; Posamezne številke i Kn» S S Taine Din —•60, ob ne- \ deljah Din 1-— * ,TJU301i* izlutja vsak dan, rarran S J nedelj« in pr**nilt©T, ob 18. uri z ■ « d&.umom nnalednjecrt dne ter stane h 5 mesedno oo po4U D 10*—, »a ino- ■ « eem*tvo D 18’—.dostavljen na dom ■ J D U*~, na iskatnio« D IG*—* J - las orati po (logorovm S Neroda te ari upraTi *TAB0BA% J ■ MAliliiOB, Jurčičeva ulica 5tet, i* ■ Poštntna vladana v gotovfn?. BOR ** ..................................... » PosHRiezne žtevilte j N«, j radne Din —-60, ob no. • doijnii Bin 1»—. ■ UREDNIST tO so nahaja v tiari' J boru, Jurčičev. ni. »t. i, i. nad- • alropja. Talaion interurb. at. £76. \ UPKAVA rtj nahaja ▼ Jurčičevi • ulici št. 4, pritličju, demo. Telo. ■ 'bn št« 24. S Ud poštnoc«koTiU ra* j čun ilev. 11.787. « ^a naročila brez duuaija se no ■ utira* — Bokopisi se ne t ra čaj o. Leto: III. Maribor, sobota 15. Julija 1922. Številka: 157. Zločin v Moskvi. 2e dolgo se ni socialistični proleta-D. internacionale s takim ©gornjem obračal proti Moskvi, kakor so raca zadnje dni. Proces proti social-v°iucijonraceni se bliža h kon-.: ^ napetostjo pričakuje ves evrop-so.rli800^^ietični svet krivdoreka in ob-^"<>9 revolučnega tribunala v Moskvi. IrTi ^ .^° l>r>bližno ta Obsodba., daje-. slutiti zadnji politični dogodki v oskvi. Odhod zastopnikov II. inter-acronale in njihov Ogorčen apel na es pralotarijat, potem najnovejša pis-l- ^0,nirnističnega ideologa in pisnte-v Maksima Gorkega — to so najniar-znamenja, da so socialni re-v.;^ijonarji že obsojeni, tudi če še ni la izrečena obsodba. Gorki j je dobro jw^'ci /Proces, ko je dejal, da si je na-ciničen značaj javnega-priprav- Pašič še ni podal demisije vlade. Beograd, 14. julija. (Izv.) Odklo- Pašiču, da vztraja klub pri svojem nitev kandidature Pečica za notranjega predlogu kandidatov. Pašič je svojim ministra in Jovanoviča v državni svet prijateljem izjavil, da bo pedal demi-s strani ministrskega predsednika Pa- sijo celokupnega kabineta. Do včeraj šiču je povzročila v demokratskem zvečer se to še ni zgodilo, ter tudi da klubu veliko ogorčenje. Predsednik nos še ni znano, ali je Pašič svojo na-demokratskega kluba Davidovič jo kano že izvršil, sporočil ministrskemu predsedniku Pred podpisom konvencije z Italijo. Beograd, 14. julija. (Izv.) Danes kor ,pa se to ne sme smatrati za kako jo zunanji minister dr. Ninčič predal dolžnost iz z Italijo sklenjenih konven-po našem poslaniku v Rim.,u italijanski cij. Ker je tudi to vprašanje le formal-vladi neto ,v kateri sporoča, da je na- noga'značaja ,se pričakuje, da bo po-ša vlada sprejela v konvenciji določe- godba med Jugoslavijo in Italijo v no cono pri Zadru. Obenem prosi za kratkeiu podpisana. V prihodnjih dneh pojasnila glede ustanovitve Italijan- bo v- smislu naših predlogov spremen-skih šol v Dalmaciji. Naša vlada je jenene konvencije podpisal italijanski voljna, da ustanovi za italijanske zunanji minister Schanzer, nakar se stvari osvoboditve ruskega Manjšine v Dalmaciji nar italijanskih bi nemudoma pristopilo k izvedbi polž Vanderveldovih izjav so šob izjavi ja pa, da stori to le v smislu godbe po Lloyd Georgevem predlogu. senžennenake mirovne pogodbe, nika- -ta za usmrtitev ljudi, ki so iskreno sluf- ^todia. _ , t ^zvidj, koko podel je pač ta cinizem w veko-ruskih jakobincev. Boljševi- ki ®p Potegnili za nos vse socialistične _ oditelje, ko £o obljubili, da no bodo ulivali ^ sodišče, da bodo sodili ne-Wistra.nsko in nikakor ne na smrt. Ta ?°kcdba, ki je hila sklenjena tako, da bila med ljudmi, ki imajo vsaj mi-pravnih pojmov, brezpogojno j ovezna, ne drži več, ker so jo boljševi-ri ^igrali. Ob istem času, ko so se nji-Pogajali v Berlinu, je tcS, . TazPbšiljaia "krajevnim so-vje-t?ina navodila, kako naj demon-5n Wa?° 'Proti »sovražnikom sovjetov« njihovo smrt. Zagovor-kontr T S° ^potovali v Moskvo radi 6fcrog;S0*«1 Procesom, sp bili pod &i.ie t-- .ladzoirstvom boljševiske poli-. i® hujskala proti njim ulično So firb ^i’anžerji moskovskega procesa dav,-1 0 daleč, da so privedli v sodno biir^0no. m»«žico komunistične »nove ®°®!8ijo«, Ici je zahtevala od šodni-diia’ i •'d1 obsodijo n-a smrt. Ta kome-JorT'^ na »tara židovska t« V"a< kjer so farizeji izročalbzločim-.fklndski sodbi«. Ta sodba je bila improvizirana po načelu, da; Kritičen položaj rada lokalnih železniških vprašanj. B o ograd, 14. julija. (Izv.) Kakor frankov. Ta afera je povzročila na-poroča »Journal«, sta se sestala na sprotja tudi med drugimi strankami, sklep vlado ministra Kumanudi in ki povdarjajo posebno lokalne intere-Stanič s Pucljem. Pri tem sestanku je se. Vprašanje posojila so nahaja vsled minister Stanič povdarjaj, da vodi vla- tega v velika krizi in dognano je, da da samo državno politiko tor da se temu posojilu lokalni intUresi