Obzor Zdrav N 2000; 34: 127-33 127 DEJAVNIKI TVEGANJA PRI BOLNIKIH Z ISHEMIČNC BOLEZNIJO SRCA RISK FACTORS IN PATIENTS WITH ISHAEMIC HEART DISEASE Andreja Kvas UDKlUDC 616.127-005.4-039.71 DESKRIPTOR.!!: koronarna bolezen; dejavniki tveganja DESCRIPTOR:: coronary disease; riskfactors Izvleček - Veliko podatkov kaže, da so bolezni srca in ožilja, kamor spada tudi ishemična bolezen srca, še vedno na prvem mestu po številu obolelih in umrlih pri nas in v svetu. Zaskrbljujoče je, koliko tega lahko pripišemo prav nepoznavanuu dejavnikov tveganja za ishemično bolezen srca. Namen raziskave "Seznanjenott z dejavniki tveganja« je predvsem: ugotoviti kakšno je poznavanee dejavnikov tveganja pri bolnikih in zdravih varovancih, kako posamezne dejavnike tveganja upoštevajo v načinu življenja in na kakšen način bi radi dopolnili svoje znanje o dejavnikih tveganja. Še vedno veliko bolnikov in zdravih varovancev premalo pozna dejavnike tveganja za ishemične bolezni srca, kar pomen,, da jih v vsakdanjem življenju ne morejo upoštevat.. Zato je zelo pomembn,, daje za bolnike in zdrave varovance organizirana permanentna zdravstvena vzgoja. Zdravstveno vzgojo naj izvaja posebej za to usposobljeno zdravstveno osebje, med katerimi ima profesor zdravstvene vzgoje vodilno vlogo. Uvod Bo1ezni srca in oži1ja, med katere spada tudi ishemična bolezen srca (IBS), so še vedno vodilni vzrok umrljivosti po svetu kakor tudi v Sloveniji. Slika 1 prikazuje umrle zaradi IBS v Sloveniji v obdobju 1985-1996. V prvih letih opazovanega obdobja je smrtnott zaradi IBS relativno hitro upadala, po letu 1989 pa zapet narasla in vrh dosegla leta 1993 (649 umr1ih). V obdobju 1993 do 1996 pa je močno padla (za 28,0 %) na 452 umrlih. Visoka variabilnost je predvsem pos1edica spreminjanja števila umrlih moških, medtem ko število umrlih žensk ostaja skozi celotno obdobje re1ativno stalno. Za uspešno preprečevanje in zmanjševanje tovrsnih obolenj je pomembno, da pri ljudeh dosežemo čim boljše poznavanje dejavnikov tveganaa za IBS, kar je dosegljivo z uspešno promocijo zdravega načina živ1jenja. Promocija zdravega načina življenaa vključuee tudi zdravstveno vzgojo. Ljudi je potrebno permanentno izobraževati o dejavnikih tveganaa ali vsaj tistih dejavnikih tvegana,, na katere lahko sami vplivajo s svojim načinom življena.. To je dosegljivo z zdrav- Abstract - There exist many data that show that heart and circulatory system diseases, including ishaemic heart disease, are the leading cause of morbidtty and mortaltty in our country and elsewhere. This is to a terrifying degree due to unfamiliarity with risk factors. The aim of the research study "Familiarity with riskfactors " was to find out the extent of the knowledge of riskfactors inpatienss and healthy clients, the degree to which these risk factors are taken into account in everyday life and the possible ways to enhance the knowledge about them. It was found out that not enough patienss and healthy clients are famliar with riskfactors for ishaemic heart diseases, and therefore do not live their everyday lives according to them. Permanent health education of patients and healthy clients should be organized, and carried out by esepcially educated health personnel, with the professor of health education occupying the leading position. 700 600 5 300 ¦-, |-j i j 200 - ! -' — —. -i , ¦ : ¦ j ; | 100- . -i •—1 I I 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 [j Moški «Ženske | SI. I. Umrli zaradi IBS v Sloveniji v letih 1985 do 1996, po spolu. Vir: Baza podatkov 1nštitut za varovanje zdravja (1VZ), 1997. stvenovzgojnimi programi na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva (primarni, sekundarni in terciarni). V Sloveniji v okviru evropskega programa Zdravje za vse do leta 2000 že poteka preventivni program preprečevanja kroničnhh nalezljivih bolezni (CIND,, Countrywide integrated non-communicable diseases