Poštnina plačana v gotovinf SLOVENSKA BESEDA UredniJtvo: Dalmatinova 8 - Uprava; Selenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun št. 17,152 Izhaja vsak petek. ŠTEVILKA 20 V LJUBLJANI, 11. JUNIJA 1937 Posamezna -% r\ i k.« številka I DIN Dr. Dinko Puc: Odmev p Neodpustljivo pozabljenje vseh pravih borcev in žrtev, ki so zgradili temelje svobodne Jugoslavije Ljudstvo je običajno nehvaležno. Veliki možje, pesniki, slikarji, pisatelji, izumitelji itd- po navadi niso dosegli priznanja za živih dni Sele p o n j i h o v 1 s m r t i so narodi spoznali, kajl so pomenili zanje in za človeštvo sploh. Postali so slavni šele takrat, ko jim slavljenje ni moglo več koristiti. Zdi se, da je t u d i naš n a r o d prevzet z isto napako. Sicer bi ne bilo mogoče, da se je ob obletnici majniške! deklaracije pozabilo na vse one žrtve, ki so bile doprinešene za naše osvobojenje in ne bilo bil mogoče, da se je ta deklaracija predstavljala javnost* kot ona naša velika gesta, kateri gre v glavnem zasluga; za ustvarjenje Jugoslavije. Človeštvo hitro pozablja. Domišljija in oportunizem ustvarjata le prečesto v spominih zgodovine junake, ki jih ni bilo. Sami doživljamo, da se proslavljajo zmage v bitkah, ki jih ni bilo; da se proslavljajo čini, ki so plod iznajdljivosti in glumaštva; da se ustvarjajo jiu-naki, ki niso nikdar izpostavili nevarnosti niti pare svojega imetja, kamoli košček svoje dragocene kože; da se častijo kot revolucijonarji in rešitelji domovine ljudje, ki so do zadnjega imeli dobre im tesne zveze z avstrijskimi oblastmi in mogotci kot njihovi zaupniki in kon-fidenti (dve besedi, ki imata isti pomen, a sta v praksi zelo različni). Ze se pozablja, da so bili naši odrešitelji v prvi vrsti bratje Srbi in njihova junaška vojska in da je Pašič leta 1915. pred vstopom Italije v svetovno vojno povdaril, da se bori Srbija za osvobojenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev In da je za dosego tega cilja Srbija dala vse, kar je mogla. Doprinesla je ogromne žrtve, prelila je potoke krvi, prestala je nečloveško trpljenje, ki bi bilo uničilo vsakemu drugemu narodu živce in strlo njegov odpor. Pozabljeni so naši zavezniki, ki so podpirali Srbijo v njenih težavah in stiskah moralno im materijelno terl ji končno dali zadoščenje v mirovnih pogodbah. V ozadje so potisnjeni naši d o b r o v o 1 j c i, ki so za blagor domovine prelivali svojo kri, katerih rodbine so v Avstriji bile izpostavljamo preganjanju in mučenju, in ki so izgubili zaradi ljubezni do domovine vse, kar so imeli, samo svojega ponosa in svoje odločnosti ne! Nihče se ni spomnil Jugoslo vanskega odbora, čigar člani so bili v Avstriji proglašeni za veleizdajnike, ki so jhn zaplenili imovino in ki so z učinkovito propagando opozarjali svet na zatiranje Slovencev In Jugoslovanov ter njihovo težko usodo skozi stoletja. Spodobno in dostojno bi bilo, da bi se bila imenovala imena dr. Gregorina, Zupaniča, Vošnjaka, Marušiča in drugih. Nihče se ni spomnil mrtvih, ki so padli za našb svobodo in katerih vsak je storil za domovino več, kakor vsi tisti kričači, ki so Postali Jugoslovani pod vplivom in sugestijo mase in to šele tedaj, ko je svetovna vojna bila že odločena. In nihče se ni domislil s t o-tisoč e v invalidov, ki še danes beračijb po cestah ter dokazujejo, kaj pomenja hvaležnost domovine... 'šo . ... /t »ji «•*»{•> ~’ ..'/C*' _ . , ‘ , . . r .• W v >i , • . i % , . ^ ' * » J i * • ' * ft t ^ L Z , »» I Dr. M. Korun: Pogled v zgodovino Kaj govore stvarna dejstva o borbi za narodno osvobojenje I. Preden nadaljujemo naša raz-motrivanja o notranji ureditvi države, ne bo odveč, če se ozremo malo v zgodovino in na kratko stvarno navedemo, pod kakimi gest] so politične stranke in grupe za časa svetovne vojne vodile boj za osvoboditev Jugoslovanov izpod avstrijskega jarma in kako so si zamišljali; bodočo jugoslovansko državo. Gotovo je, da govori kri, ki so jo prelili srbski vojaki in pa dobrovoljci, glasneje za osvoboditev Južnih Slovanov, kakor kake pismene izjave. Toda poučnejše so le te. (Citati so zajeti iz knjige prof. Šišiča: »Dokumenti o postanku Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1914 1919».) 1. Srbska vlada je v izjavi v narodni skupščini v Nišu dne 7. decembra 1914 izrekla, da je boj srbskega naroda postal obenem tudi »boj za osvoboditev in zedi- njenje vseh naših neosvobojenih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev«. 2. Hrvaški odbor, v katerem je bil tudi dr. Trumbič in ki je izdal decembra 1914 izjavo proti takratnemu ogrskemu min. predsedniku Tiszi, pravi, da je Avstro-Ogrska postala «namesto osvoboditeljice (od Turkov) ruŠiteljica narodnega jedinstva Srbov in Hrvatov«. 