imenovana spredaj navedeni dnevni red.
S. M. Danilović predlaga, da se doda točka o mladinskem gibanju.
S. M. Grojić: O omladini bomo govorili o priliki diskuzije po poročilu.
S. Petakovič objavlja prehod na dnevni red in daje besedo s. Kaljeviču, fei čita poročilo L O. o delu.
S. M. Grojić čita poročilo blagajne, ker je s. Bukvič momentano zaposlen.
S. B. Miljuiinovič predlaga, da se dis-kuzija po poročilu preloži na popoldne, da bi prisotnim bilo mogoče poročilo proučiti.
S. j. žorga podpira ta predlog.
S. D. čulibrković misli, da bi I. O. moral poročilo dostaviti že preje savezom in članom plenuma, da bi diskuz^a bila plodnejša. Predlaga, da se seja nadaljuje popoldne ob 3. uri 30 mm.
S. Petakovič da predloge na glasovanje in sprejme se predlog, da se aeja nadaljuje popoldne ob 1 uri.
(Dalje pröij»
Janko Petakovič slovenskim rudarjem.
1	(Nadaljevanje.)
i	-	..
j Ko smo napravili to paralelo med ka- j Sodrugi, vi,še menda niste pozabiSp, j piialisli in proletarci, se moramo vpra- | kar sem vam govoril 1920. leta: članski: j sati, ali smo mogli v zadnjem boju zrna- j prispevki morajo biti laki, da se onso-< gati?	j goči zbiranje močnega stavkovnega
j Brezdvomno je mnogim od vas znano, 1 fonda za boje, za štrajke. j da morajo delavci, ki hočejo izvojeVati | Vzemimo, da bo vsako leto dva me-I svoje pravice, biti solidarni in vsi orga- ’ seča stavko. Rudarjev pri T. P. D. je J nizirani v strokovni organizaciji. Poleg j okoli 9500. če bi hoteli te rudarje pođ-j tega morajo svojo organizacijo materi- S pirati dva meseca, po 10 Din na elatE. ; jalno tako povzdigniti, da jim ona lali- ; hi potrebovali nekaj nad 5,675.000 Din. j ko proži popolno pomoč v času borbe. | Brez takega fonda bo vsak štrajk težak ! Vsak sodrug, ki stopa v borbo, štrajk, i ’n opasen, bo vsak uspeh nesiguren. mora biti pripravljen na vse napore, j Koliko bi znašal članski prispevek, da
Kapitalistična brezvestnost
na glad, na zapor, na odpuščenje z dela itd.
To so v kratkem glavni pogoji za vstopanje v borbo — v šlrajk, če se hoče zasigurati zmaga.
Poglejmo, kako je bilo pri vas, ko ste stopili v štrajk!
L Od vseh zaposlenih v revirjih T. P.
škodovali Francozom in delavci so vsled j lega spora med nemškimi in francoskimi kapitalisti ostali brez posla in seveda brez zaslužka. Med temi stotisoči brezposelnih, ki žive danes le od malenkostne podpore, ki ne zadostuje niti za kruh, se nahaja tudi veliko število naših državljanov, ki so se izselili, ker jim »domovina« ni mogla dati kruha. V rudnikih so predvsem zaposleni Slovenci, kateri težko trpijo vsled omenjenega spora med dvema grupama kapitala. Vlade drugih držav so tem nesrečnežem priskočile na pomoč in vsaka je ustanovila za svoje državljane ljudske kuhinje, s katerimi prehranjuje te brezposelne, dokler ne bo spor poravnan in dokler se ne prične zopet obratovati.
Naša SHS vlada pa je dolgo — celo leto te žid»'e kapitala pustila, da so poginjali od gladu, ko pa so druge države Intervenirale, da mora nekaj ukreniti za svoje državljane, so v Beogradu odredili, da naj se 40.000 brezposelnih rudarjev prepelje v SHS — v domovino. In s tem j« 40.000 Jugoslovanov — rudarjev obsojeno na počasno smrt vsled gladu.
Vlada za teh 40.000 delavcev z dniži-Taami nima niti dela, niti stanovanj. Brez premisleka so v Beogaru odredili, da se vsakega pošlje v pristojno občino, kjer
bi se fak fond ustvaril? Vsak rudar bi , moral dati dnevno 2 Din in v enem letu je stavkovni fond skupaj. In z enim uspelim štrajkom lahko dobite ne 2, ampak 10 in še več dinarjev dnevno. Lansko leto ste dobili enkrat 7 in drugje 12 kron. Samo polovico tega bi dali or-j genizaciji v štrajkfond, in stavko bi laž-j je izvedli, bi lažje zmagali.
Uspehi se dosežejo s požrtvovanjeiR-
Poruhrje so zasedli francoski imperi- ! naj čaka, da se bo dobilo delo. — Od če-jalisti, da	bi	z	izkoriščanjem	tamošnjih	I	sa naj	ta	množica	živi, to	se v Beogradu
rudnikov	in	tovarn	prišli	do	vojne	od-	;	niso vprašali.	Glavno	je,	da se jih spra-
škodnine, katero Nemčija ne more in : vi v SHS, ker v Nemčiji so zastopniki
tudi noče plačati. — Nemški kapitalisti ) drugih držav, ki se dovoljujejo opozoriti ä „ u ,	_ _ ^	i
so ustaviU obratovanje, da bi jezili in j našo vlado na nje dolžnosti, v SHS se ne 1 'e r!1(? organiziTan)h v Z. R. D okoli \	--------------„ ^lvuVQnfCHfc
bo nihče zmenil, če bo umiralo 40.000 ! , f'	,C b>>0 organiziranih tudi v Kolikor požrtvovanja, toliko uspehov-,
družin vsled pomanjkanja.	1 tre,h dru9,h organizacijah, a ves osta-	.........