silno zgradijo železnice samo v onih krajih, škodujejo. Vlada sama je v zolo k-riti-kjer je to najbolj potrebno. Minister enem položaju, posebno še, ker je na Pucelj se s to izjavo prometnega mi- dnevnem redu jutrišnje seje narodne nbtra ni zadovoljil ter jo izjavil, .da skupščine principijelno glasovanje o zahteva njegova stranka za zgradbo državnem proračunu, železnic v Sloveniji 15 milijonov zlatih LSoyd George za odgodžtev plačil Nemčije. Finančne reforme za sanacijo marke. London, 13. julija. (Izv.). Odgo- sija. da so tudi plačila reparacij pov-varjajoč na tozadevno vprašanje je zročila sedanji padec nemške marke, Lloyd Gedrgo izjavil, da jo nemška vendar pa bi takojšnja izvedba finau- k'ega naroda — mtižik' — politično pa-« sivna, da je izobraženstvo brez vsake ga vvplia in da se mladini že štiri leta vbij a v srca in duhove rafinirana, jezuitska apologetika komunizma — se ne bomo čudili, če vidimo, kako se cinični despotizem roga celemu ruskemu narodu in preko njega vsemu ostalemu svetu. Radi razumemo, da se Gorkemu studi ta cinizem ruskih komunističnih vlastodržcev. Takih komunistov kakor jo M. Gorkij je mnogo med mlado generacijo, več ali manj živi vsak idealen človek v sanjah o srečnem svetu, kjer ni bede in težav, kjer je človek človeku brat. A Gorkij i so v jakobinski revoluciji, ki vklanja svoje prapore pred drubaljo, le balast ali v najboljšem slučaju dekoracija. Tudi .krščanstvo je prvotno hotelo ustvariti1 novo družbo, podobno komunističnim idealom. In vendar so resnični kristjani goreli na grmadah in »veliki inkvizitor« (glej Dostojevskiij, Bratje Karamazovi) je dokazoval samemu Kristu, da sodi na grmado, če mislil zopet priti med ljudi in jim daiti novih idej! Komunistični cinizetm triumf ir a< To jo navsezadnje popolnoma — naravno. Mi se jakobin cem in despotom ne čudimo, saj so bili v vseh časih in1 pri. vseh narodih enaki in povsod so se ponavljale podobne boirbe za Človeško svobodo proti človeškemu egoizmu. — Čudimo pa se Gorkemu in vsem onim socialistom, ki vpijejo urhi et orbi »o ciničnem umoru v Moskvi«, o »nečloveški zločinski sodbi« itd. Če obstoja Pek a j nečloveškega, mora biti nekaj človeškega. Ce je .en umor zločinski, mora biti zločinski tudi drugi umor. Če take pojave obsojamo, priznavamo gotove moralne zakone in pravni red. Če ne dopuščam, da me sme močnejši ubiti, moram dopustiti, da nimam pravico ubiti slabejšega. Zato pa: Kje ste bili socialisti, vi bojevniki vlada poslala reparacijski komisiji ne- ene reforme, kakor jo priporoča repa- bratstva ko so v Rusiji streljali ko poročilo, v katerem se sklicuje na raoijska komisija, vse to zopet popra-J vesili mOTiii’ tiso«e in tisoče ljudi ki razne določbo versaillske mirovne po- vala. Komisija bo po sprejemu poroči- • ’ j. is,totako svoie mišljenje in godbe glede moratorija reparacijskih la garancijskega odbora o izvedbi teh fff1?'. največ pameti navadna- druhal. i & jih tudi sedaj ni plačala. Po- odredb podala svoj odgovor, bržkone Pudii sovjetski tisk je sodeloval z vso ^roba bo, da angleška vlada skupno z še pred 15. avgustom. Pripominja pa, j zurnalfetično vervo pri podpira-jo ‘razpoloženja«. Tako je pisala SVo^V^a'<.: ‘Gelaveki razred je pokazal 4^° voljo, Hoče, da izgine oserska biti Sovjetska vlada se mora uklo-2q br stanujejo v hocki fari. Sem 'Spadajo tudi naše Pobrže, to je po mojem n pravilna oblika ne pa Pobrž, niti Pobrežje. Merilo nam bodi če le mogoče kako ljudstvo seda j govori, ne pa kake je beseda pred stoletji nastala. Pri' merjaj. tudj koroške kraje Žihpoljo -(v Zihpoljah!) in Pokiče (iz Polcrčje ci Krke), v Pokreah. D. ' „ r~ Ijeteyiiš?e Maniberska koča. wbe^ za letoviščarje se oddajajo i^ ključno le pri"tvrdki Pinter & Lena-rc-Maribor, na Aleksandrovi cesti št. Letoviščarji, ki ostanejo več kot 7-1 javno govorilnico v Krskcn^. Pri P®, in brzojavu Krško je bi!a dne 2(3. junija t. 1. otvorjena telefonska ccn,trala * javno govotnlnico za krajevni in -krajevni promet z omejeno dne«?0 službo. ’ .— »Društvo jugoslovenfkih ak*4f' mikov v Mariboru« je iz tehničnih, koč preložilo igro »Gospod senator^-*0 se je imela vršiti v St. Lenartu v Slo£ gor. v Sokolskem domu na nedeljo *?' t. m. ob 20,uri istotam. — Stavke v Zagrebu. Ker so ^ diterji odklonili 30% zvišanje so sipeditijski nastavijenci in ušlužb^j: ci stopili v stavko. Danes so -pri$, stavkati 'tudi lončarji, ki zahtev^0 50% zvišanje plači Najstarejši državljan Ju j?®9’?' vije je femet Dimitrije Divac iz pri Prijepolju v Srbiji ,Mož je do^ve, že 108 pomladi, pa je za svojo star°^ še' izredno čil in zdrav. . —• Prostozildarji v Beograd«. 