* __ - —— - F 1 I Največji alovenalri dnevnik v Združenih državah | Velja za vse leto ... $6.00 1 Za pol *eta.....$3.00 Za Ne« York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo loto $7.00 GLAS List slovenskih idelavcer t AmerikL TELEFON: CHelaea 3—3878 NO, 36. — ŠTEV. 36. Entered as Second Class Hatter September 21, 1903, at the Poet Office at Mew York, XV. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 11, »1833. — SOBOTA, 11. FEBRUARJA 1933 VOLUME XLI — LETNIK XT.L FRANCOSKI ULTIMATUM ŽENEVSKI KONFERENCI JAPONSKA VLADA JE ODLOČNO ZAVRNILA LIGINE POGOJE 0 NOVI MANDŽURSKI DRŽAVI Francoska vlada zahteva pogodbe za varnost češ, da drugače ne more privoliti v enakost z Nemčijo. — Velika zmešnjava na razorožitveni konferenci. — Združene države nočejo jamčiti za varnost katerekoli države. — Izredna seja japonskega ministrskega sveta. Strahovita eksplozija v Porenju PARIZ, Francija, 1 0. februarja. — Francija je izročila razorožitveni konferenci svoje zahteve, ki so podobne ultimatumu. Francija zahteva, da mora imeti jamščino za svoi obstoj, predno bo privolila v razorožitev in da bo tudi Nemčiji dovoljeno sorazmero se oborožiti z drugimi državami. Vsled te odločne izjave francoske vlade je zopet nastala velika zmešnjava na razorožitveni konferenci. Predsednik rozorožitvene konference Arthur Henderson, ki je mislil, da bo do Velike noči sklenil pogodbo med državami, je opustil to upanje. Angleški ministrski predsednik Ramsey Mac-Donald bo v nekaj dneh odpotoval v Ženevo, da bo pričel konference z delegati petih velesil. Pred konferenco je še vedno stari prepir glede francoske in nemške armade. Ako druge države Franciji ne jamčijo za varnost, ne bo privolila, da bi Nemčija imela armado v sorazmerju z drugimi državami. Nasprotno pa tudi Nemčija ne bo podpisala pogodbe, ako ji ni dovoljena glede oborožitve enaka pravica. Vsled francoskega stališča je prišla razorožitveni konferenca skoro na mrtvo točko. Združene države nočejo skleniti nikake pogodbe, s katero bi jamčile za varnost katerekoli države in Anglija se temu tudi brani, dokler se nbčejo obvezati Združene države. Holandska, Belgija in skandinavske države nočejo dati nobenega jamstva, ako tega ne stori tudi Anglija. Nemčija in Italija pa niste zadovoljni s sedanjem stanjem armad. Vsled tega bo najbrže zmagal francoski načrt, ker jo pri tem podpirajo njene zaveznice Poljska, Ceho-slovaška in Jugoslavija in morebiti tudi Romunska. Poleg tega pa tudi Rusija kaže, da se zavzema za francoski načrt. Vsak dan je namreč jasnejše, da Rusija obrača proti Nemčiji hrbet in se približuje Franciji. Prejšnji ministrski predsednik Edouard Herriot je v poslanski zbornici izjavil, da bo Francija poslala atašeja v Moskvo; Rusija pa bo poslala svojega atašeja v Pariz. 1 OKIO, Japonska, 10. februarja. — Ministrski svet je imel izvanredno sejo ter je oklenil, da odklo-, ni zahtevo odbora devetnajstih Društva narodov, da Japonska prizna pravico Kitajske do Mandžurije. Ta sklep bo najbrže preprečil vsako poravnavo Japonske s Kitajske zaradi Mandžurije. Japonski zunanji minister grof Yasuya Učida je naročil delegatu Yosuke Matuoka, da naj sporoči liginemu svetu sklep japonskega kabineta. Japonska vlada bo še enkrat brzojavno sporočila delegatu Matsuoko svoje stališče glede Mandžurije. Ko bo ta odgovor izročen Društvu narodov, bo delegat Matsuoko s svojimi tovariši odpoklican kot zastopnik Japonske. Vladni krogi so zelo hladno sprejeli ligino sporočilo, da ni mogoče doseči poravnave med Japonsko in Kitajsko, ako se Japonska prej ne odpove Mandžuriji in prizna, da je Mandžurija del Kitajske. Ministrska seja je bila zelo kratka, kar je bilo tudi pričakovati, kajti Japonska stoji trdno na svojem i, da mora biti Mančukuo država potrjena in LINDBERGH JE DOBIVAL GROZILNAPISMA Dva mladeniča sta zahtevala odkupnino od Lindbergha. — Hotela sta imeti $50,000 pod pretnjo, da mu odvede-ta otroka. Roanoke, Va., 10. februarja. — Dva mladeniča iz Roanoke se nahajata v samotnih eelieah. ker sta zagrozila Ch. Lindberghu. tla mu bosta odvedla njejrove so pisali več pise mLindberghu, od katerega ' so zahtevali denar pod pretnjo, da mu odvedejo njegovega drugega otroka, ki je sedaj star šest mesecev. j Pisma, ki so bila pisana- v zelo ' slabi angleščini, so zahtevala od Lindbergha $50,000. Pofiicijski komisar Schwarzkopf, ki je vodil preiskavo za odvedbo prvega Lindberghovega otroka, je iz-, javil, da je sedanja pisma različ-1 na od pisave oseb. ki so odvedle m umorile Lindberghovega otroka pred enim letom. ^ Ivo so iztirjevalei popustili v svoji zahtevi, je bila pogodeena cena za $17.000 in ček je bil položen na določeno mesto. Obenem pa je bila tudi obveščena banka, kjer je moral biti ček izmenjan. Kmalu nato. ko je Brvant na ba«nki sprejel zavitek z bankovci, sta bila Bryant in Harvev areti- M0NARHISTIČN0 GIBANJE NA BAVARSKEM Bivši bavarski prestolonaslednik Ruppr e c h t skuša zasesti bavarski prestol. Mon&kovo, Nemčija, 10. febr. Bavarsko ministrstvo je priporočilo danes deželnemu zboru, naj ima Bavarska "državnega predsednika**. To je nekaka predpriprava za obnovitev bavarskega kraljestva. Ako ho deželni zbor odobril predlog. bo podeljena služba državnega predsednika bivšemu bavarskemu prestolonasledniku Ril- i preehtu. Xekaj časa bi vršil to službo, nato bi se proglasil za bavarskega kralja. | ^^H Zelo značilno je. da je ba.var-1 sko ministrstvo baš v sedanjem času stavilo tozadevni predlog. V zadnjih dneh se nanfc^č bolj in bolj širijo govorice o povratku Ilohenzollemeev na nemški prestol. Vso kaž", da se je začelo v Nemčiji splošno gibanje za obnovo monarhije. Ako bo bivši kaj-zer zasedel nemški prestol, se bodo polagoma vrnili vsi nemški kralji, vojvode in knezi na svoja stara mesta. Monarh isti upajo, da se bo v tem slučaju za vršila nekaka ne- ' krvava "protirevolueija". I Kot se čuje, je nova vlada llo-' hezcillerncem preeej naklonjena, toda v tem slučaju bodo izgovo-rili glavno besedo nemški socija-listi in komunisti, ki bodo napeli i vse sile. da bodo preprečili po-vratek bivšega cesarja. AER0PLAN JE OBSTRELJEVAL POBEGLO LADJO Holandska mornarica je ujela uporno križarko. Mornarji so se podali, ko je aeroplan vrgel bombo na ladjo. Batavia, Java, 10. februarja. — Holandska vzhodno-indijska bojna mornarica je vjela pobeglo križarko De Zeven Provmcien ter uporne mornarje, ki so v nedeljo ponoči pobegnili s križarko. Mornarji so se podali mornarici, ko je aeroplan pričel bombardirati njihovo križarko. Eksplozija bombe je na ladji povzročila požar in mornarji so takoj poskakali v rešilne čolne. ■Nato so se podali posameznim ladja m. Bombardiranje je končalo razburljivo zasledovanje ladje po Indijskem oceanu. Mornarji so se uprli poveljniku, ker jim je bila znižana plača. Ko je bil njih poveljnik na suhem, so mornarji z bajoneti naivalili na- osem časnikov in jih zvezali, nato pa so s križarko pobegnili iz pristanišča Olele, ua severozapadni strani otoka Sumatra. Poveljnik ladje je takoj pričel zasledqvali križarko z vladno ladjo