J « l,C L	r1 S >* T. indifcrcninos) za organizacijo
KS v	S8' " ‘	i	''	™iz»ciio	slabilo,	ta	ncorganizi-
r'	't'“ “T	i	rnnMi	ie	bil=	'■"»k.	«i» "i	M»	d»	kon-
ÄÄn? ÄS i “ solidarnosti, koi ie tala polreb-
na, ta neorganiziranost je bila vzrok.
ne podpore, katere so v Nemčiji prejemali, pri nas ni, ljudskih kuhinj tudi ne in 1000 beračev ena občina tudi ne more vzdržati.
Prisiljeni bodo, da bodo hodili od podjetja do podjetja in iskali delo. Prisiljeni bodo, da bodo sprejemali delo po nižjih mezdah kot jo ima danes zaposleno delavstvo in prisiljeni bodo sprejeti
Kaj in koliko ste žrtvovali dosedaj? 5 Din mesečno, t. j. 16 para na dan. Za tako malenkostno požrtvovanje ste bili tudi poraženi. To vašo nepožrtvovalnosf je T. P. D. videla in izkoristila. Kdo? dela in govori proti temu, da se za borbe zbira dovoljni stavkovni fond, la je
in noče
da so se megli pojavljati štrajkbreherji. j sovražnik delavskega razreda »» j 2. Članski prispevki cd 5 Din mesečno	osvobojenja delavstva izpod kapiialš-
1 (3 Din	Utiri nit/-, n-irv/-»i; nr-.el..3<U -ra	StiČnCCTa jaiTOa. Pravilno oral»;- VA~w
(3 Din stane tiski niso mogli poslužih za ustvarjanje stavkovnega fonda. Recimo, da je plačalo 4000 članov po 5 Din mesečno. To znaša skupno 20.000 Din mesečno ali 240.000 Din letno. Izdatki za upravo, tiskovine, podpore, rudar-
10 12 umi in še daljä delavni čas. 40.000 j 3ki dom i}d. znašajo’najmanj 9000 Din
breječa armada brezposelnih se bo pojar vila kot sredstvo kapitalistov za izsilje-nje nižjih plač in daljšega delovnega časa.
In to je tudi razlog, da jih kapitalisti kličejo domov.
Delavstvo je brez močnih in enotnih organizacij in danes ne more več preprečili tega kapitalističnega zločina. Poleg že danes brezposelnih dobimo v kratkem novih 40.000 brezposelnih.
mesečno ali 10B.000 Din letno. Kaj torej ostane? In po 5 Drn ste plačevali šele od novega leta (1923), preje pa samo 2.50 Din. če bi pa hoteli dajati podpore samo po 10 Din dnevno, bi znašalo za 4000 članov to 40.000 Din dnevno, eli 1,200.000 Din mesečno ati 2,400.000 Din /a dva mesece. Materijalnih sredstev niste hoteli pripraviti, branili ste se visokih prispevkov in zato ste se težko borili, zato ste bili premagani. Brez
Kaj storiti, kako držanje moramo za- [ sredstev je težko borba. To naj vam vzeti napram term žrtvam kapitalizma, \ služi za bodoče, posebno tistim, ki so spregovorimo prihodnjič.	I se branili proti povišanju članarine.
stičnega jarma. Pravilno se pravi: Kdor ne seje, tudi ne žanje.
Za uspeh v borbi, v štrajku je potrebno skrajno požrtvovanje. Kdor se hoče resno boriti, mora biti pripravljen ne vse: da bo trpel pomanjkanje, da bo vržen iz stanovanja, da bo zaprt, pregnan itd. Buržoaziji je lahko; ona razpolage z dovoljnim! sredstvi, katere je iz nas izčrpala, ona ima pa še drugo, ima luđi oblast, vojaštvo, policijo na svoji stkani Mi nimamo drugega kot svoje požrfvr»-vanie, svojo voljo m svojo strokovno organizacijo. Če še za te ne skrbirao> smo brez vsake obrambe, brez vsake zaščite.
(Dalje prih.]
Sirite „Strokovno Borbo“!
. »»«»ji»»««  ............................................................... ............ n I! -tTrmiimnuiHu .: i
Ali @1 jfe «clctra.	ruLdiairsIcifi	*?
Mednarodni pregled.
Amsterdamski »Korrespoadenzblatf«
objavlja moferijal, katerega je policija zaplenila pri razpustu nemških rdečih strokovnih organizacij. — Dobre zveze morajo imeti Amsterdamci s policijo, da Šim daje zaplenjeni materijal, da ga ti-skejo. — No, saj imamo tudi pri nas nekatere policijske liste, ki izhajajo pod drugim imenom, kot delavski.
Anarho-sindikalisii v Franciji
so z revolverji nastopili na shodu komu-aistične stranke v Parizu, ker je ta stranka razpravljala tudi o vprašanju stanovanjskih najemnin, o draginjskih dokladah in zvišanju plač, kar anarho-sindi-kalistom ni bilo prav. Oni pravijo; stranka naj se briga samo za politične zadeve — za votitve itd., gospodarska vprašanja pa spadajo v kompetenco strokovnih organizacij.
Na shodu komunistične stranke dne 11. jan., kjer je govorila neka učiteljica, ki je preganjana vsled delovanja v strokovni organizaciji, so anarho-sindika-iisti pričeli divje stretjati, češ na shodu politične stranke se take stvari ne smejo razpravljati.