12. t. m. so v Beogradu... slovesna -P°j, žiil temeljni kamfeji za' zgradbo.peto3^ stropnega poslopja prostozidar^ lože. — Izlet vjrovitlčKSh kmetov, v V> greb in Ljubljana Kakor poroča v. ješki »Jug-«, prirede kmetje iz tičke županije pokončani žetvi Zagreb in Idubljano ter drug« Slovenije, slično kakor lansko l^°.t Srbijo. .Priprave za izlet so že v — Dolgoprsta kontoristinja.. ^ sredo pinoči je vlomila 17 letna ko©t rietinja tvrdke »Elin« v Zagrebu. nei^ Vera pl. Malahovsk'y iz Ljubija®® blagajno podjetja, odnesla 97.80° denan-ja in neznano kam izginila. v. — Prebivalstvo Poljske. Varšav*» glavni statistični urad o,bjavlja J rezultate prvega ljudskega štetja svobodni poljski republiki, ki & Jj, vršilo lanske jeseni. Po teh ob ja' znaša celokupno pfebivaJI.Bfc\ro republike brez Gornje Šlezije, Vil®0 •. vojaštva 25,372.487 duš, od kateri^ L 'M*....................... oranže dosegajo višino pravih dre^1 da o oljkah’lovorikah’ in. neštetih gih južnih rastlinah niiti ne. govo^ Pinije pa raste v celih gozdih..^, brovnik pa je tudi mesto, kjer agaje, kakor,pri nas solenice, j STOjih do 7 m. visokih cvetnih širijo v vocjhm prekrasno vonjarr°- ■ l Prekrasna je tudi dubrovniška kolioa, pravi, raj. .Polotok Lopad. rega sem omenil že" spočij je najlepši polotok v Jadran«^ morju, otok Lokru-m, katerega^ podrobneje opisal v lanski božični rilki »Tabora« pa je najlepsi nas Izletov je ,fe; Dubrovnika w P^j, eden je bolj priporočljiv nego Izvir veličastne reke Orabre, kršai ^ Srgja,, diibnovniški »Limbuš«' Trsteno, Cavtat, Rat itd., to so ci očarajo vipako še tako zakrkn^< srce. Navdušen nemški ljubitelj _ ^ >rovnika. profesor A. Schmališ ^ coč napisal: .»Kdor je enkrat ^ « Dubrovnik, ga' ne bo pozabil ®-več, vračal se bo vedno nazaj:« ^ < je imel. Za, letoviščarje in goste 5®^ ! Dubrovniku . 'dobro ’ prealcrbljeno^ ^ razpolago so udobni hoteli in re*1 ^ racije, cene m so , seveda razi#110 ^ polagoma tudi več ali manj stalQ° ^ r-aščajo,, ker; poseča Dubrovnik, vec tujeev,-bosebno Čehov, in. An^^ ifit- ^ toiu -ob^a kot letovišou še .v' kadska bodočnost. V?** «mO- >'* Sb o bt« Stran 9 Jft3o9;S83 PoljaiEov ter 8,012.560 prebiralcev drugih narodnosti, ka.r maša 'V odstotkih 31.6 odstotkov. V, posameznih vojvodinah je'Poljakov 'po odstotkih: Krakovo 93%, Kielce 91.2%, Varšava. okolica' 89.7%, Lublin 85.2% itd. Od J61.176 prebivalcev Varšave je 673.820 Poljakov. V oboli vojvodinah, JHJ^oanjsiki ju pomurski, ki sta popreje pjjpadali Prusiji je 2,380.429 Poljakov ter 529,123 Nemcev, dočim je v vzhodnih. vojvodinah več drugih narodnosti, Malorusov, Belorusov, Litvuncev, Judov in Nemcev, nego Poljakov. V iPŠtih vojvodinah, VolMski (14.5% Poljakov), podleski in stani klavski (21.8% Pollakov) taroopalski (44.3% Poljakov)-in novogrudoški (49% Poljakov) živi 6,387.990 drugih narodnosti ter le 1,976.680 Poljakov. V Vzhodni Galiciji živi ‘2,454.080 Poljakov ter 3.042.8S4 MaloruSov in Judov. — Naraščanje cen v Avstriji. Vaj«* naraščajoče draginje v Nemški Avstriji so tudi zahteve za zvišanje rr.oad na dnevnem redu. Graška cestna ^esnioa je dovolila.' te dni svojim u-^nžhencem ponovno zvišanje . plač. Tako dobiva sedaj na,va<3en pobožni delavec mesečno 184.000 K, sprevodnik <100.000 K, starejši uradnik pa 300.000. *«nm primerno je" zvišala uprava, tudi ‘?r|fe. Vozni ’ listki stanejo • sedaj po Wevj 200 do S60,K, po no«, pa 300 oz; K za osebo. Velik požar na Ogrskem. V raji za olje tvrdke Rudolf Sdj^arz Rakosf^vi je v pdrideljek izbruhnil ®o?ar, ki je uničil razen neke barake tovarniško poslopje in del bogate ®aloge odja. Skoda se ceni na osem mi-‘iaonov. Dopisi. Slovenj gradeč. Dne 9. julija- 1922. rojstvu. Gospodovem je imela SLS Kmečka zveraa — kakor hočete — “^3 shod. Dr. Korošec je pripeljal ,s 8aboj še par mjilijonairjev. Kaj se je gorilo ugane lahko vsakdo. Re* “fen: Da bi le mi enkrat prišli na vla-pa bi bilo drugače. Tako bo pa ved-r5 slabše. Še piar mesecev počakajte, in videli boste, kakšne davke plačevali itd. Čeprav sem videl katere kanete, da so se’ muzali in «amrdavali( sem si vendar misli, da . tacla edinost v tej krščanski družbi. shodu na ulici in v gostilnah si vi-T*1 drugačno sliko. 2e takoj pri issho-iL^H... farji, farbat* pa znajo!« Po ■»šL ’.*• larja, laroai p« dotirpe so povzročile trditve Ko-f^peve, češ, da ga nasprotniki obre-^^jo, da je postal bogataš, v resnici im rr-v,vrvrl vAinn in da . -Hi imel ničesar pred vojno«in da Mi . sedaj j« revež. »Slišite, ljudje Korošec naj bi bil revež; prejeli mastne dijete in še kaj druzesa se prime...« in smeha ni- biilo konca. /X'lada da po nepotrebnem denar raz-S&a; kdo jo je pa naučil, če ne on. ki T^aaSel prvi in ki še dandanes ni_ poračuna.« »Čemu se P« potepajo ti po deželi, zakaj ne sede v ^ -t——itut — Tam ha govorili.« da nima denarja. Kam ga pa wavrj.? 2e vepi. Ali poznate tisto ot kega bogataša in njegovih 9! .