3. Srbski min. predsednik’Pašič je v srbski narodni skupščini v Nišu 28. aprila 1915 izjavil, ko je govoril o odnosih Srbije in Italije, da misli, «da bo ležala italijanska moč v slogi srbsko-hrvaško-slo-venskega plemena in Italije«. 4. V imenu Jugoslovanskega odbora, katerega predsednik je bil do konca vojne, govori dr. Trumbič, poznejši prvi zunanji minister naše države, v spomenici od 6. maja 1915, izročeni francoski vladi, da pričakujemo mi, «ves jugoslovanski narod, Srbi, Hrvati in Slovenci, od te vojne zedinjenje vseh narodnih delov in vsega svojega ozemlja v eno neodvisno državo«. 5. Srbska narodna skupščina je na tajni seji 23. avgusta 1915 izjavila svojo trdno voljo, da nadaljuje «borbo za osvoboditev in zedi-nitev srbsko-hrvaško-slovenskega naroda«. 6. Jugoslovanski odbor je 24. februarja 1916 brzojavil regentu Aleksandru pozdrav kot predstavniku jugoslovanske ideje, «svete nam vsem — Srbom, Hrvatom in Slovencem — ki smo jugoslovanski narod« ... Nova domovina mora «obsegati ves jugoslovanski narod in vse njegovo narodno zemljišče, zedinjeno v eno državo pod slavno dinastijo« kralja Petra. 7. Dr. Trumbič je napisal v «L’Echo de Pai;is» od 20. marca 1916 članek (interview), v katerem govori o jugoslovanski državi, Jugoslaviji, »Jugoslovansko edinstvo znači mir na Balkanu«. 8. Regent Aleksander je v svojem povelju vojakom 20. aprila 1916 napisal, da »moramo napraviti Srbijo veliko in da bo imela v sebi vse Srbe in Jugoslovane, da jo napravimo za silno in močno Jugoslavijo«. 9. Ob kronanju Karla Habsburškega za cesarja in kralja je Jugoslovanski odbor 18. decembra 1916 zahteval: «da se mora vzeti habsburški dinastiji vse tiste pokrajine, v katerih živita enotni narod po krvi, a treh imen Srbi — Hrvati — Slovenci ter ga zediniti s kraljevino Jugoslavijo pod slavno dinastijo Karadjordjevičev. To je edini možen način, da se zadovolje želje našega naroda in da bo v južno-vzhodni Evropi, a posebej na Jadranu in na Balkanu, trajen mir.» 10. Večina hrvaškega sabora je izročila 17. marca 1917 cesarju Karlu adreso, ki je bila sestavljena 9. marca 1917 in ki se še cedi avstrijskega patrijotizma ter po-vdarja hrvaško državno pravo. Pravi pa, da je «naš narod, etnično eden, eden po krvi in jeziku ... gojil v svoji duši vročo željo za zedinjenje, ki je ... zavzemala vsa srca našega naroda do živih obal morja in širne Bosne in Hercegovine«. Znano je, da je politiko v Zagrebu vodila med svetovno vojno hrvaško-srbska koalicija, ki je dolgo časa hodila po zelo oportunističnih potih. 11. Dne 30. maja 1917 je Jugoslovanski klub poslancev v dunajskem parlamentu po svojem predsedniku dr. Korošcu dal prebrati tako imenovano majniško deklaracijo, ki pravi, da zahtevajo v klubu zbrani poslanci: «na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava zedinjenje vseh pokrajin v (avstro-ogrski) monarhiji, v katerih žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno samostojno, od vsakega gospodarstva tujih narodov svobodno in na demokratični podlagi osnovano državno telo, pod žezlom habsburško - lotrinške dinastije«. Deklaracijo so podpisali vsi jugoslovanski poslanci (Slovenci, Hrvati in Srbi), ki so bili tačas v dunajskem državnem zboru. Tudi ta deklaracija ima oportunistično obeležje. Če pogledamo podpise na nji, vemo takoj, da so se nekateri zavedali oportunistične nepopolnosti, dočim so dnigi, brez dvoma iz polnega prepričanja, zahtevali okvir monarhije in habsburško žezlo. Revolucionarna deklaracija ni bila, toda imela je, vsaj za Slovence, odločilne posledice. Ljudstvo, ki je bilo sito vojne, se je je oprijelo in tako je bil napravljen prvi korak k osvoboditvi od Avstrije. Ivan Mihelčič. Ljubljana: Okrožni odbor obrtniških združenj Samostojno misleči in samozavestni obrtniški delegati bodo v nedeljo izrekli svojo besedo V nedeljo dne 13. t. m. se vrše prvič skupščine delegatov obrtniških združenj za volitev uprav okrožnih odborov obrtniških združenj. Prav je, da o tej stvari sprego-yorimo nekaj besed. Te ustanove bi morale po § 392. obrtnega zakona poslovati kot organizacije prisilnih združenj s širšim delokrogom, pa tudi z nekako ekseku-tivno močjo. Kljub striktnim določilom obrtnega zakona, ki je za vsakega preprostega človeka logična osnova za vse, kar iz njega izhaja, pa je izdana uredba o oživo-tvorjenju in poslovanju teh ustanov predvidela, da more zbornica izvesti tudi imenovanje v okrožne odbore oziroma v uprave tiistih. Tega se je dejansko poslužila tudi ljubljanska Zbornica