Francoske strokovne organizacije so centralizirane v C. G. T. U. Anarho-sin-dikalisti so pričeli z agitacijo, da hočejo avtonomijo po pokrajinah.
Ali ni tudi pri nas dosti zavednih so-drugov z anarho-sindikalistično ideologijo? Še celo list so nekaj časa imeli.
Zahteve bančnih uradnikov v Parizu.
Za moške uradnike do 22 tet 6000 fr,; do 24 let 6600 fr.; do 26 tet 7200 fr.; do 30 let 8400 fr. itd., da dobi s 55. letom iO.900 fv Za ženske uradnice od 5500 do 10.000 frankov. Poteg tega dragrnj-ske doklade 720 fr., in pa v decembru 13. plačo. Nadalje zahtevajo osemurni delavnik, angleški teden in letno plačan dopust od 15 do 21 dni. —V Francija so organizirani, zato lahko zahtevajo m bodo dobili. Naši uradniki pa prosijo in moledujete, zato nimajo nič ali pa kup dolgov. Sicer pa naši delavci niso nič boljši.
Uspet štrajk grafičnih delavcev v Turinu.
Podjetniki so se branili obnoviti tarifno pogodbo. Zato so stopili grafični delavci v štrajk, štrajk je bit kompakten, tudi fašisti so do zadnjega štrajkali. Podjetniki niso računali na tako enotnost in so popustiti. Tarifna pogodba je obnovljena z gotovimi poboljški.
Tudi v Italiji reducirajo železničarje in plače.
Fašistični minister Torre je izdal na-. edbo, po kateri se bo poleg že izvršene ogromne redukcije ponovno reduciralo v Milanu 200, v Livornu 35 in v Seccu 30 železničarjev. Obenem se znižajo plače, in «cer nižjim kategori-jam za 22%, srednjim za 14%, višji uradniki pa dobijo 15% zvišanje plač. — Torre pa vsaj ničesar ni obljubljal, naš fankovič pa je obljubil vse, dal pa nič. V Italiji se vrše velike demonstracije, pri nas pa železničarji molčijo, Jankovič pa govori; Vidite, kako so zadovoljni, samo nekaj hujskačev je med - 'sikni
Moč fašističnih organizacij.
Z revolverji, bombami in ricinovim oljem so fašisti spravili v svoje organizacije 7112 organizacij s 777.703 člani. Tako vsaj poročajo njihovi listi.
Fašistični teror.
V	Bologni so fašisti ubili tri delavce-anarhiste, v Sannicando Garganico dva delavca, v Brescio je bilo od fašističnih strelcev ranjenih več delavcev itd. se glasi kronika fašističnih nasilstev.
Ker se pa zgodi, da je pri takih nasilnostih ranjen ali ubit tudi kak fašist, |e direktorij fašistov sklenil, da bodo ti »invalidi« ali njihovi svojci dobivali državno penzijo. — Pravi invalidi iz vojne pa ne dobivajo nič.
Boj za osemurni delavnik v Belgiji.
V	Belgiji se razpravlja v parlamentu a jpodaljšanju osemurnega delavnika.
I
I
(
i
I
1
S
j
i
I
Komunisti predlagajo za obrambo osemurnega delavnika generalni štrajk, reformisti j>a, »da se podaljšanje delovnega časa jpobija z vsemi sredstvi«, kar bo ostalo seveda le na papirju. Reformist Delvigne je na nekem shodu dokazoval, da koprtalisti dovolj zaslužijo pri osemurnem delavniku, važnosti osemurnika kot razredno pridobitev pa ni omenil. Rudarji se strinjajo s parolo komunistične stranke in so za generalni štrajk.
Brezposelnost na švedskem.
Po statistiki strokovnih organizacij je na Švedskem okoli 25.000 brezposelnih. Med njimi 6000 kovinarjev, 500 etektro-monterjev, 1200 rudarjev, 750 livarjev in 500 lesnih delavcev, ostali so nekvalifi-kovani.
Dne 1. januarja 1924 so praznovali 25 letnico obstoja švedskega strokovnega pokrela, ki šleje danes nad 300.000 članov. Kol gost je govoril bivši minister Branting, ki je trdil, da če se pojavijo v strokovnih organizacijah prevelike diference, je razcep neizbežen.
Brezposelnost na Norveškem.
Število brezposelnih narašča. Dose-daj je nad 20.000 brezposelnih. — Vsled nove carine na živila je draginja zelo narastla. Komunisti so fwedlagali skupno akcijo, katero so pa reformisti odklonili.
Iz Nemčije.
Doji nemškega delavstva proti podatj-šanju osemurnega delovnega časa so se v Porurju, Šleziji in tudi v drugih krajih poostrili. V Zgornji Steziji je izpr-tih nad 60.000 delavcev, ki nočejo sprejeti podaljšanja delovnega časa. — V tekstilnih podjetjih zahtevajo delodajalci, da vsak »Weber« opravlja delo na 3—4 stolih. Kdor se brani, je odpuščen. V Porenju stoji večina podjetij. Stavkujoči v velikih masah navaljujejo na podjetja, kjer delajo stavkolomci, katere straži vojaštvo. Na mnogih krajih pride do krvavih spopadov.