in- Andreja Kvas, vms, profesorica zdravstvene vzgoje, Klinični center, SPS Interna klinika, Klinični oddelek za kardiologij,, Zaloška 7 128 ObzorZdrN2000;34 terventive programme). Nastal je z namenom, da bi zmanjaali število kroničnhh bolnikov s srčno-žilnimi, rakavimi, sladkorno in duševnimi boleznimi (Mramo,, 1995). Dobro bi bilo, če bi se taki programi nadaljevli tudi v prihodnosti, za kar pa je potrebno pridobiti več denarnih sredstev tudi iz državneaa proračun.. Namen in opredelitev problema Namen raziskave glede »Seznanjenosti z dejavniki tveganj«« (SDT) je predvsem ugotoviti, kakšno je poznavanje dejavnikov tveganaa pri bolnikih in zdravih varovancih, v kolikšni meri posamezne dejavnike tveganja upoštevajo v načinu življenaa in na kakšen način bi radi dopolnili svoje znanje o dejavnikih tvegana.. Problem je v tem, da tako bolniki kot tudi zdravi varovanii še vedno premalo poznajo dejavnike tveganja za nastanek IBS in da jih v svojem načinu življenaa premalo upoštevajo. Opredelitev vzorca raziskave Raziskava o SDT je bila opravjjena na Kliničnem oddelku za kardiologijo Kliničnega centra v Ljubljani. Vodstvo oddelka je bilo seznanjeno s potekom raziskave in seje z njeno izvedbo tudi strinjalo. Za sodelovanje v raziskavi o SDT so bili zaprošeni vsi bolniki hospitalizirani od 5.5. 1997 do 30.9. 1997. Bili so stari od 35 do 64 let, pred tem niso poslušaii organiziranega predavanaa o dejavnikih tveganaa na Kliničnem oddelku za kardiologoijo. Nekaj bolnikov (15) je zavrnilo sodelovanje v raziskav.. Vzporedno je potekaaa raziskava o SDT med zdravimi varovanii (kontrolna skupina,, in sicer v Zdravstvenem domu Bežigrad, Zdravstvenem domu na Metelkoii in Zdravstvenem domu na Vrhniki. Anketni vprašalnik so dobili v izpolnttev vsi zdravi varovanii (niso srčni bolniki), stari od 35 do 64 let. Sodelovanje v raziskavi je odklonilo 10 zdravih varovancev. V obeh vzorcih je sodelovalo 238 anketrrancev, od tega 124 bolnih (93 M in 31 Ž) in 114 zdravih varovancev - kontrolna skupina (82 M in 33 Ž). Raziskovalna metodologija Uporabljena je deskriptivna statistična metoda, ki pomaga zbirati, urejaii in prikazovati statistične podatke iz vzorca populacije. Pri tej metodi dela gre pravzaprav za posnetek stanja in ugotavljanje vzročno-po-sledičnih zvez. Za statistično obdelavo podatkov je uporabljen test hi-kvadrat, s katerim smo skušaii izvedeti, ali se ugotovljene frekvenee razlikujejo od frekvenc, ki bi jih pričakovali na temelju hipotez.. Način zbiranja podatkov V raziskavi SDT je za zbiranje podatkov uporabljen anketni vprašalnik, ki je sestavjjen iz 41 vprašanj za bolnike in 39 vprašanj za zdrave varovance. Ankeni vprašalnik v prvem delu vsebuje splošne demografske podatke, v nadaljevanju vprašanaa o seznanjenosti z dejavniki tveganaa za IBS ter načinu življenja anketirancev. Anketni vprašalnik vsebuje vprašanaa zaprtega tipa, odprtega tipa in delno zaprtega tipa. Pri vprašanjih zaprtega tipaje navedenhh več odgovorov, anketiranec izbere en odgovo.. Pri vprašanjih odprtega tipa anketirancc sam vpiše odgovo.. Pri vprašanjih delno zaprtega tipa ima anketirancc možnott dopisaii odgovor, ki ga sam oblikuje. Anonimna anketa za bolnike je bila opravljena samostojoo (raziskovalka jo je izvajala sama) na Kliničnem oddelku za kardiologijo. Po predhodeem pregledu bolnikove dokumentacije je anketni vprašalnik s prazno kuverto dobil vsak bolnik z angino pektorss (AP) in akutnim miokardnim infarktom (AMI) v starosii od 35 do 64 let. Varovaneem iz kontrolne skupine so anketni vprašalnik s prazno kuverto razdelile medicinske sestre (MS) v prej navedenih zdravstvenih domovih na dan obiska pri lečečem zdravniku. MS so morale varovaneem zagotoviti prostor, kjer so v miru izpolnili anketni vprašalnik in ji ga izpolnjenega vrnili še isti dan (izpolnjevanje anketnega vprašalnika doma ali ob pomoči drugih varovancev v čakalnici ni bilo