-.J« Krohot. »Ti, kje> sem že vode ■ r*a gospoda! Ni li ta tisti, ki je po-ihotel vsak dan »opoldne, kri so že gostje odšli, tam igral na karte ^hoteljerko... da, prav podoben mn Njen mož je bil z nami na fronti. spominjaš, kako je bil žajosten, ie vse zvedeli« Ni mogoče. Ta je bi na Dumju okoli Zite....« Zo-r^t krohot. »Fantje in možje, volitve ^bližajo, volitve, zato ‘delajo ti goveje slabo vreme po deželi« »Pa bi tl kako povedal na shodu!« »Bež. ??■ beži! 18 let so ti gospodje trga | Vjače po šolskih klopeh in se ničili kmete za norca, pa sp bom jaz ž njimi, ko se eflfe šole nimam, j* na »hod ne bi bil prišel, da me ni »ta stara« v to šilil**« V tem je šlo cel popoldne, »Gospodar« pjsal o sijajni manifestaciji slo-^jgraskega kr^mkega življa. nič ne delala, zabavljala'čez državo in vlado! Ni čuda, da potem Žmanjka cvenkov! Vendar pa imamo orožnika., ci' jako dobro ume svod possl. Zasledil je družbo tatic iz Podkraja (sestri ' Praprotnik in Selišnik, ki so ukradle 32 panjev. Lastnik je bil tako varovan velike škode. Izsledil je celo družbo ta-"ov, bi je delovala na izboreu način. Zeleamški uslužbenec v Guštanju, Anton Sušeč je dobivljail iz jeklarne razno železnino, katero je spravljal' v Dravograd, kjer je vse nakradeno blago prodajaj kot. avstrijski fabrikat raznim interesentom. Njegovi pomočniki so bili: Čegovnik’ in Imrtnik iz Gušfcanja, Papež iz Dravograda. _ Vsi štirje so pod ključem. Prizadetih je še pet drugih, Sušeč je vrhutega ukradel trgovcu P. Brundali v Guštanju obleče v vrednosti 3000 K. Orožnik je ujel daljo Gašperja Pepelnika iz Pameč, ?i je Nacesnrkovi dekli v Dobrijab pri jJuštanju- ukradel obleke v • vrednosti 4000 K »n denarja. 520 K. Lastnica je dobila vse'blago nazaj, od denarja.-pa 16 K. — Ako bo g. Markovič tako srečno nadaljeval, tedaj^ bo okolica guštan .jska kmalu izčiščena pohajka-šev. lenuhov in tatov. Opozarjamo merodajne oblasti na tega moža, ki zasluži kail^o prismanje za svoje požrtvovalno delo. Pridni dola-vci niso nikoli dovolj nagradeni. Posebno ob'meji je to potrebno. Vsaj v obče mlajši daleko zaostaj.ajo glede zmožnosti^ napram bivšim avstrijskim. Marsiikateremu manjka pa tudi narodne Zavednosti. Nikoli ne govori avstrijski orožnik s svojo ženo-ali z 6troci — slovenski! V Mežiški dolini, ‘torej ob meji, pa je pogosto slišati, kako govori jugosloven-ski orožnik nemški s svojo ženo, ki še vrhuteg^ — zna slovejnskO, to pa bodisi doma, bodisi v gostilni. Kaj ta-cega ,bj se n« smelo trpetk. . Guštanj. (Jeklarna na prodaj.) Ka-cor se govori, namera vaje, Angleži- iz Mežice kupiti tudi jeklarno na ■ Ravneh. Ljudstvo mora tak korak le pozdraviti, ker upa, da bo pod angleško upravo prišla jeklarna zopet na ono višino ,kot jo je zavzemala svoječasno Vsaj je Vendar stara stvar, da se merodajni faktorji v jeklarni kot ino-zemci ne morejo udomačiti v novih razmerah. Mesto da bi se trudili za napredek' jeklarne., ' obratujejo le v toliko, da sami zraven žive in jeklarna popolnoma ne zaspi. Angleži kot strokovnjaki bodo gotovo kmalu spoznali, katere osebe v jeklarni so ^fadh-manni« le v nemštvu in ne pri »jeklu«. Tako Pa bo jeklarna dobila drugo lice in tudi zopet normalno obratovala. Prevalje. (Odfcodnica). V gostilni župana Lahovnika je bila v pondeljek t. m. odhodniča za g. okr. glavarjem Kakl-nom. Odhodnice so se udeležili skoraj vsd župani in gerenti Mežiške doline in več drugih prijateljev gofepo-da glavarja. Zupani in gerenti so sklenili ob ti priliki .da vsled premestitve ofer. glavarja v znak protesta— odstopijo. Koroške vesti, | l, Guštanj. (Marljiv orožnik.)-Redko-??^_3e sedaj slišatt, da zasledi pri nas kakega tata, Sepbudl j* , podel c?®tnovMfev< v naši' dolini' dovoli raz Mladina, moški kot ženske. b; 10 reda veedo živela tja v en dsfi. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od S. do 17. septembra.) Razstava vrtnih pridelkov. Razstava vrtnih pridelkov, ki se priključi pokrajinski obrtni razstavi, obeta biti velezanimiva. Priprave za zgradbo paviljonom- in za nasade na prostem, so že v polnem teku. Znani vrtnarji v mestu in pq deželi so se z večine že odzvali 'povabilu na razstavo, vendar nekaj vrtnarjev še' ni vposlalo piTjav-nic. Eazstavni od'bor vljudno prosi, naj so iicstale prijavnice nemudoma izpolnijo in. vpošljejo odboru. Razstavni odbor ponovno opozarja, naj'se tudi posestniki malih obrfcov udeležijo razstave, bodisi z lepo vrtno zelenjavo, četudi le v par komadih; ravno mali' vrtnar ima' časa dovolj, da se speeija-i Iizira za to ali ono razstlino in doseže tako 'lahko lepše uspehe nego je to mogoče v večjem vrtnai-skem podjetju. Vsak tak posestnik malega vrta naj torej takoj prosi za prijavnico pri društvenem načelniku g. Keglu, vinarska in sadjarska šola v Mariboru, ' Ptujske vesti. Po mestu mrgoli »Lačenberger-jev« iz republike Avstrije. Prišli so na letovišče k svojim sorodnikom. Župan Lozinšek — bedak? Pri seji šolskega odbora za trgovske in obrtne nadaljevalne šole dne 14. t. m. je župan Lozinšek pozabil, da je podpisal nek zapisnik, ki določuje nagrado učitelj stvu. Svojo pozabljivot je hotel upravičiti s tem, da je rekel: »Saj veste, da sem bedak!