Rudarjem, ki so ostali brez deta, so odtegnili deputatni premog. V znak solidarnosti z rudarji je občinski svet v Haspe dal za podpore izprtim rudarjem 100.000 zlatih mark. Podjetniki hočejo na vsak način podaljšati delovni čas. Nabaviti so si dovolj živil, katere pa dajejo samo onim, ki se izjavijo, da bodo delali 10 ur. Nemški finančni minister je razsodiščem, ki so postavljena, da jx)-skušajo mirnim potom rešiti spore med aetavci in podjetniki, naročil, da naj gledajo, da se plače delavstva znižajo, ker so višje kakor uradniške v primeri s predvojnimi frločami.
Brezposelnost narašča še vedno.
Dne 1. januarja 1924 je bilo v nezasedenem ozemlju 1,528.000 podpiranih brezjioselnih in 862.000 delno zaposlenih. V zasedenem ozemlju pa poldrug milijon nezaposlenih in 850.000 delno zaposlenih.
Prisilno delo za brezposelne so uvedli v Nemčiji. Vsak brezposelni mora sprejeti delo, katero se mu nakaže. Brezposelni kvalificirani delavci protestirajo, reformitsi so se postavili na slališče, da mora brezposelni vršiti vsako delo,
Iz češkoslovaške.
Rudarjem so ob priliki zadnjega mezdnega gibanja v avgustu 1923, ko so štrajkali dva meseca, znižali plače za 9—13%. Sedaj zahtevajo podjetniki ponovno revizijo pogodbe in zopetno znižanje mezd. — Tudi v tekstilni industriji se pripravljajo za spomlad težki boji. — V Kladnem so odpustili 800 rudarjev, ker niso hoteli ob sobotah mesto dosedanjih 6 ur delati 8 in kakor je to zahteval podjetnik. — Brezposelnih je bilo v decembru 53.050. Bdno zajx)sle-nih 21.700.
Mednarodni kongres grafičarjev
se bo vršil v Hamburgu, skupno s kongresom nemških grafičarjev.
Za železničarje.
Javen železničarski shod.
Dne 7. februarja je sklicala »Splošna železničarska organizacija Jugoslavije« javen železničarski shod v Mestni dom. Prišlo je okrog 300 ždezničarjev. Ni veliko za Ljubljano. Mislimo, da gre drugim še precej dobro, zato so rajše ostali doma ali pa kje v gostilni. Prišli so le tisti, ki zares čutijo in trpe železničarsko mizerijo.
Shodu je predsedoval s. Jernejčič, zapisnikar je bil s. Vuk. Prvi govornik s. Makuc je orisa) vse krivice, ki so se zgodile nad železničarji, in priklical živo v spomin vse, kar nam je bilo vzeto — j vkljub velikanskemu plakatu ministra i Jankoviča, da nam vse ostane. j S.-Trškan kot drugi «govornik je po-l udarjal, kako se ne izvršujejo naredbe ; ministrstva, ki bi naj bile v korist de-j lavstvu. O prevedbi na zvišanje plač po ; tržnih cenah ni duha ne sluha pri južni,
) na državni se je to zlorabljalo in tam j dobivajo sedaj še manj. Povedal je, da I če dandanes delavec zahteva kruha, j svoje pravice, da mu zato pravijo, da je i boljševik.
Govoril je še s. Gajefa in s. Prijatelj ; in še enkrat s. Makuc.
Resolucija, ki jo tu priobčujemo, je I bila sprejeta soglasno.
Izvolila se je deputacija iz ss. Maku- f ca, Trškana, Baznika in Jernejčiča, da osebno zanesejo to resolucijo na vlado in obrazložijo in pa na Državno upravo južne železnice.
O rezultatu in odgovoru vlade m državne uprave bomo poročati.
Povrh se je sklenilo poslati resolucijo na ministrstvo saobračaja in na vse poslanske klube.
RESOLUCIJA
Na javnem železničarskem shodu v ! Mestnem, domu v Ljubljani dne 7. febru-I arja 1924 zbrani železničar ji vseh kate-i gorij so v očigled svojega mizernega j življenskega in socialnega položaja ! sprejeli od centralnega odbora »Sploš-; ne železničarske organizacije Jugosla-I vije za Slovenijo« predloženo sledečo
resolucijo :
A.	Bivši južni železničarji in solidarno z njimi državni železničarH protestirajo najenergičneje
1. proti neutemeljenemu zavlačevanju j izplačila predujmov na nove plače, ki i so se pri državni železnici že dvakrat j izplačali;
f 2. proti zavlačevanju prevedbe de-< lavcev bivše južne železnice in ignori-f ranju naredbe Generalne direkcije državnih železnic št. 7355 od 20. avgusta \ 1923;
j 3. proti nepravilni prevedbi delavcev t na državni železnici, kjer se je delalo samovoljno od strani načelnikov in se niso upoštevala navodila generalne direkcije in so delavci sedaj oškodovani;
4.	proti reduciranju personalnega premoga, ker tri tone nikakor ne zadostujejo za četo teto;
5.	proti ukinitvi voznih ugodnosli Klinih železničarjev na brzovlakih;
6.	proti popolni ukinitvi živilskih vozovnic upokojencem in delni ukinitvi aktivnemu osobju;
7.	proti znižanju babiške pomoči na 100 oziroma 50 Din;
8.	proti določbi, da se izplačuje bolnim železničarjem kot hranarina te 70% za čas bolezni ustavljenih rednih prejemkov;
9.	proti samovoljnemu ukinjevanju prostih dni in rednih dopustov od strani posameznih načelnikov;
10.	proti nepoštenemu razdeljevanju premogovnih premij;
H. proti ukinitvi inozemskih doklad osobju pri vožnjah v Postojno;
12. proti nezakoniti ukinitvi od uslužbencev izvoljene disciplinarne komisije.