dovoljeno). Rezultati in razprava Prikaz strukture anketirancev po poznavanju posameznih dejavnikov tveganja Če primerjamo poznavanje posameznih dejavnikov tveganja, je največ bolnih (45,6 %) in zdravih (kar 61,3 %) za dejavnik tveganaa opredelilo kajenje. Iz slike številka 2 je razvidno, da ljudje kot dejavnik tveganja najbolj poznajo: kajenje, nezdravo prehrano, zvišane maščob,, stres in telesno nedejavnost. Bolniki so v primerjavi z zdravimi varovanii bolje poznaii naslednje dejavnike tvegana:: - kajenje: X2 = 5,87> X2 (p = 0,05, g = 1) = 3,84. - stres: X2 = 20,4 > X2 (p = 0,0005, g = 1) = 12,12. - dednost: f = 10,6> X2 (p = 0,005, g = 1) = 7,88. Zdravi pa so bolje poznaii telesno nedejavnost kot dejavnik tveganaa (razlike pri t = 4,71> x2 (p = 0,05, g = 1) = 3,84). Med bolnimi in zdravimi anketiranii pa pri stopnji tveganaa manjši od (p = 0,05) razlike niso bile statistično značilne za naslednee dejavnike tveganja: debelos,, zvišane maščobe, nezdravo prehrano, zvišan krvni tlak in sladkorno bolezen. Iz slike 2 je razvidno, da bolniki poznajo več dejavnikov tveganaa za nastanek IBS kot zdravi anketrranci, kar je verjetno posledica večkratnih hospitalizacij in s tem dodatneaa izobraževanja na tem področju. Od bolnikov ki so sodelovali v raziskavi SDT je bilo večkrat hospitaliziranih 87 (70,6 %). Sedemintridetet (29,8 %) bolnikov je bilo v tem času prvič v bolnišnici. Bolni in zdravi anketrranii se v raziskavi SDT močno razliku- Kvas A. Dejavniki tveganja pri bolnikih z ishemično boleznijo srca 129 70% 60% 50%+' 40% 30% 20% 10% 0% Kaienij Debell Mašč. Nedeiav Prehrana Stres Kr. tlak Dedrost Slad. bol. BBolni.Zdravi Sl. 2. Prikaz strukture anketirancvv po poznavanuu posameznih dejavnikov tveganja jejo V številu znanih dejavnikov tvegana.. Tako veliko več zdravih ne zna našteii nobenega dejavnika tveganja (24,8 %) v primerjavi z bolnimi (7,3 %). Vzrok temu je po vsej verjetnosti to, da bolni obnovjjo znanje o dejavnikih tveganaa v bolnišnici, najprej v pogovorih s sobolniki in kasneje z zdravstvenim osebjem. Prikaz anketirancev glede na to, kje so prvič slišali za dejavnike tveganja Največ bolnih anketirancev je prvič slišalo za dejavnike tveganja iz časopisov 25 %, pri splošnem zdravniku 19,4 % in po televiziji 14,5 %. Pod drogo so navajali: bolnišnico, sorodnike, sistematske preglede, knjige, službo in specialistične preglede (28,2 %). Med zdravimi anketiranii jih je največ prvič slišalo za dejavnke tveganaa v šoli (osnovn,, srednja in visoka,, 25,4 % pajih izvedelo zanje iz različnih časopisov (sl. 3). časopis Splošni zdravnik Drugo I Bolni ¦ Zdravi Sl. 3. Prikaz anketirancvv glede na to, kje so prvič slišali za dejavnike tveganja Način dodatnega informiranaa O dejavnikih tveganja Velika večina bolnih in zdravih najbolj zaupa zdravniku in bi želeli, da jih o dejavnikih tveganaa pouči njihov lečeči zdravnik v ambulanti. Med bolnimi bi zdravniku najbolj zaupalo 60,5 % in med zdravimi 42,1 % anketirancev. Te informacije bi radi dobili tudi prek radia in televizije ter prek organiziranih predavanj. 25,5 % bolnih in 36,8 % zdravih anketirancev bi želelo te informacije slišati po radiu ali televiziji, za predavanje se navdušuje 32,3 % bolnih in 27,2 % zdravih (sl. 4). D"ugo BBolni•Zdravi Sl. 4. Prikaz strukture anketirancvv glede to, kako hi radi zvedeli več o dejavnikih tveganja Raziskava je pokazala, da bi se ljudje najraje dodano izobraževali prek medijev, organiziranih predavanj in pogovoaa z lečečim zdravnikom. Vse to je zelo pasiven način sprejemanja zdravja, iz česar lahko sklepamo, da so ljudje prezaposleni in da bi se najraje dodatno izobraževali kar v domačem naslanaaču pred televizorjem ob polni mizi »nezdrave hrane«. Presenetljivo je, da zelo malo anketirancev zaupa v dodatno izobraževanje, ki ga izvajajo MS in patronažne MS. Najbojj zaupajo izobraževanju, ki ga izvaja zdravnik. MS torej vse premalo zdravstveno vzgajajo