Aldebaran in z drugimi bojnimi ladjami ter z aeroplani. Ko je bila križarka na potu EKSPLOZIJA PLINA ZAHTEVALA NAD STO ČLOVEŠKIH ŽRTEV NEUNKIRCHEN, Nemčija, 1 0. februarja. — V tukajšnjih jeklarnah se je završilo danes par strašnih eksploziji. Eksplodirali so tanki za plin, in bati se je, da je nad sto oseb izgubilo življenje. Reševalci iščejo po razvalinah mrtve in ranjene. Mesto, ki ima štirideset tisoč prebivalcev, je tako kot bi ga obstreljevala artilerija. Več hiš je popolnoma porušenih. NEZAPOSLENI SE SELIJO IZ _ RUSKIH MEST Stroge odredbe sovjetske vlade. — Brezposelni v mestih bodo primorani iti na deželo. — L jenino-vi nauki v veljavi. Moskva, Rusija, 10. februarja. Ru&ki diktator Josip Stalin je odločen v tem, da vlada poseže v osebne praviee delavcev. Že pred meseci je sovjetska vlada sklenila, da prevzame popolno oblast nad industrijskimi delavci ter sedaj kaže. tla' bo v tem oziru najstrožje postopala. Ta postava jemlje delavcu ki je pustil delo samo en dan. pravico do nadaljnjega dela. Vodstva to- proti jugovzhodu ob Sumatri, so i varn imajo tudi popolno nadzor-mornarji po brezžičnem brzojavu' stvo nad hrano vsakega delavca. naročite ae n* "Glav Naroda* -■ajrečjl slovenski dM«ntk w Znrm tonih Mifftk mlekarska stavka PRIHODNJI TEDEN Milwaukee, Wis., 10. febru. — "Wisconsin Cooperative Milk Pool, eegar predsednik je Walter M. Singler je prepričal 100,000 far-merjev v Wisconsinu, da morajo doseči višje cene »za. farmske pridelke. ako se pridružijo farmer-jem v državi, ki bodo s 15. febr. pričeli praznik za prodajo mleka. (jlavni ura1; dnji, tia bo skušal utrditi prijateljske odnosa je med Nemčijo m Italijo. 8 to svojo izjavo je vse presenetil. Pred vojno je bila Italija zaveznica Nemčije in Av-, atrije. V usodepolnem trenutku so je oknia izneverila ter! stopila na stran zaveznikov. Izza leta 1913 so se razmere v Italiji temeljito izpre-mfcuile. Italijanski zastopniki *so podpirali versaillsko mirovno pogodbo, Hloe i m se je začelo Mnssuihiijtt dozdevati, da pogocfba ne ščiti v zadostni meri itali j.-nskib interesov. Tudi Nemci niso zadovoljni s Ibo, katero so mo. rali podpisat i, in jim je strahovito }»ri-trit^la peroti. Ni čuda, če je nastala med obema deželama nekako vez in da obe hrepenita po reviziji. Revizija naj bi se seviMa za vi šil.i v prid Nemčije i * i Italije. Nemčija hoče dobiti nazaj oaemije. ki pripada Poljski, dočim bi Lalii radi imeli še neka j v«*č naše zemlje. O reviziji raps Itake i>ogodbe, po kateri .j i»ilo nad milijon nacšili ljudi žrtvovani h Italiji, Mussolini seveda niri ne črhne. Ko je zahtevala Nemčija enakopn vnosi v orožju, je bila Italija prva, ki ji je pritrdila. Nemčija in Italija imata skupno m :-pr<>tni«-o — Francijo. To dejstvo ju je še lx>Ij zbližalo *er upatu v skupnem delovanju doseči vsaka svoj cilj. Politika nemških fašistov je na las slična politiki Mus-Rolinijevili črnoerajčnikov. Razlika je menda ie ta, da nosijo Hitlerjevi pristaši rjave srajce in da hrepene po bivšem kajzerju, dočim je Mussolini spravil laške-ga kralja popolnoma pod svojo komando. Ako se bosta Nemčija in Italija zvezali, bo ta zveza naperjena izključno proti Franciji. Francija bi bila težko obema ktrs zanaša se pa na Poljsko, Cehoslovaško, Romunsko in Jugoslavijo. A Evropi sklepajo nove zveze in njihov <-ilj je popravki, kar so xkovali diplomati na povojnih konferencah. »Sleherni narod pravi, da se mu je zgodila krivica. Vse dokaze, da bodo te deloma namišljene, deloma resnične krivice kaj kmalu skušali poraviuiti z orožjem. DKKASNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE IWIYO nr TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO uvtiino, MU v tffnarjia aH IZPLAČILA T AMKRI&M*DOLUtllH ft* UMiflln • »JO morati poslati__ t ».70 " " $10.00 " " _ $10JM) " tlijOO »• » _ * " OjOO » » _ tStJOO " " $«aao " _$u.io '» mjoo » - _$8uo kraja tipalo ▼ dolarjik LKTTSN aa MMiMw It. WEST Wk STRMEf| {WRAKK SAKUMB) NEW, YORK, If. jr. Rojen od siromašnih staršev v koči od hlodov, Abraham Lincoln se je povzpel iz nezuatnosti do višine nesmrtne slave. On in Washington sta bila največja predsednika Združenih držav, narodna junaka. Lincoln jt* osvoboditelj sužnjev v tej deželi in največji ameriški propovedoratelj idealov resnične demokracije. Vodil je ameriški narod skozi največjo krb.o. dolgo državljansko vojno, ki je izčrpala So ver in Jug. ali ki je tudi končala z odpravo suženjstva in z ohranitvijo Unije. Hodil .se je 12. februarja 1800 i ti njegov rojstni dan se proslavlja kot narodni praznik. Umrl pa je 15. aprila 18f>5. nekoliko ur potem. ko ga jo morilec ustrHil. Sledeči izvlečki iz Lincoliiovilt slavnih govorov osvetljujejo vzvišeno značaj velikega predsednika-mučenika. Iz prvega javnega govora Lin čolna v Salem, 111., leta 1832. "Mlad .sem in neznan mnogim izmed Vas. Rodil sem se in vedno oročali. — Ako bom izvoljen, se bom neumorno prizadeval. .t> nikakor potomci teh ljudi. To no ljudje ki so prišli iz Kvrope — ljudje, ki so .sami prišli iz Evrope in so se našli enakimi v vseli stvareh... Ako ti gledajo nazaj v zgodovino, ne najdejo sebe v junaški dobi ustanovitve te republike. Ali ako gledajo nazaj v staroslavno Izjavo neodvisnosti, najdejo, da oni stari ljudje pravijo, da so vsi ljudje rojeni enaki, in potem občutijo. .. imajo pravico do dežele. kakor da bi bili kri od njihove krvi in meso od njihoevga mesa. namreč ljudi, ki so spisali Izjavo ncodvsuohti. Ker razumem duh naših lusta-liov kot stremeč po povzdiganju človeka, proti vim se vsakemu početju. -ki naj jih ponižuje. Ljudje me nekoliko poznavajo kot človeka. ki ima usmiljenje do zatiranih črncev. In jaz bi bil jako nedosleden. ako bi bil v simpatiji s kakršnimkoli načrtom, ki bi hotel vzkratiti obstoječe pravice belih ljudi, dasi so se rodili v tujih deželah in govorijo drug jezik kot "jaz". Pozor rojaJdli KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno, kakor ste bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pičite po brezplačna navodila in pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU P&AMK SAK8VB "' 218 Wttt lBtk «Mtt Hew York, N. t Novi grobovi. V celjski bolnici je umrla mala Adela Kvedrova iz Žalca. — V ljubljanski bolnici je umrla zasebna uraduiea< Angela Lo-betova. — Xa liimski cesti je umrl Anton Perko. —V Kranju je po dolgi in mučni bolezni preminila ugledna, po vsej Gorenjski znana rodbini Majdičevi splošno priljubljena Matilda Maijdičeva. Smrt uglednega dolenjskega rodoljuba. V prijaznem Bršljinu je umrl v S«J. letu starosti častitljivi in u-gledni posestnik in gostilničar -lože Drenrk. da-lee na okrojr znani iskreni rodoljub in borec za napredno idejo. Kanjki je bil dolgoletni župan prečenske občine, ki je za časa njegovega županova-lija mnogo napredovala, liil je dolgoletni «"lan .sreskega i-estnejra odbora, okrajneira šolskega sveta. član skoro vseh naprednih društev, večletni dobavitelj okr. sodišT-a v -Novem ine>tu itd. Že a- mladih letih je iirral pokojni na Dolenjskem v gospodarstvu in trgovini važno vlogo. To je bilo takrat, ko