B.	Nadalje protestirajo vsi zbrani železničarji
proti odpravi osemurnega delavnika in kršenju zakona o zaščiti delavcev;
proti ukinitvi svobode združevanj in zborovanj in svobode stavke;
proti zavlačevanju volitev v bolniška blagajno;
proti zavlačevanju volitev v pokojninski zavod
ter zahtevajo
I.	takojšnjo vpeljavo čistega osemurnega delavnika;
.2. zopetno uvedbo delavskih odborov in personalne komisije, razpis volitev v bolniško blagajno in pokojninski zavod, svobodo združevanja in zborovanja in pravico stavke;
3.	da se takoj izplačata prva dva obroka predujma na plače;
4.	da se ujx>števa razglas bivšega ministra Vdizarja Jankoviča z dne 31. avgusta 1923, ki je bil javno plakatiran in razglašen v vseh časopisih, glasom katerega se zagarantira osobju vse dosedanje pravice in prejemke ter poleg tega še vse nove pravice in nove prejemke, katere bi nudil novi zakon državnega prometnega osobja, ker moramo drugače smatrati, da so tiste javno plakatirane garancije bile le laž bivšega kraljevega ministra Saobračaja;
5.	da se pravice bivših južnih železničarjev, katere so se jim dosedaj neupravičeno ukinjate, povrnejo in razširijo na vse železniško osobje v državi SHS;
6.	takojšnjo pravično prevedbo delavcev na južni železnici in revizijo iste na državni železnici;
7.	zopetno uvedbo živilskih vozovnic po prejšnjemu sistemu;
8.	izplačilo babiške pomoči po tarifu, ki ga določa organizacija babic;
9.	da se ukine nova odredba o izplačevanju hranarine bolnim železničarjem in da se izplačuje najmanj v istem iznosu, kot pred 1. januarjem 1924;
10.	da ravnateljstvo takoj ukrene, da bodo železničarji lahko razpolagal» z določenimi prostimi dnevi in dopusti;
II.	da se premogovne premije izplai-čujejo tistim, ki jih v resnici zaslužijo;
12.	da se obnovi izplačevanje inozemskih doklad z dnem ukinitve;
13.	da se takoj sprejmejo in izvedejo od »Splošne železničarska organizacije« na ministrstvo saobračaja vloženi naslednji pravilniki; o službeni obleki, o nočnih dokladah, o poinih in selitvenih pristojbinah, o kilometraži;
14.	da se uzakoni od »Splošne železničarske organizacije« na ministrstvo saobračaja vloženi Delavski red;
15.	da se zvišajo draginjske doklade upokojencem na 100% ter draginjskim razmeram primerno vsemu aktivnemu železničarskemu osobju obenem z uvedbo indeksa.
Ako vlada in železniške direkcije ne bodo vrnile železničarjem ugrabljene ugodnosti in jih obenem razširile na celo državo ter upoštevale stavljene minimalne in upravičene zahteve, izjavljajo na shodu zbrani, da ne morejo prevzeti odgovornosti za razvijanje rednega prometa.
V Ljubljani, dne 7. februarja 1924.
Deputacija železničarjev pri velikem i«-pann Špomu.
Dne 9. februarja se je zglasila deputacija, obstoječa iz štirih železničarjev, pri velikem županu dr. Spornu. Makuc, Barnik, Trškan in Sitar. Objasnili so mu vse nedostatke od oktobra dalje, odkar so južni železničarji podržavljeni. Železničarski minister Jankovič je izdal dva metra dolg in en meter širok plakat, v katerem se med drugim čita sledeče: »Osobje bo obdržalo vse pravice in prejemke, katere je uživalo pod uprave družbe južne železnice, toda kor od danes postane državno osobje, zadobi s tem tudi vse nove pravice in vse nove prejemke in materijelne koristi, katere nudi zakon o državnem prometnem osobju.. Z njim bodo vsi novi, povečani prejemki zagarantirani žel. osobju že od 1. oktobra t. L, kakor tudi vsem dragim državnim uslužbencem. Izjavljam, da bodem zelo srečen, da vse uslužbence nagradim po njihovem delu in zaslugi.«
Povedali smo, kako nas je nagradil. Odvzelo se nam je živalske vozovnice, legitimacije za brzovlake, premog, pred-
IPlocSoj faifcoj članarino svoji strolcovnl	I
ss
njime itd. (Glej resolucijo shoda z dne 7. februar ja v Mestnem domu.) Gospod veliki župan je obljubil, da bode posredoval, kolikor je v njegovi moči, pristavil pa je, da po gornjem zatrjevanju ministra Jankoviča nam pripada ne samo to, kar se nam je odvzelo, temveč tudi ugodnosti, katere uživajo državni želez-niearji.
Bivši ravnatelj južne železnice in sedanja državna uprava južne železnice.
Skromno smo poskusili svojo srečo, da potožimo naše gorje višjim železničarjem na drž. upravi južne železnice. Ali glej ga spaka, gen. ravnatelja Deroko-ta ni bilo slučajno v svoji pisarni. Sprejel nas je višji nadzornik Delinc, sprejel resolucijo, jo pokazal ravnatelju Nacetu. Ko jo je videl in prečital točko: »Nepravilno razdeljevanje premij«, jo je vrnil nazaj, češ da ni upravičen sprejemati in odgovarjati zaupnikom.