« Da*. Novačan se je aadnje dni pojavil večkrat v Ptuju, kjer pa ni našel pristašev. "Edini učitelj pri Sv. Urbanu je neki na njegovi^ strank — Po mestu si išče stanovanja njegov urednik Štampar. Pravi, da bi najložje v Ptuju alj iz Ptuja uredoval svojo »Republiko.« . ' Pri učiteljskem zborovanju v Ptu ju dne 22. se je sklenilo še enkrat razpravljate o delitvi šolske oblasti v Slo-veniji v mariborsko in ljubljansko šolsko oblast in to v priliki zborovanja UJU začetkom septembra t. 1. na Bledu .V to svrho ee imata izvoliti pro- in kontrareferent. K temu sklepu ni vodil učiteljstva separatizem, pač pa razlogi hitrejega reševanja vlog, oddaljenost' Prekmurja«, dov^niairaoje Maribora, enotnost in popolnost mariborske pokrajinske oblasti. Vsako nasprot&tvo delitvi ie setoaratijem. Mariborske vesti. Maribor. 14. julija. 1922. m Odbor Državne zaščite de£e je sprejel sledečo brzojavko: -Molim Vas da primite srdačnu zahvalnost za do-ček nnše dec e i za gostoprimstvo ukazano članovima glavnega odbora. — Predsednik general Rašid.« m Pot okoli sveta, češki igralec Bedrioh Stanka, roj. 1. 1893.. v Teplici-Šanov, bivši osi. rotmistr in imejitelj prvega izdanega osi. vojnega križca, se poda 16. t. m: iz Maribora na potovanje krog sveta, katero hoče izvršiti V 2 H leta. Potoval bo čez Italijo, Francijo, Špansko, Maroko Iti. Obljubil nam je za naš list »Tabor« ‘-■piša svojega potovanja iz posameznih, dežel. m Dubrovnik. Slike k današnjemu podlistku »Dubrovnik« bodo od danes dalje razstavljene na. ogled v vratih naše uprave v Jurčičevi ulici. m Državna trgovska šola v Mariboru. Službeni »Vojni list«, glasilo našega ministrstva vojne in mornarice, objavlja v 21. št. z dne .23. majajt. 1, odredbo imenovanega ministrstva -,z dne 13. maja 1922, br. 23086, ki določa za absolvente državne trgovske šole v Mariboru enake ugodnosti iz čl. 8. zakona o ustroju vojake, kakor so jih doslej uživali dijaki trgovskih šol , v Skopliu, Bitolju, Ljubljani in višje trgovske šole Beogradske trgovaške omladine.. Absolventi mariborske 1 državne trgovske šole bodo uživali, glasom imenovanega odloka, iste ugodnosti pri njih vojaškem službovanju, kakor absolventi drugih srednjih šol, t. j. skrajšano službeno dobo in možnost napredovanja za rezervne častnike. m Od dvomesečne orožne vežbe so je vrnil lastnik oglasnega zavoda Fran Voršič, ter pričel zopet redpo svo.ie poslovanje v. Cankarjevi ulici 15, kjer sprejema tudi stranke. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. iire.' — Kultura in umetnost x Natalka Poltavska. Vsebina tro-dejanke narodne igre rufkega _ pisatelja J. Kotlarevskega. »Natalke Pol-tavke«, ki jo vprizore Rusi jutri v soboto v našem mariborskem gledališču, je v kratkem sledeča: Natalka gre k veki po vodo in misli samo na svojega Petra, boječ se, da bi nanjo ne pozabil. Tedaj pride k njen Vosnij, njen oboževalec ter ja ponudi poroko. Natalka ga zavrne ter odide domov. _ K Voznij,u pride v tem MaikogonjenKo in ta mu obljuibi pomoči v ljubeani to Natalke. To je prvo dejanje. Drugo dejanje pričenja s pogovorom Natalke s svojo materjo v domači hiši. Mati toži o pomanjkanju ter priporoča Natalki možitev, kaiera edina bi ju' lahko reljla t bode. Natalka «a ***•• -nrustajn« na možitev z Voznijem, za katerega, jfl pTide snubit Makogonjenko. Odloči se poročiti ga, čepra/v ljubi iz vsega sijca le Petra, samo da' reši svojo mater bede. V tretjem dejanju se rane Peten domov in prijatelj Nikolaj mu pove, da se Natalka'poroči z VoznijemPetea* pokliče Natalko k sebi ter zahteva od nje pojasnila, a ko izve za ■\rzrok, se ji prostovoljno odpove. Za tq za »na pa Voznij in gane ga ta velikosTČnost; Natalko reši obljube ter ji celo porna^ ga, da ^e poroči s Petrom in mati-bla* goslovi .mladi par. V igro je vpletenih 23 glasb enih točk. x Kongres tldružen ja gledaliških igralcev Jugoslavije v Beogradu : Na kongresu »Udruženja gledaliških igralcev Jugoslavije«, ki se je vršil odi 3. do 5. julija t. 1. v Beogradu, je bil mariborski pododbor zastopan po predsedniku, tajniku in dveh delegatih. Predsednikom kongresa je izvoljen član zagrebške opere Joco Cvijanovič, za podpredsednika pa po en Svb, Hrvat in Slovenec. Za. Slovenijo Rasberger. V anketno komisijo je bil izvoljen Rumpl, a v finančni odsek Mikulič. Zborovanja so bila zelo živahna, pretresavala so se nova pravila, ki so od zborovalcev sprejeta. Radi znižanja državne subvencije za gledališča je ostalo