za TOI in je leta 1932. kratkomalo brez zaslišanja združenj imenovala uprave Štirim okrožnim odborom obrtniških združenj, seveda iz vrst samih pristašev skupnih zbornic, javnosti pa se je serviralo, kakor da so okrožni odbori obrtniških združenj že samostojna obrtna zbornica. Z uredbo je bil tudi točno določen delokrog in dana naloga imenovanim upravam, da izvrše pripravljalno delo, nakar naj bi obrtništvo šele imelo po svobodno iz- voljenih delegatih priliko in možnost volitve uprav itd. Šele letos, po petih letih, se je prvič ponudila možnost in prilika, da bo obrtništvo po svobodno izvoljenih delegatih moglo izraziti svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo ter upravičenost ali neupravičenost obstoja teh ustanov in dati sodbo o uspehih dosedanjega dela. Prav iz tega dela v okrožnih odborih obrtniških združenj smo se mogli dovolj uveriti o potrebi Še nadaljnega obstoja, ker so vršili ti le zgolj prepisovalno delo in pa izterjavah članske prispevke za svoje vzdrževanje od združenj, kar je poleg neuspehov ustvarilo tudi glavno nerazpoloženje med obrtništvom za njihov nadaljni obstoj. 'Večina delegatov, ki so jih izvolile letošnje skupščine združenj, je prejela točna navodila, kako imajo nastopati združenja na skupščini O. O. Že danes vemo, da je večina le-teh proti nadalj-nemu obstoju iz enostavnega razloga, ker niso pokazali pričakovanih uspehov in pa, ker so bile te ustanove zatočišče za nekatere ljudi, ki so hoteli mesta in pa komando. Ne izključujemo možnosti, da bi | bile te ustanove potrebne, če bi imele Širši delokrog in eksekutivne pravice; poleg tega pa bi morale I POLITIČNI TEDEN V Beogradu se te dni sestane glavni odbor bivše Demokratske stranke. Politični intriganti so hoteli dopovedati, da se v tem sestanku, ki je bil že dalje časa napovedan in ki bi se bil moral vršiti že pred mesecem dni, kaže slabotnost Združene opozicije ter da je po njem celo pričakovati razhoda strank, zbranih v Združeni opoziciji. Zaradi teh novic, se je smatralo vodstvo Demokratske stranke prisiljeno, da zavzame napram tem intrigam točno stališče in poverilo je namestniku predsednika g. Davidoviča g. Milanu Grolu nalogo, da precizira pred sestankom stališče demokratov v V O. Izjava g. Milana Grola je delovala v naši notranji politiki naravnost senzacijonalno, ker dokazuje, da stoji ogromna večina Srbije strnjeno v borbi za narodne pravice in pa za pravično ureditev od-nošajev med Srbi in Hrvati. Prvak Demokratske stranke je kategorično izjavil, da skupine Združene o-pozicije v Beogradu pod nobeno ceno ne morejo delati vprašanja iz svojega sodelovanja. To bi bila norost. Vprašanje je le, kako naj se medsebojni odnošaji uredijo. — Predsednik stranke g. Davidovič bi predvsem želel, pa tudi če bi moral za to žrtvovati svojo stranko, ostvaritev široke in enotne organizacije, ki bi predstavljala moč, doraslo pretežkim problemom na dnevnem redu. Ta ideal povdarjata on in vsa stranka že obe leti, odkar prihaja iz njihovih vrst apel za zbiranje demokracije. Na naslov Zagreba, od koder prihajajo često opomini beograjski Združeni opoziciji, da se mora absolutno zediniti, če hoče nastopati kot enakovreden partner z zagrebško koalicijo, so tudi povedali iz demokratskih vrst svoje stališče. Priznavajo, da odnošaji do SDK v Zagrebu zahtevajo skupno opredelitev. Vendar so pa v vodstvu Demokratske stranke mnenja, da to ni glavni razlog, zakaj mora biti beograjska Združena opozicija čvrsta in enotna. Ne potrebujejo oni te enotnosti za to, da lahko odgovarjajo na ono, kar pišejo iz Zagreba, marveč jo potrebujejo radi njih samih, zaradi naroda, ki ga zastopajo in radi svoje odgovorne vloge. S tem so se razblinile nacle vseh onih, ki so špekulirali na neenotnost Združene opozicije, računajoč da jih bodo ločene lažje tolkli drugega za drugim. Sestanek glavnega odbora Demokratske stranke zato ne pomeni razpada Združene opozicije, marveč kakor nam je povedal prvak g. Milan Grol, ravno nasprotno: nov korak k njeni konsolidaciji in utrditvi. Do sestanka glavnega odbora in njegovih sklepov je zaradi tega tudi odloženo delo v odboru treh, ki ima nalogo, da redigira skupni program Združene opozicije za prihajajočo politično borbo. Vodilni člani glavnega odbora Radikalne stranke, ki se nahajajo na politični turneji po Bosni in Hercegovini, se vračajo v Beograd v dneh, ko se sestaja glavni odbor, nakar se sestanejo zopet vsi trije šeli Združene opozicije, da se končno dogovore o rešitvi vprašanja medsebojnih od-nošajev. Naj bo že to sodelovanje tako ali tako: eno je gotovo, namreč da o razhodu srbskih