Naročil je še, da med delovnim časom, t. j.od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer, sploh ne sprejema, na vprašanje, ako sprejema po delu, o polnoči, nismo dobili odgovora. Ves rezultat je sledeč: Nimamo ne južne, ne državne železnice, nismo ne južni, ne državni železničarji. Smo pa čisto enostavni backi, ki nimamo poguma, da rečemo: dovolj. Gospod ing. Nace nima pooblastila, da razpravlja s svojimi sužnji kot ravnatelj, pogum pa ima, da takoj drugi dan izda preklic, da so pravilno izvoljni delavski zaupniki neveljavni in da se jih ne pripozna, da se s tem sigurnejše zjednačimo z državnimi železničarji. Da, da, Nace, ti imaš prav, mi železničarji, pa tudi. Pika.
Podržavljeni in prevedeni.
Južni železničar, ti si pa res pomilovanja vreden trpin. Tretjega avgusta lanskega leta si si hotel poboljšati svoje prejemke s tem, da si računal na solidarnost strojevodij na državni železnici. Kaj ne: zmotil si se. Nekateri medalje, ti pa mobiliziran, potem prijava in »sa-lutirübunge«. Potem si bil podržavljen. Nato si dobil na koncu Evrope »moderno« službeno pragmatiko. Nato si čakal, potem še malo potrpel, si bil preveden; in še predno je bilo vse to, si dobil za generalnega ravnatelja Deroko-ta in ravnatelja Naceta. Med tem časom, ko se je to vzakonilo in razglasilo si izgubil še to, kar so ti pustili ti prokleti tlačani Švabi. Sedaj nimaš ničesar drugega več, kakor samo še jugoslovanske matere ime. Vse si dal za brata in domovino, bre —.
Ali se, suženj, kdaj spomniš, da je nekje Splošna železu, organizacija, tvoja bojevnica ?
Kdo laže — bivši minister Jankovič ali ravnatelj Bračič?
Ko smo bili podržavljeni dne 1. oktobra 1923, je stalo v posebnem razglasu med drugim to-le:
»Velik je pomen današnjega dne, neizmerne so koristi za bodočnost železničarskih uslužbencev in njihovih obitelji na prevzetih progah. Vse osobje teh prog in posebno Slovenci, ki predstavljajo največ ji del tega kadra, izkušenega, strokovnega in uporabnega osobja, naj se «uti srečno in zadovoljno, da je v svoji domovini, v svoji svobodni kraljevini doživelo, da vidi, da te privatne, doslej tuje želeanioe postanejo nacionalne, postanejo državne. S tem, da služijo na njih, bodo oni najboljše služili sebi, svojemu kralju, svoji domovini, vsej dr-žavL Prepričan sem, da boste Vi vsi železničarji pravilno pojmili in razumeli veliki pomen prevzetja prog iz tuje upravo v našo državno in da boste vsi iz svojo udane volje stremeli za tem, da Vam zaupane posle, dolžnosti in službo vršite lojalno, vestno in točno po predpisih. In ni je plemenitejše naloge, nego je ta, da se pod državno upravo, v svoji d o m o v i ni z zvestim izvrševanjem svojih državljanskih in službenih dolžnosti pripomore napredovanju našega gospodarstva, trgovine, obrti in industrije, pa tudi splošne narodne blaginje! Od tega more železniško osobje samo zase in svojce pričakovati boljših dni in svojega zagotovljenega materijelnega obstanka.
Beograd, 31. avgusta 1923.
Minister za promet: dr. V. Jankovič.«
Tako minister. Ravnatelj Bračič pa tako:
Ukinjenjo inštitucije delavskih zaupnikov južne železnice.
Vsem službenim edinicam bivših prog južne železnice!
V svrho izenačenja delavskega osobja bivših prog južne železnice z osobjem državnih železnic ukinemo s takojšnjo veljavnostjo inštitucijo delavskih zaupnikov, katero inštitucijo je uveljavilo in nanovo uredilo bivše obratno ravnateljstvo južne železnice za svoje območje z uredbo štev. 161. Sl. 1. 1920 itd.
Ljubljana, dne 20. januarja 1924.
Direktor v. d. n. Bračič.
Kolikor besed, toliko ironije. Nekaj strašnega te teži v prsih in ti sili v pero, da bi zapisal, češ kaj boste imeli inštitucije še iz časov barbarizma, ukine naj se to — in s tem postanemo vsi enako kulturni, kaj bodete, zaupniki, zastopali delavstvo, če vam ni prav, pa idite k vragu, tako — kaj ne, ste si mislili, ko ste podpisali to naredbo. Tudi to je prav, da se spoznamo natančno med brali.
Proti iainivceni in agentom.
Izjava uredništva.
Ker se vkljub že enkratnemu sporočilu še vedno širijo od strani poznanih agentov vesti, da smo poneverili dopis pod naslovom »Prvo pismo iz Francije« in tudi podpise, Ponavljamo še enkrat, da ti agentje zlobno lažejo po navodilih gotove kapitalistične stranke.
Original priobčenega pisma je v uredništvu »Strokovne Borbe« vsakomur na vpogled o čemur se je prepričal že s. Kačnik iz Trbovelj.
Če pa v pismu navedena dejstva ne odgovarjajo resnici, ni krivo uredništvo, ki iz Ljubljane ne more kontrolirati pisem iz Francije, ampak nosijo odgovornost opisanega stanja v pismu podpisani sodrugi.
Ljubljana, 14. II. 1924.
Uredništvo »Strokovne Borbe«.
Rudarji naprej!