poglavitno v Srbiji veliko število igraloev brez angažmana. Da se jim odpomore. je sklenila skupščina ustanovitev dveh gledališč, katere bi upravljalo »Udruženje«. Tudi je kongres poslal peticijo tako predsedniku narodne skupščine, kakor tudi prosvetnemu ministru, glede proračuna za gledališča. Slovenijo sta zastopala Danilova in Rasiberger. Povdariti se mora, da se je predsednik nar. skupščine dr. Ribar živo zanimal za mariborsko gledališče. Sploh vlada tako v narodni skupščini, kakor tud! pri cen. tralni upravi »Udruženja« veliko zanimanje za to tako važno kulturno in narodno inštitucijo na naši severni' meji. Kongres se je zaključil z izvolitvijo nove centralne uprave. Predsednikom je bil izvoljen M}ha.jio Markovič. Člani »Udruženja« so si ogledali kraljevi dvor in neikoliko od njih!, po večini Slovenci — tudi vilo trgovca Pavloviča v Topčideru, v kateri j* umrl kralj Peter L s Slovenska umetnost. V težkjli razmerah se je rodila, mlada je še^ vendar pa po našem osvobojenju nadebudno dviiga svoja krila. Mislimtf pred vsem na upodabljajočo. Slikar* stvo je napravilo največji korak, za( njim stopa kiparstvo in v prav seda* njiih dneh se probuja tudi stavbarstvo^ Nimamo še spisa, ki bi nam podal kratek pregled zastopnikov in njih ^ zna-Čilnejših del. Pa so nam naši prijatelji, Čehi to napravili. Moravski umetniki so. namreč pravkar izdali lepo^ knjigo Slovinsk6 umeni, kjer je 29 večjih in manjših reprodukcij slik, ^ kipov i® stavb, ki so zmačilne za naše sedaj delujoče umetnike, da vidimo njih razvoj in smeri. Ilustracijam sledijo inf orana* ■timi članki Franca Steleta. Izidorji Cankarja in Ivana Vavpotiča, tai^p da; se nam vabudi umevanje in ljubeseot do najmlajšega, a naj ljubšega obrok? modeme naše kulture. x V. F. Jelenc: 1914—1918. Spomini jugoslovenskega dobrovoljca* Ljubljana, 1922. Založila in natisnila; Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Stra-| ni 286; cena vezani knjigi Din. 2£ Pravkar je izšlo pod gornjim naslovom zadnje, že posmrtno delo prerano umrlega časnikarja in feljtonista V, F* Jelenca, ki je doslej edino te vrste v; naši literaturi. Pisatelj je odšel v Srbi* jo, kjer je živel nekaj časa kot urednik, ob izbruhu vojne je pa stopil kot' dobrovoljeo v njeno armado ter preživel z njo meštevilno slavne pohode, katastrofalno, a epično-veličastno pot’ preko albanskih gor v izgnanstvo, nato na solunsko fronto in odtod’ zmago* slavni in triumfalni pohod, ki ni osvobodil le Srbije, ampak ustvaril tudi današnjo Jugoslavijo. Vse te dogodka nam popisuje pisatelj v zgaraj omenjenem delu s plastično živahnostjo ias pesniškim zanosom, ki * mora globoko1 ganiti' vsakega ter mu vzbuditi obču* dovanje do tega heroičnega naroda. Knjigo, ki je tudi važen dokument, bW, T5. JuTT»a 1922 Objave. § Savcz špeditera Jugoslavije pod-fiekoija Maribor, poziva vse g. elane ik seji, ki se vrši jutri, dne 15. julija ab 20. (8.) uri v kolodvorski restavraciji. § Mestni kino. »Mrtvaška roka« po romanu .»Grof Monte Christo« drama v 6. Sinili se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. Soorf. GradjanskJ v Mariboru. Naše re- ob '4. uri tekmovati z nekim graškim klubom, ko se je zvedelo za nastop G rad j umskega ob 6. uri je prestavil »Rapid« svojo tekmo od 4. ure na A G. uro. Ta sistematična nagajivost pvese-za že vse meje poštenosti ter lahko v tem slučaju izzove za nje dokaj neprijetno komplikacije. ISSK »Maribor« jo s tem korakom »Rap.ida« zadet v interesu preko 20.000 kron. Trgovina, obrt in industrija. * Carinjenje luksusnega blaga. Po zakonu o proračunskih dvanajstinah prezentativno moštvo, ki je zastopalo j za mesec julij jo ukinjena prepoved pred kratkim po Španiji ju gosi. šport j uvoza lubsusnega blaga z dne 1. marin ki predstavlja največjo silo našega j ca t. I. in jo uvoz luksusnega blaga zc-nogometa, igra v nedeljo 16. t. m. proti ■ pet dovoljen pooenši od 4. julija t. 1. in ISSK »Maribor«. Nastop tega znatne- J sicer se ima plačata razen carine za nitega moštva v Mariboru pomeni v; luksusno blago še luksusna taksa, ki letošnji sezoni velepomembni športni j je določena v Uradnem listu št. 11 iz dogodljaj. Začetek tekmovanja .ie določen na 18. uro. leta 1921' s 300 odstotki pribitka. Za predmete, ki jih'potrebujejo industrij-; Nesramna brezobzirnost. Sportve- i ek a in obrtniška podjetja za lastno po-reinigumg »Rapid« jo imela to nedeljo rabo, plačajo na podlagi predhodnega odobrenja generalne direkcije carine le polovico lulisusne takse. Ta brzojavna navedba je dospela dne 7. julija na vse carinarnice in se s tem momentom izvršuje. Razen tega jo dovoljen carine prosti uvoz strešne in zidne o-peke v svrho stavbene podjetnosti. Trgovska pogodba mod našo kraljevino ?n Poljsko. Ministrstvo trgovino in industrije obvešča trgovsko zbornico, da pričnejo v začetku avgusta pogajanja za sklep trgovske pogodbe med našo državo in Poljsko. Zbornica poživlja tem potom vse interesente, ki se zanimajo za trgovske zveze s Poljsko in so interesirani na ureditvi direktnega prometa s poljsko državo, da najpozneje do 15. julija prijavijo svojo tozadevne želje in predlogo zbornični pisarni. Dobava katrana in umetnega asfalta, Smodnišmica v Kamniku razpisuje mi dan 7. avgusta t. 1. ofertalno licitacijo glede dobavo 15.000 kg katrana iz premoga in 1500 kg umetnega asfalta. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniš- ke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava zimske obleke in kap # poštno uslužbenec. Ministrstvo pošt io brzojavov v Beogradu razpisuje n0 dan 24. julija t. 1, ofort.alno licitacijo za izdelovanje zimsko obleke in kaP za poštno uslužbence.' Ponudbe je pr®<* ložiti najkasneje do- 18. julija t. I poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani Predmetni oglas z natančnejšimi pfr datki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.' Poslano.® Mariia Fekonja, bivša natakar,cs pri g. Pučkotu v Aleksandrovi cesti, oj* je obtožila radi žaljenja-častt. V sfniS‘11 poravnave izjavljam, da nimam nobeneg* vzroka njej v kterem si bodi oziru Ml očitati. 1166 Elza Fabjan. * Za ,Poslano" prevzame uredništvo 1® toliko odgovornost, v kolikor to določa zakon* Kdor uporablja ZLATOROG MILO podaljša trajnost svojega perila. • Glavno zastopstvo in zaloga: K. BUNC iti drug;, Ljubljana — Celje 1156 12-1 Maribor. Prodajo se trije dresira^ fZ Meljski psi volčje P«srT, Interesenti se naj obrne]® j n«So upfavo. 1152®^ Bernhard Kellermann: PREDOR. Roman. (Dalje.) Maud je bila čudovito razpoložena. Zopet jo je Imela najvedrejša volja — široka volja mladenke — in (10) zanje naprosil. Pošteno se je trudila, da bi zbrala svojo reč, toda za Hobbyja, ki ga je videvala rada, ji noben trud ni bil prevelik. V Parizu jo je Allan pustil teden 'dni samo. Imel je v bližini Nantesa, pri Les Sablesih ob viseayski obali opraviti z zemljemerci, in z rojem opravnikov. Potem so šli z zemljemerci, inženjerji in opravniki na ladjo, pa so se odpeljali na Acore, kjer je bil Allan dalj nego tri tedne zaposlen na otokih Foyal, San Jorgo in Pico, ___________ dočim je Maud z Editho uživala najkrasnejšo pomlad, ta razigranost ni prenehala vso pot črez pozimski in kar jih je bila kdaj doživela. Z Acorov sta se prepe-negostoljubni ocean, dasi je Maca videvala samo pri, Ijala na tovornem parniku (edina potnika, kar je bilo obedih in zvečer. Smejoč se in veselo kramljajoč, je Maudi nad vse všeč!) prek Atlantika na otočje Bermu- stopicala, zavita v kožuhe, v tenkih čreveljcih iz po-; das. Ondi, v Hamrltonu, sta se v svoje veliko veselje loščenega usnja, po poledenelih hodnikih krovišča. sestala s Hobbyjem, ki je bil »premeril to kratko pot« Hobby je bil najbolj znana in priljubljena oseba! sem črez, da ju pričaka. Opravki na Bermudah so bili na ladji. Od stanic za zdravnike in za plačarje gori do naglo izvršeni in v, juniju so se vrnili v Ameriko. Allan svetega poveljniškega mostiča, povsod je bil doma. Od je najel v Bronxu selski dvorec in enaka opravila ka-rairega jutra do poznega večera ga na ladji ni bilo me-. kor v Londonu, Parizu in Berlinu so se zdaj započela šta, kjer se ne bi čul njegov zvonki, malce hohnjavi v Ameriki. Dan za dnem se je Allan posvetoval z glas. j opravniki, inženjerji, znanstveniki iz vseh mest Zedi- Allana pa ni bilo ne slišati ne videti. Ves dan je. njenih držav. Ker je pogostoma imel dolgotrajne razbil v poslih. Dve brzoprekmorniški pisarici, na stroj sta govore z Lloydom, je postajala javnost pozorna. —-imeli s prepisovanjem njegovih pisem vso pot dela črez glavo. Na stotine izgotovljenih in naslovljenih pisem je ležalo v Allanovi stanici. Pripravljal se je na prvo bitko. Potoval je najprej v Pariz. Odtod v Calais in Fol-kestone, kjer so pod morsko ožino gradili predor, po- Časnikarji so vohali po zraku kakor hijene, ki jim je zadišala mrhovina- Govorice o čuda pustolovnih osnovah so sc raznašale po Newyorku. Toda Allan in njegovi zaupniki so molčali. Ko so izsluškovali njo, se je Maud smejala in ni črhnila ni besedice* tem ko je bila Anglija odolela smešni bojazni pred so-' . Konec avgusta so bile priprave dovršene. Lloyd vražnim vpadom, ki bi ga lahko zaprečila z eno samo -jc povabil na medting blizu trideset prvih predstavm- baterijo. Ondi se je Allan mudil tri tedne. Potem so po tovali v London, Berlin, Essen, Leipzig, Frankfurt in zopet nazaj v Pariz. Allan se je po vseh teh krajih mudil po nekaj tednov. Dopoldne je delal zase, po obedu je vsak dan imel posvetovanja z zastopniki velikih tvrdk, z inženjerji, tehniki, izumitelji, zemlješlovci, ze-mljepisci, raziskovalci