političnih skupin, ki se nahajajo v težki vlogi opozicije, v današnjem času niti ne more biti govora. vršiti tudi nalogo združenj, ker je obrtnik v današnjih težkih časih tako obremenjen z raznimi dajatvami, da ničesar nepotrebnega in nekoristnega ne more vzdrževati. Stojimo na stališču, da obrtništvo takih okrožnih odborov, kot jih poznamo, ne potrebuje in jih zato tudi odklanja. Če pa jih potrebuje Zbornica za TOI, naj si jih sama vzdržuje oziroma naj te ustanove poslujejo kot ekspoziture zbornice brez posebnih obrtniških prispevkov zanje. Končno pa je tudi na obrtništvu samemu, da odloča o potrebnosti ali nepotrebnosti kakršnihkoli obrtniških ustanov, da jim določa delokrog, ustanavlja iste, jih presnavlja ali pa ukinja, kar bi morali merodajni krogi že končno uvideti, ker vse obrtniško udejstvovanje je gospodarstvo ene panoge, kateri je treba pustiti razvoj po naravni poti; umeten okvir pa je obrtni zakon, ki ga ne sme noben, tudi trenuten režim drugače razumevati, kakor je v interesu pravilnega razvoja obrti iti države. Tako gledamo tudi na rešitev problema okrožnih obrtnih združenj. Odklanjamo vsakršno vmešavanje nepoklicancev ali pa agitacijo političnih oseb, ki bi hotele kovati stvar zopet le za sebe — kakor izgleda. Nikdo nima pravice nam, delegatom, ničesar vsiljevati ali nam dopovedovati, da so tudi včasih obstojale slične organizacije (Zveze obrtnih zadrug) in da bi tudi danes okrožni odbori lahko vršili koristne naloge. Da, obstojale so slične organizacije, toda ne s prisilnim značajem, temveč prostovoljno za vsako združenje. In te organizacije so imele borben značaj; kot v takih se je tudi pričela akcija za osamosvojitev slovenskega obrtništva, ker niso imele odrejenega delokroga. Kljub koristnosti pa so bile te organizacije razpuščene in bili so prisilno ustanovljeni okrožni odbori obrtniških združenj, kakor nekaki nasledniki teh, samo da bi se javnosti prikazalo drugačno lice, kakor v resnici je. Taka so dejstva in dejstev obrtniki ne pustimo potvarjati! Žalostnih dogodkov o razpuščanju prisilnih oziroma prostovoljnih organizacij nismo pozabili in ne preboleli ......! Delegati-obrtniki naj odločajo torej o tem vprašanju, ki smo ga skušali na kratko podati. Vsa eventualna prigovarjanja in pa zavajanja na stranpota od resničnih dejstev bodo obrtniki znali odkloniti. Kompromisov samozavesten obrtnik ne more sklepati, ker kompromisi rode slabe posledice; to nam dokazujejo prav zgovorno volitve v obrtni odsek Zbornice za TOI. Samostojno misleči in samozavestni delegati bodo v nedeljo na skupščini storili svojo dolžnost s tem, da enodušno odklonijo na-dalfni obstoj okrožnih odborov v dosedanji obliki; za izvedbo tega cilja pa postaviiio može, ki so prejeli zaupanje svojega članstva, katero morajo tudi dosledno uveljaviti. Lažnivi prijatelji naroda Politični boj se danes ne bije več za načela, temveč žal le za prestiž posameznikov Že nekaj let lahko opažamo, kako se pojavljajo med narodom razni ljudje, ki hočejo na cenen način doseči največjo popularnost. Poslužujejo se že starih, preizkušenih metod: udariti po nasprotniku s kakršnimkoli koloni, samo da narod1 verjame in da izgubi nasprotnik čast in poštenje. V današnjih težkih in neurejenih političnih razmerah najdejo taki ljudje velik odmev, pa naj bo njihova preteklost še tako slaba, naj bodo še tako velike moralne pro-palice. Običajno se poslužujejo takih sredstev ljudje, ki skušajo na ta način priti do veljave ali iščejo druge osebne koristi, ali jih pa vodi zloba. Naša javnost mnogo trpi vsled takih pojavov, a najbolj žalostno je, da podpirajo taka bojna sredstva i gotove politične stranke i časopisje, ki ima polna usta morale, poštenja, časti itd. Danes politični boj: n| boj za načela: za demokracijo, za samoupravo, za revizijo uprave itd., temveč je bo) za posamezne osebe, je boj laži in prevare. Geslo je predvsem: uniči gospodarsko, moralno, socijalno svojega nasprotnika in politični uspeh ti bo zagotovljen. Posebno priljubljena so gesla o fašistih in zmerjanje s fašizmom ■ , 'r > ■t r - " fj igtf • '•'** Kadar tudi fašizem odreče, prihiti na pomoč ovadba o komunizmu in posledica tega so aretacije, obsodbe, zapori... i ' ’ ~ •Jr*"'......” da pod takimi razmerami narod ne more izraziti svoje svobodne volje in da je javno mnenje v tem položaju nepravo in navidezno. Kakor vedno v takem položaju, imajo tudi pri nas najlepSo priliko razni temni elementi, da ribarijo v kalnem in da ustvarjajo med narodom razpoloženje, ki gotovo ni v korist naroda in države. Pojavi, kakor smo jih videli v preteklih dneh po Sloveniji, gotovo niso v čast našim političnim razmeram in naši visok} kulturi, . Ako so bili po uvodniku «Slovenca» res komunisti udeleženi na tej akciji, zakaj jih policija ne izroči sodišču, d!a izpovedo, kdo jih je naročil? Ali je to v korist politične morale? Ali ni to način vzgoje, ki vodi ravno v nasprotno smer: v laž, podtikanje, in v — pravi komunizem? Kolikor je še pri nas komunizma — je to nezadovoljstvo mladine, iskanje novih potov iz današnjih zmed, lakote, brezposelnosti itd. < f’ .