Zadnjič smo povedali, da je sklep parlamenta, da se dd rudarjem 4 Din dnevno in da se sprejme odpuščene v delo, le »Blažev žegen«. Da je to res, je potrdil tudi neki ravnatelj T. P. D., ki je, kakor nekateri listi pišejo, dejal: »Das Parlament kann mich gern haben!« V buržuazni državi vlada kapitalist, parlament je samo institucija, ki meče ljudstvu pesek v oči, da vidijo mesto resnične kapitalistične diktature neko »demokracijo«.
Toda treba si je pravice izvojevati. Tisti parlament, ki se med štrajkom ni ganil za rudarje, je sedaj priznal, da so rudarske zahteve upravičene in da se mora vsled stavke po krivici odpuščene rudarje vzeti nazaj v delo.
Skubic govori posodi, da so rudarji sedaj zadovoljni, ko ni več hujskačev, in da zato ne da 4 Din, ker jih rudarji ne zahtevajo. In odpuščene tudi ne bo sprejel v delo, če tega ne bo nihče zahteval, in sicer energično zahteval.
Rudarji, od vas je odvisno, če bodete izkoristili to priliko ali ne. Ali morete z mimo vestjo dopustiti, da ne podvza-mete nobenega koraka za obrambo tistih žrtev štrajka, ki so se žrtvovale za vse rudarje? Ali imate res toliko preveč, da se nočete zganiti za 4 Din dnevno? Ali vas še premalo bičajo? Treba je, da se zberemo na shodu in da zahtevamo, da se nam izplača od 24. januarja 1924 naprej 4 Din na dan in da se zopet sprejme v službo odpuščene, ki so brez dela.	Odpuščeni.
Obvestilo in opozorilo
rudarjem.
ZRD je med stavko založila pri petih trgovcih nad 50.000 kron kavcije, da so stavkujoči vstrajali v boju. Ta denar ZRD se dobi od trgovcev takoj nazaj, čim bodo posamezniki poravnali svoje dolgove in člani organizacije bodo s tem denarjem razpolagali in sklepali v kake svrhe naj se vporabi.
Mnogo rudarjev je svoje obveznosti že poravnalo in dolžnost ostalih poštenih proletarcev je, da svoj dolg poravnajo.
Posebno neorganizirani so v velikem
i številu s plačilom zaostali. Ker organi-j zacija ne sme svojih sredstev vporab-
l Ijati za neorganizirane in ker tudi trgov-j ci nočejo več čakati, bodo ti zakasneli j dolžniki imeli nepotrebne stroške, če še j bodo pustili tožiti.
1 Zato svetujemo všeni, da plačajo svoj j dolg, z kavcijo se bo pa potem na ob-j črierri zboru organizacije razpolagalo.
I Ker se vkljub opominu s strani' or-I ganizacije in trgovcev niso odzvali oni, \ ko so dobili zä časa stavke na kredit pri l trgovcih živila, jih ponovno opominjamo, \ da zaostali dolg pri plačilnem dnevu po i možnosti poravnajo, da ne bodo imeli j nepotrebnih stroškov. Ako se še sedaj j ne odzovejo opominu se bo moral dolg j iztirjati na njihov račun, j Tekom osmih dni naj se prizadeti zgla-i sijo pri trgovcu ali organizaciji.
j Trbovlje, dne 7. februarja 1924.
Dopisi.
Zalog. Zopet nova odredba. »V slučaju snega« — je dobila postaja nalog, da si kretniki v postavljainkah, tako kakor kretniki, kateri so zunaj, snažijo sami sneg od kretnic, ker je izjavila progovna sekcija, da ne da delavcev k snegu. Ali hočejo gospodje tudi pri snegu dobiti premije, kakor pri premogu. Ali Vam ne zadostuje, da varčujejo strojevodje in kurjači, Vam morajo tudi kretniki. Zraven predpisanih signalov dobi kretnik še lopato in pa metlo za sneg. Poleti bodo dobili še kramp in ključe, potem Vam ni treba nobenih drugih delavcev več, ker bodo kretniki sami vse delali. — Ali ste gg. toliko uvidevni, da bodo vlaki delali zamudo brez potrebe. Ker vse ni za vsako postajo. Progovni delavci se smejejo, ker bodo sedaj brez skrbi spali doma, sedaj so preveč zaslužili kadar, so bili pri snegu. Zopet ena dobrota več za delavce, ker si bodo zopet stisnili pas za par lukenj, in se jim ni treba bati, da bi dobili preveč masti. Delavci, dajte se malo bolj zanimati za organizacijo. Ali še ne vidite, kako vam gg. jemljejo grižljaj spred ust? Še takrat, ko bi imeli zaslužiti par dinarjev več v mesecu, takrat se vas pusti doma. Ali ne veste, da dokler ne bodete složni, toliko časa ne bode boljše za vas in vaše družine. Torej vsi v organizacijo!	Opazovalec.