morja statistiki in veljaki naj-raznovrstnejših vseučiiiščnih oddelkov. Z armado bistrih glav, z možgani iz vseli evropskih krajev in ■koncev: iz Francije, Angleške, Nemčije, Italije, Norveške, Rusije. Večerjal je z Maudo sam, razen če so baš pri njem bili gostje. Maudina razpoloženost je bila še zmerom izvrstna. Ovzdušje dela in zappčetij,. ki je plalo krog Allana, jo jc oživljalo. Pred tremi leti, kmalu po pOroki, je bila z Macoin potovala do malega po istih krajih, in ondaj mu je le stežka odpuščala, da je večji del časa zapravljal s tujimi ljudmi in neumljivimi opravki. .Zdaj, ko je pojmila zmiscl vseh teh posvetovanj in opravil, 'e seveda vse bilo do kraja drugače. časa ji je preostajalo, pa si je ta časovni preostanek skrbno razdelila. Del dneva je posvečala svojemu otroku, potem si je ogledovala muzeje, cerkve in znamenitosti, kjer koli so bile. Na njunem prvem potovanju je bila le malokdaj deležna teh užitkov. Mac jo je bil seveda spremljal, kamorkoli je poželelela, toda kmalu je bila začutila, da njega vse te prelepe slikarske in kiparsko umetnine, stare tkanine in dragotine nič kaj ne zanimajo. Rad pa jc ogledoval stroje, delavišča, obsežne veleobrtne naprave, zrakoplove, tehnične muzeje, dočim njej vse to ni bilo ni malo razuthevno. . zdai.P3 le imela dovolj prilike in sc je nasladovala s tisočerimi krasotami, ki so ji Evropo tolikanj priljubile.^ Pohajala je gledališča, koncerte, Če je le utegnila. Nasičavala se je za Ameriko. Ure in ure je pohajkovala po starih cestah in ozkih ulicah ter fotografirala vsako malo prodajalnico, ki sc ji je zdela »divna«, in vsako skrivljeno čelo starinske hiše. Nakupovala je knjige, obnovke iz muzejev ter oglednice starih hiš in novih. ,Te oglednice so bile odmenjene Hobbyju, ki jo je bil kov kapitala, veleindustrije in velebank; vabila je napisal svojeročno in jih je dal dostaviti po posebnih brzih slih, da je bila pomembnost tega posvetovanja tern bolj naglašena. In dne 18. septembra se je vršilo to znamenito zborovanje ,v, hotelu Atlantic, Broadway. 6. Newyork se je tiste dni kuhal ,v vročinskem valu; zato se je Allan odločil, da se bo zborovalo na hotelskem nastrešnem vrtu- Povabljenci, ki so večjidel domovali zunaj, so bili dospeli danes, nekateri pa že včeraj. Prihrumeli so v .velikanskih, zaprašenih’ potovalnih avtomobilih z ženami, hčerami in sinovi iz svojih poletnih domovanj v Vermontu, Hamposhiru, Mainu, Massachusettsu in Pennsylovaniji. Samovalci in mol-čavci so oribrzevali od St. Louisa, Chicage in Cinci-natija v posebnih vlakih, ki sc ni malo niso menili za nobeno postajo. Njih razkošne jahte so bile spravljene v dokih ob Hudson-Riveru. Trije Chicažani: Kilgallan, Muellcn6ach in C. Morris, so bili prispeli z brzoletnim zračnikom, ki preplove 700 milj dolgo črto Chicago— Nciv^ork, Centralpark v osmih urah, in športnik Van-derstyfft je bil popoldne na nastrešnem vrtu Atlantica pristal s svojim enokrovnikom. Drugi zopet so dohajali pred hotel kot nepomembni potovalci, peš, z roko nesoč skrbno torbo. , (Dalje prihodnjič.) Zahtevajte povsod ,TABOR* S Glavni! nredfllk: Rodivoj Rrhar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. -Mala oznanila Absolvlran učenec državne trgovske Sole s prav dobrim nspehom išče prakse v mari barski špecerijski trgovini. — Prosi naslova na upravo tega lista pod St. 1904, da se pride osebno ponnditi. 1165 3—1 Delavci se vzamejo na hrane. Gosposka ulica St. 23 pri bijt-nici. 1169 VuSja, čista soba z dvema posteljama, se išče za takoj. Gena postranska stvar. Pismene ponudbe ped „Aehim“ na npravo lista. 1102 3-J Išče se prazna nemeblovana soba -za takoj ali potnejo. Ponudbe pod „Prazna soba“ na upravo. 1164 Brivnica „Unlon", Glavni trg št. 1, sem popolnoma preuredil ter jo cenj. občinstvu priporočam. Koštomaj. 1167 2-1 Lovski pes, rujavo-bele lise, sliši na ime Hek, ušel dne 13, t. m. Odda »e proti nagradi Slovenska ulica šk. 2, I. nd.tr. 1170 Dobro mleko in drugi mlečni izdelki se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ulica it. 16. 1114 10-6 Solidna gospodičih išče sobo, eventuelno tudi ari boljii rodbini. PonudbUc Mariborska tiskarna d. d., ” ribor. Trgovski. vajene« *e takoj sprejmp pri t*w Franjo Rešili Marlbor-Krčevina* ^ AMEUSK AN S Ki Singer šivalni stroji, dobijo se-e^jL v naši lastni novi Maribor, Šolska ul kakor tudi: . Siagiap igle Singer 0,J Sjng(S{r sukanec n*’ Si SAS® 8“ nadomestni deli itd. rodbinsko rabo io Singer šivalni stroji za obrtniške s vrhe. Prodaja na mesečno odplačilo (24 meseci Laotna mehanična delavnica za. popravil* vseh sistemov šivalnih strojev.’ Singer Šivalni, stroii 1 Eiourna .& C©., New-YorK Maribor, Šolska ulica štev. 2 ^-Mtnik in izdaiateli: Konzoecif „Tsfcor«. — Tiska: Mariborska flskaraa d. o.