-..1 1 VC.V" Jasno je, Na dve strani se politika ne more voditi; tudi v politiki morata vladati popolno poštenost in morala. Le na ta način bomo vzbudili med narodom zaupanje v politične zadeve, le na ta način bomo dvignili narod v moralnem oziru, da si bomo lahko priborili ugled izven Slovenije, katerega danes, žal, nimamo. Domači pomenki Krvav obračun med političnimi nasprotniki V torek, dne 8. t. m., ko se je mudil predsednik JNS Peter Živkovic tudi v Mariboru in Celju, sta vozila po državni cesti iz Maribora dva avtobusa, polna pristašev vladne JRZ stranke. Okrog 20. ure je prišlo blizu Prihove do dejanskega spopada med pristaši JRZ, ki so izstopili iz avtobusov in Jiied skupino nasprotnikov, ki pripadajo k JNS. Med potniki obeh avtobusov je bilo tudi več akademikov in drugih članov JRZ iz Ljubljane. Ko sta po bitki oba avtobusa odbrzela, so šele pozneje organizatorji vožnje opazili, da jim manjka 221etni ljubljanski akademik Rudolf Dolinar, doma iz Lučin v Poljanski dblini. Šele Naslednjega dne so orožniki našli Dolinarjevo truplo kakiji 50 korakov od mesta spopada. Kakor pravi prvo uradno poročilo banske uprave, je bil kot vodja nasprotne skupine Jns, ki je sodelovala v spopadu, aretiran upravnik 1 «Mariborskegn Vet črnika Jutru* Slavko Reja, do-čim ostale udeležence še iščejo. Dolinarjevo truplo bo prepeljano v Iaičine, kjer bo pokopano. Živkovic v Ljubljani Letos so P. Živkoviča ob njegovem prihodu v Ljubljano napadle najete tolpe, kljub temu, da ni na ' in da sc nam njegove dikta-luie ni bati. Kaka razlika napram letu !930.! Takrat so veljaki bivše SLS tudi pričakali aktivnega dikta-lorja P. Živkoviča z globokimi pokloni in miganjem repkov in ko je iivkovič napravil izlet preko Kru nja, Cerkelj in Kamnika, ga je spremljal poleg drugih tudi g. Natlačen. Ob mrtvega leva se pač vsak obregne. Princ Evgen je začel strašiti v Ljubljani v teh lepili dnevih deklaracijskih proslav. Čuli smo na velesejmu, kako nekn avstrijska godba igra razne alpske narodne melodije, včasi pa udari tudi kako patrijotično vižo, posebno rada znani marš Princa Evgena, ki je spremljal za časa svetovne vojne naše fante v smrt za rešitev presvi-tle habsburško-lotrinške dinastije in bodiij slovanska srca na pohod proti «BeIgeradu». Ne moremo reči, da ne bi bili videli in čuli, da se ob tej priliki nekatera samoslovenska srca počutijo kakor star soldaški konj, ki dvigne glavo in zamaha s klavrnim ostankom repa, kadar začuje že pozabljene melodije. Pa saj ni čuda! Ob Živkovičevem sprejemu smo slišali iz samoslovenskih grl še drugačne vzklike! To atrakcijo je pridobila za Ljubljano uprava velesejma v času gospodarske krizo, ko se je ponujalo upravi — kot se nam zatrjuje — 27 (sedemindvajset) domačih, jugoslovanskih orkestrov; ko je bil tudi Akademski pevski zbor pripravljen zapeti nekaj slovenskih pesmi; ko so naši rojaki iz Koroške in Primorja prihajali gledat napredek naše kulture! V času, ko je ravnatelj velesejma tudi predsednik Narodne odbrane. Velesejriisko upravo prosimo, da naj poskrbi, da hi jodlarska kapela zaigrala še Ra-deckijevo koračnico ali še kaj lepšega, «Slovenca» in «Jutro» — pa da naj v svojih poročilih iz velesejma ne poznhitn podčrtati vzgojnega pomena velesejinskih prireditev. Ves narod je za njimi Občinske volitve v dravski banovini še vedno niso dokončane in se izvajajd — v smislu nove taktike in v zasledovanju vzvišenih ciljev vladajoče JRZ stranke — v vedno bolj skromnejših nadaljevanjih, kakor kak dolgovezen «roman* o rešenih črnih dušah in trikrat umorjenih, nato še mučenih in dvakrat na divjaških pojedinah snedenih misijonarjih v ginljivem mesečniku «Za-tliorčku*. Tudi neprestane komasacije in prekomasacije občin so prišle tako zelo v modo, d’a nikakor ne morejo najti miru in svojega konca. Preteklo nedeljo so se vršile občinske volitve v občinah: Begunje (udeležba v odstotkih 54%, vseh volilnih upravičencev), Št. Vid nad Cerknico ((>9%), Ribno (65%,), Javorje (80%), Poljane (54%,), Trata (58%), Hoče (46%), Cezanjevci (49%,), Mislinje (14%), Beltinci (64%), Bogojina (73%), Dobrovnik (50%), Gaber je (49%). Genteroviči (73%), Lendava (58%,), Orešje (38%) in Poljane (40%). Tisk JRZ s posebnim veseljem po-vdarja, da je JRZ' zmagala v vseh 17 občinah, čemur pa se ne smemo čuditi, saj je povsem sama brez vsake nasprotne opozicijske^ stranke nastopila z le svojo kandidatno listo v 12 občinah, dočim je postavila v onih občinah, kjer je nastopila tudi Združena opozicija, kar po dve ali celo tri JKZ kandidatne liste, katerih volilci pu niso bili niti na polovica pristaši JRZ. -p iz* ■ ' '.