Maribor. — Pri nas v delavnici imamo par socialpatrioiskih mandeljcev, katerim nikakor ne gre v glavo, da stoje brez moči ob grobu nekdanje slave in moči socialne demokracije. Vsaj zadnje ostanke potapljajoče se b.arke skušajo še rešiti na vsak način. Med drugim tudi trdovratno vzdržujejo svoje zaupnike v delavnici. In ti možakarji se tudi izvrstno razumejo na svoj posel; glavna njihova naloga je, da se hodijo dnevno klanjat in hlinit načelniku; seveda v imenu delavstva, da, celo »in Namen der verniinriigsten Arbeiter«, kakor se sami radi izražajo. In čujte, ljudje božji, ti gospodje vam pridejo na dan celo s predlogom, seveda tudi »v imenu najbolj naprednega delavstva«, da naj bi se delalo tudi ob praznikih za normalno plačo. Svetujemo vam, »den vernünftigsten Arbeitern« — Gradišniku, Kranner-ju, Lorenzu, Brauchertu in kolikor vas je še, mi delavci tole: V imenu delavstva nikar ne lazite okoli po pisarnah raznih načelnikov — za to nimate nobenega mandata, ker zadnji zaupniki so, kakor je tudi vam znano, odložili svoje dolžnosti. Pri bodočih volitvah obratnih zaupnikov, katere smo pri direkciji že urgirali, bomo pa že poskrbeli, da bodo izvoljeni možje, ki bodo imeli smisla za poverjeno jim mesto in ne bodo slepomišili, kakor to dela »Wurtskessel« gebrochene Akt. Gesellschaft m. u. H. — Gospod poslanec Žebot so na svečnico pridigali strmeči železničarski raji, koliko dobrega so že napravili za ubogo paro ter zvito nastavljali limanice za bodoče, no — volitve. Naj si le nikar preveč ne domišljujejo, sicer znajo doživeti — razočaranje. Zaenkrat pa jim voščimo: dober tek!
Mariborski špariak.
Logatec. 3. februarja se je pri nas vršil žel. shod, na katerem je poročal s. Makuc. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da še nismo na koncu muk in trpljenja. Res je to, kakor je dejal poročevalec, da smo en velik del tudi sami
krivi, lenoba in malomarnost za organizacijo nas je privedla do te strašne situacije, katero danes preživljamo. Delati moraš čez urno delo, ponoči itd. Ali nihče ti hoče povedati kaj si zasliižil. še'tisti mesečni izplačilni listek, na katerem je bilo razvidnp kaj sem zaslužil in kaj niq-ram sprejeti, so gospodje odpravili iz komoditete, češ kaj bodemo pisali tistih par Din, saj tako nič ne dobiš. Včasih smo se med seboj prepirab za komu« zem za socijalizem za narodnjake in-kle-. rikalce, sedaj pa samo stiskamo pesti in — molčimo. — Več prihodnjič.
Trbovlje. — Zavedni sodrugi so vzeli nabiralne pole v roke ter šli nabiral za odpuščene rudarje dne 26. januarja 1924 pri piačdnem dnevu ter nabrali: Fric Ig., Doberna, pola št. 18, 191.50 Din; Obrez in Zetič, pola št. 24, 203.75 Din; Zakon-šek in Pustak, pola št. 23; 209.75 Din; Franc Bastič, pola št. 25, 179.25 Din; Pimat in Camer, pola št. 26, 138.25 Din; Kopač Andrej, pola št. 27, 227.50 Din; Volavšek Aloiz, pola št. 15, 125 Din; Kopač in Volavšek, pola št. 14, 158.75 Din. — Ta vsota se je razdelila med sledeče sodi», ki se darovalcem kakor tudi nabiralcem najlepše zahvaljujejo: Aškerc Matevž 105 Din; Hlasten Martin 65 Din; Cizej Miha 75 Din; Rus Jože 55 Din; Bi-gles Kristi 65 Din; Fridrih Jože 65 Din; Cepin Ivan 85 Din; Žužek Vinko 55 Din; Erjavec Albin 35 Din; Blažič Albin 35 Din; Janc Ivan 35 Din; Janc Roška 35 Din; Kostanjevič Neža 65 Din; Amon Frančiška 75 Din; Kačnik Ivan 55 Din; Brinar Karl 35 Din; Koritnik Leopold 85 Din; Saje Franc 85 Din; Jazbec Ivan 65 Din; Zupan Ivan 65 Din; Ramšek Ivan 85 Din.
ZAHVALA.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom v Logatcu in centralnemu vodstvu Sptošne železničarske organizacije za naklonjeno podporo 350 Din v času moje bolezni.
Logatec, 15. januarja 1924.
Jurjevec Josip.
Izjava.
Podpisani preklicujem obrekovanje napram g. rev. Bole, dne 28. jan. 1924 pri g. Strahu v Sp. Kašlju, kot neresnično in se ga sploh ne spominjam. — Zahvaljujem se g. rev. Bole, da ni napram meni sodnijsko postopal. Obenem se zahvaljujem s. Vr. za izneseno pridnost, ki je bila izrečena v gostilni.
Pogačnik Ivan progovni i del. Zalog.
IZJAVA.
Podpisane izjavljamo, da ni resnica, kar smo govorile o Angeli Weiss in Vincencu Ambrožiču. Obžalujemo svoje neosnovane govorice in se obema zahvaljujemo, da sta odstopila od sodnij-skega postopanja.
Jesenice, 8. februarja 1924.
Fani Smolej, Fani Lazar, Nežika Ambrožič.
SPLOŠNA ŽELEZNIČARSKA ORGANIZACIJA, podružnica ZALOG
priredi svojo
vesüxico
v nedeljo 2. marca 1924 ob 4. uri popoldne v prostorih tovarniške restavracije v Vevčah pri Ljubljani.
Godba, ples, iid. itd.
Vsi na veselico!
VESELIČNI ODSEK.
Vabiio.
PODPORNO DRUŠTVO ŽELEZNIŠKIH USLUŽBENCEV sklicuje za v nedeljo dne 24. februarja 1924 ob 9. uri zjutraj v prostorih društva »SLAVEC« v Narodnem domu \ Ljubljani
občni zbor
z dnevnim redom:
1.	Poročilo odbora.
2.	Določitev podpore in članarine
3.	Volitev novega odbora.
4.	Raznoterosti.
j Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo.
Odgovorni uredirik: Vergelj Anton.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.