v času bolnikove hospitalizacije, kar je verjetno posledica pomanjkanaa znanja, premajhne motiviranosti, pomankanja časa in strahu pred odgovornostjo medicinskih sester. Nezdrava prehrana Zdrava prehrana je opredeljena kot: hrana z malo maščobami, veliko sadja in zelenjave ter vsaj 5 obrokov na dan. 60,5 % bolnih in 56,1 % zdravih je odgovorilo, da se občasno zdravo prehranjujejo. Za zdravo prehranjevanje seje opredelilo 30,6 % bolnih in 26,3 % zdravih. Drugi menijo, da je njihova prehrana nezdrava (sl. 5). Razlike v načinu prehranjevanja med bolnimi in zdravimi niso bile statistično pomembne. Največ anketirancev je odgovorilo, da se delno zdravo prehranuujejo, kar je verjetno tudi res. Le malo ljudi si namreč vzame čas za zdravo prehranjevanje (navajajo kosilo v poznih popoldanskih urah, na hitro pripravljeno hrano, hranjenee stoje oziroma med delom, pogrevanje hrane ipd). Pred Zdravnik MS PMS RTV 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Vso TV Radio 130 ObzorZdrN2000;34 70% Sl. 5. Prikaz strukture anketirancvv glede na to, ali se prehranjujejo zdravo ali ne Telesna nedejavnost V številnih epidemioloških študijah so raziskovali vpliv redne telesne vadbe na nastanek IBS. Ugotovili so, da je pri posameznikih, ki so se redno in zmerno ukvarjaii z joggingom, plavaneem, kolesarjenjem ali hojo navkreber, živeli manj tvegano za IBS. Najbojj dejavni so zboleii za IBS po različnih študijah v 20 % do 50 % redkeje kot najbojj pasivni (Jenkins, 1988). Telesna nedejavnost torej pospešuee nastanek IBS, zlasti ko gre za kombinacijo z drugimi dejavniki tveganja, kot so: debelost, zvišan krvni tlak in zvišane maščobe v krvi. Poleg tega je človek v času telesne dejavnosti bolj varen pred psihičnimi stresi (Ban, 1994). V raziskavi SDT je ugotov1jeno da se 58,1 % bolnih in 52,6 % zdravih redno ukvarja s telesno dejavnostjo, kar pomen,, da so vsaj enkrat tedensko dejavn,, in to pol ure. Raz1ike med bolnimi in zdravimi niso bile statistično značilne. Iz slike 6 je razvidno, da se največ anketrrancev ukvarja s hojo, in sicer 46 % bolnih in 27,7 % zdravih. Za druge vrste telesne dejavnosti seje opredelilo 21,0 % bo1nih in 30,7 % zdravih anketrrancev. Pod drugo spada: telovadb,, tek, smučanj,, kegljanje, namizni tenis, fitnes, ribolov, pohodništvo itd. B Bolni .Zdravi Sl. 6. Prikaz strukture anketirancvv glede na vrsto telesne dejavnosii Razlike v načinu telesne dejavnosti med bolnimi in zdravimi so bile statistično znači1ne: x2 = 11,37> t (p = 0,05, g = 4) = 9,49. Ti rezultati so pričakovani, saj bolni ne smejo izvajati določenih bolj napornih športov, ki so med zdravmi zelo priljubljeni, kot so tenis, košarka, nogomet ipd. Najbojj priljubljena oblika telesne dejavnosti je hoja, verjetno zato, ker vzame najmanj časa, zanjo se ni potrebno posebej pripravljati in ne zahteva posebne športne opreme. Navedene so še naslednee telesne dejavnosti: kolesarjenje (sobno kolo in kolo), tenis, plavanee in drugo. Več kot polovica ljudi ni redno telesno dejavnih, kar ni prav nič razveseljivo. Z uspešno ZV na tem področju bi lahko dosegii bistvene izboljšave. Najboljša je redna telesna dejavnott vseh družinskih članov, ki je dosežena z družinsko rekreacijo, ki vključuee vse družinske člane od otrok do staršev ali celo starih staršev. Pomembno je, da človek že od otroštva doživlja telesno dejavnott kot redno sestavno življena.. Sistematična telesna dejavnott ugodno vpliva na vse dejavnike tveganja: debelos,, zvišan krvni tlak in zvišana vrednott maščob v krvi (Ban, 1994). Družinska rekreacija izboljšuee odnose v družin,, izboljšuee splošno počutje družinskih članov, krepi vztrajnott in disciplino ter omogoča boljše delovne in šolske uspehe. V vzorcu raziskave CINDI je bilo samo ena tretjina telesno dejavnih oseb, vsak drugi Ljubljančan potrebuje spodbudo, da bi postal dovolj fizično dejaven. Moški so bistveno bolj dejavni kot ženske (41,2 % proti 26,3 %). Od obojih skupaj je telesno dejavnih 33,8 % anketrrancev in 15,5 % je telesno nedejavnih (Gradišek s sod., 1992). Če rezultate raziskave CINDI primeraamo z raziskavo o SDT, je razvidno, da so anketrranii v drugi raziskavi veliko bolj telesno dejavni (58,1 % bolnih in 52,6 % zdravih). Rezultati se razlikujejo predvsem zaradi manjšega vzorca v primeru raziskave o SDT, prav tako v tej raziskavi ni bilo porazdelitve telesne dejavnosti na naslednee kriterije: telesno dejavn,, mejno dejavni in telesno nedejavii (raziskava CINDI je imela takšne kriterije). Raziskaaa Slovensko javno mnenje (SJM) na temo »Kakovott življenaa Slovencev«, ki jo je opravila Fakulteta za družbene vede leta 1996, je dala naslednee rezultate: tistih, ki se redno ukvarjajo z kakršnokoli telesno dejavnostjo, je le dobra petina, starih do 75 let. Pri tem prevladujejo mošk,, mladi in višje izobraženi, delež telesno dejavnih upada že po 24 letu (Černigo--Sadar in Brešar, 1996). Kajenje V starostnem obdobju od 35 do 64 let je med bolnimi 22,6 % in med zdravimi 27,2 % kadilcev (sl. 7). Med bolnimi je veliko več ljudi opustilo kajenje, kar Kvas A. Dejavniki tveganja pri bolnikih z ishemično boleznijo srca 131 Da 1Mb Sl. 7. Prikaz strukture anketirancvv glede to, ali kadijo ali ne kažejo naslednii podatki: med bolnimi je 54,8 %, med zdravimi pa 28,9 % bivših kadilcev. S starostjo se delež kadilcev močno zmanjšuje, tako jih v starosii od 60 do 64 let kadi 1e še 19,2 %. Razlike glede kajenja med bolnimi in zdravimi niso bile statistično značilne, kar je presenetljivo glede na boljše poznavanje škodljivosii kajenja med bolnim.. V raziskavi o SDT bolni (54,8 % bivših kadilcev) veliko pogosteje opuščajo kajenje kot zdravi (28,9 % bivših kadilcev,, za kar je verjetno vzrok sedanja bolezen in strah pred ponovnim izbruhom bo1ezni. Zdravi še niso imeli težav z zdravjem zaradi kajenja, zato se težje odločijo za prenehanje kajenja. Še vedno paje med bo1nimi 22,6 % sedanjih kadilcev in med zdravmi 27,2 % sedanjih kadilcev, kar ne odstopa veliko od rezultatov raziskave CIND.. Z leti se delež kadilcev močno zmanjšuje, tako jih v starosii od 60 do 64 let kadi le še 19,2 %. lz podatkov je razvidno, da ljudje uspešno opuščajo kajenje. Naloga zdravstvenih delavcev je, da jim pri tem čimbojj pomagao.. Po statističnih podatkih danes na vsem svetu kadi več kot polovica moških in približno četrtina žensk (Gra-dišek s sod., 1992). Število kadilcev in kadilk narašča predveem v nerazvitem svetu, v razvitem svetu pomembno upada (Gradišek s sod,, 1992). V raziskavi CINDI za leto 1990 do 1991, kije potekaaa v ljubljanskih zdravstvenih domovih, kadi v starosii od 25 do 64 let 40 % moških in 29 % žensk. Skupaj je v ljubljanskih občinah 35 % vseh kadilcev (Gradššek s sod., 1992). Raziskaaa SJM je dobila glede kajenja naslednee rezultate: kadi dobra tretjina moških in četrtina žensk, od teh (70 %) pokadi več kot 10 cigaret na dan, največ kadilcev je v obdobju od 25. do 45. leta (obdobee največjih delovnih in družinskih obremenitev), delež kadilcev izrazito pade po 45. letu, predvsem zaradi zdravstvenih težav (Černigoj-Sarar in Brešar, 1996). Leta 1999 je bil sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki prepoveduje kajenje na javnih mestih, s čemer se bo nekoiiko zmanjaalo število kadilcev in število pokajenhh cigaret dnevno. Vendar se ta zakon še ne izpolnjuee v celot,, saj so inšpektorji glede upoštevanja le-tega še nekoiiko nedos1edn.. Stres in obvladovanee stresa Na vprašanje, a1i ste izpostavljeni stresnim situacijam, je pritrdilno odgovorilo 24,2 % vprašanih. 