*r • ■■ •- _ *.• Kako verodostojna je trditev slovenskih režimskih listov, češ da je ves narod oziroina najmanj 90%, slovenskega ljudstva za njimi in v njihovem taboru, kakor to skušajo prikazati svojimi naivnim bralcem in pa gospodi v Beogradu, se vidi iz dejstva, ki so ga objavili z uradnimi številkami sami črn© na belem, da so dobili pri nedeljskih volitvah v vseh 17 občinah in pod vsemi znanimi okoliščinami od 12.914 volilnih upravičencev jedva in z največjim naporom vseh svojih moči ter preizkušenih volilnih sredstev le 5976 glasov ali pičlih 46.4 odstotkov, , uu -. t, w j, <4C .»’* ■£>- i -siisr- * > i nit.U:r T; • f z. . ■ Prava domača slovenska prireditev Zadnji slovenski tednik JRZ iz Ljubljane piše o proslavi majniške deklaracije prav luštno in po> domače tako-le: «Liberalnn gospoda s socialisti in komunisti vred je tako v Ljubljani kakor tudi tu pa tam na deželi, če ne naravnost nasprotovala jubileju majniške deklaracije, pa vsaj bojkotirala prireditve v svoji strankarski zagrizenosti in onemoglosti. To je proslavi samo koristilo in jo poenotilo, da je bila res nad vse lepa, prava domača slovenska prireditev.* — Tudi mi smo brali v vesoljnem tisku slovenske Katoliške akcije, da je bila proslava tega jubileja po deželi res ((prava domača slovenska prireditev in zabava*. Ta resnicoljubni tisk je namreč poročal, sicer nekoliko prikrito in ne med poročili o proslavah, da so mnogokje verni fantje in možje tako navdušeno slavili jubilej pri litrih in Štefanih, da so se «poenotili» na ta način, da so poieg-uili pipce in late ter uprizorili gin-Ijive tepeže, ki pač spadajo že po tradiciji slovenskega katoliškega podeželja k vsaki «res pravi domači slovenski prireditvi*. Končni rezultat je bil: Nekaj v bolnišnico, nekaj v a rest, poročilo o njihovi prireditvi pa v stolpce, slovenskega katoliškega časopisja... Nov izraz Ljubljanski ©poldnevnik JRZ si pridobiva za očiščenje slovenskega jezika in zn njegovo obogatitev ne-venljive zasluge, ki jih je, treba skrbno zbirati in jih v trajnih dioda tki h dolepljati k Rnmovš-Brezni-koveniu slovenskemu pravopisu, katerega tako vroče in navdušeno priporoča v nakup tudi sam gospod ban dravske banovine z neprestanimi uradnimi okrožnicami. Ta imenitni dnevnik je te dni napisal, da se pravi po slovensko ali po domače avtomobilu: «glasovita ministrska noga*. — Bog ve, ali se gospodje iz vodstva JRZ kaj pridno sprehajajo s to «glasovito nogo*?! Verjamemo Na zadnjem predavanju, kj ga je imel za jugoslovanske izseljence na beograjski kratkovalovni radio-po-stuji predsednik narodne skupščine Čirič, se je govornik spomnil tudi opozicije, ko je govoril, da so mu dobro znani napori sedanje vlade, ki da stremi za vrnitvijo polnih državljanskih svoboščin, za normalizacijo razmer in za rešitvijo najtežjih vprašanj potom sporazuma. Dejal je, da so mn ti vladni napori znani «od blizu, manj znani pa da so mu, iz razumljivih razlogov, podobni poskusi nekega cllela opozicije*. t Ker je g. Čirič' tudi izjavil, da hoče vlada potoni radia objektivno obveščati naše izseljence o vseh dogodkih v domovini, bi bilo želeti, da bi vlada poklicala k tem radio-pre-davanjem tudi politike iz drugih političnih skupin, da bi tudi ti s svojega nepristranskega stališča obveščali naše izseljence o dogodkih in razmerah v domovini. Naj pridejo tako politiki iz vseh taborov in skupin do priložnosti, da iznesejo in branijo svoje prepričanje in pojmovanje. če se bo zgodilo to, bomo vsi pač najhitreje prišli do resnice. In ker verjamemo, da gre organizatorjem teh predavanj res le za čisto resnico, pričakujemo vabila že v najkrajšem času... Katoliški bonton Kako je treba na podlagi politične strpnosti in katoliške dlostojnosti — seveda ob izdatni porciji krščanske ljubezni d® bližnjega — sprejemati goste v beli in «prosvit!jeni» slovenski Ljubljani, daje novo pravilo iz svojega proslulega bontona opoldansko ljubljansko glasilo JRZ takole: «Okrog avtomobila je nastala huda gneča. Pokati so začele šipe avtomobila, v notranjščini pa sc je cedila vsebina svežih in starih jajc. Sjvojiin spominom na Perovo diktaturo so dajali duška na doslej še nezaslišan način. Samo objektivnemu nastopu policije se Živkovic in njegovi lahko zahvalijo, da n i-so svojega pohoda na Ljubljano zaključili že na kolodvoru.)