Slovenija še ni bila tako posebno preprežena z železnicami in je bila posebno Dolenjska zvezana z drugim svetom samo i>o voznih cestah Drenik je takrat z njemu la-stno veščino znal dolenjskemu kmetu vnovčiti živila in poljske pridelke, za katere je imel organizirane redne vožnje v Tis>t in druga mesta Z njemu lastnim zdravim humorjem je znal mož k;»j prijetno zabavati svoje goste. Posebno so se nanj navadili Novomeščani. ki ob nedeljah kaj radi obiskujejo njegovo daleč okrog znano gostilno, katero vodi zadnja leta njegov >in Alojzij. Požar v tvornici Doctor v Mariboru. Dne IMJ. januarja, nekaj minut po ."». uri je izbruhnil v tovarni Doctor in drug v srednjih objektih sušilnice poleg strojnice velik požar. Vnele so se bombaževe pol-su rovi ne. ki jih je bilo v skladišču okrog 1CMH) kg. V sosednjih prostorih je barvarnica. kjer s-nahaja precej blaga."Takoj so bili o požaru obveščeni studenški gasilci, ki so bili kmalu na kraju požara. Za njimi so pa prispeli v kratkih presledkih glasilei državnih železnic, gasilci iz Maribora desnega brega in Pozrežja. tla-silmi akcija je trajala nad eno u-ro. Gasilci so morali razsekali streho. Povzorčena je bila materialna škoda, ki gr»* v stt»tisočake. Posestnik smrtno pobil delavca. V nedeljo 15. januarja1 sta bila v gostilni Julije Povšnerjeve v Spodnji Kokri posestnik Janez Povšner. vulgo lioblek. in pa delavec -Janez Koder. Pričela sta se prepirati zaradi malenkosti. Povšner je nato Kodra pričakal od zunaj gostilne in ga pri ograji treščil s kolom poglavi. Pobil «*m je na tla in ga oplazil š<* nekajkrat. nato pa odšel proti domu. Koder se je zavedel šele drugi dam. a bil je tako zmešan, da o- Peter Zgaga | rožnikom ni mogel ni<"-e«ar povedati. Zdravnik dr. Valič je pri tem 'ugotovil pretres možganov. Koder je izdihnil v silnih mukah. Povšnerja pa so orožniki odvedli v zapore kranjskega sodišea. Tovorna žrtev požara. 24. januarja zvečer ob sedmih je v kemični tovarni barv "Jerka" pri Domžalah izbruhnil požar, ki je tovarno zelo poškodoval. Pogorelo je glavno, deloma betonski*. deloma leseno poslopje, vsa zaloga kemikalij, mnogo ■}.>• izdelanega blaga, preeej pa tudi pripravljenih sirovin. Rešiti se je dalo'le nekaj malega. Nepoškodovan je ostal le zidani del tovarne. Prav tako so uničeni vsi »troji, ki »o bili postavljeni v pogorelem tovarniškem objektu. Vzrok požara ni .znan. Sodijo pa. da je bil podtaknjen. Lastniki trpijo kljub zavarovalnini veliki« škodo. Tovarna .i«* predstavljala komaj tlve in pol leti staro poti jet je. ki >e je v domačih rokah zelo dobro razvijalo ter >•«> je zlasti v današnji krizi uspešno borilo s splošnimi težkočami. Ker stoji tovarna tik pred pomladno sezijo tt*r ima do ve*! j naročil, je nesrečah toliko občutnejsa. Vendar pa bo tovarna kljub temu o-bratovala tudi naprej. «Vprav v zmanjšanem obsegu. Tovarna razpolaga namreč > tremi vodnimi padci; obrat se bo zdaj začasno vzdrževal v objektih, ki so od z^o-tega oddaljeni in pri tem požaru nLso bili prizadeti. Ljudje ^a sprva mislili, da j»* nastal ogenj v Studi, šele kasneje so dognali, tla je ogenj izbruhnil v Ihanu. Tisti, ki se ne boje mraza. so planili na kolesa iu /.«• je bila pred njimi tovarna barv "Jerka* — v.sa v plamenih. Začelo goreti ob glavnem vhodu v tovarno, kar i«' jasen znak. da gre tu za preračunjeno delo zlobne roke. Plameni so naglo objeli -le-sene .>tene in tudi notranjost tovarne. Kavno dan pred požarom so pripeljali novih kemikalij iu olja — tudi to je po-lalo žrtev ognja. Ko so goreli sodi / oljem in kemikalijami, je bil grozen pogled. Kakor orjaški žarometi so se ognjeni zublji vzpenjali v mrzlo zimsko noč in jo razsvetljevali daleč naokrog, da je bilo svetlo kot podnevi. Plameni tudi strojem niso prizanesli, le jermena so koniaj in z veliko n»*-vartio.stjo rešili, tla niso postali ognja plen. Ogeu je bil tako nagel in je izbruhnil n tako silo. da ni bilo lno-goee nobeno reševanje. Xa kraj požiira mo prispele požarne hrambe iz Ihana. Dola in Pešate, vendar pa je bil njihov prihod in trud brezuspešen. Škoda, ki jo je požar napravil, je ogromna. Se li ne počutite dobro? Naš imsv«.! tfft;n- .»i krt|«te *nt-kleni«-;» " * Nusa-Tone S\vt'i\Tio slavno toniK», ki izboljšat :i|>.-lit. iiju<';l ves sistem in v; ^ h.xl^t.-čutili liiočntjSe in spji'j lmljS«-. '/.a fiiu mwH-no zilrti\-ljt- tablet v vsa.kl st^-klt-ni«y. Iiw^usite t;«k<» preteku dvajset tlni nist.- z;wli.voljni, se vam vrne denar—vi n. riskiratc iiiC-es;tr. DRUŠTVA d nameravate prirediti VESELICE, ZABAVE OGLAS U J T E "GLAS NARODA" m Bta uno nk žlaaaMo, »rifuMl SioMnd v »koHd, oan ža ooist so zacRNE Iz gorenjega dela države Xe\v York sem dobil dvoje razveseljivih poročil: da se Matija po štirih meseeih zopet vozi iu da Frank I 'dove po štirih mesecih zopet hodi. Frank se je nekaj časa kar j:o zadnji plati plazil kakor otrok, sedaj ima pa že toliko države v nogah, da s pomoejo palice prav dobro krevsa. Eno nogo ima malo krajšo, pa pravi: — Xo. zato je pa druga toliko daljša, pa se zgliha. Ohceti ne bo tam gori nobeni-ta predpust. tlasi je vdov. deklet, .vdovcev iu fantov na pretek Pravijo, tla >e zaradi deprešna ne izplaea. tVnevka je napriiuer r»'kl«. *.l.i se bo tedaj zopet možihi. ko 1m» začela po glavi hoditi. Ko se bo odlomila za tako hojo. naj mi sp«rb«"i. tla bom prišel ^lt--tlat ta nenavaden prizor. Prav lepa hvala za pozdrave Ži-berčanov in Žiberčank. t*e bodo res žlikrofe bronl-eastali. naj jih p«» stejšnu GOVT. Dva dni prej ne bom ničesar je-del in bom |>otem štiriintlvaj-et ur neprestano pt»I"eu radia sedel. * t'ndno je. da najve«'- zakonskih prepirov nastane zato. ker >e mož noče prepirati. * Malo prehitro smo se vesHili pomladi. V četrtek je tudi v New Yorku pritisnil mraz. ki še do dan**-, ni poneha!. Sedem prufov poti ničlo ga je — je rekel dotvntown.ski rojak, pa se bo že prestalo, dokler bo še kaj takega po stotrideset prirtov. * V domačem krogu j«* žena vesela omejenega moža. pred drugimi se ga p i seveda sramuje. * V pondeljek bo praznovala Amerika Lineolnov rojstni dan. l.ineoln je bil temeljit v vsem svojem delu in početju. Zgodovina pravi, da je bila njegova poglavitna zasluga odprava suženjstva. l)o-.ti >i ji- prizad- val. dosti je storil, loda sViženjstva ni otlpra-vil. Po premogovnih okrožjih in po fabrikah je še na milijone sužnjev. ki njen tla zaman čakajo svo- jeura odrešenika. * Vo >i zapomni dragi rojak: če noče ženska ničesar več slišati o tebi. je to jasno znamenji*, da je slišala že dovolj. * liojakti so hvalili ženo. kako tla je lepa in mladostna. — Ah. kaj — se jih je otepal. '— No. .sa j nič ne rečem. Še vedno I je Čedna. Toda pred petnajstimi leti bi jo morali videti, ko j«' bila deset let mlajša. * — Pravijo, tla smo podedovali inteligenco po svojem očetu. — ji* rekel bahač. — Tako. tako. Pa moral je imeti vsekakor mnogo otrok, tla je inteligenco med nje razdelil. Od vsepovsod dobivam vabila, naj pridem . .. naj se udeležim . . . naj bom navzoč, naj jih počastim s svojo navzočnostjo ... in tako dalje. Prati rati bi ~e odzval vsem vabilom. toda kako. ljudje božji in moji dragi prijatelji' Zdravnik mi je priporočil zmernost v jedi in pijači iu dosti, zelo dt»sti gibanja. Ali bi bila kaka cenjena rojakinja dobra in prijazna, da bi me iia stara leta plesati naučita Xe! Kaj ne. da ne! Ali mi obljubijo tisti, ki me vabijo. da bo prvi kozarec tudi zadnji kozarec".' Ne! Kaj ne. da ne? Ali mi obljubijo pust režiji v€ gospodinje, da me ne bodo vee silile jesti, ko bom rekel: — Za-pik! Ne! Kaj ne. tla ne* Zato se bolj v samoti držim in se gibljem, kolikor se t kič morem gibati, jem. kolikor morem jesti, pijem pa tudi le. kolikor morem. In to je vzrok, da OKt&jam, s odličnim spoštovanjem, doma* "O L O D A" ik THB LARGEST SLO VEKE DAILY in 17. . 