65,3 % bolnih in 64 % zdravih je občasno izpostavljenih stresnim situacijam. Več kot polovica bolnih in zdravih je torej pod stresom (sl. 8). ca Bolni • Zdraii Sl. 8. Prikaz strukture anketirancvv glede stresa Na vprašanje, ali se znajo ob stresnih situacijah pomiriti oziroma a1i poznajo vaje za sprostttev, je pritrdi1no odgovorilo 37,1 % bolnih in 45,6 % zdravih. G1ede izpostavljenoiti stresnim situacjjam med bolnimi in zdravimi ni statistično značilnih raz1ik. Stres bi lahko povezaii tudi s poklici, ki jih opravljajo anketiranci. Veliko zdravih in bolnih ee zaposlenih na odgovornih delovnih mestih, kar povzroaa redne in občasne stresne situacije. Tako je med zdravmi 63,1 % in med bolnimi 44,1 % takih ljudi. Vsekakor so stresu bolj izpostavljeni tisti, ki so na vodilnih delovnih mestih, avtoritativno naravnani, tisti, ki ne znajo reči ne (se ne znajo postaviti zase), mladi z visoko postavljenimi cilji in zahtevami ter pričakovanji in zadnje čase zlasti brezposelni. Stresu so najbojj izpostav1jeni 1judje, ki imajo občutek, da ne morejo bistveno vp1ivati (izboljšati) na razmere doma, v službi... ter se počutijo kot žrtve okoliščin, kijih ne morejo spremenit.. Na stres pa v veliki meri vplivajo trenutne družbene razmere, ki zahtevaoo od posameznikov vedno večje fizične in psihične napore. Sklep Raziskava o »Seznanjenosti z dejavniki tvegana«« (SDT) je pokazala, da ljudje še vedno premalo poznajo dejavnike tveganaa in da jih v svojem načinu življenja ne upoštevajo. Zlasti so jim slabše znani naslednii dejavniki tvegana:: kontracepcija, sladkorna bolezen, dednost in visok krvni tlak. Naloga profesorjev zdravstvene vzgoje (prof. ZV) je, da 1judi permanentno zdravstveno vzgajajo, kar bo doseženo z uspešno in načrtovano promocijo zdrave- 132 ObzorZdrN2000;34 ga načina življena.. Za uspešno ZV je pomembno, da imajo zdravstveni vzgojitelji (zdravniki, prof. ZV, MS in delno zdravstveni tehnik - ZT) dovolj znanja s področja IBS in da se ZV izvaja na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva (primarni, sekundarni in terciarni). V ZV morajo sodelovati tudi starši, vzgojitelji v vrtcih, učitelji v šolah in drugi strokovnjaki, tako da ljudi zdravstveno vzgajajo vse življene.. Pri tem ne smejo pozabiti na dober zgled, ni namreč dovolj, govoriti eno in delati drugo. Večina anketirancev je izrazlla željo po dodatnem izobraževanju o dejavnikih tveganaa in o zdravem načinu življena,, kar bo doseženo z organiziranjem predavanj o zdravem načinu življenaa v lokalnih skupnostih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, zdraviliščih... ter pripravo radijskih in televizijskih oddaj, kot so: omizja, kontaktne oddaje, poljudnoznanstvene oddaje, zdravniški nasveii ipd. Rezultati raziskave o SDT so pokazali, daje nekaj teh predavajj že organiziranih po različnih krajih v Sloveniji in da se ljudje zanje zanimao.. Vendar tovrstna predavanja niso enotno organizirana po vseh krajih v Sloveniji, saj bi se jih ljudje marsikje udeležli, če bi se redno izvajala. Ti programi morajo biti dovolj strokovni in poenoteni. Vanje je potrebno vključiti čimveč strokovnjakov različnih področij: zdravstvene delavce, psiholog,, ekologe, ekonomiste, me-nedžerj,, socialne delavce in druge strokovnjake. Ljudje se odločajo predvsem za bolj pasivne oblike dodatnega izobraževanja, zato jih ee potrebno motivrati, da si bodo znali izbraii tudi bolj aktivne oblike pridobivanja tega znanja. Društvo »Za srce« npr. prireja različna predavanja in okrogle mize, kjer lahko prisotni aktivno sodelujejo s svojimi izkušnjami in spoznanj.. Za aktivno delo poslušalcev so zelo primerne različne učne delavnice, kjer se udeleženii naučijo vse o pripravi zdrave prehran,, o načinih prenehanja kajenja, kjer prisotni izmenjaoo svoje izkušnje in spoznanja ter imajo na voljo strokovnjaka, kijim takoj odgovori na vprašanja, dileme in strahove. Takšnih učnih delavncc je pri nas žal premalo, zanimanee ljudi zanje paje veliko. V teh učnih delavnicah bi npr. učili, kako prenehati kadit,, kako vztrajaii v nekajenuu ali kako vsaj zmanjšaii število dnevno pokajenhh cigare,, kako pripraviti zdrav obrok hrane ipd. Te učne delavnice naj bodo strokovno vodene, predavatelji naj si