— 'i Zunanja politika Kadar se pograbita dve diktaturi, tedaj ni usmiljenja. To dejstvo vidimo danes tudi v borbi, ki je nastala v Nemčiji med nacijo-nalno-socijalistično diktaturo in pa diktaturo rimske cerkve. Način boja ni nič kaj posebno lep. Naci-jonahio-socijalistiČni režim je oči-vidno segel po vseh sredstvih brez izbire, da bi uničil svojega .nasprotnika, zlasti še, ker je po za-trtju javnega političnega življenja postala cerkev v Nemčiji edini ventil politične opozicije proti nacističnemu režimu. Ko je Se katoliška cerkev v neverjetni naivnosti smatrala diktaturo za .tako širokogrudno, kot kak liberalno - demokratski režim in zahtevala za sebe še pravico vzgoje mladine, je ta zahteva izbila sodu dno. Nemški režim je napovedal tedaj svoji nasprotnici borbo do konca in razvoj dogodkov je pokazal, da se upa prijemati nacijonalni socijalizem tudi takega nasprotnika, ki se lahko ščiti za mistično posvečenimi plašči, s prav krutimi in neprijetnimi prijemi. Posvetil je za obzidja samostanov in semenišč ter pri tem ugotovil stvari, za katere ves svet že dolgo časa ve in verjetno so tudi voditelji Tretjega rajha za to že davno vedeli, namreč, da tam v gotovih odnošajih ni vse v redu. In tako so pričeli v Nemčiji naenkrat čistiti «Avgijev hlev od kuge nemorale*. Nastala je neverjetna gonja proti visokim cerkvenim dostojanstvenikom in zabranjen je bil skoro ves katoliški tisk v Nemčiji, približno 200 časopisov. Vrstiti so se začeli ((procesi zaradi nenravnosti*. Nacijonalno-socijali-stični tisk se pa ni zadovoljil s tem, temveč je na dolgo in široko opisoval najogabnejše detajle katoliških cerkvenih voditeljev, ki so sedeli na zatožni klopi. Tudi sodbe niso bile preveč blage. Stolni vikar Kranich je bil na primer obsojen na dvanajst let težke ječe, v Bonnu je od 60 menihov v enem samostanu priznalo 53 zločine proti nravnosti itd. Hitlerjevski listi vsak dan polnijo svoje stolpce z vestmi iz teh «procesov nenravnosti* in grozijo, da jih bodo še potom radia raznesli v ves svet, a^° Vatikan ne preneha s proti-nemško propagando v inozemstvu. Vendar se v Rimu niso dali preplašiti in pokazati1 so hoteli Hitlerju, da je rimska cerkev še vedno močna mednarodna sila. V Chicagu je nastopil škof Moonde-line in je strahovito zdelal nemškega kancelarja in njegov režim. V Berlinu so njegov govor smatrali za odkrito vojno napoved in veliki gromovnik Gobbels se je spustil nad rimsko cerkev }n njene predstavnike. Ton, k* K a ie nemški propagandni minister v tem govoru rabil, bi bil dober za polemiko v kaki zakotni beznici in je svetovni tisk, med njimi celo socialistični listi, ugotovil, da dose-daj ni bil še običaj v civiliziranih državah posluževati se takih izbranih izrazov niti v čisto političnih govorih. Vendar pa Gobbels svojega govora ni govoril toliko za inozemstvo, kakor za maso, ki ga je zunaj poslušala in ki je njegova izvajanja neprestano spremljala z navdušenim tuljenjem: «Na vešala z njimi! Pobijmo iih!» Ni pač težko nikjer režimu dobiti ljudi, ki bodo z velikim veseljem rjoveli na onega, ki se ne more braniti. In v taki vlogi se danes nahaja katoliška cerkev v Nemčiji. Sicer se še ne da predvideti konca tej borbi, vendar obstoja dejstvo, da je borba precej neenaka. Kakor vse kaže, se nemški režim pripravlja na nov sunek, na nove «procese nenravnosti*, in je smatrati Gobbelsov govor le za uvod polačane protikatoliške borbe. DOMA IN NA TUJEM Dobrovoljci — narodu in domovini! Dobroveljski temeljni kamen v naši jugoslovanski, posebej pa še slovenski narodni zgodovini je bil položen v literarni obliki preteklo nedeljo v Ljubljani, ko je sreska organizacija dobrovoljcev priredila j v ljubljanskem opernem gledališču svečano akademijo in ob tej priložnosti poslala skozi uvele roke mučeniške matere padlega dobro-voljca dr. Milka Gnezde med narod in svet svoje veliko zgodovinsko knjižno delo «DOiBROVOLJCI, K LADI VARJI JUGOSLAVIJE«. Že akademija sama je po svojem izbranem, svečano-resnem in globoke pijetete do vseh svetih žrtev, položenih na oltar osvobo-jen]a Velike Jugoslavije, prežetem sporedu, ki je bil s pomočjo naklonjenih slovenskih umetnikov sijajno izveden, vsestransko navdušila zbrano občinstvo, ki je vidno pokazalo v imenu vsega naroda svojo globoko, Iskreno hvaležnost onim, ki so brez premišljala in brez vsakega osebnega ozira ali cilja spontano položili svoja mlada j