1L EKSAS D t; I! / A KOVU EV k slovenske kolonije v južni srbiji Stoearja Dragan in Marko sta ko >\* svojo okolico, čuvati pred doma od Galičuikii iu Tetovske oholim Turkom sebe in ženo. >ina kotline, talil izpod Sarplanine.. iu hčer. živino in pridelke. Preprosta moža sta. a zelo razum-1 Dobro nosi Marko dva in sena in polna -zdravja. Ž njima mo- demdeseto leto in tudi drugi so inomke (može mladeniče). Tudi so mi med drugimi pove-| dali. da se meti seboj nikoli ne spro. niti se od njih kdo upijani. — To ne sine biti. so dejali, vaj človek ni stoka (živinah Ako >i žejen, pij kozarec vode. a kozarec vina je le za redek slučaj. /t Pri odhodu «o me vsi povabili, rež govoriti o tem in onem, tudi [dobro ohranjeni. Samo zdravje' UMETNIK -r- II. - vprašanjih, širšega obzorja, in do-J jih je. br6 te bosta razumela, dasi tega I Ituzkazali so mi štiridelno stane podčrtujeta z našimi običajni-1 jo in mi pojasnili, zakaj to in ono. --| mi kretnjami, ki tako razšli jo j Imajo poseben prostor za ovce. ki . . . delo tako ^ 'naše rahlo živčevje. Mirna sla v| jagnjetijo. za jagnjeta. bolnice a jj pri t t na k o J {besedi in kretnjah, premišljena in itd. Zdrava jagnjeta se po staro- . i -i v* i dostojna. Niti v teh težkih dneh. Zahar se je iiotuhuil. Nerodno mu . . .... 1 < ko v mrazu in snegu primanjkuje l.l< »e: jako gladko /ličaue iu rož--grajal nove razuiere. a Zahar ga m je bilo. njihovi tritisočpetsUurhvi čredi nato |MxlHarvane. Zahar je otipa-! več poslušal. Korakal je po sobi. /. Mož z i*-ali je privlekel modnt Zahar i'i .Muriljov >ta \*i»pi!a in začetnik, zmazek. vsi enako \ veliko si.lm, Ihhločn ravnat"! jero plačani od ure." ,/.no: pisarno, strne v> Iti!«• že priprav-j Muriljov je godrnjal še na|rrej iu val .'ki /. dlanjo, ga p<-kušal pri dlimjo božal gladke stene, .-e ra;-tleli in tako v isoko, kamor je segla j burjeno smehljal in drhtel od ne roka. Muriljov je sta! sredi *obe{ mrpnosti. in ga molče ojNYWVid. "Xo. kako ve ti zdi.* Ali '»o šlo;*" Zahar se j«- namrdnil: **Popr»'j siitio že !»»1 je polirali -t »ne. .laz bi še enkrat vzel v roke vi t lir." "Xikar ne misli n,-i to. kar je Kilo. Sj| j se lie ho Ve"- jMi\niilo. Xn. rdaj >i se » gledal. Lahko l»os pri čel. Tudi ti.ko bo držalo. ** Vrata ni se ulprla. V j-oIk» so vstopili trije iuožj r: sivi. debeli in ženjer v uradniški kapi. zelo nemiren človek z velikimi očali, iu drugi, jako mlad inženjer *■•• pogledal ple kaija in (»ouek^i o»orno. kakor je to v navadi pri vplivnih osebah, krut k » vprašal neki lan je*r*i podjetnika: 'T« rej to je vas itailoljši mojster !" Muriljov s«- j* pr.klonil : *' |*rav ti«. pro-i m. o katerem sem /. vami jrovoril. M oz je najboljši -trokovn jak. ki ga p,mam. pravi umetnik v *vo'i stroki." Vsa trojica je gledala pleskarja. Zali ar je 'tal in v zadregi i»o -; _ . ...... . ' ovac hrana in jih edino mi i za jed- lteleznico in svinenik iz žepa. tri- . * , . , . . .. . « niča) -zalagamo s potrebno krmo čel je nekaj ceckati. , - - , , . . . i , — je pae izredno slaba zima. ki i "Zabeležiti moram, da ste pre-. . * . .... , , nista bila nanjo pripravljena — ! kavno prish na delo. "Torej jutri, pravite.'" "-hitri, jutri, kaj (»a." ....Zaliar je prišel na delo že zjutraj. ua vse zgiMlaj. P ».stavil je v kot nov«* škarje, zraven položil na tlo suknjo, v samih nogavicah je odšel po lest v«-, jih jMii-inil k zi- pravočasno gotovi, du. pripravil p<*odo z oljem iu1 "Kaj se to pravi.' Tciko vendar lianv. Neprenehoma *e j- muzal, ne gre." četudi boste pravočasno mežikal stenam iu škatlam z bar- sotovi. Saj poznate pravilnik. — vami kak »r starim ljubim ^nancem.1 Kaznovati ga moram z globo radi ki jih že davno ni videl. Park rat s,- zamude." i ■ it*lo na glas zasmejal. j Zahar je mrko pogledal in za- I renčal: Njegov čopič je kmalu pokril ves Zftsukal >: im ;>eti in odšel po hodniku. Užaljeno je |>eketal .s petami. Muriljov je nenadno pozabil Potem je 'agnal Zahar čopič na na T,jlI(hv,st in j&zno rotel pr-> i tla iu z desnico pričel slikati n<*- i* p<»>»*ii na.s iu dobro li 1m»-de! Pa se jima z.iiskrijo oči. Kako velik je (taličnik v njih očeh! Lepo da je. pravijo, in da ima eno najlepših eerkva, eenjeno na ne-j kaj milijonov. Narod je sit-^r ev- il.--ni zid z enakomernimi tenkimi navpičnimi rjavkastimi prdgaiu:.! pa vendar ne gre. or«*l»tt. ki,stavno je razn.a-' Uvirato njj>. pri tlehl/ zal v 1a namen z golo r. ko pet>rej; Xatrlo je stekel :>o hodniku naslikane r Naglo proge. Samo spretni, na- . d ar jeni slikarji poznajo to visoko' kora-k J iimetmM. Veti no je stopil nazaj, ogledal >vo*e delo. vesel•» pomežikuil in zopet -kočil k -teni. roki Ulje je pokrival«: 'nsii- kašlje al. < )b|ev *n j delav>ko lila«'*«- s pane. Sauto novi. ;el * ninoči kup Ijeni škitripi > >e le*k "tali v son-rti. Zahar je imel sivkastohled. pre-pad«*l < l>ra-. Inženjer ga je ue/ra it pno og|edo\"al. "No. p.i naj ho." je dejal. " p«»-sku»ili be:iio. Koliko časa l«»ste torej jK>trelmali zii \>u so!h>.*" Muri!;ov je dxignil fn"-i v strop: "Najunnj osem dni. če želite n-s dobro dtfi i." Zahar j«* oi.lpt-1 nsta in začudeno pogledal Muriljova ic< t da bi hole! kaj pripomniti. A Muriljov mu je pomežiknil iu na tihem (tokima 1 -kiVtaleem : tiho IkxH!' "No. pa začnite!" InŽMierja sla inlšla. Mladenič z očali, ki je bil delavski preglednik, je nekaj zapisal v beležnici iu pleskarju neprijazno de jal: ".lutri Ixun tor*j i»ri<-el št<-ii \;i uri*."' Nato .i" oiIm*I s«- i.n. Zdaj .ie n>-lcel Zahar MuriljoVii: "Zakaj pa st>* toliko | m> veslal i .' (►sem dni i" pač wliko previs*. Saj h«m vs»* opravil že v treh dneh!" "iVili no tiho! Zda i n** siiumiio računati (».» .starem! Moramo našteti čini več lini. ker drugače Iki ire imeli izguhn namesto zaslužku. Moraš vedeti, da velja zdaj samo plačilna lestvii-a in ta m* im* .rmiii za kakovost nasi'jra d**la. Zdaj smi» \>i enaki, ti tpraiiiu. Pravi mojster bil "Zaliar. počakaj. Zahar!" A Zahar ji samo skomignil z rameni in izginil na ulici. Preden j» minilo dve uri. k* je ra/legel jm hodniku A'ik in krik. Vsi .