pomagajo pri izobraževanju z izdelavo brošur te vsebine, različnimi plakati, slikam,, modeii itd. Obvladovanje stresa je možno s pomočoo antistre-snih programov, v katerih udeleženee naučijo vaj za sproščanje. Udeleženci naj spoznajo, kako pomembno je, da se znajo v kriznih situacijah sprostiti, zlasti v pogovouu s strokovnjakom (supervizorjem). Tudi na delovnem mestu lahko delujemo antistresno in preprečujemo sindrom izgorevanja, pri čemer naj pomagajo supervizorji, ki so strokovno usposobljeni za to. Stres lahko bistveno znižamo tudi z vsakoletnim od- hodom na dopus,, kjer se sprostimo in si okrepimo voljo ter moč za reševanee težav v službi in doma. Ljudje, ki so dedno obremenjeni, naj vsako leto opravijo preventivni pregled, zlasti tisti, ki spadajo v ogroženo skupino za nastanek IBS. Ti pregledi naj vsebujejo: merjenee krvnega tlaka, določttev vrednosti maščob in krvnega sladkorja v krvi, indeks telesne mase, ugotovitev, alije varovanec telesno dejaven, če se zdravo prehranjuje, obvladuee stres, ali je kadilec in ali je dedno obremenjen. Pri zniževanuu obolevnosti in smrtnosti zaradi IBS ima prof. ZV pomemboo vlogo. Poskrbeii mora za organizrranee in izvajanee permanentne ZV na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva in za dodatno izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki izvajajo ZV bolniko// varovancev. Z dodatnim izobraževanjem zdravstvenih delavcev bo izpopolnil njihovo dosedanee znanje in jih seznanll z novimi dosežki na področju medicinske znanosti in tehnologije, na področju novih teorij in modelov ZN ter z novostmi na področju ZV bolnikov/varovancev. S pomočoo različnih raziskav naj skuša prof. ZV dobiti podatke za prikaz in analizo dosedanjega zdrav-stvenovzgojnega dela zdravstvenih delavcev in znanja celotne populacije. S pomočjo tako dobljenih podatkov mora izdelaii programe ZV za zmanjševanje IBS, ki temeljijo na informiranju celotne populacije in katerih cilj je zdrav način življena,, bivanja in prehranjevanaa s poudarkom na tistih nevarnih dejavnikih tveganja, ki pospešujejo nastanek ateroskleroze. S promocijo zdravja mora vplivaii predvsem na zavestno spreminjanje vedenja in prevzemanje bolj zdravih življenjskih navad in oblikovanje skrbi ljudi za lastno zdravje in za zdravje celotne skupnosti. Poleg ZV naj izvajalci ZV uporabljajo kot metodo dela tudi svetovanje. Ta namreč omogoč,, da bolnik/ varovanec samostojno rešuje svoje probleme s pomočjo nasvetov svetovalca. Ta ga le usmerja, tako da varovanec sam spozna vzroke svojih težav in jih skuša čim hitreje in samostojno razrešiti. Svetovanee se izvaja individualno ali skupinsko in zahteva čim večjo motiviranost bolnikov/varovancev za dosego postavjjenhh ciljev. Literatura 1. Adamič Š. Temelji biostatistike. Ljubljan:: Medicinska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljan,, 1989. 2. Ban S. Družinska rekreacija - eden od dejavnikov varovanja zdravja. Zdrav Var 1994; 33: 153-5. 3. Boh K. Kvaliteta življenja in zdravja. Zdrav Var 1988; 27: 23-9. 4. Černigoj-Sadar N, Brešar A. Vpliv soeialnega položaja na zdravstveno stanje. V: Kakovott življenja v Sloveniji. Ljubljan:: Fakulteta za družbene vede Ljubljana, 1996: 183-97. 5. Černigoj-Sadar N. Prosti čas. V: Kakovott življenja v Sloveniji. Ljubljan:: Fakulteta za družbene vede Ljubljan,, 1996: 197-212. 6. Elder AT, Shaw TRD, Turnbull CM, Starkey IR. Elderly and younger patients seleeted to undergo eoronary angiograph.. Br Med J 1991; 303: 950-3. 7. FUrst J, Tepeš B, Lavrič J, Košutič J. Analiza kardiovaskularnih dejavnikov tveganjapri slovenskih poslovnežih. Zdrav Vestn 1995; 64: 623-7. Kvas A. Dejavniki tveganaa pri bolnikih z ishemično boleznijo srca 133 8. Gradišek A, Šoln D, Tršan V et a!. Študija dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v Ljubljan.. Zdrav Var 1992:31:71-7. 9. Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstveaa prosveta. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1995. 10. Jenkins CD. Epidemiology of cardiovascular diseases. Journa! of Consulting and Clinical Psychology 1988: 3: 324-32. 11. Jerše M, Pokom D. Srce in ožilje. Ljubljan:: Založba Centra!nega zavoda za napredek gospodinjstva, 1980: 31-214. 12. Keber I. Koronarni dejavniki tveganja pri ženskah. In: Poredoš P. Zbornik prispevkov Srce in ožilje 1992 strokovnega sestanka Združenja kardiologov Slovenije in Angiološke sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu, Otočec, 1992: 5-7. 13. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenhh tehnikov Slovenje. Ljubljan:: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1994. 14. Kramberger B. Severna Karelija ee zniža!a maščobe v prehrani ter kajenje in za polovico zmanjšaaa srčne smrti. Zdravstveaa kultura - samostojna zdravstvenovzgojna priloga revije Zdrav Var 1992: 89-90. 15. Lazar I, Premik M. Odnos Slovenskih zdravnikov do zdravega načina življenja. Zdrav Vestn 1997: 66: 17-20. 16. Mandič S. Stanovanjski parametri kakovosti življenja in spremembe v zadnjem desetletju. V: Kakovott življenja v Sloveniji. LjubIjana: Fakulteta za družbene vede Ljubljan,, 1996: 213-32. 17. Marušič A. Biopsihosocialni prepleii dejavnikov tveganja za ishemično bolezen srca. Magistrska naloga. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1993. 18. Migas OD. The lipid effects of smoking. Am Heart J 1988; 115: 272. 19. Ministrstvo za zdravstvo. Pian zdravstvenega varstva republike Slovenije do leta 2000: Ljubljana, 1993: 17-9. 20. Moravec-Berger D, Ravnikar B, Jezeršek P et aJ. Razširjenott nekaterih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja v Zgornji Ščav-nici in Braniku. Zdrav Var 1992; 31: 63-70. 21. Moravec-Berger D, Turk J, Florjanččč M. Nekaj pomembnhh podatkov o bolezni srca in ožilja v Sloveniji. Zdrav Var 1992; 31:57-61. 22. Mramor J. CINDI2000. ISIS 1995; 3: 25-7. 23. Pokom D. Prehrana in kronične bolezni v Sloveniji. Zdrav Var 1996; 35: 277-83. 24. Pokom D. Alternativne oblike v preventivi bolezni srca in ožilja. Zdrav Var 1997; 36: 253^. 25. Pokom D. Dietna kuhinja. Ljubljana: Cankarjeva založba Slovenje 1980: 185-99 in 218-23. 26. Ravnikar B, Žalar A. Zdravstvena vzgoja za utrjevanje zdravja pri prevenciji kardiovaskulärem bolezn.. Zdrav Var 1988; 28: 39-40. 27. Sagadin J. Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja 2 del. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljan,, 1977. 28. Standard K, Kaplaun A. Health educaiion: new tasks, new approaches. Wo Chronicle 1983; 37: 61^1. 29 Stanič-Stefan S, Bule M, Kovač-Blaž M et a!. O zdravju srca. Vik-torijska deklaracija. Ljubljan:: Svetovalni odbor Mednarodee konference o zdravju srca, 1994. 30 Stergar E. Razširjenott kajenja v Sloveniji. Zdrav Var 1990; 29: 295-7. 31 Sunčič S, Modic S, Sabadin A. Preventivni zdravstveni pregledi delavcev in program CINDI. Zdrav Var 1997; 36: 243-8. 32 Sunčič S, Modic S, Sabadin A. Usklajenott vodil in meril programa CINDI in preveniivnhh zdravstvenhh pregledov delavcev. Zdrav Var 1997; 36: 249-5.. 33 Surgeon General. Cardiovascular disease. Rockvllle, MD: U.S. Department ofHealth and Human Services, 1983. 34 Svendensen KH, Kuller LH, Martin MJ, Ockene JK. Effects of passive smoking in the Multiple Risk Factor Intervention Trial. Am J Epidemiol 1987; 126: 783. 35 Svetlik I. Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Ljubljana, 1996. 36 Trap-Jensen J. Effects of smoking on the heart and peripheral circulation (Review.. AM Heart J 1989; 115: 263. 37 World Healt Organization. New policies for health educaiion in PHC. Geneva: WHO 1982: 1-20. 38 Zorko T. Rehabilitacija bolnikov v koronarnem klubu. Zdrav Var 1992;31:117-8. 39 Žalar A. Analiza zdravstvenovzgojnega dela s kardiovaskularnimi bolnik,, s poudarkom na hipertonikih, v zdravstvenhh organizacijah v Sloveniji. Zdrav Var 1992; 32: 103-8.