življenje in vse svoje najdražje na žrtvenik domovine v trenutkih, ko je bilo to najbolj potrebno. Prvo tovrstno slovensko knjižno delo, ki smo ga res krvavo pogrešali in potrebovali, je prišlo med nas. Ne sme biti zavednega Jugoslovana in Slovenca, ki ne bi segel po njem in z njim ohranil pred očmi doraščajoče in vseh bodočih generacij večno živo ono svetlo veličino in brezmejno žrtev ter I zaslugo narodovih najboljših sinov, katera ne sme nikdar zatemneti in oveneti. Ko se klanjamo sencam velikih bcrcev-osvoboditeljev, ki so nam s srčno krvjo in najtežjo žrtvijo izkovali današnjo veliko, svobodno Jugoslavijo, Izražamo iskreno željo, da bi ta sveta knjiga najsve-tejših žrtev in najslavnejših listov v naši narodni zgodovini doživela v javnosti oni uspeh in odziv, kakršnega le zasluži in kakršnega ji /e vsak pravi Jugoslovan dolžan dati! Niso doživljali, le zaigrali so .. Na celjski proslavi dvajsetletnega jubileja innjniške deklaracije se je pohvalil minister brez listnice dr. Krek javno tako-le: «Zunnnja slika tiste dobe vsebuje vse predpogoje za splošen ljudski obup, najplodnejša tla za lenivo resignacijo ali za razkrajajoče strasti, ki bi nas bile napravile za orodje naših sovražnikov, ali bi bili v njih sami sebe potopili in se uničili v svojih last-n*li slabostih. Po zunanjih okolno-stih sodeč, bi vse to človek danes lažje razumel kot pa veselo nasprotje, da smo v tistem velikem trenutku tako veličastno zaigrali svojo narodno vlogo, kot bi jo bolje ne; mogli»\ — 4* , Ves vesel je zbiralec avtogramov naslednjega dne odhitel k bankirju in ga poprosil za obljubljeni avtogram. Bankir si« je nasmejal in mu izročil neko Dumasovo menico, glasečo se na 5000 frankov, ki jih je razočarani zbiralec avtogramov s kislim obrazom tudi plačal. Priporoča se S O DARSTVO Izvršuje: : IVAN MEDVED rACEN 56 POD ŠMARNO GORO vsa v to stroko spadajoča dela 30 zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. 1 Priporočamo to tvrdko vsem! 1 Priznana specijalna trgovina z usnjenimi, modnimi izdelki JO* Ostx*oxnik Pasaža Nebotičnika razstavlja na Ljubljanskem velesejmu Paviljon H. 339*31. Pomnite razstavno t e v i 1 k o I IflTAMIM Cin v škatljah nadomesti glede hranji-W 1 I 1*1 1 w 11C vosti i000/o vsako drugo hrano Glavna zaloga: ČERNE OSKAR, Sv. Petra cesta 35' VELIKA IZBIRA najnovejših modelov dvokoles In otroških vozičkov na oljnatih ležiščih. Igračni vozički, motorji in šivalni stroji po najnižji ceni. CENIKI FRANKO! „TRIBUNA“,F.Batjel LJUBLJANA, Karlovški cesta št. 4 Priporoča se za vsa graverska dela, štampilje, etikete ANTON ČERNE GRAVEUR LJUBLJANA im OPTIK J. GOLDSTEIN POD TRANČO 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, tlakomere, toplomere, triedre i. t. d. Rožna dolina na razstavnem prostoru velesejma toči temno BOK PIVO PIVOVARNE Nadalje nudimo: pristno SMEDEREVSKO VINO Belo „Zlatno Brdo" in črno „Grom“ po Din 16' ter tudi prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska (Hvar inVis) vina. Za obilen obisk se priporoča v. JELOČNIK. II Gostilna „ŠTRAJZEL“ || Posvetovalnica za naročnike „SLOVENSKE BESEDE« Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije: | o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; jj| o prošnjah za vojaške oprostitve; M o vlogah na davčne oblasti; | o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA« Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. Brzoparilnike, kotle vseh vrst, kakor za žganjekuho, pralnice, kuhinje, restavracije in urarne, filtre za vino, dobite vedno v zalogi. • Oglejte si našo razstavo na Ljubljanskem velesejmu, paviljon O., Sfev. 601-602. Se priporoča Kotlarka............... Ljubljana, Kolodvorska ul. 28 - Tel. 87-92 Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela in dobave IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHlillll ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 • TELEFON 27-04 Poiasnila v strokovnih zadevah brez- Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila insta- pfačno •Cen« zmerne Postrežba lacij Ja luč, moč, signale radio itdVseformalnost,, P^^^^z^ršimo b ez točna in solidna • Zahtevajte re- Črtov za stranke za priklop na omrez|e kra|evnth elek raren zvrtimo brez ferenca » Nočna služba za nujna doplačil. Popravljamo vse električne aparate, motorie, likalnike, itd. Dobav |a- popravila • KMČItetelefon27-1)4 mo za instalacije in popravila prvovrstni materijal, kakor tudi.svetila m zarmce. vsi v Ljubljani Za konzorcij «Slovenske besede*: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jug. Ti»k Delniške tiskarne, d.d., predstavnik Ivan Ovsenik