-o čuli. da je nekdo tekel in nekaj pmlrl na tla. Pleskarji, mi- »guljeno kane rokave. I>arva je tekla po |»r-bile zakr-| tilt proti komolcu. Zahar je požvižgaval. mežikal in drhtel od Ija. Muriljov. ki je vstopil v družili rbeh in/.enerjev i:i človeka z o-1 čep pijan Zahar brez škornjev. V 'ali v .sobo. j,* svarilno dvignil ka l samih umaeanih copatah, .je kri-zahv. da bi molčal. Zaliar je dru- čal in krožil z rokami: vese- zarji in steklarji >o prihiteli iz vs *h *ob nove stavbe na hnlnik. Kakor sti pomikajo iz oddelka v oddelek. naposled so prosta, to je godna za pašo. A vse je pod milim nebom, tudi sedaj v tej hudi zimi. .le pač vse utrjeno, ljudje in živali. — Ti Marko menda že-dolgo ov-ča riš.' — Dolgo je od tega Od deve-j tega leta sem vedno z ovcami. Pa I"'" j dobro je tako. Imam dovolj kru-j ha. mesa, mleka. sira. Povoljno 'je! A tam na planini j»* zdrav in dober zrak. to dosti pomeni. Ti nisi še bil na naših planinah in ne znaš. kako je tam lepo. Pra-! viš. da prideš ua poletje. ! Nasmehnil se ji- z otroško iskrenostjo. ' Med tem nama je drugi čoban i . ponudil sir iu čašo mehke (šib-doma živi trezno. • kel rak i je in tudi črna kava je vzajemno, v medsebojnem spošto- ( bila pripravljena Prva skodelica vanju in ljubezni. j .i** Dragan in Marko st;i da moram večkrat k njim. Pa sem domov grede razmišljal, kje je večja* kultura: v mlakuži civilizacije ali v tem nepokvarjenem prirodnem. a vendarle tako uglajenem narodu, polnim iskrenega gostoljubja in smisla za dobro in pravo. Janko Purlan. ropiziraii zaslužkom saj zahaja - a v svet za letos vze-j I>l liga bila za starca, druga meni. meni. ker .starost je nad UKRADENA ŽENA Pred porotnim -cdiščem v llal-!**ju se jt* dni pričela obravnava proti '{<> letnemu trgo\cn llecker-jil. ki je lani v scptembni ustreli! zdravnika dr. I»iH*vsii in draguljarja ltui-hb »Iza. lleck *r .ie hil pred časom vz»*i za ženo 17 letno hčer Mekeira prof -sorja in njun zakon je bil nekaj h » pra >r *či*n. Po/m*je so trgovca prisilile razinen*. da se je pr« >eli! v Španijo, kamor j«* preval za .*•<*-boj tmli sviti« ženo. Ta pa s;- ni 1-i-ti'Ia otlzvati vabilu, lleck«-!- mo n *p«»dpi>a- — Pisali sto /jid-kriza miiiiii reve-uadaIjujej . bega-' IŠČE SE ftlVALKE — i/vižhan«- na otaleni stroju lx. raztr-'M'iin |u>gledal in celo po-j rabil pozdraviti. Obe r>ki sta mu mrzlično letali p< zidu. t'etvnriea je molče gh dala pet. des«*t minut. Ol 'udovala je debr. Stari inženjer je naoulirla-no vzkliknil: "No. ta pa zna!" Potem -o vsi na tihem V'ginili o|Vi>ldne pridi delati, lie- ne gre drugače. Saj li pravim, da te bo beležil iu plačal ta vrag /. očali kakor preprostega delavca. Kaj pomaga, da narediš ti trikrat! več in stokrat bolje od navadnega mazača.... *' Zahar j«' uhitgal in res prišel prihodnji dan samo po obedu. Cim je stopil v >vtbo. je že planil noter mo/. z kH**ali. S škripajoči m glamtm ga je vprašal : "Dajte mi -"in t;*«ra č"tverooke-:;a hudiča, da mu btm prfštel mlečne zobe! Pravilnik, mi pravi. — Jaz mu bon že pokazal pravilnik! Oba inžev-erja. starci in mlajši. sta tudi stala preti bodočo rav-nateljew pisarno, kjer je >in"Hvi delal Zahar. Hai'.rajač je stekel tja: "Vajini blagorodji, gtspoda in-žnierja! Kaj -e to pravi.' Samo glol)o .-em zaslužil! To je priznanje! Pravilnik tako zahteva. mi pravi. Britra pravilnik! Ali ve t-i vajin očal * r. da sem j»otreboval sji-uio en dan za to steiv>. da bom tihU vso .stene poslika?! v enem dnevu, če Iwnii pritisnil. Ali stoji kaj v tem pravilniku o mojem deln ? K«h» Ih> Knal ti» napraviti razen mene1!" na -zimsko pašo naši občini. Tri-tisočpetsto ovac so prignala k nam in tri staje imata, štiriindvajset čobanov (pastirjev), več konj in ovčarskih psov. Dobro je to organizirano in vsi posli se vrše točno, mirilo, brez prerekanja in — peresa. Vse gre gladko, ker vsakdo od njih nosi svoje dolžnosti v krvi. prepojene s poštenostjo in vestnostjo. Nikomur in nikamor se ne vsiljujejo. Pozdravijo te vljudno in spoštljivo, odgovorijo, zaprosijo in zahvalijo. Nikoli ne pretiravajo.in olepša vajo. Niti vedeli bi ne. da so med nami. ako bi se okrog njihovih iz vresja spletenih staj ne oglašali jaki psi. ki odganjajo gladne pritepenee — volkove, kateri vesto stikajo okrog staj. Kljub -zvestobi pasje straže zmanjka kaka ovca in prav te dni so volkovi razmesarili enega njihovih konj. — Le pridi, prosim te k nam. da se seznaniš z našim življenjem. Ni batš lepo. a kaj se hoče. Vsak kakor ISog hoče. Tako s«*a za neka j ča-a vrnil v N *mčijo. kjer sta se sprla in v tem sporu j" mož potegnil samokres ter ustre-t lil svojo ženit. Suliš." • je ohsinliloj dve Icfi ie-' spoštovanjem gosta. Marko je ka- storilca zaradi t«-ga na vo takoj posrebal. ^d;isi je bila ' vroča, in vrnil kuharju prazno Sevanje svojim tekmecem, ki .sv miti nega jiaročnika : njič. rel- ief -selil pf. skodelico. — Na -zdravje! — je dejal ta. ko .je že bila posoda v njegovih rokah. Vrnem mu je tudi jaz. — Mnogo posla imate, li ne.' — Xi ravno mnogo. Vsakdo pri svojem posili, pa gre. To leto je slabo in mnogo jagnjet pogine od mraza. Ovce stradajo in ako bi nam ne bili vi pomagali, vse bi bi- če. V ječi je obsojenec, prisegel masa mut ar. Moja sopri ira in si-i odtujili družir.i it. povzročili tra-|fa :hXM11 v> i,™s,Vn- >lu" jr^lijo • žabuiki >«. na dopustu, a .-etrti j-* * Po pr-tani kazni je š«-l v A me-JtMt'} ,,a ~ ^ > t.'U*fun vr j se nt oglasil že dva t -dna. jem parku imate, kolikor riko. lepega tint* pa se j«- zopet nil domov z namenom, da umori zdravnika in juv-eiira. Zdravnika j«* umoril med konzultacijo s štirimi streli in pobegnil. Potem se j.* i.apotil v Duishurg, kjer našel ilraguljarj.i. ki ga je takisto n-nir- le poginile. Dobri ste. vrlo dobri. [t;| .. štirimi kroglami. Zanimivo je — Kaj pa delate zvečer, ako ni j t,-,. da ni morilec prej itsebno p«.-Pos'a • znal ne eiv.*ga ne drugega tekmeca — E, posedeuio okrog ognja, pa ; v ljubezni do svoj" p< kojne žene se razgovarjaiuo o domačiji, jtoša-^ iu da ni mm gel uteširi maščevalnih limo se in pevamo. A vaše pesmi j strasti, th kl -r'ni /. revolverjem |i>'-so lepše od naših, čuli smo vaše ravnal računov ■/. obema. V llio- hočet e I fazaucv in kuncev. mladina n" : mara pohajati na lov - starcem. ' /;jt«t s.-ni vedno .-am. — Porrveva-, 1 -c .'e tudi bi^kal !»ogat.-j;a ueza-dovoljneža in ugotitvil. du j;- res popolnoma sam. Prav za prav j** | postal tudi on žrtev kii,:e. Ljudje t njegove -taristi. - i«tružho. .so /daj obu'-! nima ni»li jonar tir heu ti rila ve"-. Revež! > mu »žali. .Mali Zato iz mladih nog. naš oče. ded in po svoje, smo mi priučeni ker tako je živel pra de« 1. Odzval sem se prijaznemu vabilu iu pojsetil Draganovo stajo tam pod našimi brili. Sarplanin-eu se hoče vsaj malo višine. — Da vidiš naš gore. ej. da jih vidiš! Zahar je ihte! in s«* s pestjo t«»l-: Dospem pred .stajo. Ze oil daleč kel h t prsih. Muriljov. ki je po-! me zapazijo bistre oči Macedonca hit4*l na kričanje, ga je oilpel jal i— čobana. Xi me poznal, seveda |KaI pazilulht. ne. .saj se nisva še nikoli srečala. "Pusti no. Zahar, pomiri se! — Takoj odpodi psa. ki je /.arenčal Spat ]K»jdi! i «>a. mene. Stari inženjer je rekel: — Zdravo, kako .si.' Tu mi pr«»- "Saj Im res najboljše, da s«* boš ži roko. predial. Pridi jutri zgodaj zopet — Prišel sem k Draganu. -le-li l»a delaj, kakor ti je prav. Xihče doma.' te ii»» bo nadzoroval." i — OdSel J«1 1"» inwlih. Muriljov je ctdi»HjaI idenkarjiij — Kad bi .se malo pogovarjal ž in mu prigovarjal, kak*>r malemu I "j"" otroku. ! Htari inženjer je ivkel pregb»d-nikti r "Nikar ga ne vznemirjajte, prosim. Kakor vsi umetniki, je preveč samozavesten iu občutljiv. Ne smemo takih ljudi presojati, kakor povprečne delavce...." ....Zgodaj je sedel Zahar v ravnate! jevi »«'bi pi*ed napol poslikanim zidom, si zvijal cigareto, nekaj ugibal in težko vzdihoval. tn»d je nemoseti glavobol it: se i**vezal / brisačo. Xapo«led je vzdihnil. odmahnil z roko kot bi se če«a otre-stopil k stCTii. \nel čopič in se nenadno veealo nasmelmil. Xaredil je temeljne, rahle poteze. izopet odvrgel čopič in t* prsti. r. golo dlanjo pričel slika* i prerez orehovega debla. Nekdo je odprl vrata in molče gledal noter. Zahar ni ozrl ^bal se je. bi sta bila saino stari inženjer in Muriljov. Muriljov se je nasmehnil: — Nič zato. pa moremo sc raz-govoriti i mi. Tzvolite! Poved«' me v kolibo, narejeno iz vresja. Dobro so jo napravili. Ob stenah so vreče iu zaboji s provijantom in postelje iz protja. pokrite s težkimi kožulii. Xa sredi ''kuhiuje" je vdolbina za ognjišče in peč. Cel dan gori ogenj. Dva iu .sedemdeset^ letni čoban Manko .se še vedno greje ob njem v vrst in zdrav. Ob vstopu v stan Marko vstane. — Dober dan. Kako ti? Pa sedi malo. da se ]»ogovorinio. Kako ti ime* — Kad bi videl, kako živite, kako vam gre. .pa sem na povabilo Dragana došel malo k vam. — Pa dobro. Ako sta prijatelja z Draganom, .si tudi naš prijatelj. Dobro je tako. Da znaš. mi smo preprosti narod. Tak je naš po-Jrlie. Pri vas ni tako in ne pasti-rite kot mi! Zajela sva pogovor našem življenju. Starec je poslušal in -zmajal z glavo. Vsfckotoliko jt. poškilil v me. Znak opreznosti, ki se "fcaj vam lwavitii. da je pravi . „ , . , . umetnik! A čemu j- bilo treba« J * Jf1 ^ pra vrl ni ku na ljubo prmliti ga. da je -zapit »»ve jfanmje?" ---CKjsmc)__ naroda. X i kako čudo. Saj m se niti polpreteklosti, ko je oprez-nont tako nujno pottieboval. Ved-j no je aaoral jtasl jiobračati o-' mfm&aBLXi i:, j*. Kakšnega mnenja ste Vi? ---VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933. i* MS HM. — KOhBDAUSKI DHL. — ::.»«> I. K T t!liK«i«»UIJAXSKK. (JA KOLKDA1MA. (Nastanek iu ves razvoj Koledarja . — 1*.KAL*-TI Ki'I. OHIO", i V kakšni luči \idi fV.M.V/č T Rull A drža\o. v kateri prebiva. > — PKVI. KI J K SKoClL s l*ADALnM. t Nekaka padala so poznali že v 17. stoletju.i — AlilSTIDK liKIANI). ' Pogreli slavnega francoskega državnika * — Strupi \ gi^podiujatvu. Par tn-vmlii gospodinjam.» — SPOMINI NA VKKMOXT. (.1/. HI'JWIK opisuje svoje doživljaje ua "Zeleni gori". - — !'St>!).\ l»IVš!II. r.šmh carskega častnika pod boljševiki. i — DOtit>DP»A V ZllJKliSAll. Kako se je 4'zamaknila" Korenov a Kezika. • — ZAtJONHTNA INDIJA. (Dežela, katere zapailni svet ne more pojiuiti. — SUAMKŽU1V SXPHEO. ( Kjubka povet o snubcu, ki j-* ilosi-gel ,-voj ideal. — Dogodivščine SLOVKNCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. Planinšek je izmed vseli Slovencev prodrl najdalje na Sever. — ('I'DNE NESREČE. (Zanimivo poročilo zavarovalninske družbe. —■* Spomini g< -zda rje ve žene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo je napisal F. TltOHA.) — ZGODBA PEjČLARJA. — (M. KI FMK je izborim orisal p.Vlarja Muha rja — PISKAČ. (Povest iz sodobne Kusinje. — KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženska lahko izve kaj zanimivega osebi.) — PRIZORI IZ BODOČE VOJNE. (KdoC prečita ta opis, dobi vpogled v strahote bodoče vojne.\ — VOIll'XsTVO MED VOJXO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TREPAXG. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN D. ROOSEVELT. fŽiv-Ijenjepih bodočega predsednika Združenih držav.) — IX SE CELA VRSTA Č LAX KOV r PESMI IX SLIK. Ali ni to etivo vredno 50cza Vas? TA KNJIGA JE za A MER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI Naročite s,ovenic Publishing Co. 216 West 18th Street YOU, r, FEBBUAftY 11, 198S THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. S. A. krajevna imena v pa- lestini 47 (Nadaljevanje.) Za vije t a v neko manj živahno ulico. Pred neko sladačičarno se Bibra ustavi in vprašujoče pogleda OiaeJo ter odpre vrata. Kot bi jo g-nala neka nevidno sila, vstopi. Sedeta na divan -v kotu. Ernest naroči dve kavi. Kot v sanjat *edi Oizela poleg njega. Kakšno moč je še imel ta mož nad njo, da mu je tako voljno sledila! Kaj hočete z menoj 1 Zakaj me nr pustite, da bi šla svojo pot ! — ga vpraša z zata jeno muko. — Ker se moram enkrat z vami ra-zgovoriti. Gizela — drugače zadušim. Polom mojega zakona me tišči k tlom. Oba, Viviane in jaz sva 'z* .skupaj kot ogenj in voda. Vsak dan je hujše! — O. Gizela, in kako bi bil srečen, ko bi — Gizela položi roko na njegovo ramo. — Krnest. to ni bila vaša krivda! Moj oče — o, saj vem vse" Toda krivda mojega očeta bi naju bila vseeno ločila, četudi Viviane Stork tedaj ne bi bila tako neprevidna, da ste mislili, da se morate za njo potegniti. — Vsi sami ste brez vsake krivde — — Ali res mislite tako, Gizela? S tem mi vzamete veliko breme z mojega sn*a. Vedno sem mislil, da me morate sovražiti. — O, Ernest — — Da. sovražiti — in me tudi smatrati, da sem letal za bogato doto, ker sem — — Predno sem izvedela za podrobnosti o vzroku, zakaj je prišlo do vawe zaroke, sem bila zelo. zelo žalostna, Ernest — vedno sem mislila, da .sem kaj za vas. — O. Gizela. vse. vse! In vsled misli na vas še bolj mrzim Viviane, kot pa bi jo sicer. Toda vedno *em moral primerjati. — Gizela. nikdar te nisem mogel pozabiti. — pravi žalostno. Dolgo mu zre v »h"-i in v njenih lepih očeh je bral njeno iskreno ljubezen. — Gizelo. pogosto mislim v svojih sanjah, da bo "enkrat vendar še dobro, da bo nemogoče p<*stalo mogoče — — Iloljš-*. Ernest, da ne sanjate o leni. Ivajli. .kadar, se zbudite, ste tem bolj razočarani. -laz *eni .se vdala v svojo usodo. — Toda. jaz ne! — vzklikne jezno. — Vi ste skromnejša kot jaz. Kaj pomaga vse upanje.' Najpametnejše je. da se človek zadovolji z razmerami iti se sam s seboj pobota. Tudi jaz sem imele, obupne boje, predno sem prišla tako daleč, toda sedaj sem mirna. '/.vročim pogledom ji gleda v njen ljubeznjivi obraz. Pomakne se k njej in tedaj začuti, kako se trese. — \i *»e še pomirila ! — Tedaj vendar-le ni govorila resnice. — Potem močnejša kot jaz. o>slušati. To je spomin. Ta spomin je najin — — Ja/. sem ga že zakopala. Ernest, dovoli mi, da grem. Tega ne smem slišati — saj ne more biti — — In zakaj ne? Gizela, ti si moja in za tebe morem vse pustiti — Blažena omotiea jo objame pri teh besedah. Toda kot klada težko spoznanje leže na njo: saj ne more biti! — Viviane! — mu pravi očitajoče. — Oh. že davno se me je naveličala, ker ne gre vse po njeni volji. Takoj bi me pustila, da se ločim — — Ali pa bi iz kljubovanja ostala pri tebi. ako ne iz ljubezni. Vse si domišljaš mnogo lažje — saj ni mogoče, kar si predočuješ. — Nato pa tiho reče: — Povedati ti moram, Emest. da nisem več prosta — svojo besedo sem dala drugemu možu. is širokimi očmi jo pogleda, kot da bi je ne bi! razumel. Nato pa se bridko in obupno zasmeje. — Potem seveda. — Pogladi si lase. — Seveda, potem je vs? kaj drugega. Kmalu si se potolažila. — Toda ničesar ti ne smem očitati ter ti tudi ne smem zameriti. — Toda. Gi7ela, misel na to. da ne boš nikdar nobenega drugega, mi je prinašala mir, ker te niše mikomur drugemu privoščil. Toda sedaj, ko si si izbrala novo srečo — Gizela se bolestno nasmehne. — Srečo! Ernest, ako bi te pozabila, ne bi tukaj pri tebi sedela. Ne! Toda prevzela sem veliko in ljubo dolžuost in tako mi bo mogoče prenašati življenje. Ni slišal, kaj mu je rekla. Stisnil je pesti. —- Zdaj sem te izgubil — in zdaj popolnoma ! — AJi nisi čutila mojega hrepenenja — ves čas? — Ernest, nikar si ne detla j va težkih ur! Vse to morava pozabiti. kajti dr upa če ni mogoče! Skoro z materinsko ljubeznijo mu pogladi lase. Šlo ji je na .iok. Zekaj je moral zopet križati njeno pot in ji je dal s tem priložnost. da mu je pokazala, kako zelo ga še vedno ljubi Gizela vstane. — Pojdiva sedaj. Krnest! — pravi. — Močna moram biti. Te dni je bilo skoro preveč. — Ostani še, Gizela. Privošči mi Še 'zadnjo uro. — Ne. Ernest, ne bova si še bolj obteževala srca. Sla sem s teboj in sem s tem nekaj naredila, česar prej ne bi nidar storila. Pozabila sem na svoj ponos, pozabila sem, da imaš drugo, ker si nisem mogla odreči tega solnčnega žažrka. — Toda sedaj je vse dobro*! Ne da bi še poslušala njegove prošnje, odide in Ernes t ji mora slediti. Zebe jo, ko stopi iz zakurjene sobe na ulieo, ki je bila s snegom pokrita in ji zimski zrak udari v obraz. Ernest potisne svojo roko pod njeno pazduho, toda se mu iz-ogne. Na bližnjem voglu je bila postaja "za taksi. Gizela se vstavi in poda Ernestu roko. Nato stopi v taksi. — Z Bogom. Ernest! —.Tako se ne boš ločila od mene! — Naglo skoči k njej, privi-je njeno glavo k sebi in svoje goreče ustnice pritisne na njena usta. Bila jo vsa omotena. toda predno se .^ve, je avtomobil že odpeljal. Z rokami si zakrije obraz in prične bridko jokati. V Palestini se že nekaj budi veliko gibanje, da bi biblijska imena, ki so ]>overcana z vzvišenimi spomini človeške zgodovine. znova poživili namesto kPs- smrt londonske "kraljice nočt V Londonu je pobrala hripa med drugimi tudi Kato Meveriko-vo. kraljio> londonskega nočnega življenja. Umrla je v hiši svojega h ara zeta, kinoullskega grofa. - Življeuje pokojnice je bilo nenavadno pustolovsko in pestro. Vsa Anglija jo je poznala iz borbe proti zakonom države, s katerimi je nejših arabskih oblik. Gibanje so prav .'-ačeli Judje, ki so včlanjeni' " - ^ . „ _j - -tj , - prihajala neprestano v konflikte. pri narodni zvezi Judov, a podpi- 1 ra jih hebrejska univerza v Jeruzalemu in tamkajšnja judovska arheološka družba. Računajo pa tudi s podporo krščanskih krogov, -zakaj tudi -vsa krstna in krajevna imena iz novega testamenta so sprevrže-na na arabščino in so na ta način gotovo nekaj izgubila na svoji zgw-dovin.ski veljavi. Kdo bo na primer našel pod imenom Nablius staro mesto Sihar, kjer se je Jercus razgo-var.ial ob Jakobovem studencu s Samaričanko! Ali komti je znano ime Khalil ? To je zgodovinski Hebron. znan po* Abrahamu! Kdo bi pri Yaaquov mislil na Jakoba, pri Vits-hangu na Iraka ?! Seveda si »o preobrazbo imen iz arabskega jezika naraj na hebrejski mislimo precej enostavno, vendar pa ni tako eiv**tavno. Brez ozira na odpor Arabcev bo delalo to dokaj preglavice prometu itd. Predvsem b.v sta prizadeta železnica in pošta. Ker pa je Palestina po vohu bolj kakor sploh kdaj navezana na svete v ni promet, bo kaj težko vpraša- Cim je odsedela vsakrat.no kazen, jo je pred 'vrati ječe sprejela množica mladih moških in demimondk ter jo zmagovito odvedla domov. ^Jeverikova ni niti enkrat ostavila ječe kot .sj »o komi ca. Za kaj takšnega je bil njen temperament preveč vroč in nebmdan. In da bi ^zabila svoje vsakokratne neprijetnosti eel ice, je začela takoj po povrat ku domov natakati šampanjca sebi in drugim. To ji je bilo lahko — saj so plačevali račune gosti noč- licijski agent z imenom Goddard. To mož. ki je bil od policije prvotno določen ?za opazovalca v nekem nočnem klubu Kate Meverikove, se je namreč dal speljati v korupci;o in je postal tihi deležnik njenega' podjetja. Tako je moral zatisniti obe oči in postiti svojo gospodarico delati, kar ji je bilo ljubo. Tedajci je nastavila policija drugega detektiva. ki je gledal Goddardu na "prste. Ta je raz&rinkal podkupljenega Goddarda, prijavil Meveriko-vo in dosegel, da so jo obsodili na petnajst mesecev ječe. Po tej kazni je bila Meverikova še trikrat obsojena.^ Slednjič ji je jela ječa presedati in je sklenila, da se odtegne ravnosti. Šla je k svoji hčeri potem. ko -so ji pravde požrle skoro vse prihranke. metropolitan travel bureau (FRANK SAKSER) SIC WEST 18th STREET NEW YORK. N. I. pišite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin. in pojasnila za* potovanje sannniEsrui ■111;» CENA Vsega skupaj je bila Meverikova nih lokalov, ki so pod vodstvom. v svojem življenju šestnajstkrat v Kate Meverikove rasli iz tal kakor ječi. To je pa ni oviralo, da ne bi srobe. ' omožila dveh svojih hčera z lor- Meverikova si je bila s tem na- di. Njeno sorodstvo je imel od teh pravila lepo premoženje. Cenili >o "kandalov samo sramoto in oba lor-sa na pol milijona 1 unto v. Mogoče da sta morala nekoč v londonskem bi bila o>tala iniovita do smrti, da senatu poslušati obtožbo svoje ta-se ni zaplel v njem mrežo n-ki po- šče. dr. kernovegA berila JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Serilc I ENGLISH SLOVENE RE# Ot-T ? ti*M nun« $2.— Naročite pri knjigarni 'glas naroda' ti« West IStta Stre«) M« York Clh . zivau. ki jih ne kažejo v zoološkem vrtu Zoološki vrtovi so za vsako mesto velika privlačiuvt in nekateri ima-rje o spremenitvi krajevnih imen. jo zaradi svojega obsega in lioga- stva svetoven sloves. Kdor je že obiskal ra'.ne velike zoološke \rto- morski levi proti podmornicam A' starosti 82 let umrl v Ran? gateu na Angleškem kapitan J. Woodward, ki je svojimi originalnimi eksperimenti za izatranje jkki-hnorniške nevarnosti med svetovno vojno vzbujal veliko i>ozomosti_ W' Hxlward je menil, da bi se dali morski levi z velikim uspehom uporabljati -za signaliziranje sovražnh l»odmomie. V to svrho .no mu dale mornarske oblatiti na razpolago o-gomen akvarij s celo vrsto morskih levov, ki iih je d resi r al na ta način, da je prsi vodo z atrapami proizvajal šume. ki .-^o sličil« pod-marniškemu šumu. Na ta šum :•*> splavale živali proti trapi in tako pokarale. k;e je. 1'spelii iz mor- slonov ali 170 pitanih volov. Za takšno živo bitje sploh ni mogoče SHIPPING NEWS ......mm.................... vse. kar vemo o njem. Dalje živi \ Aziji kozi podobna majhna antilopa. tkzv. orongo. in sicer vUoko gori v zapadnem Tibetu. Zaradi mrasa ima gosto temnorujavo dla- zgraditi akvarija in tudi živeža nm ko. o^ko regovje in ščetinast no-, vsa človeška prevodna sredstva ne'Žival je zelo redka in le malo mu- zejev hrani njeno kožo ali okostje. C'e govorimo o belem medvedu, mislimo pač vedno na znanega za-iče • stopnika tega rodu s sf vera. Nji sve-— .tu pa živi še druga vrsta beliii bi mogla dovažati dovoli hitro. Teli ! ve |m» svetu je moral opaziti, da >olgolijatov med ribami — kit v o-! v vseli — z redkimi izjemami —Ista leni sploh ni riba, temveč sesa-' zbrane približno enake vrste se- lec, ki skoti in hrani svoje mladič j sal cev in ptic. Slavni Ilagenbeckov prav tako kot pes a'i mačka —| tu pa zverjnjak blizu Berlina in Kube »v sploh ne bi bilo mogoče nasititi, in medvedov, tk^v. bambusovih med-zooloski vrt v Alfedu v llannoveru, sicer prav posebno zaradi tega. ker' vedo v. ki se v visokih gozdovih imata n. pr. mnogo novih, zelo ,-e ne hranijo z velikimi ribami.'notranjega Tibeta hrani:o z bam-redkih živali, vendar j--še cela vr- temveč s prav neznatnimi morski- busovimi odganki in imajo pra sta takšnih, ki jih sploh nikoli ne mi žavalicami. večinoma raki, ko-jtako lep in čisto bel kožuh z ostro bo mogoče spraviti živih v zveri- maj 3 cm dolgimi. Zato pa jim je narisanimi črnimi lisami na rame- r.jake da>i so dobro znane in hra- treba za napolnitev želodca osrrom-.nih in ušesih ter kolobarji okoli nijo nekateri muzeji njihove bože'ne količine, kot držijo običajno vo-! oči. Njegove kože nimajo skoraj in okostja. I)asi so strakovn;aki v zadnjih 20 letih našli več dragocenih in dobro preizkušenih metod, kako : e zanesljivo ohranijo divje živali u:e-te. je vendar še vzrokov dovolj, da gntovih vrst še da.i** ne morejo živih spraviti it njihove prave do movine. Orangutane n. pr. so pred leti ujeli zelo redko in še ti so v skimi levi so bili baje tako dobri. . . .». ... . . , . ... . I ujetništvu obu-ajno kmalu j>oginui; da so daleč prekašali ugotavljanje podmornic s tedaj običajnimi de-tebt*irii. Zakaj niso Angleži potem uporabili morskih levov proti nemškim podmornicam tudi v praksi, je ostalo nepojasnjeno. POZOR Naša zaloga Blaznikoviii Pratik je pošla. — V zalogi imamo še Slovensko^Ameri-kanski Koledar, ki stane sa-mo W centov. 0 prava Glas Naroda sttlaj živijo že leta in leta v kletkah in s*' tam celo množijo. Slično je z niongiuii vrstami malih rihie v naših akvarijih. zovi za škropljenje ulie. j v nobeni zbirki Kakor v vodi je tudi na kopnem Mnoffo živaL^kih redkosti skriva-nad sto večjih in velikih sesalcev > brezmejne močvirne in s pra-in ptic, ki jih ni videti v nobenem pokraMiie notranje zoološkem vrtu. Prav drzni razisko-1 ^Vfrike- k->er ^>tov° ^ vrst<* valei so jih sicer -videli v svobodi fkaterih ljudje ne vedo ni-:n tudi v muzejih se sem in tja vi-'/'(Sar- Sicer pa ima ta zemeljski del dijo njihova okostja, toda v glav-lnm^° ki jih pozna- nem jih ljudjs |>ozaajo samo \>o\mo **mo 17- ker -1'» živih š.- knjigah. Glede velikosti prav zal"1 "J1*1 nih'v- Kot Prvega nuni naprav ne bi bilo zaprek in skoraj j mi j«1 treba omeniti 4 m «lolgega in vse bi bi šle lahko v primerne kletke pa zverinskih. Glavno je. da teh živali sploh ni mogoče živih spraviti v Evropo. Cesto je raziskovalcem točno znano, kje domujejo. često so ti drzni krotilci živali v 15. februarja: Uercngaria v Cherbourg 16. februarja: Deutschiand v Cherbourg 17. februarja: ftpa v liremen 18. februarja: Cliami>lain v Havre Rt x v Genoa 22. februarja: Bremen v Dremen 25. februaija: C«>nte iti Savoia v Cenna Majestic v Cherbourg I. marca: Atiuitunia. v Cherbourg President Kuusevi-lt v Havre Albert I^llin v Hamburg 4. marca: l*arfs v Havre Saturnia v Trst Veendam v lioulugne 8. marca: l^vialhiin v Ch.-rliouig liambuig v I!artit'ur«i 9. marca: 1 rt^tleii v Ftremen 10. marca: Olyiujiic v Clit-rbouig II. marca: Cliu.!ii|»'aiii v Havre Ilex v goče živih razstaviti v u^etni- ;tva. Prevoz teh vodnih velikanov iz mnzlega ali toplega morja je sploh nemogoč. V mislih imamo veliko družino kitrv. ki dosežejo dolžine 8. 10, 23. da celo 31 m. Norveški modri kit. ki je največja med temi živalmi. je eesti-> dolg .SI in in tehta približno 300.000 funtov! Če bi tega velikana — to naj bo samo drastično primera — položili na teh-nico, bi bilo treba na drugi strani za ravnotežje naložiti 35 velikih l .. (Dalje prihodnjič). Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO % se dobi pri GLAS NARODA ii u 99 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN krdela ha j krvoločne i šili zveri, toda izmed teh redkih primerov niso dobili ali niti videli nobenega. Oe se jim ie morda sem in tja posrečilo, da so živai dobili živo v roke, jim je jKxzneje poginila na prevozil iz notranjosti do morja ali pa meti prevozom po morju. Glavni vzrok. 'Z m visokega širokogobčnega nosoroga z m?ter in p^l dolgim ostrim rogom meti očmi, ki požre največ trave na »vetu. Dalje ne smemo pregreti treh vrst antilop, in sico-antilopo z naočniki, ki jo ločijo od o«talih bele li^e olaoli oči. od katerih je dobila tudi svoj naziv. V neprodomih pragozdovih seve^n<- /-. - - - - - . i . -. , i .-i.nfijuam v no Ovine e zm tkrv. antilopa-zebrn. satumia v Trst ki ima črno-zlato križano dlako in' aprila: ni večja kot domači zajec. Razen | Bremen v Kremen toga Liliptitanca med temi kopitar- 18. aprila: ji živi tamkaj še govedu ]i»dobnn temnorjava bongo-antilopa in uaj- 1. aprila: Bex v Genoa Chami>taln v Havre Volendam v Boulogne 5. aprila: Aquitujiia v Cherbourg Hamburg v Hamburg 7. aprila: Kuno pa v Bremen 8. aprila: de France v Havre Conte di Savoia v Genoa. 12. aprila: L'eutsohland v Hamburg 14.aprila: Pt;«.ten«lam v Houlogn« da te rvdkTKti V živalskem svetu ne|v^a antilopa na svetu t. ;v. ve žive drugod kot na gotovem mestu Uka ant,1(>!>a' ^ raste do 2 m viso v prosti naravi, je prehrana; če bi ko in tehta 35 eentov. Tudi ta an iznašli kakršnokoli nadomestilo, kij tilopa je križana s Črnimi. Mini bi deloma ustrezalo potrebam teh'in t-mnoruimmi proeami. živali, bi morda lahko račnnali na nekaj primerov. O življenju teh redkih živali, ki jih je največ jio najbolj samotnih in oddaljenih krajih na svetu, vemo prav za prav zelo malo. Med prvimi bi bilo omeniti najbolj nepopolno razvitega sesalca avstralskega kljunača, ki sicer leže jajca, svoje mladiče pa hrani z mlekom. Dalje živi v avstralskih šumah kokoši podobna ptica z repom v obliki lire. Oba skrajna peresa v repu velikosti pcnlobna .^raki in j i je Brazil i ;a •zaradi njene leju>te pota vila spomenik v svojem državnem grbn. J še ni prišla živa d^ nas. Vrsta >e-' salcev in ptic, ki jih še ulniiio vi-! deli živih, je še lga I Kljub letalom in zrakoplovom.' kljub vsem modernim sredstvom za prevoz, kljnb prizadevanju str«>-kovn:akov. da bi ukrotili mater naravo in ji iztrgali za svoje proučevanje vsa živa bitja na svetu, se moramo za zdaj vendar sprijazniti z dejstvom, da tudi v živalstvu še nLsmr> prodrli do zadnjih skrivno*-! in čakaio človeštvo tudi na ten polju še nova presenečenja. Majestic v Cherbourg 19. aprila: Manhattan v Havre New York v Hamburg 21. aprila: Olympic v Cherbouarjr M.-iuretania v Cherbourg 22. apr*la: Cluiinp'ain v Havre Koma v Gen>